List rp v lecaj LYII. ke « in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom po Ljubljani se plača na leto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 13. januvarija 1899. & &&&&& AA&fe.*. «:■......................■»■•..................................................... Politiški oddelek. ž» ž» žavno pravdništvo in finančna prokoratura razmere pri teh ? kakšne so VV» vpm WW 99 WWWW Pri deželni nižjih vladi je cela dolga vrsta visokih in 1 Naši uradi. Vsak narod ima gotovo pravico, da upravljajo vse i. njegove javne posle samo in edino uradniki, kateri po- največ importiranih uradnikov, kateri so sloven skega jezika komaj za silo zmožni so v nemških rokah Vsa važnejša mesta en sam svetnik je Slovenec Pri deželnem sodišču ljubljanskem so prav v za znajo njegove šege navade, njegovo mišljenje in ču stvovanje ter so popolnoma zmožni njegovega jezika, drugimi besedami povedano: Vsak narod ima pravico zahtevati, da so vsi uradniki kri njegove krvi in meso od njegovega mesa in ne tujci. Vsak narod zaupa samo uradnikom, njegovega rodu, in nobenega pritiska ne čuti dnjem času zadobili Nemci v gremiju večino. Predsednik je sicer Slovenec in poleg njega je tudi nekaj slovenskih svetnikov, javna tajnost pa je, da so vsi ti gospodje pod uplivom najmlajših tovarišev » cijonalnega mišljenja iz med njih kateri svojega nemško celo prav nič ne prikrivajo in je jeden član tako hudo, kakor pritisek tujčeve pete u Vsakomu iz Češke še v živem spominu, kako so Neme Insel spodobi kar kazinskega omizja » Die griine se za državnega uradnika absolutno ne se uprli jezikovnim naredbam, in priznati se ostalih Kakor pri teh dveh uradih » tako je tudi pri vseh mora, da je bil ta odpor kolikor toliko opravičen izjemši finančno ravnateljstvo, pri katerem pa se » » saj so je tudi še le pred kratkim primeril slučaj, da je bil slo drugo- venski uradnik preteriran in vrinjen ptuj uradnik. Državno pravdništvo je prava nemška domena se Nemci pri tem v prvi vrsti branili tujih rednih uradnikov. • I ni«nn/lMiXiin« .* ^ ____________VI « v Isto pravico, kakor Nemci, imamo tudi mi Slovenci, iec,en sam funkcijonar ne ve ali je Slovenec ali Nemec polno pravico, da naj vsa uradniška mesta na slovenski Drugi so vsi odločno nemškega mišljenja, zemlji uradniki j vsa visoka in vsa nizka mesta, zavzemajo slovenski Pri finančni prokuraturi izstopi v kratkem zadnji ker samo slovenskim uradnikom, ki narodno slovenski funkcijonar in že danes ni dvoma, da ga bodo nadomestili z nemškim uradnikom. Lahko je umeti, da s tem nismo zadovoljni in tudi mislijo in čutijo, zamore prebivalstvo zaupati Ako se ozremo po kranjski deželi, kije tako izključno slovenska glad, , kakor Solnograd nemška, vidimo na prvi poda zgoraj označeno načelo pri nas še nima nobene veljave vsih uradih zavzemajo tujci prva mesta, in primeri se prav pogostoma, da porabljajo svoj upliv in svojo moč proti najopravičenejšim našim zahtevam. Pogled na te razmere kaže jasno, dajje še vedno v veljavi nazor : , da kuri peči, vsa bolja mesta in vse biti ne moremo. Nečemo sicer nobenih rečenih uradov > in nobenemu pri teh uradih nastavljenemn funkcijonarju ničesar očitali glede izvrževanja uradnih dolžnostij in porabe uradnih pravic, ali razmere same na sebi so nenaravne, škodljive in kričeča krivica slovenskemu narodu. Storili osrednji vladi krivico, ako bi trdili i da Slovenec dober važnejše službe pa so reservirane Nemcem, nekako tako kakor Evropejcem v afriških kolonijah. i Najvažnejši uradi v naši deželi so deželno sodišče ljubljansko, finančno namenoma skuša iztisniti slovensko uradništvo z vseh važnejših mest. Vsaj ministerski predsednik sam nima tega namena. Ako pa so se v zadnjem času, t. j. odkar vlada sedanje ministerstvo, zgodila imenovanja, s katerimi je to najbrž vspeh deželna vlada, Slovenci ne moremo, biti zadovoljni ravnateljstvo, dr- napačnih informacij. To sklepamo iz tega, ker so posa % , ■ m mezni ministri o novoimenovanih uradnikih v prijateljskem razgovoru z drž. poslanci, jasno pokazali, da se jim Ogerska. Te dni so se na Dunaju pod predse! o raznih imenovancih sporočila neresnica. Naj navedemo samo jeden slučaj. stvom cesarja vršila posvetovanja ogerskih ministrov gleie položaja. Ogrska vlada bi rada z opozicijo sklenila kompromis, protiustavnemu vladanju, toda opozicija se stoji vlada na stališču, da se naj da navedi konec Ne davno od doslej ne uda, zlasti, ker tega neki slov. drž. poslanec go- kompromis sklene brez žrtev od vladne s rani, to je, ne da s pravosodnim ministrom Ruber-jem o razmerah voril pri kranjskih sodiščih deželnem sodišču ljubljanskem. Pravosodni minister mu vlada odstopila. Tega opozicija skoro ne more sprejeti, saj sploh in zlasti o razmerah pri ie njen boj napěněn v prvi vrsti proti vladi, oziroma proti ekel: „Slovenci ste vendar vedno nezadovolj Bauffyju. Parlament v tem ne more priti do dela, ker opozicija z raznimi predlaganimi premembami zapisnika, o katerih vsaj sem se giasuje imenoma, zadržuje vse tako, da niti dan še ni do še-le pred kratkim imenoval g3sp. Levičnik-a za pred- ločen, kdaj se bo volilo predsedništvo. sednika in gtspod Pajka za podpredsednika ljubljanskega deželnega sodišča. To sta vendar vaša moža." Gosp. Pajk Minister za Gališko Sedanji minister Gališko » Jedrzejowiez, namerava z ozirom na svoje rodbinske razmere Slovenec! Ko bi minister ne bil popolnoma resno go odstopiti Nj naslednik postane bržčas poslanec Pietak voril bil dotični poslanec mislil, da si je minister Steinwender Boj proti Steinwenderju morda ne dovolil samo šalo. Toda gosp Ruber govori poplnoma bo imel uspeha. Steinwender vsled bolezni zadržan, sklicati resno in zato prav nič ne dvomimo, da se mu gosp. obljublj shode led tega so njegovi pristaši začeli pobirati podpise na zaupnico in velika večina volilcev je te zaupnice Pajk-u povedalo, da je navdušen Slovenec in on ga je ime- podpisala. Faktično ima torej Steinwender večino volilcev na noval kot nekako koncesijo Slovencem! Razmere, katere smo opisali, so take, da moramo zahtevati korenito spremembo. Zahtevamo, da se v naši slov. deželi nastavijo slov. uradniki, in čim prej odstranijo nam nasprotni uradniki. Dokler se to ne zgodi, svoji strani in se mu ni treba umakniti s političnega torišča kar bi radi dosegli Schonererj Nemčija. V zadnjem času ščuje nemško časopisje vedno bolj proti Avstriji. Te dni je po vsem časopisju krožil ne spis v katerem se je Avstrija čudovito zasramovala. Reklo bo konec bojevanju, ker ne maramo tujčeva peta. » da se je, da so v tem spisu podane misli Bismarkove, kakor jih nas tlačila je izrazil napram svojemu sodelavcu Bucherju. To sicer ni resnično, kajti spis je apokrifen, a ker so spis priobčili tudi listi, 80 z nemško vlado v tesni zvezi, je to dokaz, da se Politični pregled. s takimi spisi hoče samo ščuvati in Avstrijo dražiti in da so nemški vladni krogi če ne direktno pa indirektno s tem v zvezi. Državni zbor je sklican na dan prvi seji podajo nemške opozicijonalne predlogov proti ministerstvu. 17 januvarja Koj v stranke več obtoženih Kreta misijo, obstoječo Guverner princ Jurij je sestavil posebno ko 12 kristij in Mohamedancev ter III 1 VJlj V ^ V -V/kJ UV J v w v •• " A ^ — — - ^ ) ' — ~ --— poveril nalogo, izdelati načrt ustave za Kreto Položaj Neposredno po razglasu cesarskega re- Filipine Ustaši na Filipinah povzročajo Ameri skripta deželnim zborom se je mislilo, da pride do krize v parlamentu. Prvi hip je bila mej slovanskimi strankami zavladala velika nezadovoljnost, a zdaj so menda spoznale, da kancem mnogo sitnostij Ustaši se namreč nikakor pod vreči svojim n osvoboditeljem" dobičkaželjnim Amerikancem i svoie domovine. Amerikanci samo svojim nasprotnikom pomagale na krmilo, ako ampak hočejo biti sami gospodarji svoje so razglasili, da si pridržujejo nadoblast nad Filipanam so razgnalé desnico Vse kaže, da ostane desnica trdna in solidarna, vsled česar so jalove vse govorice, pozvali ustaše, naj odlože ožj Ustaši so na to sestavili da bo ministerstvo svojo posebno lado pripravljajo na boj proti Amerikancem primorano odstopiti in da pride na krmilo Chlumecky. Slovenci in vlada. Zadnj cas se je pogostoma ćulo mnenje, naj bi Slovenci izstopili iz desnice in šli v opozicijo, Obrtnija. ker se vlada cisto nič ne ozira na njihove zahteve zahtevi se je izrekel dr. Ferjančič na shodu v Šhofj Proti tej S «f $ i iT® ï iiiii ï i'i ## i* Loki kj rekel da ne kaže izstopiti iz večine, ker bi vsled tega sedanja večina razpadla, na njeno mesto pa bi stopila Slo vencem sovražna veČina. Ferjančič je zastopal misel slovenski poslanci ostali v desnici ugoditi njihovim zahtevam, naj tivo, ali postaneš manjšina ali pospeševanje obrtnosti. (Konec.) Učni črtež za stavbno mizarstvo je tako-le razdeljen postavijo desnico pred alterna- strokovno risanje (vsakovrstne konstrukcije za okna, vrata a če naj vlada ne hotela strmoglaviš vlado stopnice itd.), detajlirano strokovno risanje v naravni Goriški dežeini zbor. Vsled odstopa dež. glavarja je velikosti in z ozirom na praktične potrebe; poučevanje v Italijanom omogočeno, da narede vsako sejo dež. zbora ne- delarnici s porabo strojev in modernega orodja sklepčno. V soboto je bil dež zbor sklican na sejo, v kateri bi se morala rešiti vladna predloga o dež. šolskem zalogu kalkula cija, knjigovodstvo, tehnologija a italijanskih poslancev m bilo v sejo in vsled tega je bil Kakor oddelek za čevljarstvo, tako je tudi oddelek zbor nesklepčen. Zasedanje se je odložilo. Najbrž se snide dež. za stavbno mizarstvo bogato opremljen z vsakovrstnim zbor še le meseca marca ali aprila. Do tedaj bo že imenovan stroji in orodji. nov glavar in takrat se pokaže kaj in kako bo s šolskim ialogom. Hrvatska Koalirana opozicija uprizorila veliko nje- Tečaji trajajo šest do osem tednov in se ponavljajo Obisk omogočujejo znatne štipendije, štirikrat na leto. gonjo proti poslancu Davidu Starčeviču, ker je izstopil iz nega kluba in se pridružil takozvani stranki „čistih pravašev katero vodi dr. Frank, če med tem dež zbora ne razpuste katere so ustanovile razne občine in druge korporacije. Mojsterski tečaji služili bodo razen svojemu namenu izobraževati mojstre, tudi še nekemu drugemu, tudi jako važnemu namenu. Najboljši in najsposobnejši obiskovalci v • • j spirit zopet tako trd i kakor vosek Komaj si teh tečajev postali bodo potovalni učitelji za dotično ro plamen ugasnil, deneš ves aparatek lahko v žep kodelstvo. Hodili bodo iz kraja v kraj in poučevali tiste Aparat je jako pripraven za vsakovrstne potnike j obrtnike, katerim denarne ali druge razmero ne dopu zlasti pa za dom, ker trdi V J spirit ni popolnoma ščajo î da obiskovali mojsterske tečaje v liberškem za- nič nevaren, ne more eksplodirati in je manipu vodu. S tem dobe mojsterski tečaji daleč sezajoč pomen, lacija ž njim povse preprosta Delokrog rečenega zavoda pa s tem še ni končan njim namreč združena tehnična posredovalnica i ka tera ima nalogo, brezplačno posredovati pri nakupu strojev, orodja in pri prevzetju raznih dajatev, sploh v vseh slu» čajih obrtnikom iti na roko, tako da ne more več postati žrtev sleparskih podjetnikov. Povrh mora vodja liberškega zavoda vsako leto inspicirati tiste stroje, katere sta trgovinsko ministerstvo in trgovinska zbornica liberška dala , da Risanje na steklo. Do sedaj ni bilo mogoče dobiti sredstva s katerim bi se moglo trpežno in neizbrisno risati in pisati na steklo. Nemški mehanik Delitzsch je sedaj našel, da je možno z aluminijskim pisalom pisati in risati na vsako steklo. Najprej se steklo na porabo malim obrtnikom. S tem se dobi gotovost se dotični stroji res namenu primerno rabijo. namaže z jesihom salom lahko piše. potem Ko se se z aluminijski steklo posusi se m pi-vidij o Končno ima d tudi nalogo, pripomoči obrtnikom najfinejše poteze ki so se bile načrtale v tistih stvareh, v katerih se dandanes malokateri iz- se srebrnobelo in ni jih možno izbrisati Svetijo Več je mej njih spozna in mera čati Pcnooči jim ima pri adno vsak svet drago pla-raznih opravkih z obrtnimi izvedeti pri Berlin N W » Patentverwerthungs - Gesellschaft Unter den Linden 50. " oblastvi, pri sestavi vlog, pri prošnjah za podelitev koncesije itd. itd., seveda samo takrat, kadar bode to kateri obrtnik sam zahteval. In vrh vsega tega bo zavod ustanavljal razne korporacije v prid obrtnikom, sploh pospeševal in podpiral organizacijo obrtnega stauu. V to svrho je trgovinska zbornica določila 35.000 gld., iz katere svote bodo produktivne zadruge obrtnega značaja dobivale brezobrestna posojila. Troški za ta zavod so seveda veliki. Za ustanovitev je zbornica iz jubilejskega fonda za pospeševanje obrtnosti v znesku 60.000 gld. dovolila 25.000 gld., letni upravni ■ troški pa Petrolej brez duha. Vsak petrolej smrdi. Kdor hoče, da gubi petrolej svoj duh, naj stori tako Petim litrom petroleja dodeni 100 gramov klorovega apna To mešaj dlje časa, potem pa vlij vse skupaj v posodo 7 v kateri Je nekaj nepogasenega apna Tudi to dobro pomešaj in pusti vse skupaj nekaj časa stati. Ko se je apno sesedlo, odlij tekočino Petrolej je iz bolje ko prej gubil svoj duh sveti pa še veliko bodo znašali 16 000 gld., od katere svote je prevzelo trgovinsko ministerstvo 5000 gld na leto Važna knjiga. Zavod je preznamenitega pomena in bo brez dvoma samozaložbi izdajatelja Franc Bauerja prav srečno uplival na razvoj obrtništva. Slovenci tacega 0ficijala trgovske in obrtniške v Gradcu Je izšla zavoda še imamo, pač pa nimamo upanje, da ga dobimo, v tem oziru že storil svoje vsaj dež zbor kranjpki knjiga z naslovi trgovcev obrtnikov, rudarskih sklepe. podjetij, protokolovanih firm ? izvoznih firm za drug ob la ste v i uradov itd. na Štajerskem. Knjiga Je povzeta po uradnih virih trgovske m obrt Trd v ■ • i spirit niške zbornice v Gradcu in Ljubnem ter je za Kaj ne i to je nekaj, česar še niste slišali? jedno » natančen krajevni repertory dežele i pr Doslej ste poznali samo tekočino ki J U Žilici 11 oailiw t^JVW^xxxi-/, - — se imenuje kujicu, v kratkem se bo najbrž povsod udo- pošiljati dej an knjigo je ličen zemljevid Štajerske. Naročila na v • • J spirit, m ač il No ? ki stane s poštnino vred 3'20 gld Je na dajatelja v Gradec (Kaufmanns špirit v trdi obliki. Kemična tovarna Norden Co v Bodenhovenu (Rheinland) haus) na Nemškem je posestnica patenta na pretvarjanje tekočega špirita v trdo maso Rečena tovarna pravila je v promet trde špiritove kosce v ple hastih škatljah, katere so tako narejene, da slu Aft & & && A A ífc itUiSti & & & * ^ ^Jjđfc ^ * * ^ ^ í * ffí Í í í ? 1 ii i ii w 'i ï & i ï ï wwwwwvwww W W V W V W V V WW WW » Žij o tudi kot kuhalni ali kurilni aparat Trdi lahko vname, kakor tekoči špirit se prav tako in se po porabi tudi isto tako lahko tem. Odgojitev plemenitega ribjega zaroda. ugasne Prosto vodo imenujejo ribiči reke i potoke studen ko je gorel, se je vsled toplote deloma raz- čine, jezera i v obče vse vodovje i katerega tok in višino topil î a čim je bil plamen ugasnjen, postane ni mogoče svojevoljno urejati prostor, v katerem je dotok in odtok vode urejen, da je mogoče vodo po potrebi na pleme i vsako leto 30 do 50 tisoč letnic. To res veliko peti više ali niže ali tudi popolnoma odtočiti » ribnik, število bi bilo mogoče prigospodariti o prostih vodah i ako Proste vode so dar prirode, ribnik je umetna naprava in bi se vsi sposobni toki stvarno porabljali, ker za prosto zasebno imetje, ki ni privzeto v ribarske okraje, one so prirodno cdgojo ni treba dragih naprav, vse nudi pri pa „obče dobro" in glede vodnih živalij podvržene go- roda brez troškov. Vzgaianje na prostem je najcenejše in i spodarstvu okrajnih ribarjev. Ribji zarod so ribice, izpadle iz iker, v prvem času življenja, dokler imajo na trebuhu mehurček-rumenjak. tem mehurčku imajo zalogo hrane za eden do štiri tedne in čez, primerno ribjemu plemenu in toplini vode. Ko je rumenjak minul, je ribica nekoliko zrasla in dobila popolno gibčnost. Zdaj pa ni več zarod, kateremu zato v najši)šem obregu praktično. m 4sE Poučni in zabavni del. za življenje zadošča jedino le zdrava voda, ampak mora dobiti primerno hrano v vodi, sicer pogine lakote. Ves ribji zarod brez izjeme je roparska svojat, t. j. Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. — Poslovenil D. P.) (Dalje.) Letos je sedmo leto, a sedmi v sedmih letih dan i živi in hrani se od živalstva. Take sila drobne in majhne kar je Leničko pokopal in se z deklico, siroto sam živalce, nalivke, kolarčice, koščarice in druge, ki so pro- njo vračal od pokopališča v ribarnico. stemu očesu večinoma nevidne in se morejo razločevati Zato sedel Rokos v trudnih mislih pri reki. pod drobnozorom, se nahajajo v vsaki zdravi j nepo Spominjal se je krasnih dnij » ki so z vodo odpluli in kvarjeni vodi, v mrzli manj, v topli bolj gosto, v toplih katere je zaman klical nazaj Uže sedmič se mu je v glavi rodila grešna misel ) ' H ' R r V mesecih več, v zimskih manj, vender dobiva ribica vsikdar nekoliko primernega živalstva za svoje žrelo. Le pokvar- grozna, ne bi li bilo lepše tam doli globoko v hladnih jena, okužena voda je prazna takega nižjega živalstva, valovih! okužena z apnom iz strojarnic, z odpadki in odtoki iz „Kaj ima človek na tem bednem svetu, ako mu tovarn ali s preobilnim gnojivom. Okužena, onečiščena je uže pri kolebki sreča hrbet pokazala, menil je siromak. nikakor ni za ribji zarod in naj je tudi začasno voda popolnoma čista, neokužena in naj ima potrebne lastnosti, vender je bilo uničeno drobno nižje živalstvo, katero še Sicer pa Rokos ni mislil vselej tako. Zadovoljen je bil 5 ako sedela Lenička na njegovi strani in gladil vsehlo lice dobre žene, za katero se je deset let mučil po daljšem času zamore spet zarediti. Taka voda je in plačal staremu tastu srebrnike. To, za kar bi drugi v prazna, gola puščava za ribice, v kateri morajo poginiti peklo šli, za čem se drugi plazijo ves život kakor črvi i lakote. Ribji zarod ki užival nekaj tednov hrano za kar peklenskim [izrodom zapisavajo svojo dušo j ime vselej preziral in ko bi zahteval Břežina dva mernika nujemo mladiče, ko so nekoliko odrasle, se okrepčale, so i še deset let bi hranil in si odtrgaval od ust, samo da veliko bolj trdne in prenašajo različne nezgode uspeš- dobi nevesto. Voršilke radi tega tudi ne proda za denar, nejše, večja. kakor v prvi mladosti, torej je tudi njih vrednost toda ko bi se prvi potepuh j ki pride, smel ponašati z večjih potokih, rekah in jezerih se pa tudi od Rokosovim sorodstvom, tega bi stari ribič jedva prenašal. Danes tudi Voršilka ni pela. Zaman so čakali dečki raslega zaroda toliko pogubi, da ni umestno, vlagati jih na bregu daleč od hiše. Do polnoči bi mogli čakati » a tu > ampak edino po leto stare ribe ali letnice. Let- dočakali ne tega. nice kulturnih rib (postrvij in karpov) so že prav drago Bila je v sobici, klečala na stolcu pred križem, na ceno blago in jih odgajajo iz zaroda v posebnih zavodih, katerem Taka umetna odgojite v pa zahteva toliko napora in za molila. je bil jako moj ster ski izrezlan Spasitelj i in zgradbo zaroda in za opravo ribic toliko troškov i da ni Vroča, goreča je bila ta njena molitev. To so sve kakor ne more biti po ceni in se tudi ne da izvršiti dočile rože i so rudele v mesečnem svitu na njenem licu. kjersi bodi i ampak v posebno ugodnem kraju Je-li res molila? Kdo ve kdo ve! Tako ne mo- odbora na Na Kranjskem se v zarodu ribarskega okrajnega lijo otroci za svoje roditelje, tiho jim srce bije, ko žrt odgajajo letnice in se oddajajo v vujejo starišem goreč, hvaležen spomin. Saj se jim do Studencu kranjske vode. Mogoče jih je pa tu odgajati le v mno- zdeva, kakor bi zopet počivali v njih objemu in tako žini katera je jako ogromna v primeri z ono ki lahko je otrokom, tako mirno, kakor nikdar ne. Toda je našla prostora in hrane ter bi se lahko izredila za na mizne ribe v vodah kranjske dežele. Da pride naše n- bila mlada deva kriva, da je a svoji nedolžnosti mislila na dečka in v sanjah o njem blodila, da tudi v barstvo do pomenljivega, praktičnega razvitka, se mora trenotku, ko je pošiljala prošnje k nebesom, ga ni mogla vzgajanju letnic na Studencu pridružiti na vsak način še pozabiti? vzgajanje v prostih vodah. Ker tu ni mogoče izvajati Jelše in vrbe ji niso bile več dovolj, dozdevalo se celotne razprave o premetu, naj bode le povdarjeno, da je devi s da se nad njim pogrešila » če zopet sedela trebalo za kranjsko vodovje, sposobno za postrvsko pod drevesi in dečkom prepevala. to Nekaj enakega si nikdar preje ni domislilai in ko bi ne prišel on, gotovo bi še do sedaj venele krasne pesni na bregu pri ribičevi koči. Tisti večer pomladi, ko se je tajal led na reki in nekaj sedel. časa šla ven očetu ki je doslej pod jelšami danes tužno z glavo mu na prsa prislonila in čutila, da mu je pretužno pod priprosto suknjico Danes sneg po gorah in ko je prišel tisti mladi, neznani potnik sin dalnih krajev, tisti večer vred iztrgati iz njenih prs » mogli je nekaj připlavilo Rokosa k solzam, kateri je samo tri krat v svojem življenju jokal: ko sta mu umrla oče in Siromak Jokal se tujci svojih solz, točil jih je tedaj z njenim srcem mati in ko sta dva konja rakev odpeljala, koja je bila s črnim pokrovom pokrita, v kateri je spala bleda, hladna » i: da Moker do kože, ves zmrzel ni se sramoval pred z rokama prekrižanima čez prsi Lenička se ga usmilili n Veruj mi, Voršilka začel padel je na klop pri se glasom peči in prosil za prenočišče. In ko sta mu z očetom slekla sivi plašč iz slabega sukna, dali ga sušiti in ko mu je dala večerjo, zvarjeno mleko s kruhom ? » ko imela po ves čas svojega življenja prozornih valov Uže dolgo očesom se zahvalil toliko hvale, toliko nemih je sicer z telo delile Samo dobro i toda črne njegove oči povedale so ribič s tresajočim toliko izkusiti, kakor tvoj oče te videl na dnu teh se bile ribe v moje bila si angelj varuh raje dete i toda razumljivih besed, da je svetu, a kdo svojemu očetu. Saj bi potem ostala sama na širokem ve hitro pobegnila iz sobice, da bi ne videli njenega plame nečega lica in ne slišali biti njenega srca » ne ti-li strgali hudobni ljudje tvoj Pred staro svati ni praviti o ženenih, niti tedaj na oglede. nikdar , ako porudela prišel » ko so prišli dotičnik sam deviški venec z glave. Andrej je daleč od tukaj, mo^el svoje Voršilke s svojo močno roko braniti ne vem i moja hčerka » kam ne videlo Rokosovo oko? Toda tedaj mogli bi nažgati sten ob njenem obličju, in ogenj pripravili brez kresila in gobe Sedla je v temo v senco, a ko je oče govoril s prenočevalcem, mogla je kedaj pala, ne bode oče sreči svojega otroka se zoperstavljal verna mu moraš biti, do groba verna, kakor mu verna. Vse Ne Toda bila tvoja mati, rajna Lenička. Pri spominu na njo Ti gledati njegovo zatemnelo, krasno lice, katere so kakor venec obdajali dolgi prisegam, da bi te odgnal od očetovskega praga meni, lastno kri i smela več klel « ko bi pro- crni lesketajoči se kodri nje govih očeh ležalo je toliko dobrote, toliko dobre odkrito srčnosti In kaj Boga j čisti zvoki, jasni kakor glasi zvonov, Voršilka Božja porodnica! Vi bi o Voršilki dvomili? Za nehajte, nehajte, pretrgala mu je daljši tek govora ki so se valili in njegovih ust, cvetečih ustnic? Bili so Toda sicer nekoliko različni od onih, s katerimi šilko uspavala, toda dobro jih je umela. njegova desnica bila še bedno nebu Ljubo mati Vor- vzdignena, usta krčevito stisnena, a iz očij sipale so se s svojo hitrostjo in silo hoteli strele gnjeva kakoi milo zvenelo je to v ustah mladeniča, otroka vsakega podreti, kteri bi si upal jim nasprotovati sorodnega debla, kojega so tako pozdravile, ko je prvič zagledal » Veruj dete, niti trenutek bi oče ne čakal pozdrav božji In ko svet izpol a njih bori se mu zašepetali prvi nitvijo svoje grožnje, je nadaljeval, „ne^ prenesel bi tega rano odšel in zopet se zahvali svojim v prah » se njegovi ostareli udje zdrobili Po dolgem času je zopet ribič počel, toda uže z mehkim, prijetnim glasom, porudelo ji je zopet njeno lice. Ni mogla tega zakriti in sklonila je glavico. In ko mirnejim, tišim glasom. Videlo se je, da še vedno ni po ga je povabila z očetom da j kadarkoli pride mimo se ozval pri njih, in ko mu je nudila » kojen j kakor voda svojo roko in jo » Ne boj » . katera je brez vsega hrupa šumela se » moja dra ga i samo grozil je oče on stisnil, čutila je nekaj čudnega prvič v življenju, nikdar, ako Bog da, ne bodo njegova usta Voršilke kleli » znova gledala so ^ t ----J---J -J ' ^ » S O-----* »«vit, lici plameneli, da je odšla v svojo sobico, marveč jo samo blagoslovili in hvalili. Umiri se, slušaj daljavo, dokler je bilo še videti očeta in idi na postelj v sobo. Rad bi še malo sam tukaj skozi okno široki klobuk in sivi plašč iz slabega sukna Trikrat ostal in za tebe in tvojo mater molil K se od te dobe zastavil v ribarnici Andrej mladi žičar (drotar.) Toda » f \ oršilka se tujega mladeniča ni več sra Močneje pritisnil je Rokos svojo hčerko movala, niti ni več porudevala. Privadila se ga » dolgo grud in jo poljubil in ko na svojo odšla i nemara do polnoči vrnil iz svojih rodnih krajev neskončno dolgo se ji je dozdevalo, predno se je vedno Ogri daljni zemlji, o Andrejevi domovini, a ko je začel oče o njem govoriti, tedaj je s pritajenim duhom poslušala, kako tu ostal. Mrzelo ga je, da s svojo pretnjo zasadil črva v nedrije mlade deve _JC - v v . Rada je slišala o Zakaj ravno danes, Tako še nikdar ni v smrtni dan svoje žene? njo govoril Čiovek se hvali oče njenega ljubčka, a večkrat je menila iz njegovega tranjem druge včasih ne more ubraniti zle slutnje, ki ga sklepa kakor železo in kakor razburjena voda oničuje in potaplja v no- čute govora razumeti » da si oče želel imeti mladeniča vedno j v katerih navadno našel mir in pri sebi Vselej kadarkoli je molila lit vam, katere i pridala pokoj mo jo je mati učila v njenih detenjih letih vati prošnji za mater in k očenašu za očeta nekoliko vročih besed za Andreja, ki je daleč od todi živel, in kdo ve je-li Rokos ni mogel strašno misel zatajiti in jo prikri se mu je, kakor da mu jo je natvezal so Zdelo progin duh, saj se dobri ljudje vsejej na njih smrtni dan spominja tudi on krasne deve ob Ogri? Čez približajo zaostalim. In kakorkoli naznanjajo prijateljem kaj jim more biti nevarno, posebno žena možu, stariši otrokom Tako vsaj pravijo j » Ne to ne more biti m Oče tt i kriknila je Voršilka, ko se je zopet s strašnim rekel je po čez čas z močnim trdnim glasom Rokos. treskom zrušilo deblo, do ribarnice se je přivalilo in „Danes si izgubil glavo » ribič, in z glavo staro modrost i zopet vihar zatulil in reka zašuměla, da bilo, kakor kaíero te je učil oče in katera jo vže mnogim dobro sve- bi prišlo šumenje iz njenega dna. tovala. Ne veš več, Rokos, kako je končala Jirotova Betka (Dalje sledi.) ko je starec izgnal zlega sina in ga preklinjal in ji grozil ___ da se tudi z njo tako zgodi, ako ne vzame Voborskega? Tega tvoja hčerka ni zaslužila, pojdi in išči, najdeš li boljše kje, s svečo bi moral jednake iskati. — — Da bi vedno ostala zasnubencu ? Rokos, kdor očeta in mater spoštuje in ne pozablja na Boga, ta si ohraniti. ve tudi čast Ne listič ni zašelestil, ne valček zapljuskal in stari ribič tudi ni govoril več. Toda dobro mu ni bilo. Bolje je imele bilo danes riba aa v Rokosovem reviru j danes so svatbene noč t kakor vsako leto na smrti dan ribarice Leničke. \ m. jesen. Sveže jelše jele so žolteti, njih zelenje jelo se je spreminjati v zlato, a ko so vetri Približala se ostreje zaveli, tedaj so nagnjena î kot ribarnica in Ro csov rod stara debla zaškripala, in gole so stale jelše nage, brez oblačila in pod njim žolfeli so zlati listje. velo Vsaki dan hodila je Voršilka za ribarnico nad višino ki se prostira ob desnem bregu Ogre od Satka do Bu- dina gledala daleč proti izhodu, do večera je tam sedevala, toda s povešano glavo vračala se je vedno v očetovo hišo. » Zopet je tu in tam videla velik, začrnel siv plašč iz slabega suknja, a Andreja še doslej se je to silno klobuk ni bilo. Tudi staremu ribiču čudno. dozdevalo „Saj so tamkaj uže davno doželi in zaslužka ni več tamkaj nobenega. Dober mladenič je to bil, škoda bi ga bilo, res škoda, ko bi ga zemlja krila! mislil je Rokos. Poslednji listopadovi dnevi pokrili so Poogrije z ljudje me belo odejo. „Ta gotovo prečaka božič", pravili so B ■ in prav so imeli. Uže tri dni ni bilo videti solnca, talo je, da ni bilo videti pred sebe in zvečer zatulila je še strašneje burja, tako močna, da enake niso pomnili. Stare jelše pri ribarnici pripogibale so gole glave é do snega in v istem hipu se zopet vzravnale, in tako se to vedno ponavljalo. Toda njih korenje širilo se je globoko v zemlji pod vso kočo, vihar moral bi preje po dreti ribarnico, nego bi mogel jelše izuriti. In reka šu mela je tako divje da spreletaval mraz vse ude onega » kateri je to elementarno, nočno godbo poslušal. Po vrhuncu pokala so drevesa in izurjena debla padala so s peklenskim ropotom, vpadu lomeč mlade breze in hraste. Vsak padec stresel je celo ribarnico. Izvirni dopisi. Logatca 10. januvarja. Za 8. t. m. sklical je državni Žitnik v Gor. Logatci v gostilniških poslanec Dr. Ig. prostorih ondotnega župana shod svojih volilcev, na katerem je poročal o njegovem lastnem vanji državnega zbora. oziroma delo-Zbralo se je v tesnih prostorih nekaj polna. volilcev in žena tako, da je bila soba natlačeno Gospod kaplan Fran Juvan iz G. Logatca pozdravil je zbrane poslušalce ter nasvetoval predsednikom shoda preč. g. župnika J. Lavriča, kateri je bil enoglasno izvoljen. Po običajnem pozdravu drž. poslanca dal mu je besedo kateri je potem v uri trajajočem, jako poljudnem govoru poslušalcem risal delovanje drž zbora, sosebno slovenskih in slovanskih poslancev. Omenil je, da mu je jako žal, da nima nikacega napredka — nika-kega dobička, zlasti za nas Slovence od državnega zbora zabeležiti kajti delovanje drž. zbora onemogočili so razni prepiri in celo pretepi v državni zbornici radi je- zikovnih naredb. Pojasneval te jezikovne naredbe ljudstvu, ter omenil, da hočejo liberalni Nemci imeti m v « gospodarstvo nad ogromno večino Slovanov v Avstriji. Mi slovenski poslanci udali se ne bodemo nikdar, dejal je, temu nasilstvu ter vedno zahtevali ravnopravnost na rodov ščitili našo narodnost in naš materin jezik, daljšem, jako poljudnem govoru razložil je tudi volilcem nagodbo z Ogersko ter omenil, da se narodno kaščanska slovenska zveza močno poteguje za vseučilišče in nadsodišče po- v Ljubljani I % prav resničnih besedah narisal slušalcem Slovenski čemu nam je treba vseučilišča v Ljubljani dijaki ? kateri so najbolj bistrih glav, pogub Ijajo se v tujih mestih in to je krivda, da imamo toliko pomankanje slov. uradnikov kar bi bilo v Ljubljani dijakom laglje ker so blizo doma vse ceneje in vsak bi lahko shajal s 30 fl. na mesec. — K sklepu •«* i * - i i J ^ res izvrstnega govora izrekal je nado, da se morda vr- nejo mirnejši časi v drž. zbornico in da bode na prihod njem shodu morda lahko poročal o kacih vspehih si. drž poslancev v drž. zbornici v korist Slovencev. Predsednik se mu na to v izbranih besedah zahvali » ga navdušuje k vztrajnosti, in upa, da bode s svojo navdušenostjo za pravico in resnico v prihodnje kaj dosegel za svoj narod na kar mu zbrani volilci mej y • • • živijo a ■ i • . klici izreko enoglasno zaupanje Pri tem govoru sprožil je tudi preč. g. župnik nekoliko besedi o eminentni va- „Bog z nami", pokriževal se Voršilka r» tO huje, nego če grmi. Pomozi Rokos in za njim žnosti „Naše straže" ter spodbujal poslušalce, naj se v • . I ? Gospod 4 ne onim,, kateri so danes brez strehe. Za ves svet Jt ' / f' • ' \ ' y;). 1 ".V -, , ■ * [ i hotel v to noč, posebno mimo Ogre ne, če tudi se ob njenih bregovih osivel. ogromnem številu vpišejo v to društvo M^BiďgBB^PKWWffJP& it?» -1»t j j, j > • - " t • « TnJUjVa^l HB i flu t. Mff - t^v'vbipVi^IBjl^H^SBII^HD tudi vpisalo mnogo udov. i na kar se je i • » « € Novice. Poročil se ..........................................................................................■■■iiiiiiiiTgk. Fran Kob Rakeku. je davčni kontrolor v Kostanj'evici g z gosp. Olgo Gasp Starega trga pri Grofinja Ana Marija Thun in Hohenstein Osebne vesti vitez B Deželnovladni koncipist dr Avgust soproga ministerskega predsednika grofa Thuna Pri državni železnici imenovan okrajnim komisarjem na Kranjskem hči kneza Karla Schwarzenberga najstarejša bil v VII. plac razred pomaknj M umrla Pokojnica, jedna prvih avstrijskih dam na s veti večer na Dunaju Wolfschůtz, inžener v Novem mestu, v VIII. razred Fr. Smol 1854 grofom Thunom se poročila je bila rojena 1874 pristav v Ljublj mestu in v Uradnikom v IX. razred Ig Novak asistent v Novem Fenomen Dr Palissa na dunajski zvezdarnici od razrfd K aspirant v Podaartu pa P je imenovan H. Rebolj v Ribnici, aspirantoma v Kranju V. Škof v Podnartu na ljubljanski obrtni strokovni šoli g v deseti činovni razred pa žel asistentom Gosp Josip Miš Š m u v Učitelj pomaknjen Ljubljani govarja na doposlana vprašanja, zakaj so čuli minole tedne v Milanu čudno podzemeljsko gromenje, podobno gromenju toptv, da more biti ta fenomen posledica meteorov, ki so se zadeli v Admontu na Gornjem Štajerskem Pristav kmet. kem poskušališča v Gorici g. Tomaž Fr tih au f ûikorû in vojaškim uradnikom do 16, marca 1899 imenovan t iraku ter se razpršili brez sledu. Potresa ne javljajo nikaki seismografi, a tudi o kakem novem vulkanu ni čuti ničesar. je čast-prepo- čuti Predpust in vojaški plesalci. Na Dunaj v Trstu deželnokulturnim nadzornikom pri namestništvu ve(*ano plesati Vojaške godbe pa smejo igrati na vseh zabavah Korb Imenovanja v je premeščen iz Dvoboj Monakovem učiteljstvu Nadučitelj August zapeljal neki poročnik mlado soprogo nekega majorja Vsled tega se je vršil te dni St Vida pri Blokah na Prem, v bližnjem gozdiču dvoboj, pri katerem je poročnik majorja v učitelj v Studencu Jos. Reich pa je imenovan nadučiteljem Prsa ustrelil, da je bil kmalu mrtev v Dolu. Nadalje so imenovani učitelj nadučiteljem istotam, začasna učitelja Witt Fr Matilda G or j definitivnima na dosedajnih mestih in zač. učitelj Verbič v Slavini — Zastrupljena družina V dunajskem okraju Bri- P rim oseh in Ivan gittenau je na sveti večer obolela cela družina in znaki so kazali za definitivno učiteljico v Dobu da se je bila zastrupila. Natančnejše poizvedbe so dog tonu Aleš Odlikovanja. Dekan in župniku v Semiču g nale, da je bila žena ponočnega An čuvaj Beila za velikonočne ije podeljena častna službovanje. Isto svetinjo so dobili tudi vetinja za štiridesetletno je te štruklje povžila praznike kupila jabolnčaih štrukljev v neki gostilni. Rodbina nadučitelj v Komendi, Fran Z Hudovernik nadučitelj Jos. Me učitelj v Šmartnem Mat noč umrla Kuharica je štruklje arzenika. Oboleli obolela bila v vpokojeni sodni sluga v Kočevj Dobrepolju in Jurij Jaklič, okrevali. Poleg teh je obolelo še 12 ^ruzih oseb Der Suden Edini časopis za politične, kulturne tični gostilni jedli jabolčne štruklje. Policij zaprla. in Ana Beil je tudi še tisto namesto sladkorja natresla v člani družine Beil najbrž ne bodo v do- so je gostilno takoj in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev ziku v nemškem je- izhajajoč na Dunaju, svršil je prvo dobo svojega raz- vitka. Akoravno je bil časopis „der Suden" ustanovlj Dim cigaret se obče smatra kot jako škodljiv, po sebno zategadelj, ker kadilci cigaret dim navadno „k sebi1 v naj- potegnej ga šele potem izpuhte. Ameriški zdravnik Aitchell gorši dobi, pridobil si je tekom polleta vendar mnogo prija- Je stvar na tanko preiskoval teljev. ne samo mej Hrvati in Slovenci, temveč tudi med dru gim slovanskim svetom. Da, celo med Nemci je našel naročnikov, najboljši dokaz, kako potreben da je bil ta list, ki so ga ustanovili odlični slovenski in hrvaški zastopniki v državnem zboru. Ta časopis, ki je izhajal s kraja po dvakvat na mesec, ga r dognal, da dim, tudi če se sebi s krvj potegne, ne pride do plue in se torej ne more škoduje zdravj Kj pomešati, a tudi cigaretni papir pravi, da nič ne si so v narodna zavednost? Poroča se, da začel je od začetka novembra izhajati po trikrat mesec ne da strani dohaj se bila starim naročnikom naročnina povišala. Od mnogih vesti da takrat mogoče, kadar bode za tedensko izdavanj pa naročnikov Vže s tem stroški večji, nego naročnina list skor, postal tednik. To bode sicer jako narodni Vipavski dolini začeli slovenski fantje prepevati nemške in italijanske pesmi. Pač slabo znamenje. V mestni dvorani ljubljanski se je vršila odborová seja društva Naša straža dne t m prva Naša straža dovolj da list izhaja trikrat na mesec, so ki so bili Predseinikom društva je bil izvoljen dr. Šušteršič. Odborniki Zato prosimo slovenske in hr na prvem občnem zboru, so bili razvrščeni v tri odseke. Doslej uspeva društvo le jako klaverno, žal, da vaške rodoijube, katerim je na tem ležeče, da more ta list pr?a odborová seja ni popravila tega dosezati svoje svrhe, da se manj naročevajo, čitalnicam gostilnicam, kavarnam naročevanj lista ustanovnem shodu, vsled kar se je zagrešilo pri in priporočujejo. Velike važnosti za list so tudi oglasi (inserati) domoljubnim zavodom ligenla hotela društvo podpirati upati da posvetna inte V odbor društva kranjskih zdravnikov so posebno za one tordke in pojedince, koji trgovinskih in druzih voljeni: dr. Keesbacher, načelnik, dr. Šlajmer iz zvez izvan slovenskih in hrvatskih dežela žele in upravništvo lista Eisankengasse 4. pololetna 1 gld 65 kr » Der Suden nahaj Uredništvo mestnik, dr Gregorič, blagajnik, dr. Jenko, knjižničar načelnikov na- se na Dunaj Sterger zapisnikar dr Celoletna naročnina znaša goldinarje volilni shod Nadsodišče v Gradcu V sodnih krogih se go Shodi. V nedeljo dne 8. t m. je bil v Škofji Loki govoril prvi podpredsednik po- imel posl. dr. na katerem slanske zbornice dr Ferjančič. Isti dan vori, da bo jeden Slovenec imenovan višjesodnim svetnikom v Zitnik shod v Logatcu, posl. dr. Krek pa v Cerknici Gradcu Mej drugimi sta se oglasila tudi ljubljanska sodna Umrl svetnika dr. Ferjančič in Polec Prvo toplo večerjo so dobili vojaki po vseh vo bil prvi delavnik v te v Cel j pravdništvu dr. Karol Reg 9 namestnik pri ondotnem državnem jašnicah kočem letu januvarja, kateri Umor. V Kneži nad dan Velike vojaške vaje, takoimenovani cesarski novri, se bodo letos vršili na Tirolskem in Koroškem. Udeleži dekla mlajšo deklo in to iz Grebinjem na Koroškem le službujoča pri posestniku Turinu, zavratno umorila ljubosumnosti jih ma se Uboj tudi cesar povablj niči zabodel pa baj tudi nemški cesar Viljem daj Pred Šilčevo krčmo v Gorenji vasi pri Rib 24 letni Fr. Ambrožič iz Sušja svojega paj 42letnega posestnika R. Arkota iz Brez tako, da je umrl bolne na pljučah 5 vratu 9 kr hlj u in nadušljivem Kdor hoče svojo bolezen na pljučah ali vratu ali naduha, tudi vže zastarela, enkrat za vselej zgubiti, naj pi e v caj kronične plučne in vratne bolezni. V Tisoče zahvalnih pisem za čudovito 1 zaboj za dva dni od A. Wolffskij, moč tega ćaja so na razpolag Varstvena znamka Redilna štupa za stane 75 kr čaj se dt bi s Brožure te pošljejo zastonj. Samo pravi pri Wolffskij, Berlin « Weissenburgstrasse 79. Nr 37 za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. 1 zámotek St. 46.209 z navodom o uporabi 50 kr., Varstvena znamka. 5 zamotkov samo 2 gld. Redilna in hranilna štupa za Mestni magistrat ljubljanski prodaja smeti i ki so nakopičene na senožeti pod TiYOlijem ob Dolenjski cesti pod zelenim hribom in kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc Za kure, purane, gosi, race itd. 1 zámotek 25 kr., o ob Kravji poti y Trnovem, zamotkov samo 1 gld. Dobiva se Pogoji prodaje izvedo se pri mestnem y lekarni Trnkóczy y Ljubljani ! komisar jatu ob navadnih uradnih urah. Kranjsko. Varstvena znamka Pismena ali pa z dopisnico za Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane naj lože in najceneje izvršujejo gore nji m naslovom vpo-po pošti. V tem slučaji 1 - *è • • • dné 17. januvarja 1S99. se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela). iznajdba!) narejeno trobentno- čudovito slasan velikanskega utiša! dosedaj no novosti raz vesel j en! Posebno Predejano je temu krasnemu kateri koračnice Časovna zabava v dolgih večerih ! in pošto le 2 gld. naj bo natančen. najlepše božično darile najbolj priporočljivo! zabojem kr. Razpošilja se proti gotovini ali z poštnim povzetjem. Naslov Musikinstrum.-Versandt-Export 9 Goldschmidgasse Loterijske srečke V Brnu dne 11. januvarja t. 83, 38, 15, 52 Na Dunaji dne 7. januvarja t. L: 13, 28, 29, 89, 37 V Gradci dne januvarja t. 15, 52, 22, Tržne cene. je Barthelnovo klajno apno ; ono prepreči 11- zavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujšanje, naredi živino jesčo, ukrepi probavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso. V Ljubljani dne januvarja 1898. Pšenica 10 80kr. ržgl. 8 50 kr., ječmen gl. ajda gld. 8.25 kr., proso gld. 7.75 kr.t turšica gld kr., oves gl. 6.25 kr 5.65 kr Za vsako žival neobhodno potrebno. Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld. (95 Popisi zastonj. Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va selin, olje za stroje itd. po nizki ceni. leča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 kr Miha Barthel in drug 5 Dunaj X. Keplergasse št. 20. Cenjeni gospod lekàrnik! Pred kratkim časom sem ročil steklen krepilnih Spoštovani gospod! Zalivaljam Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju | od Vas jed in prsni bolezni. Porabil sem jedno | švedskih kaplj steklenico trpotćevega soka, kašelj in I in mojim znancem tako dobro, prsna bolezen mi je skoro prene- i Vas moram za to dobro zdra bala. Pošljite mi takoj še tri ste- i nájtopleje zahvaliti. Blagovolite klenice Vašega izvrstnega trpotce- za moje znance še tri steklenice po naredile so meni da Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja In bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti ko- stnim bolečinam je vstala že čez tri mi dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo za- veva soka, a zraven še tudi vitka čaja proti kašlju. Z velespo štovanjem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN 80 kr. po poštnem povzetju poslati 8 spoštovanjem VID ZANIĆ. Modruš, dne 26. maja 1898. ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. V Divači, 19. oktobra 1897. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Trpotčev sok Prave krepilne švedske kap- (Spitzwegerich I ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbedanju v Sait) kateri deluje tako izvrstno želodčnim bolečinam, popravljajo proti kašlju, prsnim boječinam, hri- | prebavljenje čistijo kri krepijo pavati, težkemu dihanju pa tudi za ; želodec. Po teh kapljicah izginejo stare bolezni, dobiva se vedno svež j vse želodčne in črevesne bolezni, a v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod ; dobi se dober apetit kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi jovm, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Paziti znamko, ker treba samo na tiste varnostno švedškť stare ljudi, ki nogah. trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki ima o nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča j Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana Zrinj8kega, hrvatskega bana. i ker samo tisto mazilo iz moje Cena jedne steklenice krepilnih | lekarne, ki nosi to varnostno znamko Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom 75 kr. doda za poštni list in zaboj ček 20 krajcarjev. Lekarna zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski št. 20 Zrinjskemu Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. za doda I še 20 kr. poštni list in , naj zabojček Naročila, katere znašajo 5 pošiljajo poštnine prosto. gld. in Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.