Rado Kocjančič o izgledih letošnjega pridelka vina in olja /7 Za Igorja Komela umiranje kulture na obroke pomeni postopni družbeni samomor / 13 iOHVf «niE Primorski Tržaško sušno kulturno poletje Breda Pahor Težko bi trdili, da Tržačani ne zahajajo radi na poletne prireditve, saj praviloma zapolnijo vsa razpoložljiva mesta. Težko bi rekli, da jim »poklicani« ne ponudijo nič zanimivega. Pa vendar bi prav tako težko zatrdili, da je tržaška poletna kulturna ponudba posebej zanimiva, razen maloštevilnih izjem, vznemirljiva ali izjemno kakovostna pa nikoli. Ta zgodba ni od včeraj. Ponavlja se iz leta v leto, zadnji drastični rezi javnih sredstev kulturni dejavnosti pa so dosedanje pomanjkljivosti še bolj razgalili. Kot vselej je vzrokov več. V tržaški občinski upravi so npr. prepričani, da imajo Tržačani prireditve radi, še najraje tiste, za katere ni treba plačati (neposredno namreč, saj posredno občani plačamo tudi tiste, na katere je vstop prost). Letos so namreč morali odpovedati Fiorel-lov nastop, ker so v predprodaji prodali premalo vstopnic. Pa vendar se tudi v občinskem kulturnem loncu skuha zanimiva in nekon-vencionalna pobuda, kot so Muzeji zvečer, ki ob ne preveč zahtevnih koncertih in srečanjih spodbuja tudi inovativnost in krajevno ustvarjalnost. Nedvomno bo držalo, da so Tržačani »zadržani« pri nakupih vstopnic za koncerte in druge poletne prireditve, res pa je tudi, da vse bolj množično zahajajo v Ljubljano (na dogodke Festivala Ljubljana se odpeljejo tudi z avtobusi), kot je tudi že ustaljena tradicija, da se organizirano udeležujejo opernih predstav v veronski areni. In cene vstopnic za te dogodke so vse prej kot »ljudske«. Očitno bo imel vsak svoj prav: Občina (in druge krajevne uprave), ki so večkrat v težavah, ko se odločijo za ambicioznejše projekte, in pa ljudje, ki ne sežejo v žep za katero koli prireditev. In še nekaj je: eden od paradnih konj tržaškega kulturnega poletja, operetni festival, je vse bolj suhljat in skromneje okinčan. Za ogled operet pa so Tržačani in tudi tuji obiskovalci znali stati v dolgih čakalnih vrstah in drago plačati vstopnice. Govorili smo o javnem denarju, kulturi pa je zmanjkal tudi zasebni. Velikih sponzorjev je v Trstu (in ne samo) vse manj. Nesporno se pozna združevanje oz. »preformiranje« nekdanjih tržaških finančno-gospodarskih mogotcev: vse manj je takih z izrazitim tržaškim predznakom, nekateri pa v velike projekte raje vlagajo drugje (npr. Illy). In še zadnja resnica, ki bi sicer po pomenu sodila na prvo mesto: odločilne so izbire, kakovostnih je pri nas na kulturnem področju odločno (pre)malo. dnevnik PETEK, 13. AVGUSTA 2010_ Št. 190 (19.897) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Kritična ocena nekdanjega predsednika Fiata in Confindustrie Montezemolo: Berlusconi razočaral A volitve po njegovem ne bi bile rešitev - Premirje v vladni večini sv.rok - Tradicionalno slavje ob vaškem zavetniku Praznična Nabrežina Bogat program z razstavami, kulturnimi dogodki, pristno enogastronomsko ponudbo in glasbenimi večeri NABREŽINA - Praznično vzdušje kraljuje od srede v Nabrežini. V tednu pred velikim šmarnom se namreč občinska uprava in domača društva privi-hajo rokave in poskrbijo za bogat pro- gram tradicionalnega praznika sv. Roka. Na nabrežinskem trgu je posejanih veliko stojnic, ki jih upravljajo društva oz. krajevni proizvajalci ter gostom ponujajo domače specialitete in še marsikaj. Obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi več razstav, ki kažejo na ustvarjalno žilico, ki utripa v vasi. Skratka, ponudba za vse okuse. Na 6. strani RIM - Vlada premierja Silvia Ber-lusconija je razočarala, a kljub temu bi zdaj zaman iskali rešitev v predčasnih volitvah. Tako meni Luca Cordero di Montezemolo, predsednik Ferrarija ter donedavni predsednik Fiata in Confin-dustrie, ki je včeraj posegel v italijansko politično dogajanje prek tiskovne note svojega združenja Italia Futura. V Ljudstvu svobode so se takoj nejevoljno odzvali, naj Montezemolo odprto nastopi v politični areni. Sicer pa je včeraj v vrstah vladne večine zavladalo začasno premirje po žolčnih polemikah, ki v zadnjih časih razdvajajo Berlusco-nijeve in Finijeve privržence. Na 4. strani Policist Proteo Laurenti spet med Slovenci Na 3. strani Mizarski vajenec, ki je postal operni pevec Na 8. strani V Gorici bo ATER oddal 24 stanovanj Na 12. strani Operno brbotanje beneškega campiella tudi v Doberdobu Na 13. strani Na plavalnem EP v Budimpešti tudi tržaška medalja Na 17. strani območje evra Slovaška zavrnila pomoč Grčiji BRATISLAVA/BRUSELJ -Potem ko nova desnosredinska slovaška vlada že julija ni podprla sodelovanja Slovaške v mehanizmu evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji, ji je v sredo zvečer sledil še parlament. V Bruslju so "kršitev solidarnosti" že obžalovali, a obenem zatrdili, da izvajanje mehanizma ni ogroženo. V uradu komisarja Reh-na so sicer povedali, da Slovaška ne bo deležna nikakršnih uradnih sankcij, lahko pa pričakuje precejšnje politične posledice. Na 16. strani gradišče - Vso noč gasilci na delu Požar pri kmetiji Zgorelo je 1.500 stotov sena, poškodovani pa so bili tudi nekateri kmečki stroji in vozila V noči med sredo in četrtkom se je pri kmetijskem podjetju Fusulin v Gradišču vnel požar, v katerem so bile uničene številne bale sena, poškodovanih pa je bilo tudi nekaj kmetijskih strojev. Do požara, zaradi katerega so imeli gasilci celo noč in jutro polne roke dela, je prišlo nedaleč od centra za nezakonite priseljence CIE. Gasilci so se v Gradišče odpravili s štirimi tovornjaki, gasili pa so celo noč. V nekaj urah je bil požar, ki je uničil kar 1.500 sto-tov sena, pogašen, dve gasilski ekipi pa sta kljub temu ostali na kraju do včeraj popoldne, da bi preprečili ponoven izbruh ognja. Na 13. strani 2 Petek, 13. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Ob mednarodnem dnevu mladih Opozorila o težavnem položaju mladih v družbi Oglasili so se podmladki strank in nekatere organizacije LJUBLJANA - Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu mladih so se v Sloveniji oglasili tudi podmladki slovenskih strank in nekatere nevladne organizacije. V Mladem forumu SD mlade pozivajo, da si izborijo pravice, ki jamčijo za boljšo prihodnost. Zapisali so, da vladajoče elite z nerazumnimi prijemi pod pretvezo utiranja poti iz krize sprejemajo ukrepe, ki mladim jemljejo obetajočo prihodnost. Mladi so ena najranljivejših družbenih skupin, ki na svojih plečih nosijo ceno saniranja posledic globalne krize. Račun za neodgovorno ravnanje z naravo in okoljem bo izpostavljen šele naslednjim generacijam, ki bodo že v začetku obremenjene z ekološkim hendikepom. Zato morajo mladi doseči korenite spremembe v odnosu do soljudi in družbenega ter ekološkega okolja. Izboriti si morajo pravico do uživanja mladosti ter se zavedati, da se nihče ne bo boril za njihove pravice, so še zapisali v Mladem forumu SD. Podmladek LDS pa poziva tako mlade kot mlade po srcu, da združijo moči v iskanju rešitev, ki bodo mladim zagotovile izhodišča, ki so potrebna za celovit in kakovosten osebni razvoj. Investicija v mlade se vedno povrne in ni razlogov, da tudi v Sloveniji ne bi bilo tako, še menijo. V Mladi Sloveniji, podmladku NSi, so zapisali, da so posledice finančne in gospodarske krize prizadele tudi dijake in študente. Prepričani so, da se danes vse več mladih sooča s socialno stisko. Zavod Nefiks in spletni portal Ta-lentiran.si pa ob dnevu mladih poudarjata, da je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zaposljivost, tudi delo v času študija. Preko slednjega mladi že tekom formalnega procesa izobraževanja pridobivajo tudi praktične izkušnje, ki jih nato lahko navajajo v svojih referencah in delovnih izkušnjah. Zato podpirajo resolucijo evropskih poslancev, ki spodbuja dostop mladih do trga dela in okrepitev statusa pripravništev. Evropska garancija za mlade, eden izmed delov resolucije, naj bi poskrbela, da bi vsak mlad Evropejec, ki je brezposeln štiri mesece, dobil možnost opravljanja pripravništva oziroma pridobitve zaposlitve, so še zapisali v Zavodu Nefiks. V Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, pa so zapisali, da je socialni sistem na prepihu in da se obetajo mnoge spremembe, ki jih bodo občutili tudi mladi. Ker bodo mladi tisti, ki bodo odplačevali zadolževanje države in ki bodo še kako občutili pokojninsko in zdravstveno reformo, v podmladku pričakujejo, da bodo vključeni v pripravo reform. (STA) Za uveljavitev mladih v današnji družbi je izredno pomembno tudi šolanje, pri čemer mora biti možnost izobrazbe dana turizem - Najmlajše slovensko termalno središče Terme Ptuj V 35 letih 7,5 milijona gostov Načrtujejo dodatne investicije - Pred 35 leti so začeli le z dvema bazenoma PTUJ - Najmlajše slovensko termalno središče Terme Ptuj letos obeležuje 35 let svojega delovanja. V tem času so po besedah direktorja tega turističnega centra, ki spada pod okrilje skupine Sava, Andreja Klasinca gostil okoli 7,5 milijona kopalcev ter ustvaril približno 750.000 nočitev. V prihodnje načrtujejo dodatne investicije. Terme Ptuj so se v današnjega turističnega ponudnika razvile iz termalnega kopališča, odprtega pred 35 leti, ki je zajemal dva bazena. Najprej so se terme razvijale predvsem z odpiranjem novih kopalnih zmogljivosti, prve nočitvene zmogljivosti pa so pridobili leta 1981, ko so postavili še danes stoječe bungalove. Po postavitvi Terme Ptuj je v prvih šestih mesecih letošnjega leta obiskalo dober odstotek gostov več kot v enakem obdobju lani urad vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu oziroma v izseljenstvu Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti do-diplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so diplomska, magistrska in doktorska dela, ki so jih zagovarjali na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, ki so jih zagovarjali v obdobju od 01.11.2009 do 31.10.2010. Nagrajena dobo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva; podeljeni bosta prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad ( 6) in fonda 4.000 evrov Vsote so v neto zneskih. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega iz-seljenstva, oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanost z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela.Sodelovanje na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Komenskega 11, 1000 Ljubljana, s pripisom » ZA NAGRADNI NATEČAJ«, pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim ( tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 1.12.2010, rezultati natečaja bodo predvidoma znani do sredine pomladi 2011. Svečana podelitev nagrad bo v začetku maja 2011. Dodatne informacije dobite na tel. 01 230 80 00 ( vsak delavnik med 9h in 15h). apartmajskega naselja leta 1994 so Terme Ptuj razvojno nekoliko zastale, po letu 2000 pa je z lastniško konsolidacijo prišlo tudi do glavnega investicijskega vala, katerega rezultat je petzvezdični hotel Primus. "Danes smo konsolidirana in varna družba s 55 odstotki lastnega kapitala, tako da nismo prezadolženi in ambiciozno gledamo naprej. V prihodnje bomo še investirali v objekte, a nam je trenutno prvi cilj povečevanje kakovosti ponudbe in razvoj podobnih konceptov, kot jih peljemo z rimsko zgodbo v Pri-musu in je precej povezana tudi z zgodovino Ptuja," je povedal Klasinc in poudaril tudi dobro sodelovanje z mestom. Glede načrtovanih investicij je dejal, da ima družba zdaj v svoji lasti dovolj zemljišč, kar jim odpira tudi možnosti za naprej. "Takoj ko se bodo na trgu pojavile možnosti za širitev naših zmogljivosti, bomo to tudi storili. Projektov v naših glavah je že veliko, med njimi tudi pokritje zunanjega termalnega kopališča, širitev apartmajskega naselja in av-tokampa," je o načrtih za prihodnost pojasnil prvi mož Term Ptuj in ob tem opomnil tudi na nove priložnosti zaradi avtocestne povezave z Mariborom in razvoja mariborskega letališča. Ptujske terme trenutno razpolagajo s 1000 ležišči, od tega 400 v avtokampu, prav ta konec tedna pa pričakujejo vrhunec sezone s stoodstotno zapolnjenostjo svojih nočitvenih zmogljivosti. Večina njihovih gostov prihaja iz Slovenije, med ostalimi pa so tradicionalno najbolj pogosti Avstrijci, Italijani in Nemci. "V prvih šestih mesecih nas je obiskalo okoli 22.000 gostov, kar je dober odstotek več kot v enakem obdobju lanskega leta. Povečalo se je število avstrijskih in nemških gostov, za dva odstotka več pa je tudi domačih gostov. Zadovoljni smo tudi s številkami obiskovalcev termalnega parka, kjer smo letos doslej zabeležili 148.000 dnevnih kopalcev, kar je dva odstotka več kot lani," je dejal vodja prodaje v družbi Peter Šimenko in posebej izpostavil njihovo letošnjo poletno akcijo, v kateri so gostom za daljše časovno obdobje podarili dodaten brezplačen dan. V prihodnje želijo še povečati aktivnosti na področju seminarskih in kongresnih dejavnosti, veliko priložnosti pa vidijo tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, zlasti po odpravi vizumov. Zlasti za slednje vidijo možnosti tudi v zimskem času v navezavi z mariborskim Pohorjem. Zadovoljni pa so tudi z gostovanji številnih domačih in tujih športnikov v njihovem hotelu. (STA) Trije mrtvi pri Gonarsu VIDEM - V bližini Gonarsa v južni Furlaniji se je sinoči pripetila strahovita prometna nesreča, v kateri so po prvih podatkih izgubile življenje tri osebe. Do nesreče je prišlo na državni cesti 252, ki je znana kot Napoleonska cesta. V nesrečo so bili vpleteni trije avtomobili. Najprej sta trčili dve vozili, v avtomobila je nato treščilo še tretje vozilo. Avtomobili so zgoreli, kar je močno otežkočilo delo reševalcev. Splošna plovba dobila soglasje ministrstva za nakup deleža v Primorskih novicah PORTOROŽ - Splošna plovba je v začetku tedna pridobila soglasje ministrstva za kulturo za nakup poslovnega deleža v časopisno založniški družbi Primorske novice. Kupnino za nakup 38,78 odstotnega deleža v Primorskih novicah je Splošna plovba po navedbah njenega prvega moža Egona Bandlja štirim dosedanjim lastnikom nakazala v sredo. Z izdajo soglasja ministrstva za kulturo je bil izpolnjen še zadnji pogoj za plačilo kupnine, so v sporočilu za javnost zapisali v Splošni plovbi. Portoroški ladjar bo tako danes tudi formalno postal lastnik 38,78 odstotka Primorskih novic. Splošna plovba je 10-odstotni delež v časopisni hiši pridobila od Intereurope, 11,6-odstotni delež od dveh družb iz skupine KB1909, 17-od-stotni delež v Primorskih novicah pa od Banke Koper. V Kopru »fešta« na pomolu KOPER - Od danes zjutraj pa vse do ponedeljka zjutraj bo Ukmarjev trg v Kopru popolnoma zaprt za promet zaradi prireditve »Na pomolu je fe-šta«. Tu bodo sobotni večer zaznamovale dalmatinske klape (klapa Iskon iz Splita, ženska klapa Fjoret iz Makarske in klapa Leut iz Zadra), ki se jim bo pridružila domača kla-pa Solinar s Slavkom Ivančičem. Dan kasneje pa bodo lahko obiskovalci Ukmarjevega trga doživeli Ribiško nedeljo. Poleg glasbe in morskih dobrot bo na prireditvi prvič predstavljena velika Batana ali Batelon; 8- metrska barčica, izdelana po načrtu starih koprskih ribičev. Kot se za ribiško fešto tudi spodobi, bodo organizatorji poskrbeli tudi za pester spremljevalni program (vlečenje vri, šivanje mrež, briškola, mora, tekmovanje v trnkarjenju, ... ). Sicer pa bodo Batelon krstili in splovili 29. avgusta, prav tako na Uk-marjevem trgu, na končni poletni prireditvi, kasneje pa bo plovilo namenjeno turističnim izletom. Zaradi nezakonitega preseljevanja tujcev ovadili Mariborčana CELJE - Celjski kriminalisti so zaradi 15 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine in prepovedanega prehajanja meje kazensko ovadili 27-letnega Mariborčana. Osumljeni je izvedel nezakonito preseljevanje najmanj 79 tujcev. Kot lastnik dveh podjetij v Sloveniji jim je proti plačilu skozi prikazano zaposlitev v podjetjih uredil dokumente za vstop v Slovenijo. Mariborčan, ki ima državljanstvo Slovenije in Kosova, je od novembra 2008 organiziral nezakonito preseljevanje tujcev, predvsem albanske narodnosti, so sporočili s Policijske uprave Celje. Zavodu za zaposlovanje in upravni enoti je prikazal fiktivno zaposlitev tujcev v svojih podjetjih. Tako so bila tujcem izdana delovna in v nadaljevanju bivalna dovoljenja, s katerimi so legalno vstopili na območje Slovenije. Po prihodu v Slovenijo so tujci, ne da bi se zaposlili v njegovih podjetjih, odšli v druge države EU. Tuji državljani se namreč lahko na podlagi veljavnega slovenskega bivalnega dovoljenja prosto gibljejo v območju držav EU, pojasnjujejo na celjski policijski upravi. / ALPE JADRAN, DEŽELA Petek, 13. avgusta 2010 3 vozniški izpit ljubljana - Boris Pahor v časniku Demokracija »Poklon pred Narodnim domom V^i« na Slovence v deželi FJK je bil res hvalevredno dejanje« Pisatelj proti arbitražnemu dogovoru s Hrvaško - »V Sloveniji danes ni prave socialdemokracije« LJUBLJANA - Pisatelj Boris Pahor je v pogovoru za slovenski časnik Demokracija kot hvalevredno pozdravil spravno srečanje predsednikov Slovenije, Hrvaške in Italije v Trstu 13. julija, a menil, da to ni dovolj. »Bil sem zadovoljen, da je slovenski predsednik Danilo Türk kot pogoj za udeležbo na tisti prireditvi postavil spominski poklon ob Narodnem domu. To je bilo dejanje, ki je hvale vredno. To je zelo lepo, vendar ne zadošča. Požig Narodnega doma je bil samo začetek fašističnega terorja, ki se je nadaljeval potem petindvajset let. Šlo je za pravo protislovensko gonjo,« je dejal Pahor. Pisatelj je v intervjuju tudi ponovil nasprotovanje arbitražnemu sporazumu o meji s Hrvaško, ker z njim Slovenija ne bo imela neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem, saj tega, da bi povezava potekala prek Savudrije Hrvati ne bodo nikdar priznali, saj je to povedal že hrvaški sabor. Meni tudi, da bodo o slovenski meji na morju tako kot po prvi svetovni vojni sedaj odločali drugi. Glede dela slovenske vlade v času hude gospodarske in družbene krize je ocenil, da je slovenski absurd, da so postali bogataši tisti, ki so bili zagovorniki proletariata in da v Sloveniji danes ni prave so-cialdemokracije. Pahor je še dejal, da bi mu veliko pomenilo, če bi Nobelovo nagrado za književnost, za katero so ga predlagali Francozi, dobil na podlagi svoje knjige Nekropola, in sicer zaradi vrednosti, ki jo je tudi tujina izrekla o knjigi in ker se je treba boriti proti diktaturam. »Dobil je ne bom, želel pa bi, da bi jo dobil zaradi pričevanja o delovanju nacističnih taborišč, ki so bila delovna taborišča za politične zapornike, t. i. rdeče trikotnike. Uporniki, ki smo se uprli nacizmu in zaradi tega morali delati, dokler so ljudje stali pokonci, in umirati od lahkote, bolezni, obešanj, torej ne moremo biti vključeni v to, kar so imenovali holo-kavst in je tragika judovskega naroda, ker so bili ljudje usmrčeni s plinom in sežgani v krematorijih,« je med drugim še povedal Boris Pahor v pogovoru za Demokracijo. (STA) www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kateri je vaš najljubši državni Tv dnevnik? O TG1 O TG4 O TG2 O TG5 O TG3 O SkyTG24 O La7 O Slovenija 1 O Studio aperto Pisatelj Boris Pahor pozitivno ocenjuje tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške kroma TRST - Združenje za pravne študije o priseljenstvu (AS-GI) protestira, ker vlada ni poskrbela za prevode v najbolj razširjene tuje jezike izpitnih testov in vprašalnikov za vozniško dovoljenje. Združenje opozarja tudi na dejstvo, da je Rim pripravil omenjene vprašalnike v nemščini za Južno Tirolsko in v francoščini za Dolino Aosto, ni pa poskrbel za besedilo v slovenščini za pripadnike slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Na diskriminacijo slovenske manjšine je prvi opozoril deželni svetnik Igor Gabrovec, ki se je s tem v zvezi obrnil na predsednika Dežele Renza Tonda. Oglasila se je tudi senatorka Tamara Blažina, ki je skupaj z nekaterimi kolegi zahtevala pojasnila od prometnega ministrstva. jazz - Glasbeno usposabljanje za izkušene glasbenike Od danes Jazz Kamp Kranj Delavnice vodijo priznani glasbeniki iz Slovenije in tujine - Vsak večer tudi brezplačni koncerti KRANJ - V Kranju se bo danes začelo sedmo tradicionalno usposabljanje za izkušene glasbenike Jazz Kamp. Letos bo še posebej zanimiva delavnica trobente Las-seja Lindgrena in kitare Davea Goodmana, je povedal organizator Gregor Grašič. Na letošnji Jazz Kamp je prijavljenih skoraj 40 glasbenikov, nekatere delavnice pa še nudijo nekaj prostih mest. Udeležence v desetih dneh čakajo individualne delavnice s Med najbolj zanimivimi bo delavnica trobente Lasseja Lindgrena priznanimi jazz in pop glasbeniki iz Slovenije in tujine ter sodelovanje v različnih glasbenih zasedbah. Iz Kanade prihaja mentor kitare Dave Goodman, Šved Lasse Lindgren bo vodil delavnico trobente, iz Francije je bobnar Christophe Bras, Avstrijec Heinz Von Hermann bo vodil delavnico saksofona in flavte, iz Avstrije je tudi Ines Reiger, ki bo vodila delavnico petja. Madžar Emil Spa-nyi bo udeležence uril na klavirju, Hrvat Bo-ško Petrovič bo vodil delavnico vibrafona, slovenski mentorji pa so Matjaž Mikuletič na trombonu, Aleš Avbelj, mojster bas kitare in kontrabasa, in kitarist Primož Gra-šič. Jazz Kamp vsako leto z brezplačnimi koncerti na Pungertu poživi tudi dogajanje v mestu. Danes bo ob 20.30 na vrtu galerije nastopil Mike Sponza s kvintetom, v soboto Jazz Klub Gajo Quartet z Otom Pest-nerjem in Pro Anima Singersi, v nedeljo pa se obeta večer z Damir Kukurozovič Gipsy Swing Quartetom iz Hrvaške. V ponedeljek bo ob 20.30 na Pun-gertu gostovala poletna šola HGM iz hrva- škega Grožnjana, ki tako vrača julijski obisk Jazz Kampa. Takrat se obeta tudi koncert zmagovalne skupine Melodij morja in sonca 2009 Jazz Station, katere člani so se spoznali in zbrali prav na omenjenih delavnicah v Kranju. V torek, 17. avgusta, se bo obiskovalcem Pungerta predstavil kanadski kitarist Dave Goodman, v sredo pa bodo nastopili člani zasedbe The Elevators. V četrtek sledi nastop Lasseja Lindgrena in Heinza von Hermanna, v petek, 20. avgusta, pa bo na sporedu tradicionalni koncert mentorjev glasbenih delavnic. Pred sobotnim večernim zaključnim koncertom udeležencev Jazz Kampa bodo glasbeniki na različnih lokacijah poskrbeli za popestritev dopoldanskega obiska starega mestnega jedra. Zamisel za Jazz Kamp Kranj se je porodila ob podobnih usposabljanjih v tujini, kjer sta brata Grašič tudi študirala. Pri mestni občini Kranj njun trud podpirajo, sama pa računata na nadaljnji razvoj prireditve, ki ji vsako leto skušata dodati kakšno novost, je še povedal Gregor Grašič. (STA) Mrtveci s Krasa tudi v slovenščini Knjiga je izšla pri založbi Meander - Policistu Proteu Laurentiju je, kot nemškemu pisatelju, zelo všeč Križ LJUBLJANA - Pri založbi Meander je izšel slovenski prevod detektivke Veita Heinichena Mrtveci s Krasa (Die Toten vom Karst). Knjigo (304 strani, 29 evrov) je iz nemščine prevedla Jasmina Krstev-ski. V knjigi Mrtveci s Krasa spoznamo, da policist Proteo Laurenti, protagonist Heinichenovih knjig, ne mara burje, ki Trst in Kras zavije v ledeni objem. Ko pri Opčinah bomba raztrešči hišo znanega trgovca z delikatesami, se Laurenti vrže v preiskavo, potrt, ker ga je zapustila žena. V mednarodnih vodah tržaški ribiči prevzemajo nevarne tovore iz rok istrskih tovarišev, starih znancev z neporavnanimi računi iz druge vojne. Fojbe, Slovenci, Istrani in privlačna državna tožilka Živa Ravnov iz Pulja še dodatno zapletejo kriminal-ko, ki je v Nemčiji in Italiji doživela lep sprejem pri bralcih. 53-letni Heinichen je doma iz Nemčije, že vrsto let pa živi v Križu, Pisatelj Veit Henichen kroma ki je postal, kot pravi, njegova druga domovina. Glavnina njegovih detektivskih zgodb se dogaja na Tržaškem ter v sosednjih krajih, posebno v Istri. Sam Laurenti se večkrat mudi v Križu, kjer se rad kopa na tamkajšnji obali, nakar zaide v kmečki turizem Bibc. Platnica slovenskega prevoda Mrtvecev s Krasa Veita Heinichena 4 Četrtek, 12. avgusta 2010 ITALIJA politika - Nastop nekdanjega predsednika Fiata in Confindustrie Montezemolo: Berlusconi razočaral, a volitve niso rešitev Ljudstvo svobode: Sam naj stopi v politično areno - Premirje v vladni večini RIM - »Predčasne volitve ne bi rešile nobenega problema. Zgubili bi šest mesecev - in nič drugega.« To je mnenje Italie Future, združenja Luca Cordera di Montezemola, predsednika Ferrarija ter donedavnega predsednika Fiata in Confindustrie. »Berlusconi, Fini in Bossi so dolžni narediti konec institucionalnemu sporu, v katerega so se zapletli in ki ni vreden omikane države, ter obnoviti večino tudi na osnovi minimalnega programa za dokončanje zakonodajne dobe,« je Italia Futura včeraj zapisala na svoji spletni strani. Sicer pa Montezemolo prek svojega združenja negativno ocenjuje bodisi Berlusconijevo vlado kot opozicijo. Berlusconi je namreč po njegovem z rezultati svojih vlad razočaral, in če je večkratno zmagal na volitvah, je to bilo zato, ker ni imel prave konkurence. Sploh je obračun tako imenovane druge republike po mnenju Italie Future porazen, tako da se moramo čuditi molku italijanske civilne družbe. Seveda ni slučaj, da se Montezemolo oglaša. Po mnenju mnogih se že dalj časa pripravlja, da bi se spustil v politično areno, in to v družbi sredincev, kot sta Pier Ferdinando Casini in Francesco Rutel-li, katerima se bo najbrž v kratkem pridružil Gian-franco Fini. Na to opozarjajo tudi reakcije, ki jih je Italia Futura s svojim včerajšnjim pisanjem izzvala v političnih krogih. Načelnik Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto je tako Monte-zemola pozval, naj se ne skriva za prstom svoje roke in naj odkrito stopi v politiko. Podobno je povedal koordinator Berlusconijeve stranke Sandro Bondi. Iz vodstva Demokratske stranke pa so sporočili, da Montezemolove kritike niso nove, saj so podobne ugotovitve in ocene že nič kolikokrat izrazili predstavniki te stranke, ki zdaj aktivno pripravlja to, čemur predsednik Ferrarija pravi »konkurenca«. Medtem je v središču politične pozornosti tudi sredina izjava, s katero se je premier Silvio Berlusconi pozitivno odzval na nedavni »poziv k razumnosti« nekaterih senatorjev Finijeve skupine Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI). Berlusconi je dejal, da je še vedno pripravljen na obnovitev dosedanje vladne večine, ter posvaril, da bi v nasprotnem primeru bile potrebne »dokončne boleče odločitve«. Načelnik FLI v poslanski zbornici Giorgio Conte je včeraj dejal, da so njegovi somišljeniki pripravljeni na obnovitev dialoga, a pod pogojem, da se končajo napadi na Finija. Sicer pa marsikdo iz vrst večine in opozicije opozarja, da je Berlusconijeva izjava le taktična poteza, s katero skuša premier razbiti »upornike«. Luca Cordero di Montezemolo anketa primorskega dnevnika Razkol v desni sredini razlog predčasnih volitev Razkol med Silviom Berlusconijem in Gianfrancom Finijem bo privedel Italijo do predčasnih volitev. V to je prepričanih 56 odstotkov obiskovalcev spletne strani Primorskega dnevnika, ki je sodelovalo v anketi o tem zelo aktualnem političnem problemu. 31 odst. anketirancev meni, da predčasnih volitev ne bo, 13 odst. pa ne ve, kaj se bo v resnici zgodilo. Tega resnici na ljubo ne vedo niti vodilni italijanski politiki, ki se vsekakor vsi po vrsti tako ali drugače pripravljajo na predčasni razpust parlamenta in torej na predčasne politične volitve. Občutek je vsekakor, da predčasne volitve bodo, ne jeseni, kot bi hoteli nekateri v desni sredini, temveč spomladi. Če volitve bodo spomladi, ni postranskega pomena, kdo bo do takrat vodil Italijo. Ali sedanja Berlusconijeva vlada ali pa nova vlada, za katero pa v parlamentu trenutno (še) ni pogojev. Ali mislite, da bo razkol med Berlusconijem in Finijem privedel Italijo do predčasnih volitev? Da (51) Ne (29) Ne vem (12) 56% 31% 1 www.primorski.eu prevozi - Kriza Plovna družba Tirrenia uradno insolventna RIM - Rimsko sodišče je razsodilo, da je plovna družba Tirrenia insolventna. S tem bo družba prešla pod izredno upravo. Družba je dejansko državna, saj je njen edini lastnik državna grupa Fintecna. Vlada je že sklenila, naj se družba privatizira, do razglasitve insolventnosti pa je prišlo prav po ponesrečenem poskusu prodaje. Izredni komisar Giancarlo D'Andrea bo zdaj verjetno skušal ločeno prodati en njen del, in sicer družbo Si-remar, za katero se zanima družba Moby Lines. Šele nato naj bi privatizirali še ostalo. Tirrenia razpolaga s 44 ladjami in skupno zaposluje okrog 4 tisoč ljudi. Med drugim gre trajekte, ki povezujejo celinsko Italijo z otoki. Sindikati so včeraj napovedali stavko 30. in 31. avgusta. Na bojni nogi je še zlasti sindikat Uil Trasporti, po mnenju katerega rimsko sodišče ni bilo pristojno za razglasitev insolventnosti. Stavka bi lahko povzročila veliko težav, saj se konec meseca mnogi vračajo s počitnic. vreme - Reka Lambro prestopila bregove, v Brescii pogrešajo jadralca Nevihte in močni nalivi pestijo predvsem Lombardijo MILAN - V Lombardiji so nevihte in močni nalivi v dveh dneh povzročili kar nekaj škode in skrbi. V Milanu je reka Lambro prestopila bregove, kritično pa je bilo tudi ob reki Seveso, kjer je prav tako prišlo do poplav. Milanska občinska uprava je razne mostove začasno zaprla za promet. Gasilci so v Milanu črpali vodo iz poplavljenih kleti, dvajset ljudi je moralo začasno zapustiti svoje domove, na več cestah so se znašla drevesa in veje. Popoldne se je slika nekoliko izboljšala. Podobne težave so imeli v Brianzi, med Milanom in Leccom pa se je v nalivu prevrnil tovornjak. O najhujših posledicah pa so poročali iz Brescie. 50-letnik iz kraja Soiano se je v sredo zjutraj sam odpravil na izlet z jadrnico po Gardskem jezeru. Odplul je iz kraja San Felice, na lombardskem koncu jezera, do sinoči pa ga niso našli. Njegovo jadrnico so reševalci zagledali in povlekli do obale, za jadralcem pa se je izgubila vsakršna sled. Karabinjerji in obalna straža so prečesale jezero, slabo vreme pa je njihove dejavnosti močno oviralo. Po napovedih vremenoslovcev naj bi neurje, ki se spušča iz srednje Evrope, prizadelo večji del severne Italije. Nedelja bo torej v glavnem deževna, med posameznimi nevihtami pa bi po ocenah centra Epson lahko za krajši čas zasijalo sonce. Lepo vreme pa bo bolj značilno za srednjo in južno Italijo. Vasco Rossi in Boldi na muhi davčne uprave RIM - Tudi popevkar Vasco Rossi in komik Massimo Boldi sta se znašla na črnem seznamu davčne uprave. Kaže namreč, da se oba poslužujeta trika za davčne utaje, ki je dokaj razširjen med lastniki jaht. Rossi in Bol-di sta namreč glavna delničarja lažnih čarterskih družb, katerih edina dejavnost je ta, da skrbita za njuni jahti. Na tak način jima ni treba plačati visokih davkov, ki so predvideni za navadne lastnike jaht. Žal pa je trik nezakonit. Kot rečeno, je takšnih primerov veliko. Davčni inšpektorji so jih našteli posebno veliko v Liguriji, Kampaniji in Furlaniji Julijski krajini. V nesreči helikopterja na Siciliji 4 mrtvi MESSINA - Na Siciliji je včeraj zjutraj kmalu po vzletu strmoglavil helikopter, pri čemer so življenje izgubili štirje ljudje. Nesreča se je zgodila v kraju Giammoro v bližini Messine. Tu je helikopter okrog 8.30 vzletel z dvorišča podjetja Nuova Co-metra, namenjen pa je bil na Salino, enega izmed Eolskih otokov. Toda helikopter je takoj po vzletu zadel ob hangar, potem pa strmoglavil na zemljo in eksplodiral. Poleg pilota so zgoreli vsi trije potniki. Pilot je bil 35-letni Domenico Messina iz kraja Bar-cellona Pozzo di Gotto, med potniki pa podjetnika Davide Taranto in Pippo Adige. Povečan promet ob velikem šmarnu RIM - Pred nami je veliki šmaren, praznik, ko se navadno številni odpravijo na počitnice, zato si policija v prihodnjih dneh pričakuje povečan promet na cestah in prometne zastoje predvsem v smeri proti turističnim krajem. Največ gneče naj bi bilo na avtocesti A1 v smeri proti Neaplju in A14 proti Anconi, pa tudi v smeri proti Liguriji in Benetkam. Napovedano slabo vreme namreč ne bo pogojevalo dopustnikov, menijo pri avtocestnem podjetju in računajo, da bo na cestah do 15 milijonov vozil. Najhujše pa naj bi bilo v nedeljo, ko se bodo na ceste spravili tudi tisti, ki se vračajo z dopusta. Vozniki naj bodo strpni in previdni, kajti konec tedna bo stopil v veljavo tudi nov prometni zakonik, ki je veliko manj popustljiv od prejšnjega. EVRO 1,2790 $ -1,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. avgusta 2010 valute evro (povprečni tečaj) 12.8. 11.8. ameriški dolar japonski jen 1,2790 109,50 8 6781 1,3016 110,56 88183 kitajski juan ruski rubel mniickn rimiia 39,1906 59,8250 39,3685 60 7910 IliUlJjIVa 1 UUlJa danska krona hritancU ti int 7,4507 0,82060 7,4504 0,82780 Ul 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\Q 1/^ l^rAna 9,4780 7,9645 / ou 9,4790 7,9665 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 24,890 1 3492 24,820 1,3695 JVIV-CIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i tnrint 15,6466 282,43 15,6466 282 12 1 1 IOU£.C11 JM 1UI II 1 L poljski zlot 4,0243 1,3398 4,0055 1,3504 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4321 1,9558 1,4401 1 9558 UUlUdlolVI ICV romunski lev II1Y\\/CKI litac 4,2375 3,4528 4,2380 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7084 2,2744 0,7083 2,2980 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 1 9504 290,00 1 9688 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2313 7,2200 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,28563 0,39781 0,62031 0,12167 0,16833 0,23667 0,648 0,904 1,156 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.445,52 € +435,90 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. avgusta 2010 ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,98 INITEDIII IDr»DA A DA +2,57 +6 67 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,73 15 31 -0,18 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 136,65 -3,28 -0,28 -0 11 TELEKOM SLOVENIJE 238,07 93,00 +1,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,38 DELO PRODAJA -rrm nono +2,61 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTDADCM7 13,62 +0,85 -9,80 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,32 h/11 IMDTCCT -1,71 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 17,95 7,65 +9,58 -0,65 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 140,00 +3,14 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,50 -4,68 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. avgusta 2010 -0,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,136 86,17 1496 -0,53 -1,51 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,715 -0,33 -0,63 -041 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,9835 3,815 -1,36 -1 38 EDISON ENEL ENI 0,928 3,8325 1604 +0,86 -0 12 FIAT FINMECCANICA 9,455 -1,36 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,245 15,00 -1,61 -0,40 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,3925 1085 -1,24 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,30 -0,73 +1 25 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,855 6,68 1 844 -0,74 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,245 13 07 +0,88 -1,04 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,14 -0,53 -0,04 +1 76 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,6075 5,925 -0,84 +2 13 TENARIS TERNA 1,056 13,79 3 1975 +0,07 +2 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1073 -1,83 UNICREDIT 7,72 2,005 -1,15 -0,87 SOD NAFTE (159 litrov) 75,79 $ +0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. avgusta 2010 Jadrnica pogrešanega 50-letnika ansa indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 810,84 3.222,28 -0,59 -0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.856,41 803,14 -0,74 FIRS, Banjaluka 1.377,33 +0,86 -0,62 SRX, Beograd 253,88 1.468,52 -0,82 -0,66 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.388,90 +0,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.319,80 2.190,27 -0,57 -0,83 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.083,58 1.112,82 6.135,17 -0,54 -2,84 -0,31 CAC 40, Pariz 5.266,06 5.266.06 3.621.07 2.401,43 +0,40 -0,20 PX, Praga 1.167,00 2.720,85 -0,56 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.212,59 2.927,04 21.105,71 2.575,48 18.073,90 -0,86 -0,75 -0,88 -1,23 +0,02 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vzhodni in zahodni kras - Zaprtje trgovine na Proseku Namesto Kooperative nov trgovski center na Opčinah? Delavske zadruge naj bi ga zgradile na območju nekdanje kinodvorane Belvedere V nedeljo, na veliki šmaren, bi se moral izteči letošnji štiritedenski dopust trgovine jestvin Delavskih zadrug na Proseku. Ko bi sporočilo, prilepljeno na spuščenih sivih navojnicah trgovine, obveljalo, bi morala Kooperativa, kot ji že od pamtiveka pravijo domačini, v ponedeljek, 16. avgusta, ponovno odpreti svoja vrata. A na Proseku dvomijo, da se bo to zgodilo. Domnevajo namreč, da je bil letošnji prvi poletni dopust trgovine od ustanovitve semkaj nič drugega kot tihi uvod v njeno dokončno zaprtje. Zato so se vaščani angažirali in z zbiranjem podpisov sedaj upajo, da jim bo uspelo preprečiti namero Delavskih zadrug. Novice, sicer neuradne, ki po malem pronicajo v vas, pa niso prav nič spodbudne. Prav nasprotno. Tako se je v vasi razvedelo, da so Delavske zadruge pred časom že zaprle svojo trgovino na Alturi. Zapiranje krajevnih trgovin naj bi sodilo v strategijo vodstva zadruge, ki naj bi privilegiralo odpiranje velikih trgovinskih struktur, podobnih tistim, ki že delujejo v okviru velikih trgovskih centrov, kot sta Torri d'Europa in center na Dolgi kroni. Delavske zadruge naj bi podobno veliko trgovino načrtovale na vzhodnem Krasu, in sicer na Mandriji na Opčinah. Na območju nekdanje, že vrsto let zapuščene kinodvorane Belvedere v Ul. Fiordalisi ob končni avtobusni postaji, na trgu nasproti vojašnice Brunner. Domneva ni iz trte izvita. Tržaška občinska uprava je v novem regulacijskem načrtu vključila območje nekdanje kinodvorane med zazidljiva zemljišča za večnadstropne gradnje (cona B4). Rajonski svet je vložil pripombo, ki pa jo je mestna uprava zavrnila. Delavske zadruge naj bi si prizadevale, da bi zemlj- Levo: nekdanja kinodvorana Belvedere v Mandriji na Opčinah; desno: zaprta Kooperativa na Proseku kroma jišču spremenili namembnost, in sicer za gradnjo trgovskih centrov (cona H2). Ko bi tako bilo, bi dokončno propadla možnost, da bi na območju nekdanje kinodvorane uredili kul-turno-socialno središče, kot so si vrsto let zaman prizadevali Openci. Kinodvorano so za časa Svobodnega tržaškega ozemlja zgradili Američani, da bi se njihovi vojaki iz bližnje vojašnice lahko sprostili in razvedrili. Po njihovem odhodu je z imenom Belvedere nekaj let vztrajala, dokler ni bila zapuščena. Tržaška občinska uprava se je pred leti odločila, da nepremičnino odkupi od državne domene, in postavko vključila v proračun za leto 2007. Nakup naj bi občino stal 255 tisoč evrov. Jeseni istega leta je skupina domačinov predstavila pobudo za preureditev nekdanje kinodvorane Belvedere v kulturni center. Konec septembra so trije domačini, Luca Tomasi, Mitja Ozbič in Gianluca Lemma pripravili vprašalnik in ga razdelili med dvesto krajani, da bi izvedeli, kako naj bi uredili kulturno središče in družabne prostore. Na podlagi odgovorov so izdelali predlog: v prenovljenem poslopju naj bi uredili dvojezično italijansko-slovensko knjižnico z eno ali več študijskimi sobami in čitalnico, ludoteko za otroke, eno ali več večnamenskih dvoran za tečaje slovenskega in italijanskega jezika ter za tečaje za starostnike. Nadalje naj bi dodatni večnamenski prostor uporabljali kot gledališče, filmsko dvorano, dvorano za šolske nastope in podobne dejavnosti. Pobudniki so v nekaj dneh zbrali 400 podpisov pod predlog. Tega je novembra 2007 z resolucijo soglasno podprl vzhodnokraški rajonski svet, a pobuda ni prodrla. Občinska uprava je nakup nekdanje kinodvo-rane Belvedere - strošek 255 tisoč evrov naj bi krila s prodajo nepremičnin - najprej preložila na leto 2008, nato na leto pozneje (2009), postavka pa je iz letošnjega proračuna izginila. Desnosredinski upravitelji so ob pripravi proračuna očitno že vedeli, kakšna naj bi bila (gradbena) bodočnost objekta na Man-driji. Vsi protesti vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki je preureditev kinodvorane v kulturno-druž-bene namene vključil med prioritetna javna dela, ki naj bi jih občina opravila na Vzhodnem Krasu, so bili zaman. Prav tako zaman je bil tudi poskus tržaškega občinskega svetnika Sullijeve skupine Claudio Frommla. Ta je februarja letos vložil popravek k proračunu in predlagal odkup nekdanje kinodvorane (250 tisoč evrov) ter njeno preureditev (dodatnih 250 tisoč evrov), amandma pa je Dipiazzova večina zavrnila. Bodočnost nekdanje kinodvorane Belvedere ostaja nejasna. Jasno je le, da je mestna uprava ne namerava več odkupiti in da je zemljišče namenjeno novim gradnjam. Stanovanjskim blokom, ali velikemu trgovskemu centru, ki naj bi - po nameri Delavskih zadrug - »nadomestil« pet kilometrov oddaljeno Kooperativo na Proseku? M.K. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 14. avgusta 2010 5 APrimorski ~ dnevnik Camber zahteva odstop vodstva Estenergy Vodja Ljudstva svobode v tržaškem občinskem svetu Piero Camber zahteva odstop voditeljev družbe Estenergy, ki je neverjetno zamudila dražbo za dobavo električne energije Občini Trst. Ta posel si je priborila družba Edison Energia, ki ima sedež v Milanu. Camber zahteva takojšen odstop pooblaščenega upravitelja Estenergy Claudia Fabbija in komercialnega direktorja družbe, ki je spregledala pomembno dražbo, na katero se ni prijavila. Večinski lastnik Estenergy je delniška družba AcegasAps, katere večinski delničar je Občina Trst. Bogat niz poletnih prireditev Serestate V okviru niza prireditev Serestate 2010, ki ga ponuja Občina Trst, bo drevi na Velikem trgu brezplačen koncert slovite skupine Morcheeba, jutri pa bodo v gosteh Roy Paci & Aretuska (oba koncerta ob 21.30, več o tem na kulturni strani). V nedeljo bo s svojimi brazilskimi ritmi zaigral ansambel Berimbau, ob 22.30 pa bo sledil ognjemet (s pomola Audace). V ponedeljek bo čas za pihalni orkester G. Verdi, v torek pa bo skupina Campovolo izvajala glasbo italijanskega glasbenika Luciana Liga-bueja. V sredo bodo gledalce zabavali komiki Zeliga (Sergio Sgrilli in Maneros), v petek, 20. avgusta, bo skupina Marshmallow Pies izvajala skladbe Beatlesov. V soboto, 21. avgusta, pa bo zaključni večer lepotnega tekmovanja Miss Topolini. Sedež ARCI zaprt Združenje ARCI sporoča, da bo sedež v Ulici Fabio Severo 31 (telefon in faks 040-761683, elektronski naslov trieste@arciserviziocivile.it) od danes do ponedeljka (vključno) zaprt. Samo za nujne informacije sta na voljo telefonski številki 3355279319 in 340-9943166. Prošnje za mesto na tržnici Občina Trst bo od 1. do 30. septembra sprejemala prošnje za upravna dovoljenja v zvezi s trgovskimi dejavnostmi pri dveh stojnicah, in sicer na tržnicah v Naselju sv. Sergija in na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu. Prošnje bo potrebno vložiti v občinskem uradu v Ul. Punta del For-no 2, od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, v ponedeljek in sredo tudi od 14. ure do 16.30. pristaniška kapitanija - Prvi začasen obračun poletne sezone Vse več kontrol na morju, število prekrškov pa stabilno Obalna straža posveča poletnemu nadzorovanju morja vse večjo pozornost, število prekrškov pa se ni bistveno spremenilo. V okviru pobude za varno morje »Mare si-curo« je osebje tržaške pristaniške kapitanije od 21. junija do 11. avgusta z 12 plovili opravilo 4209 kontrol, 1400 več kot v enakem obdobju lani. Pristaniška kapitanija je podala prvi začasen obračun o poletni sezoni: kljub večjemu številu kontrol, je število prekrškov zadovoljivo nizko. Glob je bilo skupaj 141 (za 113 tisoč evrov), večinoma povezanih z nepravilnostmi med plovbo, sodnih prijav pa 37. Poveljnik Antonio Basile je z rezultati zadovoljen, podčrtal je državljanski čut in dobro pripravljenost občanov. Za varno plovbo je omenil tri zlata pravila: preveriti, da je na krovu vsa potrebna oprema, razpolagati z zadostno količino goriva in predhodno obvestiti, kam je plovilo namenjeno. Glede tragične potapljaške nesreče pri Miramaru je dejal, da bodo prvi rezultati preiskave znani v prihodnjih mesecih, da pa so reševalci pravzaprav dobro posegli. Civilna zaščita je za danes napovedala nevihte in veter, zaradi česar je plovba odsvetovana. Dnevni prizor v Tržaškem zalivu kroma ulica milano - Zaprli gradbišče Kazen zaradi »dninarjev« z Garibaldijevega trga Približno vsak dan se na Ga-ribaldijevem trgu zgodaj zjutraj ponavlja značilen prizor. Skupina brezposelnih priseljencev iz Srbije, Romunije in drugih držav čaka na prihod gradbenih podjetnikov, ki potrebujejo »enodnevno« delovno silo na črno. Podjetnik privozi, izbere nekaj delavcev in izgine. Tako je v sredo storil tudi šestdeset-letni srbski podjetnik Z. C., ki ima stalno bivališče v Trstu, zasačili pa so ga karabinjerji, ki so ga nato tudi kaznovali. Karabinjerji iz mestnih poveljstev v Ulici Hermet in Istrski ulici so zjutraj nadzorovali Gari-baldijev trg, ki je središče tržaške srbske četrti, a je tudi obče znan kot center za novačenje delavcev na črno. Gre za neke vrste neuradno okence za zaposlovanje, in sicer za delo brez pravic in jamstev, kar je za brezposelne priseljence bolje kot nič in včasih celo edina alternati- va. Iz daljave so karabinjerji v sredo opazovali šestdesetletnega podjetnika, ki se je s svojim dostavnim vozilom za trenutek ustavil ob trgu, izbral dva delavca (56-letne-ga Srba in 29-letnega Romuna) in ju odpeljal. Mahnil jo je po Ulici Carducci in se na koncu ustavil ob gradbišču v Ulici Milano, pri hišni številki 5. Karabinjerji so ga zalezovali. Delavca sta se lotila dela, seveda ne da bi podpisala pogodbo ali vsakršen dokument, zaradi česar so karabinjerji vskočili in prekinili delo ter začasno zaprli gradbišče. V sodelovanju z delovnim inšpektoratom, zavodom INAIL in pokrajinskim uradom za delo so podjetnika denarno kaznovali, plačati bo moral skoraj deset tisoč evrov. V kazen je vključen še en prekršek, in sicer uporaba dostavnega vozila, ki je bilo pred časom zaseženo, ker podjetnik ni plačal davkov. 6 Petek, 13. avgusta 2010 TRST / nabrežina - Tradicionalni praznik sv. Roka V soju ustvarjalnosti in dobrega razpoloženja Več razstav posejanih po vasi - Obiskovalec lahko seže po umetniški in enogastronomski kakovosti V smeri urinega kazalca: miniatura Velikega trga, fotografije smučarskih podvigov, kraški motivi na naif slikah, godbeniki iz odpadnega železja, staro kmečko orodje kroma Nabrežina si ob tradicionalnem prazniku vaškega zavetnika sv. Roka vsako leto odene najprivlačnejša oblačila. Taka, ki bi lahko zadovoljila okuse in želje prav vsakega obiskovalca, se pravi taka s kulturnim, umetniškim in enoga-stronomskim priokusom. Na sredinem slovesnem odprtju praznika ob pozdravih oblasti in prirediteljev ter ob koncertu nabrežinske godbe na pihala, smo si na primer ogledali razstave, ki so jih pripravili društvi SK Devin in SKD Igo Gruden ter občinska knjižnica Nade Pertot. V Kamnarski oz. Grudnovi rojstni hiši je na ogled fotografska razstava amaterskega fotografa Miloša Zidariča, ki je ob sobotah in nedeljah spremljal smučarje SK Devin in jih ovekovečil med tekmami, smučarsko šolo, nagrajevanji in druženji. Ob samih fotografijah so v preddverju priredili sejem rabljenih knjig - z zbranimi prispevki nameravajo nabaviti nove knjige za domačo knjižnico. Košare, jerbasi, srpi, kose, vile, vozovi, mlatilnica, re-poreznica in še veliko drugega starega kmečkega orodja je na ogled na sedežu SKD Igo Gruden. Dragoceni predmeti, ki so jih društvu zaupali domačini, in vonj po slami spominjajo na pestro življenje na vasi v preteklosti, na kar je v sredo prisotne opozoril tudi Zvonko Legiša z zapisom pogovora v narečju med soprogoma pred delom na polju. Če se povzpnemo do drugega nadstropja, si lahko ogledamo naif umetnine tržaškega slikarja Claudia Clarija, ki se posveča tipično kraškim motivom tako na steklu kot na platnu. Samo nadstropje nižje pa se nam ponujajo kreativni konjički - razstava zbirk in maket. Nadja Ščuka (Od lupine do dragulja) razstavlja jajca z vsega sveta in iz vseh materialov, ki jih sama zbira. Edo Crociati (Zbirateljstvo in modelarstvo, zgodba o preteklosti) ponuja zbirko modelov, ki jih sam ustvarja in kuje. Franco Corbatto (Zanimivosti in domišljija iz odpadle kovine) pa razstavlja svoje originalne instalacije iz ostankov starega železa. V Kavarni Gruden pa so na ogled grafike Franke Kovačič, ki ponazarjajo rože. Zadnji postanek je v župnijski dvorani, kjer Umberto Radivo razstavlja miniature cerkva in gradov. Na ogled so prelepe tržaške cerkve, Miramarski grad, Veliki trg, pa tudi cerkve iz Slovenije oz. gradovi iz Nemčije in še več. Ob umetniški pa ne gre prezreti gastronomske ponudbe, ki povsem upravičeno kraljuje na trgu. Kioski, ki jih upravljajo SK Devin, SKD Igo Gruden, ŠD Sokol in številni krajevni proizvajalci, ponujajo domač narezek in kozarček vina, med, sire, žgane pijače, pa tudi pivo, pico, kalamare, spe-cialitete z žara in še marsikaj. Ob glasbi in plesu torej lahko v Nabrežini najdete vse potrebno za prijetno druženje. (sas) Pri stojnicah lahko obiskovalci poskrbijo za lačne trebuhe in žejna grla, pa še srečko si lahko zagotovijo kroma James Davis in Boris Pahor v Nabrežini Današnji dan bo v Nabrežini minil v znamenju literature. Itali-jansko-madžarsko kulturno združenje Pier Paolo Vergerio in kultrurno društvo Sodalitas adriatico-danubiana prirejata v sklopu literarnih srečanj Pisatelji za vse letne čase ob 17.30 srečanje s pisateljem, profesorjem zgodovine na pennsylvanski univerzi v Philadelphiji Jamesom C. Davisom. V Grudnovi rojstni hiši bo Davis predstavil svojo knjigo Carso. Riscatto dalla poverta - Vzpon z dna, ki obravnava štiristoletno zgodovino najprej podložniške, nato svobodne kmečke in nazadnje delavske družine Žužek iz Sliv-nega. Z avtorjem se bo pogovarjal Adriano Papo. Ob 19. uri pa bo protagonist pogovora tržaški pisatelj Boris Pahor. Avtorja bo predstavila Tatjana Rojc z njim pa se bo pogovarjal Adriano Papo. Nabrežinci prejeli vprašalnik o željah za obnovo vaškega trga Devinsko-nabrežinska občinska uprava je ob prazniku sv. Roka Nabrežincem razdelila vprašalnike o obnovi vaškega trga. Vsak bo lahko namreč sodeloval pri oblikovanju novega trga s svojimi nasveti, predlogi in dvomi, tako da bo nova podoba trga zadovoljila želje in okuse vseh. Vprašanja zadevajo ureditev območja za pešce na celotnem oz. na delu trga in posledično ureditev parkirišč v okolici in seveda prometa. Med vprašanji zasledimo tudi postavitev okrasnega vodnjaka in klopi, gredic ter zelenih površin, ureditev drevoreda in vaškega jedra. Vaš-čani bodo odgovarjali tudi na vprašanje o gradbenem materialu, ki naj bi ga uporabili pri obnovi (nabrežinski kamen?) in pa o nadaljnjem prirejanju tržnice na trgu. Občinska uprava v sodelovanju z Deželo FJK in Zdravstvenim podjetjem načrtuje v sklopu revitalizacije trga tudi obnovo poslopja »Span« - vaščani lahko odločajo o njegovi namembnosti, ali naj postane večnamenska dvorana za občane in društva, naj služi gospodarskim dejavnostim (trgovine ipd.) oz. za zdravstvene storitve. Izpolnjen vprašalnik lahko vsak izroči osebju občinske knjižnice oz. odda na sedežu SKD Igo Gruden. Kdor želi, lahko priloži tudi fotografijo oz. dokument ali pa skico, ki bi bila lahko načrtovalcem pri njihovem delu v pomoč. Pevci iz Oxforda Ljubitelji sakralne glasbe ne bi smeli zamuditi tridnevne prireditve Musica per lo spirito, ki bo na vrsti od jutri do ponedeljka. Po lanski pozitivni izkušnji se v Trst vrača Sonore Vocal Ensemble, ki ga sestavljajo študenti univerze v Oxfordu. Gostje bodo združenja Amici della musica. Jutri bo najprej na vrsti slovesna maša (po obredu sv. Pija V.), ob 19. uri v mestni kapelici cerkve na Starem trgu. V nedeljo bo spet ob 19. uri maša po latinskem obredu, ob 20.45 pa bo Thomas Primrose, organist in pevo-vodja stolnice v Norwichu, dirigiral polifonski koncert »Renesansa in barok«. V ponedeljek bo zadnji koncert ob 19.15 v cerkvi na Trgu Hortis. Koncert skupine Orest V okviru poletne pobude Marestate 2010 bo drevi ob 21. uri v Morskem muzeju v Ul. Campo Marzio 5 koncert tržaškega ansambla Orest z naslovom »Trieste onde rumori e suo- / TRST Petek, 13. avgusta 2010 7 kmetijstvo - Rado Kocjančič Letos naj bi bila letina dobra, čeprav ne visoko kakovostna Mislil je seveda na lasten pridelek, se pravi na vino in olje - Veliko pa bo odvisno od vremenskih razmer Poletni meseci, ko večina od nas odide na dopust, so za kmetovalce čas največjega dela. Naši kraji pri tem seveda niso nikakršna izjema, zato smo se odločili, da bomo bralcem Primorskega dnevnika v tem poletnem času ponudili vpogled v delo nekaterih kmetovalcev oziroma pridelovalcev, ki delujejo v naši bližnji okolici. Za začetek smo stopili do Rada Kocjančiča iz Doline, ki ima sedež svoje dejavnosti na Dolgi Kroni. Do njega se pripeljemo po asfaltni poti, ki se cepi malo pred križiščem za Mačkolje. Kocjančič se ukvarja predvsem s pridelovanjem vina in olja, zato smo ga med drugim povprašali tudi o tem, kakšna bo letošnja letina. Obiskovalcem je Kocjančičeva klet na Dolgi Kroni odprta vsak petek zvečer. Koliko površine obdelujete v sklopu svoje kmetijske dejavnosti? Trenutno obdelujem pet hektarjev vinogradov in tri hektarje oljčnih nasadov. Ko sem leta 2000 pričel z dejavnostjo, sem imel le nekaj družinskega posestva. Z leti sem nasadil tri hektarje in pol novih vinogradov, druge starejše vinograde pa sem vzel v najem. Kje se nahajajo zemljišča? Vsa zemljišča so v dolinski občini, velika večina jih je na Dolgi Kroni. Nekaj jih imam v lasti, ostalo pa v najemu od dolinske srenje. Površine so velike, vprašanje pa je, če nam bodo dovolili, da jih obdelujemo. Sam imam dva sodna postopka z gozdno stražo, in sicer glede zemljišč, katerih sem sam lastnik. Kakšne vrste vinske trte in oljke gojite? Kar se tiče oljk, imamo največ posajene avtohtone sorte belice. Te je približno šest desetin, ostale štiri desetine pa so druge italijanske sorte (pen-dolino, leccino in druge). Nekaj imamo tudi namiznih oljk. Glede vina pa lahko povem, da sem usmerjen izključno v avtohtone sorte. To sta malvazija in vitovska ter nekaj belega muškata. Črna vina pa pridelujem iz refoška, poleg tega pa še mešanico refoška, mer-lota in cabernet sauvignona. Ob vsem že naštetem imam posebno linijo, ki izhaja iz preko sto let starega vinograda in v katerem tasre petnajst različnih sort belega grozdja. Vino pridelujem po starih načelih, ki jih je uporabljal moj praded. Imenuje se Brežanka, pil pa jo je France Prešeren, še pred njim je pesem o njej spisal Valentin Vodnik. Kje shranjujete proizvode? Rado Kocjančič v oljčnem nasadu kroma Vinska klet je na Dolgi Kroni in je last istoimenske zadruge, v Krogljah pa imam sedež podjetja ter skladišče olja. Koliko pridelate vina oziroma olja in kakšna bo letošnja letina? V dobrih letinah pridelam približno dvesto petdeset hektolitrov vina in tisoč litrov olja. Letos bo letina dobra, čeprav ne na posebno visokem nivoju. Vse je seveda odvisno od vremenskih pogojev zadnjega meseca pred trgatvijo oziroma obiranjem, pa tudi od tega, koliko škode nam bodo povzročile srne oziroma merjasci. Kako se gre zaščititi pred takimi škodljivimi vplivi divjadi? S Parovelom sva pred časom postavila dva kilometra in pol mreže, a sva že po tednu dni opazila, da bila namerno porezana na šestih ali sedmih mestih. Edina rešitev bi bila v odstrelu divjadi, za to pa je pristojna pokrajina, ki bi morala v tej smeri tudi ukrepati. Kdaj bosta letos potekala trgatev oziroma obiranje oljk? Trgati bomo začeli okrog 10. septembra, oljke pa bomo obirali konec oktobra. Kam tržite proizvode? Največ v samo mesto Trst, in sicer v specializirane trgovine ter restavracije. Krizo, ki je prizadela vse, pa so žal najbolj občutili prav restavracije in bari. Vsak petek zvečer imam odprto klet na Dolgi Kroni, kamor prihajajo kupovat zasebniki. Največ je domačinov, pa tudi kakšen Avstrijec ali Nemec se najde. Malce več bi si želel takih obiskov. Je torej dovolj promocije? Upoštevati je treba, da so s pro- mocijo veliki stroški, katerih si kot posameznik ne morem privoščiti. Nekaj reklame si vseeno delamo v sklopu konzorcija olja DOP Tergeste in vina Kras. To bi bilo treba v prihodnje razširiti, budget pa je zaenkrat omejen. Imate poleg pridelovanja vina in olja še katero dejavnost? Zaenkrat ne. Ukvarjal sem se z osmico, zaradi nekaterih težav, kot so bile prekomerno poostren nadzor sil javnega reda ter prepogoste higienske kontrole, sem se temu odpovedal. Zato sem se usmeril v prodajo ustekleničenega vina in olja. Organizirate tudi turistične obiske kleti? Vse turistične skupine so seveda dobrodošle, a jih je žal še premalo. Letos sta me obiskala dva avtobusa iz Italije, točneje iz Bologne in Verone. Primož Sturman Nadvojvoda in morje v tržaškem Pedočinu V okviru festivala v kopališču Lanterna oz.Pedočin kot mu pravijo Tržačani, bo jutri ob 21. uri zaživela predstava L'arcidu-ca e il mare - Nadvojvoda in morje, ki se vključuje v niz dogodkov Med zvoki krajev. V glavnih vlogah nadvojvode Mak-similjana in njegove žene Charlote Belgijske bosta nastopila Elke Burul in Adriano Giraldi, tekst in režijo je podpisala Pao-la Bonesi, za glasbene vložke pa je poskrbela Liliana Ulessi. Predstavo bodo ponavljali do torka, 17. avgusta. Vstop je prost. Otroci spoznavajo miramarski morski rezervat Italijansko ministrstvo za okolje je tokrat poskrbelo za naše najmlajše. Občinskim poletnim centrom je namreč dodelilo prispevek, ki je omogočil otrokom, da so se pridružili pobudi Ecco il tuo parco - Tukaj je tvoj park. Namen pobude, ki jo je podobno kot v ostalih italijanskih nacionalnih parkih in zaščitenih območjih pri nas spodbudil miramarski morski rezervat, je bil približati otrokom lepote narave, ki jih obdaja. Kakih sto otrok med 6. in 16. letom starosti je oz. še bo brezplačno obiskalo rezervat in spoznavalo njegove značilnosti. Vsak je v dar prejel nahrbtnik in naravoslovno beležko za prihodnje ekskurzije v naravi. sv. ivan - Skupina IZ-HOD Dolg poletni pohod za odpiranje bolnic in zavodov v Sloveniji V sredo se je v Trstu mudila skupina IZ-HOD, slovensko gibanje, ki se zavzema za odpiranje ustanov, kot so psihiatrične bolnišnice, posebni zavodi, zapori, domovi za mladostnike ipd. Skupina posameznikov, ki niso povezani z vladnimi organizacijami in zagovarjajo deinstitucionalizacijo v Sloveniji, so od 18. julija do 24. avgusta na 677 kilometrov dolgem pohodu, pri čemer zaupajo v gostoljubje in solidarnost ljudi. Po navdih pa so v sredo prišli v Trst, zibelko Basaglievega zakona 180 o odprtju psihiatričnih bolnic. Ravno v parku pri Sv. Ivanu so goste toplo sprejeli in jih vodili po nekdanji umobolnici. Dan se je končal z ogledom centra za mentalno zdravje v Barkovljah in pojedino. V slovenskih psihiatričnih bolnicah, posebnih zavodih in drugih podobnih ustanovah je interniranih okrog 20 tisoč ljudi, po besedah članov skupine IZ-HOD pa polovica le-teh nima možnosti zapustiti teh zavodov. Pobudniki pohoda trdijo, da mnogi pacienti oz. gostje zavodov ne morejo računati na državljanske pravice ter da so deležni ponižanj. Danes bodo pohodniki v Dutovljah, pobuda se bo 24. avgusta končala v Ljubljani. grljan - Tatvina v hiši Bogata bera Upokojencema odvzeli okrog štiri tisoč evrov Neznanim tatovom je v torek uspel podvig, saj so iz hiše v Grlja-nu odnesli približno štiri tisoč evrov v bankovcih in nakitu. Zgodilo se je med 16.30 in 19.30, ko stanovalcev ni bilo doma. Zmikavti so izkoristili ponujeno priložnost, v hišo v Ulici Beirut so zlezli skozi priprto okno. Prebrskali so dom 80-letnika, rojenega v Komnu in s stalnim bivališčem v Trstu. Našli so tisoč evrov v gotovini, ob tem pa so odnesli še tri tisoč evrov vredno zlatnino, ki je tudi last 73-let-ne soproge, rojene v občini Devin-Nabrežina. Upokojenca sta bila tako oškodovana za skupnih štiri tisoč evrov. Karabinjerji, ki obravnavajo primer, so povedali, da ukradeno blago ni bilo zavarovano. Gospo z Opčin odvedli v zapor Openski karabinjerji so v sredo zalotili po vasi 64-letno domačinko, ki bi morala biti doma, saj je bila zaradi kaznivega dejanja goljufije v hišnem priporu. Brez dovoljenja je zapustila svoje bivališče, tovrstno dejanje pa 385. člen italijanskega kazenskega zakonika enači s pobegom iz pripora. Odvedli so jo na opensko postajo kara-binjerjev, kjer so izpolnili zapisnik, nakar se je gospa A. B. znašla v tržaškem zaporu. umetniške čaše - Tretji večer promocije domačih proizvodov na prestižni lokaciji Oda terana v muzeju Revoltella Predstavili črnino Stanka in Andreja Miliča, Venka Černica, Jožka Colje ter Mateja in Kristine Škerlj, pa sire Daria Zidariča in ekstradeviško olje Roberta Ote Predstavitev terana na terasi muzeja Revoltella kroma S terase muzeja Revoltelle lahko pogled poleti od Grada sv. Justa preko Zaliva vse do kontovelskega hriba, Vej-ne in čez njene obronke na Kras. Prav s Krasa je »prispel« sinočnji gost večera umetniških čaš, letošnje poletne promocije domačih proizvodov v mestu: njegovo veličanstvo - teran. Da je teran kralj kraških vin, ne more biti nobenega dvoma. O njem so poročali že v štirinajstem, petnajstem stoletju. Omenil ga je Valvazor, gojili so ga celo v Furlaniji, kjer so ga, na primer v Guminu, ponujali gostom. Kraljestvo terana - iz trte istrskega refoška - pa ostaja Kras s svojo rdečo zemljo, polno aluminija in boksita, kot je poudaril na večeru prvi predstavljeni proizvajalec Stanko Milič iz Saleža. Teran je zaslovel v preteklem stoletju. Tržaški pesnik Quirino Lustri mu je leta 1931 celo posvetil odo, v predgovoru h kateri se je Silvio Benco hvaležno spominjal nepozabnega srebanja črnine v kraških gostilnah, tam, kjer ima teran svoj pravi domicil (omenjene so Sežana, Tomaj, Dutovlje, Komen, seveda v poitalijančenih poimenovanjih iz časa Ventennia). Odo je - v vlogi barona Revoltelle - prebral igralec Lorenzo Acquaviva: »Salve terran ... unico ami-co che nella vecchiezza ci resti ...« je bil že ostareli Lustri hvaležen kraškemu vinu, kot je to zgodovinsko plat osvetil priznani vinoslovec Stefano Cosma. Udeleženci večera (že spet več žensk kot moških) so po Miličevi po-kusili še črno kapljico Venka Černica z Vrha na goriškem Krasu, Jožka Colje (vredno ga je zastopala žena Nori), Mateja in Kristine Škerlj in Andreja Mili-ča. Vse po navodilih sommeliera Claudia Donata, medtem ko je Dario Zida-rič predstavil tokratne vinske spremljevalce, sire: mehki sir s koromačem, 8-mesečni tabor, mlet (po trikratnem zorenju, mletju in dodanemu popru še ponovno zorenje) in sir iz kraškega podzemlja, jamar. Ponudbo je dopolnila po-kušnja ekstradeviškega oljšnega olja Roberta Ote. M.K. 8 Petek, 13. avgusta 2010 TRST / muzeji zvečer - V torek pred palačo Gopčevic Glasbeno-gledališki Na »nočnem« srečanju so predstavili anastatični ponatis spominov Giovannija Guglielma Sartoria Na pobudo muzejskih večerov, s katerimi tržaški občinski muzeji še sedemnajst let bogatijo avgustovsko kulturno življenje, se Tržačani z veseljem množično odzivajo, kar so potrdili tudi letos, ko so prireditelji za središče dogajanje izbrali Gopčicevo palačo, kjer ima sedež Mestni gledališki muzej, ki je posvečen Carlu Schmidlu, in del nabrežja ob kanalu, na katerega gleda palača sama. Veliko ljudi je še zlasti privabil koncert-predstava »Sogno: 10 agosto, marte-di 2010«, ki je bil na sporedu prav v torek, 10. avgusta, in ki je tudi sicer najambicioznejši in najzahtevnejši projekt letošnje prireditve. Gre za poseben poklon slikarju Vitu Timmlu, ki je s svojimi deli, a tudi s svojim čustvenim doživljanjem resničnosti pritegnil marsikaterega tržaškega umetnika, denimo pisatelja Claudia Ma-grisa, ki mu je posvetil esej in pretresljivo gledališko besedilo, a tudi skladatelja Fabia Niederja: Niederje-va glasba je namreč srž torkovega koncerta-predstave, ki je navdahnjen po zapiskih iz »čarobne belež-nice«, kamor je Timmel zapisoval svoje misli in ki ga je z naslovom Il magico taccuino Anita Pittoni izdala po slikarjevi smrti. Režijsko sta prireditev oblikovala skladatelj sam in Riccardo Maranzana, ki je tudi nastopil v vlogi umetnika-popotnika Vita Timmla, medtem ko je bila glasbena plat zaupana Dario Savronu (marimba, glas), Igorju Zubinu (harmonika) in Pietru Polottiju za elektronsko realizacijo. Vizualno je prireditev zajela celo območje kanala pred Gopčicevo palačo in ne samo nastopom namenjeni odrček, ki so ga postavili ob kanalu: igralec je večinoma nastopal na njem, a je kar dvakrat obšel oba bregova kanala, reflektor je raziskoval neoklasično fasado nasproti Gopči-ceve palače, harmonikar je bil postavljen pred vhod v Gopčicevo palačo, drugi pa na čoln sredi kanala, po katerem je priplaval pravljični človek-riba, ki je ponudil svojo čarobno pomoč trpečemu umetniku, a ga ta v svoji bolesti ni videl. Torkov večer je poleg običajnih srečanj v zakulisju zaznamoval še en pomemben dogodek, iz niza Nok-turnov, to je predstavitev anastati-čnega ponatisa spominov Giovannija Guglielma Sartoria, tržaškega ve-letrgovca, ki je bil med protagonisti uveljavitve Trsta v 19. stoletju in katerega življenje je bilo polno resničnih pustolovščin: od tveganega potovanja iz Trsta v Karibe, ko mu je bilo šele osemnajst let, do enako tveganega povratka po treh letih med Napoleonovo blokado Rokavskega preliva, pa tudi do potovanj po Sredozemlju, kjer gusarski napadi niso bili nobena redkost. Duhovite podjetnikove pripovedi je marsikateri zvesti obiskovalec muzejskih večerov že poznal, saj so bile na njih marsikdaj osredotočene prireditve začetnih let, ko je bil sedež pobude Sartoriov muzej, a kljub temu je za ponatis veljalo precej pričakovanja, saj so se Sartoriovi dediči po avtorjevi smrti leta 1871 zelo potrudili, da bi osem let prej izdana knjiga šla v najtemnejšo pozabo. Ponatis zanimive knjige so predstavili ravnatelj Mestnih muzejev Adriano Du-gulin in Lorenza Resciniti in Simone Volpato, ki sta poskrbela za ponatis in ga opremila z zgodovinskim okvirom. Medtem ko je igralec Adriano Giraldi prebral nekaj odlomkov. Levo Riccardo Maranzana, desno pa »glasbeni« čoln v kanalu ■■ m _ Kakorkoli že, torkov spored je privabil veliko množico gledalcev: odtrgali so namreč kar 936, kot so z zadovoljstvom ugotavljali prireditelji. Osrednja prireditev muzejskega . v'.,' kroma večera v sredo je bila posvečena glasbi legendarnega kitarista Djanga Reinhardta, ki je jazz združil s cigansko tradicijo; Gipsy Quartet Remake, katerega člani so kitarista Amir Karalič in Marco Steffe, violinist Antonio Kozina in basist Giovanni Toffoloni, je poleg Reinhardtovih izvedel še skladbe drugih avtorjev glasbene struje manouche. (bov) sredin »nokturno« - Srečanje Tenorist Carlo-Uči Cossutta v pripovedi Rina Alessija V okviru niza Nokturnov, ki so bistveni sestavni del večernih muzejskih prireditev, je v sredo, 11. avgusta, veliko zanimanja zbudilo srečanje z Rinom Alessijem o velikem tržaškem tenorju Carlu Cossutti, kateremu je posvetil nedavno objavljeno knjigo z naslovom Carlo Cos-sutta - Un tenore venuto dal Carso. Srečanje je na prijeten način razpr-lo pogled na izredno bogato in razvejano kariero v Križu rojenega svetovno znanega pevca, ki je kljub pomembnosti ostal zadržan in se izmikal zvezdniškemu sistemu, zaradi česar je bil verjetno manj privlačen za glasbene založnike in je zaradi tega posnel manj plošč od drugih medijsko bolj popularnih pevcev. Karkorkoli že, nastopal je na odrih najprestižnejših gledališč po vsem svetu, od Gledališča Colon v Buenos Airesu, kjer se je v bistvu začela njegova uspešna pot, do lon- donskega Covent Gardena, kjer je leta 1964 v vlogi mantovskega kneza v Verdijevem Rigolettu dal nov zagon svoji karieri. Seveda ja bilo srečanje prekratko, da bi Rino Alessi podrobno prikazal celotno Cossuttovo umetniško delovanje, vendar je v kratkih prebliskih učinkovito osvetlil pevčevo življenje, od otroštva v Križu, kjer se je rodil leta 1932 in od koder je kot mnogi njegovi vrstniki odšel v izse-ljenstvo, v Buenos Aires, kjer se je zaposlil kot mizarski vajenec in odkril svojo glasbeno nadarjenost ob poslušanju radia in petjem z njim, do prerane smrti zaradi neozdravljive bolezni leta 2000. Poleg tega je pisec omenil Cossuttove najpomembnejše vloge in nastope, o katerih ima podrobno dokumentacijo pevčeva vdova Nidia, ki je na sredinem srečanju sicer ni bilo, ker raje živi bolj odmaknjeno in zadržano življenje. Predstavitev knjige je priklicala veliko poslušalcev kroma Pričevanje Rina Alessija o življenju in delu tenorja Carla Cossut-te je dopolnilo predvajanje treh v živo posnetih odlomkov. (bov) Včeraj danes Danes, PETEK, 13. avgusta 2010 LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 13.14 - Luna vzide ob 10.22 in zatone ob 21.34 Jutri, SOBOTA, 14. avgusta 2010 DEMETRIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,8 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje C. H Prireditve REPENTABOR VABI danes, 13. avgusta, ob 21. uri, odprtje razstave Branke Sulčič z naslovom »Krožna pot po naših gradiščih« s kratkim kulturnim programom. V soboto, 14. avgusta, ob 21. uri, klavirski koncert v sodelovanju z občino Repentabor in Med zvoki krajev. V nedeljo, 15. avgusta, ob 8. uri, sv. maša za prve romarje, ob 10. uri, osrednje romarsko srečanje s sv. mašo, ki jo bo vodil tržaški škof - nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Popoldanski romarski shod bo začel ob 17. uri s sveto mašo, nato bodo pete litanije v cerkvi in po končani verskih slovesnosti koncert pri-trkovalcev o organizaciji ZCPZ Trst. V ponedeljek, 16. avgusta, praznik sv. Roka, župnijskega zavetnika. Svete maše bodo ob 10. uri in ob 19. uri, zvečer ob 20.30 pa nas bo razveseljevala Nabrežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali tudi kioski v organizaciji domače župnije. TRETJA IZVEDBA GLASBENEGA NIZA »MUSICA PER LO SPIRITO« - TRST Sobota, 14. avgusta, ob 19.15, slovesna maša po obredu sv. Pija v cerkvi Device Marije rožnega venca, trg Piazza Vecchia -Trst. Nedelja, 15. avgusta, ob 19.15, ve-černice Device Marije Rožnega venca; ob 20.45 koncert zbora Sonore Vocal Ensemble (Oxford) v cerkvi Device Marije rožnega venca, trg Piazza Vecchia. KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje zunanjega zavetnika sv. Roka, ki bo v ponedeljek, 16. avgusta, s pričetkom ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu. RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, v Trstu. Urnik ogleda vsak dan med 10.00 in 12.00 uro ter od 17.00 do 21.00 ure do vključno torka, 17. avgusta. Zadnji dan bo ogled razstave možen le v jutranjih urah. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. U Kino AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »Mine va-ganti«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Splice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »San-sone«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 15.50 »The Twilight saga: Ec-lipse«. FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basilicata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »L'uo-mo che verra«; 18.30, 22.15 »Il solista«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 »Svet igrač 3«; 19.20, 23.30 »Su-peržur«; 17.20, 21.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 18.40, 21.40 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 21.10, 23.20 »Odrasli«; 20.50, 23.50 »Izvor«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.25 »Kot noč in dan«; 19.20, 21.40, 23.45 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 21.30, 23.50 »Superžur«; 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.00 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«; 16.45, 17.00, 19.00 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro.)«; 16.25, 18.50, 21.20, 23.55 »A-Ekipa«; 16.05, 18.45 »Svet igrač 3 (sinhro.)«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Sex and the city 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sansone«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; 18.20, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Spli-ce«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. I Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik / TRST Petek, 13. avgusta 2010 9 Občina Repentabor v sodelovanju s Progetto música in s prispevkom vabi na ni ■■ T . m ^OVlIvCirt Pokrajine Trst — - «heste koncert mednarodnega glasbenega festivala TOI StJOTH OEI WOGm TttEO ZVO-K3 mAf^V Jutri, 14. avgusta 2010 ob 21. uri v cerkvi na Tabru Klavirski koncert štirih izvajalcev predvideva Chopinova in Schumanova dela. Vstop prost Čestitke Naj se čuje naj se zna, da naš BORIS jih 50 ima, a to se mu prav nič ne pozna. Kar tako mladostno in veselo še ostalih 50, mu voščita Igor in Marko z družinama. V prijaznem sesljanskem izgnanstvu se danes srečuje z Abrahamom po Igu Grudnu največji nabrežinski ustvarjalec, glasbenik, pevec, violinist, basist in klaviaturist, prefinjen kabaretnik, neizprosen satirik, prodoren tekstopisec, dalekoviden radijski voditelj in mojstrski programer, genialni izumitelj Radioaktivnega vala in tenkočuten obdelovalec radijske Paprike, zabaven televizijski humorist, hudomušen igralec, briljanten komedijant, priznan organizator glasbenih srečanj mednarodnih razsežnosti, osebni prijatelj največjih glasbenih zvezd tretjega tisočletja, predvsem pa ljubeznivi mož in zgledni oče BORIS DEVETAK Da bi mu Abraham podaril zvrhan koš novih ustvarjalnih domislic in polno culo osebnega zadovoljstva, mu iz srca kličejo John Češnik, baron De-Vettak, Belmondo, Brivec, Činkvantin, Cvetko Rebula, Bog, Giobbe Covatta, pokojni časopis Tč, avtomobiiist Ivo Ščoka, mizar Toni, ki bi uebiu celu nuč, skladatelj Palrick Solfeggiato-Solfi, tovariš Nando Sulli-Sulčič, najstnici Pamela in Linda, pesnica Srečka Veseiko, prevajalka Berta Bertoki, pristaniščnik v pokoju Sergio Coretti, umetniške halucinacije Aceta Ferfolje in Berto Koritnik Loterija 12. avgusta 2010 Bari 76 84 3 51 68 Cagliari 47 7 86 78 39 Firence 10 23 66 86 46 Genova 34 10 15 48 29 Milan 20 55 40 12 86 Neapelj 57 40 6 76 70 Palermo 42 34 22 84 86 Rim 56 24 44 18 85 Turin 23 8 75 46 76 Benetke 31 37 67 49 73 Nazionale 8 10 7 83 86 St. 96 2 40 47 54 66 83 jolly 25 Nagradni sklad 4.265.701,34 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 112.344.113,56 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 35.547,52 € 1.534 dobitnikov s 4 točkami 417,11 € 62.446 dobitnikov s 3 točkami 20,49 € Superstar 20 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 41.711,00 € 260 dobitnikov s 3 točkami 2.049,00 € 5.068 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.601 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 74.515 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IZKUŠENA GOSPA nudi poldnevno pomoč v gospodinjstvu ali pri negi starejših oseb. Tel. 00386-56551450 ali 0038651852892. ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje na Proseku. Tel. št.: 320-1509155. PRISRČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. št. 334-1384216. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja. Tel. 339-3280638. PRODAM Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154 PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 53 kv. m. Tel. št. 040 - 2024228. S Poslovni oglasi PRODAM MERCEDES B200 CDI SPORT srebrne barve, 2006, 50.000 km, avtomatik, full optional, nove gume, držana v garaži, opravljeni servisi. Telefonirati ob uri obedov na 040-43007 ali 393299334443 ^ Turistične kmetije H Mali oglasi PRODAM audi A3, ambition, 1.6, letnik 2002, črne metalizirane barve. Za informacije pokličite na tel. št. 3383407804 po 20. uri. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040200882. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. AGRITURIZEM GRGIČ - PADRI- ČE 193 - Odprt vsak petek, soboto in nedeljo. 338-8804089 H Osmice [12 Lekarne Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. Zaprti bodo tudi v ponedeljek, 16. in torek, 17. avgusta. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta do vključno 17. avgusta ter da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. S Izleti DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ri-cmanjih. Toplo vabljeni. Tel.: 040281153. DEAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040 - 229180. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Med-ja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. V KRIŽU PRI BLJANVH je Silvano odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec, toplo vabljeni. Tel. št.: 3291540629. SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20. V sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljun-cu. V torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Bo-ljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. IZLET NA FESTIVAL VINA V VRBNIK na otoku Krk in na odkrivanje Narodnega parka Plitvičkih jezer organiziramo 28. in 29. avgusta. Prijave in vse potrebne informacije na tel. št.: 3402741920 (Mirela - Gabrovec). □ Obvestila Do sobote, 14. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. ODSEK ZA ZGODOVINO bo zaprt do 14. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 13. do 20. avgusta zaprti. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti še danes, 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom in sicer: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo zaradi dopusta zaprt še danes, 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo še danes, 13. avgusta, zaprti. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi k Sv. maši, ki bo v soboto, 14. avgusta, ob 17. uri v Marijini cerkvici na Pečah v Dolini Glinščice nad Boljuncem. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta za dopust od 16. do vključno 25. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. SLOVESNA SVETA MAŠA V NABREŽI- NI bo v ponedeljek, 16. avgusta, ob priliki praznika sv. Roka, ob 16. uri. Maševali bodo: g. Bogomil Brecelj, g. Viktor, g. Markuža, g. Giannini Giorgio, g. Bastiani Ugo. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do vključno 16. avgusta. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Boario Terme (BS) za 80 starejših občanov od 5. do 19. septembra. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih z vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 20. avgusta, in sicer na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje sv. Mavra 124 - Sesljan od ponedeljka do petka od 08.30 do 10.30; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00. Info na Upravni službi za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, tel. 040-299145. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 20. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. V BARKOVLJAH bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo v nedeljo, 22. avgusta, ob 19. uri. Pela bosta dva zbora. Sledila bo procesija s svečkami, nato družabnost v župnijski dvorani. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjen-cev) bo zaprt do ponedeljka, 23. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah prak- tični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologi-nja-psihoterapevtka dr. Lucia Loren-zi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010/11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 3477615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 27. septembra. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prispevki V spomin na Anico Cibic darujeta Lidija in Maja Štoka 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na dragega brata Zdravkota Caharijo daruje sestra Vera 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev in 50,00 evrov za Nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na dragega brata Zdravkota Caharijo daruje sestra Vera 100,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na dragega Zdravkota darujeta Vida in Branko Pertot 40,00 evrov za SKD Igo Gruden. V drag spomin na Zdravkota Caharijo darujejo Anita, Peter in Martin Pertot 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. t Zapustila nas je naša draga Ida Gobbo por. Pregarc Žalostno vest sporočajo mož Milan, sin Andrej z Elisabeth, brat Bruno z Lauro, nečaka Paolo in Francesca s Silvio in Danielom. Sorodniki in prijatelji bodo Ido lahko pozdravili dne 14.8.2010 od 10.30 do 11.20 v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dolina, 13. avgusta 2010 Pogrebno podjetje Zimolo 1 G Petek, 1B. avgusta 2G1G KULTURA / salzburg - Glasbeni del festivala Dioniz in Orfej v delih C. W. Glucka in W. Rihma Soočali so se glasbeni prijemi klasične reforme in sodobnejše glasbene govorice V glasbenem programu festivala, ki ima kot vezno nit mite in bogove, sta Dio-niz in Orfej častna gosta. Bog in človek se v njunem znamenju, tragično soočata v glasbenih pripovedih klasične reforme Christopha Willibalda Glucka in sodobnega avtorja Wolfganga Rihma. Nemški umetnik, ki bo prihodnji mesec prejel zlatega leva za življenjsko delo na Bienalu v Benetkah, je letos prejel še drugo, izjemno priznanje, saj mu je salzbur-ški festival posvetil monografski niz Kontinente. Poleg desetih komornih in simfoničnih koncertov je festival krstil njegovo operno fantazijo Dionysos po di-tirambih Friedricha Nietzscheja. Tekst zaznamuje tudi glasbo; v izvrstni, kulti-virani govorici se stilni citati, preobrazbe kanoničnih oblik, osebni umetniški pečat spojijo v koherentni celoti, medtem ko se dekadenčni vtisi navezujejo na Wa-gnerjevo glasbo in postavljajo Nietzscheja v njegov čas. Skladatelj se z globokim obvladanjem snovi premika med sodobnostjo in preteklostjo, med osebnimi prijemi in zasidranostjo v zaznamujočih nemških oblikah preteklosti; tako se v tretjem prizoru pojavi samospev s klavirsko spremljavo, četrti pa se odpre s ko-ralom. Melodične linije so vedno v ospredju v izredno zahtevni vokalni pisavi, ki vztraja v skrajno visokih legah ženskega glasu, po katerih se je sproščeno in s kristalno prozornostjo povzpenjala Mojca Erdmann, in zahteva glasovne me-tamorfoze od guturalnega zvoka do falzeta v baritonski, glavni vlogi gospoda N., ki jo je Johannes Martin Kranzle izvedel s solidnimi tehničnimi sposobnostmi in nenavadno fleksibilnostjo. Filozofsko-mitološki predlog je riskantno intelektualistični, njegova obravnava pa čisto in prepričljivo operna. Dramaturška koherenca štirih prizorov, ki prepletajo »grško mitologijo, Nietzschejevo biografijo in Rihmovo domišljijo«, je bila v dobri meri zaupana režiji Pierra Audija, ki je ma-terializiral besede v tesni povezavi s scensko zasnovo slikarja Jonathana Meeseja. Audi je oblikoval simbolično pravljico, ki skozi štiri situacije govori o bivanjskem labirintu ljubezni, kjer je vera na eni strani, ženska pa na drugi. V prvem prizoru Ariadna, v tem primeru ženska-sirena, povzroči brodolom človeka, ki pluje na skali, sledi preroška dimenzija med simbolizmom trikotnikov, piramid in lestev, s katerimi bi lahko dosegli najvišje cilje, nato bakhantski obred med steklenicami, slamicami in mehurčki sodobne dioni-zijske svečanosti z vinom in petjem (v kontrastni, intimistični dimenziji absolutno romantičnega Wanderer-Lieda), nazadnje religiozna vizija dvoboja med Človekom in Bogom, krščansko in pogansko simboliko. V zaključnem prizoru, ko dobesedno izvlečejo razpelega protagonista iz kože v obrednem krogu primitivnih simbolov in marsovcev, se do tedaj dovolj učinkovita scenska in režijska podpora žal prelije v kič prenatrpane mešanice simbolov, ki izgubi nit glavnega sporočila. Praizvedba je doživela zelo dober odziv s strani publike in medijev, Kontinent Rihmove glasbe pa je privabil tudi s koncertnimi dogodki, med katerimi je bila izvedba skladbe Gesungene Zeit, ki jo je avtor napisal leta 1991 za slavno violinistko Anne-Sophie Mutter s poudarjanjem bolj abstraktne dimenzije počasnega razvijanja, kar je manj značilno za njeno izvajalsko energijo. »Peti čas« je delo, ki v vibracijah dolgih not raziskuje fenomen »zbiranja energije v noti, ki skozi čas rojeva naslednjo, medtem ko se med izkušnjo prve note in spominom druge pojavi, kar imenujemo glasba.» Tako skladatelj pojasnjuje osnovo skladbe za violino in malo simfonično zasedbo, ki jo osmišljuje lepota in intenzivnost zvoka suverene in očarljive interpretke, za katero je bila vrnitev na salzburški oder spodbuda za prijetne spomine na debi pod vodstvom svojega mentorja Herberta von Karajana. Z njo so nastopili veličini solistke primerni soizvajalci in sicer člani orkestra Dunajskih filharmonikov pod vodstvom Riccarda Chaillyja. Orkestraši in dirigent so nadaljevali program koncertnega večera z izvedbo veličastne Romantične simfonije Antona Brucknerja. Skladbe, ki jo je pikolovski avtor večkrat predelal, so izvedli drugo različico. Srednjeveški prizori, zvoki narave, junaški naboj so samo nekatere od sugestij, ki jih artikulirana skladba pričara v svojih romantičnih, viharnih dinamičnih kontrastih v obsežni barvni paleti orkestra, ki je pod vodstvom italijanskega dirigenta dobil pravo ravnovesje med čustvenim zagonom in kontrolo racionalne formalne zgradbe. Rossana Paliaga trst - Danes in jutri v okviru prireditev Serestate 2010 Morcheeba in Roy Paci Brezplačna koncerta na Velikem trgu z začetkom ob 21.30 - Skye Edwards in brata Godfrey spet skupaj Veliki trg v Trstu bo ta konec tedna očarljivo prizorišče dveh vrhunskih koncertov, ki bodo popestrili večerno dogajanje. Drevi bo na oder stopil angleški bend Morcheeba (na sliki), jutri pa eksplozivni sicilski glasbenik Roy Paci in skupina Aretuska. Oba brezplačna koncerta se bosta začela okrog 21.30. Pevka Skye Edwards se je letos po petih letih vrnila v skupino Morcheeba, k bratoma Paulu in Rossu Godfrey. 7. junija je izšla njihova sedma plošča Blood Like Lemonade. Roy Paci & Aretu-ska na italijanski turneji promovirajo ploščo Latinista. Paci je z zadnjim delom še dodatno razširil svoje glasbene zmogljivosti, ploščo pa so sooblikovali tudi Jovanotti, Caparezza in Eugene Hütz (Gogol Bordello). Mladi levi letos tudi azijski Mednarodni festival Mladi levi, ki bo v Ljubljani potekal med 20. in 30. avgustom, se bo letos osredotočil na dokumentarne predstave z azijskimi elementi ter projekte, v katerih se umetnost prepleta s širšim družbenim udejstvovanjem, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja festivala Nevenka Koprivšek. Festival se mora nenehno prilagajati »novi kompleksnosti, v kateri se posameznik ne znajde,« meni Ko-privškova. V tem kontekstu je omenila dokumentarno predstavo Štefana Kaegija z naslovom Radio Muezzin. Ta kaže na izumiranje poklica muezinov, ki z minareta tradicionalno kličejo k molitvi. Življenjske pripovedi štirih egipčanskih muezinov razkrijejo njihov pogled na novodobne spremembe in strahove, ki jih doživljajo. Plesalec Primož Bezjak bo nastopil v predstavi, ki jo je ustvaril z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Plesalec v predstavi Invalid preizkuša meje svojega telesa. Koreografijo je črpal predvsem iz lastnih izkušenj poškodbe kolena. Koprivškova je omenila tudi močno azijsko navezo, ki jo letos krepita dve tajski in ena japonska predstava. Tajski koreograf in plesalec Pichet Klunchun se bo na festivalu najprej predstavil s plesnim performansom »Njijinsky Siam«, kjer se posveča raziskovanju in razumevanju tajskega tradicionalnega plesa v povezavi s klasičnim baletom. Na Mladih levih se bo predstavil tudi s koreografijo »I Am A Demon«. Japonski režiser Toshiki Okada se v svojih delih ukvarja s pastmi in pomanjkljivostmi sodobne japonske družbe. Predstava »Hot Pepper, Air Conditioner and The Farewell Speech« je tridelni kolaž, skozi katerega pronica pripoved o izpraznjeni sodobni družbi s površinskimi odnosi. V okviru Mladih levov se bo nadaljeval tudi lanski Bunkerjev projekt Vrt mimo grede, ki so ga tokrat zastavili kar v njihovi matični četrti Tabor. V okviru akcije Vrt mimo grede bo na Taboru med drugim potekala čistilna akcija, postavljali bodo poskusne mestne vrtičke za skupno rabo, na Dan s kozo pa bo oblikovalka Polonca Lovšin sledeh gibanja koze na gradbišču ob Re-sljevi zarisala sprehajalno pot. Mladi levi bodo poskrbeli tudi za okrogli mizi na temo ustvarjalne refleksije posameznih performativnih umetnikov in javnega, lepega in uporabnega v javnem prostoru. Pripravili bodo tudi otroške, filmske in kuharske delavnice, tudi letos pa bo tekom festivala izhajala brezplačna revija Arena. (STA) festival ljubljana - Gostovanje Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga Dvakrat so odlično izvedli zahtevno opero Žena brez sence Richarda Straussa Po skladateljevi oceni je Žena brez sence njegove najboljše delo, nedvomno je zahtevno, za izvajalce in poslušalce. S to opero Richarda Straussa je Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga v sredo in četrtek gostovalo v ljubljanskem Cankarjevem domu, orkester, zbor in soliste je vodil Valerij Gergijev in tudi po njegovi zaslugi lahko imamo operna večera za vrhunec letošnjega Festivala Ljubljana. Ženo brez sence je Richard Strauss uglasbil na libreto Huga von Hofmannst-hala, s katerim je že uspešno sodeloval pri Kavalirju z rožo. Pravzaprav ga je prav uspeh te opere spodbudil, da je Hof-mannsthala pozval, naj napiše tekst v stilu »čarovne pravljice«. Tako je nastala zgodba v slogu pravljic iz Tisoč in ene noči, ki je hvalnica zakonski ljubezni. Prvič so jo uprizorili oktobra 1919 na Dunaju, na slovenskih odrih pa je z gostovanjem tega odličnega ruskega gledališča prvič zaživela. Pod vodstvom Valerija Gergijeva bo orkester Mariinskega gledališča s pianistom Denisom Macujevim nastopil drevi, ko bodo na . /. ,., . Sugestivna je bila sporedu dela ruskih avtorjev. tudi scena POTOPIS Petek, 13. avgusta 2010 1 1 Bojan Brezigar Srilanka, kaplja v ocean Colomboje blindirano mesto, kjer vlada predsednik države s sorodniki in prijatelji esto je praktično blindirano. Prihod v Colombo je vsekakor šokanten. Že pred mestom je cestna blokada, kjer ustavljajo vozila in pregledujejo ljudi, strogo mestno središče, tisti del, v katerem so ključna ministrstva in urad predsednika republike, pa je sploh zaprto za promet. Pešce ob vhodu pregledujejo, tujcem pa odsvetujejo, da bi se podajali v tisti del mesta. Vtis imaš, da je tu še vedno vojna. Vojna je dejansko končala, tudi volitve so mimo. Zmagal je Mahinda Rajapaksa, predsednik, ki je Šrilanki vladal že v zadnjem mandatu. Raja-paksa je predsednik, ki je v vojni proti tamilskim tigrom popeljal Šrilanko do zmage. Poraženec volitev je bil Sarath Fonseka, general, ki je v vojni proti Ta-milom poveljeval vojski Šrilanke. Nekoč sta bila Rajapaksa in Fon-seka zaveznika, celo prijatelja. Sedaj to nista več. Razlogi za to so pravzaprav zelo običajni: gre za boj za preživetje, ne samo za politično preživetje. Vojna proti Tamilom je bila dolga in kruta. Mrtve štejejo v desettisoče in med njimi je bilo tudi veliko civilistov. Več de-settisoč ljudi so razselili in še vedno jim niso omogočili povratka domov. Mednarodna javnost želi, da se ta vprašanja razjasnijo in nekdo bo moral za to odgovarjati. Rajapaksa pravi, da je bil predsednik države in da je vse odločanje prepustil vojski, Fonseka trdi, da je zgolj izpolnjeval ukaze, ki jih je prejel od politike, torej od predsednika. Nekoč se bo nekdo znašel na zatožni klopi. Volitve so bile za oba tudi boj za preživetje. Že dan po volitvah je policija obkolila hotel, v katerem je imel general Fonseka svoj volilni štab. Nekaj dni kasneje so ga aretirali in še vedno je v zaporu. Obtožujejo ga korupcije, pa tudi, da se je ukvarjal s politiko, ko je bil še na čelu vojske. Igra pa je veliko pomembnejša. Sedaj, ko je skoraj šest mesecev po volitvah Fonseka dejal, da mu je obrambni minister ukazal, naj ustreli voditelje tamilskih upornikov, ki so se vdali, mu je minister zagrozil s smrtno kaznijo, češ da laže in žali. Fonseka pravi, da ima priče, ki bodo potrdile njegovo verzijo. Minister pa ima krita ramena, saj je predsednikov brat. Sploh si je Rajapaksa oblikoval vlado iz sorodnikov in prijateljev. Za Šrilanko to ni novost, vse od neodvisnosti se je to dogajalo, vendar je sedanji predsednik presegel vsakršno mero spodobnosti. Rajapaksa je zase ohranil ministrstvi za finance in načrtovanje, ministrstvo za obrambi vodi v sodelovanju z bratom Gotabayo, bratu Basilu je zaupal ministrstvo za gospodarski razvoj in nadzor nad investicijami in turizmom, tretji brat Chamal pa je predsednik parlamenta, ker zna biti zelo koristno, saj ima predsednik parlamenta posebno vlogo pri morebitni zahtevi za obtožbo ali odstavitev predsednika. Raja-paksov klan se je torej v celoti polastil države. Vsaka kritika na njegov račun je lahko zelo nevarna: lansko leto so »neznanci« ubili urednika dnevnika, ki je najbolj kritiziral predsednika in njegovo vlado. Vse to zna trajati, saj je Rajapak-sa dobro poskrbel za promocijo. Njegova podoba je prisotna povsod, saj predsednikovih plakatov po volitvah niso odstranili, pač pa so odstranili vse plakate njegovih tekmecev. Nasmejani predsednik se pojavlja povsod, tudi na bankovcih za 1.000 rupij, ki sicer v primerjavi z evrom ne veljajo veliko, v Šri-lanki pa so to elitni bankovci. Rajapaksa torej načrtuje, da bo ostal na oblasti zelo dolgo. Edini problem bi lahko bili vojni zločini. Znano je, da so Tamili počenjali grozodejstva, znano pa je tudi, da je šri-lanška vojska uporabila vsa sredstva za dosego zmage. Šrilanka je sicer ustanovila komisijo, ki za zaprtimi vrati preučuje okoliščine teh dogajanj, vendar je komisijo ustanovil predsednik in od nje ni mogoče veliko pričakovati. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pa je ustanovil preiskovalno telo, ki naj bi ugotovilo dejanske okoli- ščine dogajanj. Rajapaksa pravi, da to telo ni potrebno in da ni nobenega moralnega razloga za njegovo ustanovitev. Fonseka pa iz zapora že sporoča, da je pripravljen pričati pred nevtralnim preiskovalnim telesom. Priča, o kateri govori Fonseca, pa naj bi bil neki novinar, ki je sedaj v tujini. Ni znano, kako se bo zadeva končala. Ban Ki Moon bo verjetno vztrajal pri mednarodni preiskavi, Američani ga podpirajo in prepričujejo predstavnike Šrilanke, da je to tudi v njihovem interesu, predsednik Rajapaksa pa tujih preiskovalcev noče v državo. Vse to daje marsikaj sklepati, vendar na domnevah ni mogoče graditi. Nekaj pa je gotovo: trajni mir je mogoč samo, če bodo pojasnjene vse okoliščine ter bodo odkriti in ustrezno kaznovani odgovorni; dokler se ne bo to zgodilo, bodo Tamili še vedno predstavljali potencialno nevarnost novega konflikta. Rajapaksa pa očitno ni človek, ki bi bil sposoben rešiti to vprašanje. Tudi zaradi vsega tega je Colombo pravzaprav odmaknjen od velikih turističnih poti v državi. Prehod skozi Colombo je obvezen, saj je tu edino mednarodno letališče, vendar ga turistični avtobusi običajno obidejo, tisti turisti, ki si želijo mesto ogledati, pa se tu zadržijo največ dan ali dva. In vendar ima mesto veliko zanimivosti, saj so tu jasno vidna obdobja tujih vladavin, Portugalcev, Nizozemcev in Angležev, ki so pustili vsak svoje arhitektonske prvine. Pa ne samo to, mesto je zelo pluralno tudi z verskega vidika: budistični in hindujski templji, mošeje in krščanske cerkve. Colombo je torej zelo raznoliko mesto, tudi arhitektonsko, od starih poslopij iz kolonialne dobe do sodobnih nebotičnikov, od slabih kopij tuje arhitekture, kot je na primer mestna hiša, ki spominja na ameriški Kapitol, do iskanja lastnega sloga, po katerem naj bi bil Colombo prepoznaven. Taka je na primer Independence hall, dvorana neodvisnosti, impozantna struktura na stebrih za razne prireditve, ki so jo zgradili v počastitev neodvisnosti od Velike Britanije, ki si jo je Šrilanka izborila leta 1948. Arhitekti so do te strukture zelo kritični, tako, kot so kritični do kongresnega centra Bandara-naike, zgrajenega v 70. letih za veliko konferenco neuvrščenih, ki jo je gostil takratni predsednik Jajawardene. Ampak vse to sodi zraven, to je tista raznolikost, ki po eni strani označuje Colombo, po drugi strani pa odvrača turiste, ki v mestu ne najdejo »duše«, nekega dejanskega centra, kjer se ljudje lahko sprehajajo in se prijetno počuti- jo. Velike razdalje, hoja po soncu, vročina in suša, seveda razen v monsunskem času, res ne privlačijo obiskovalcev. V tistih nekaj ulicah, ki bi lahko opravljale vlogo mestnega jedra, pa imaš zaradi oboroženih policistov in vojakov na vsakem vogalu tako neprijeten občutek, da se jim raje izogneš. In tako ostaja park, Cinnamon gardens, nekakšna pljuča šrilanškega velemesta, kjer je življenje videti dokaj normalno, tako, kot v vseh velikih parkih velemest na svetu. Vidiš mlade ljudi, ki se družijo, pa se jim nič ne zgodi. Njihovim vrstnikom v mestu Kuru-negala trdo prede, saj jih je policija priprla več kot 300. Gra za mlade parčke, ki so se nedostojno obnašali v javnosti. Nekateri so se držali za roko, drugi pa celo(!) poljubljali. Ampak tu, v prestolnici je strpnost večja; navsezadnje k temu prispeva tudi mešanica veroizpovedi in tako je v tem velikem parku, ki je sicer dokaj zapuščen, kar človek tudi razume, saj v takem sušnem obdobju trava res ne more biti lepo zelena, veliko ljudi. Krošnjarji prodajajo igračke za otroke, pa sladoled in pečeno koruzo, ki je tu zelo priljubljena. Dekleta se sprehajajo s pisanimi dežniki, ki služijo svojemu namenu samo v času mon-sunov, sedaj pa so uporabni kot senčniki. V senci pod drevesom sedi krotilec kač in piska v piščalko; pred njim se kobra lepo vzpenja; pa nobenega strahu, kobri so odvzeli strup. Krotilec se lepo nastavlja fotografom, seveda turistom, kajti za domačine je to vsakdanji prizor, in za vsak posnetek zahteva 100 rupij. Malo, vendar se na koncu dneva kar nabere. Danes, jutri, pojutrišnjem ... Življenje teče dalje brez emocij za male ljudi, tako, kot povsod po svetu. In tako je tudi konec ogleda prestolnice, če lahko temu sploh rečemo ogled. Avtobus zapelje še po lepem nabrežju, s svarilom, da lahko fotografiramo samo levo stran, to je morje, kajti na desni je vojašnica. Kot da bi z današnjo tehnologijo imela fotografija, posneta iz bežečega avtobusa, kakršenkoli pomen. Tako je tudi konec obiska na Šrilanki, kaplji v Indijskem oceanu, otoku, ki že stoletja išče notranji mir, pa ga, tako vsaj kaže, zlepa še ne bo našel. Konec Na slikah: levo tempelj v središču Colomba; desno od zgoraj navzdol: Independence hall; krotilec kač v mestnem parku; sprehajalčki se z dežnikom ščitita pred opoldanskim soncem 1 6 Sreda, 11. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Obnovljena ulica s trgovskim talentom čaka na novo vsebino Dve novi dejavnosti za poživitev Raštela Namesto železnine Krainer naj bi nastala komercialna galerija, v prostorih bivše trgovine Tato e tata pa lokal Raštel, ki velja za eno izmed najlepših ulic v Gorici, je bil nekoč pravo komercialno srce mesta. Njegov utrip je v zadnjih desetletjih zaradi spremenjenih ekonomskih razmer, pa tudi zaradi zanemarjenosti območja in pomanjkanja privlačnih lokalov, neizprosno usahnil, tako da je bila ulica v medijih pogosteje omenjena zaradi zapiranja te ali one trgovske dejavnosti kot pa zaradi drugih, spodbudnejših novic. In vendarle se po obnovitvenem posegu, ki je v prejšnjih mesecih že omogočil razcvet Trga sv. Antona in Ulice Garibaldi, tudi v Raštelu nekaj premika. Na obzorju je namreč odprtje dveh novih dejavnosti, in sicer v bivših prostorih železnine Krainer in v bivših prostorih trgovine »Tato e Tata«, ki bosta prav gotovo pripomogli k ponovni oživitvi najznačilnejše ulice goriškega mestnega jedra. Hišo Sticsa, kjer je skoraj stoletje delovala trgovina z železnino Krainer, je odkupila novoustanovljena družba Via Rastello 43. Po razpoložljivih informacijah sestavlja družbo več goriških podjetnikov, v prelepi palači v slogu liberty pa naj bi nameravali odpreti neke vrste »komercialno galerijo«. V pritličju naj bi deloval lokal, v zgornjih prostorih bivše trgovine pa nekaj trgovin. Ker ima stavba štiri nadstropja, bi lahko zgornji uporabili za ureditev stanovanj. Kakorkoli že, novi lastniki bodo pri popravilih morali upoštevati, da je palača spomeniško zaščitena. Spomeniško varstvo je zaščitilo zunanjost stavbe, ki jo je načrtoval goriški arhitekt Girola-mo Luzzato in ki je bila zgrajena med leti 1909 in 1910, zaščitna pa sta tudi izvesek v secesijskem slogu, ki krasi pročelje poslopja, ter del notranje opreme iz temnega hrastovega lesa. Poslopje, v katerem je trgovina z železnino Krainer začela delovati leta 1912, je med drugim bilo tudi vključeno v seznam »trgo- Queen Elizabeth v Tržiču altran Kraljica bo odplula Ladjo velikanka Queen Elisabeth, ki jo je družba Fincantieri zgradila za podjetje Cunard Line iz skupine Carnival, bo danes okrog 8. ure zapustila bankino tržiške ladjedelnice in odplula proti Trstu. Iz kanala San Marco bo v odprto morje odplula v zadnjih dneh avgusta, po preverjanjih pa se bo 29. avgusta vrnila v Tržič. Ladjarju jo bodo oddali 30. septembra, 12. oktobra pa se bodo prvi potniki že podali na prvo križarjenje po Kanarskih otokih. Ladja je dolga 294 metrov in tehta 92.000 ton. 2.092 potnikom bo na njej na voljo 1.046 kabin, na križarki pa bo tudi 996 članov posadke. Queen Elizabeth, ki je opremljena z luksuznimi sobami in materiali, je druga največja potniška ladja po velikanki Queen Mary 2, ki jo je tržiški ladjedelnici zaupala skupina Carnival. vin z zgodovinsko vrednostjo«. Na tej podlagi bi morala biti njegova obnova financirana s pomočjo deželnega prispevka v višini več sto tisoč evrov. Še pred komercialno galerijo pa bodo v Raštelu odprli nov bar. Sedež nove dejavnosti bo v prostorih bivše trgovine z otroškimi oblačili Tato e Tata, ki so jo zaprli že pred leti. Lokal, ki bo ponujal predvsem aperitive v popoldanskih in večernih urah, bo vodila mlada upraviteljica iz Šte-verjana. Če se bo vse izteklo po načrtih, bo prve goste sprejela že pred koncem tekočega leta. Aleksija Ambrosi Načrt za hišo Sticsa v Raštelu je izdelal arhitekt Girolamo Luzzato, v njej pa je skoraj stoletje delovala trgovina z železnino Krainer foto pdk gorica - ATER Oddali bodo 24 stanovanj Upravni svet goriškega podjetja za ljudske gradnje ATER je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, ki predvideva oddajo 24 stanovanj. Dvanajst stanovanj je na voljo v Ulici Cotonificio št. 30 v Podgori, preostalih dvanajst pa v Gosposki ulici št. 17. Sklep predvideva, da bodo stanovanja v Ulici Cotonifi-cio dodelili družinam, ki so na lestvici za t.i. subvencionirana stanovanja, stanovanja v Gosposki ulici pa bodo dodelili z razpisom na podlagi deželnega zakona št. 431/1998, ki predvideva možnost nakupa z olajšavami. Omenjenih 24 stanovanj je podjetje za ljudske gradnje ATER odkupilo v prejšnjih mesecih, ko se je prejšnji upravni svet odločil tudi za odstop dela hiše Bombi na Travniku in poslopja na Trgu Ca-vour št. 3. »S sklepom, ki ga je sprejel na zadnjem zasedanju, je nov upravni svet družbe izkazal pozornost tako do družin, ki imajo nižje dohodke in čakajo na socialno stanovanje (le-teh je na lestvici okrog 400, op.ur.), kot tudi do druge tipologije občanov, ki ima srednje dohodke in je zainteresirana v nakup stanovanja, čeprav z olajšavami,« so sporočili iz goriškega podjetja ATER, ki je sprejelo tudi sklep o oddaji dveh komercialnih prostorov v Gosposki ulici. Novo parkirišče v Tržiču Med ulicami Giacich, Bixio in Barbari-go v Tržiču bodo ob koncu poletja začeli graditi novo parkirišče. V prejšnjih dneh je namreč občina imenovala za izvajalca del podjetje Martina iz Codroi-pa. Ko bodo dela zaključena, bo mesto pridobilo med 60 in 70 novih parkirnih mest. Nezakonito preko meje V sredo popoldne so imeli policisti no-vogoriške policijske postaje za izravnalne ukrepe v mestu v postopku tuje državljane. Ugotovili so, da so trije makedonski državljani, stari 27, 23 in 20 let, s kombiniranim vozilom vstopili v Slovenijo preko nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi, ne da bi imeli ustrezne listine za vstop v državo. Policisti so ugotovili tudi, da so omenjeni tuji državljani zaposleni v Italiji. Zaradi kršitve določil zakona o tujcih so jim policisti izrekli globo. Le-to so izrekli tudi 41-letnemu vozniku kombiniranega vozila Citroen Jumper, ki jih je prevažal. (nn) Niso na dopustu Združenje Nuovo lavoro v goriškem Ra-štelu ni na dopustu. Sedež bo za vse, ki si želijo družabnih in ustvarjalnih trenutkov, odprt tudi na Veliki šmaren. »Poletne Maldobrie« v Gorici Jutri ob 21. uri bo v parku Basaglia v Gorici skupina narečnega teatra Gianfranca Salette uprizorila predstavo »Se no i xe mati no li volemo«, ki v ironičnem, a vedno spoštljivem tonu, obravnava zgodovino tržaške in goriške umobolnice. Poletna središča zgledna »Goriška poletna središča so najboljša v Italiji. Naše dobre prakse so že posnemali v nekaterih drugih deželah,« je goriška občinska odbornica Silvana Romano komentirala rezultate študije, ki jo je študentka Univerze v Padovi izvedla na delovanju goriške občinske službe za vzgojne dejavnosti in občinskih poletnih središčih. Elisabetta Ma-driz, ki je izvedla študijo, je preko pogovorov in opazovanja dejavnosti, ki jih izvaja goriška vzgojna služba, zelo pozitivno ocenila storitve, ki jih le-ta nudi goriškim otrokom in družinam. miren - Dela v okviru tretje faze vrtojbenske obvoznice gredo h koncu Novo krožišče prevozno Gradnja bo zaključena v prvih dneh septembra, a je odprtje ceste vezano na izdajo uporabnega dovoljenja Novo krožišče v mirnski občni foto n.n. Minuli teden je po uspešno izvedenem tehničnem prevzemu s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) stekel promet po novem, a še ne zaključenem kro-žišču v občini Miren-Kostanjevica, ki s priključkom na regionalno cesto R3-614 Šempeter-Miren predstavlja sklepno dejanje vrtojbenske obvoznice. Čeprav naj bi bila dela v okviru tretje faze vrtojbenske obvoznice, ki jih je koncem avgusta 2009 začelo izvajati Cestno podjetje Nova Gorica, zaključena v prvih dneh septembra, je odprtje ceste vezano na izdajo uporabnega dovoljenja, tako da bo treba na vožnjo po njej počakati še nekaj časa. Kot so pojasnili na republiški Direkciji za ceste, ki je glavni investitor, se tretja faza gradnje vrtojbenske obvoznice, katere prva faza se je začela že v letu 2002, v ce- loti izvaja na območju občine Miren-Kostanjevica. Dodali so še, da so poleg že omenjenega krožišča z novim krakom za potrebe bodoče obrtne cone, gradbeni delavci v celoti izvedli tudi meteorno kanalizacijo in odvodnjava-nje zaledja preko odprtih jarkov, prepustov in zadrževalnega bazena, ki ga zaključujejo v teh dneh, čaka pa jih še ureditev zaključnega, finega sloja asfalta na obvoznici, celoten krak krožišča proti Mirnu vključno z izvedbo opornega zidu, namestitev prometne opreme in signalizacije na vozišču ter postavitev drogov javne razsvetljave. Tretja faza obvoznice je dolga 540 metrov, celotna obvoznica pa skupno 4.280 metrov. Na republiški Direkciji za ceste so poudarili, da naj bi bilo po terminskem planu izvajanja končanje celotne tretje faze zaključeno do 30. novembra letos, a se je izvajalec del potrudil in delo opravil dva meseca pred predvidenim rokom končanja del po osnovni pogodbi, tako da že v septembru pričakujejo tudi tehnični pregled. O višini investicije so z direkcije tudi sporočili, da znaša ta po ponudbenem predračunu 1.380.000 evrov, pri čemer 7,6 odstotkov investicije pokrije občina Miren-Kostanjevica, 92,4 odstotkov oziroma večino pa Direkcija za ceste. Glede predhodnih faz, katerih izgradnjo je direkcija izvedla skupaj z občino Šempeter-Vrtojba, pa so pojasnili, da je znašala vrednost prve faze približno milijon evrov, vrednost druge, ki je bila fizično zaključena oktobra 2008, uporabno dovoljenje zanjo pa je bilo izdano julija 2009, pa je znašala 2,9 milijonov evrov. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Petek, 13. avgusta 2010 13 gorica - Igor Komel o sezoni Kulturnega doma in mlačnih čezmejnih odnosih Umiranje kulture na obroke pomeni družbeni samomor gorica - Dežela FJK Svetniki v zaporu Danes bo tudi v Gorici potekala pobuda »Secondo ferragosto in carcere« (Drugi veliki šmaren v zaporu), v okviru katere bo skupina deželnih svetnikov Fur- »Potrebna je akcija civilne družbe, zato da dokončno odpravimo vse mejne ovire« m™ ^^ ^ kaz- -» J ' J nilnico. za katero ie znano, da ie nasta- »Kljub vsem težavam, krčenju finančnih prispevkov, naraščanju socialne stiske zaradi krize, nejasnim perspektivam in še bi lahko našteval, sem mnenja, da je bila minula sezona Kulturnega doma ena izmed najbolj uspešnih v zadnjih letih. Z obiskom pobud - tako slovenskih kot furlanskih in italijanskih - smo lahko nadvse zadovoljni. Po naših podatkih smo prekosili marsikateri rekord. Iz tega izhaja logičen zaključek, da v težkih časih, kakršnim smo danes priča, kultura ljudi privlačuje in jih povezuje, tako pa odigrava svojo nezamenljivo družbeno vlogo. Zato naj ponovno gre v javnost naš poziv proti ukinjanju finančnih virov za kulturo. Umiranje kulture na obroke pomeni postopni družbeni samomor.« Tako pravi Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, ki je v pogovoru za naš dnevnik potegnil črto pod minulo sezono, hkrati pa tudi ocenil mlačne čezmejne odnose. S čim ste prijetno presenetili goriško občinstvo? Seznam pobud je dolg. Ob tradicionalnih stebrih našega delovanja, kot so obletnica odprtja Kulturnega doma, srečanja z avtorji in likovne razstave ne moremo mimo glasbenega festivala »Across the Border«, v okviru katerega smo letos priredili kar 26 koncertov. Poudarek zasluži tudi sedmi festival Komigo, preko katerega smo vzpostavili plodovito sodelovanje s Terzo teatrom iz Gorice. Ta naša naveza bi lahko postala odskočna deska za dodatni razvoj gledališke dejavnosti na Goriškem. Posrečen je tudi bil čezmejni projekt »Go...gospel« s koncertoma v Gorici in Novi Gorici. Prezreti ne smemo dalje projekta »Klub 1001«, v katerem so izstopali večeri pri Zlatem pajku s poklonom Marku Waltritschu, v Skrljevem in s Silvinom Po-lettom - partizanom Benvenutom. Odpadel pa je koncert na meji. Škoda! Za koncerte - pa tudi poroke - na Trgu Transalpina v Gorici ni ugodne politične klime. Vzporedno z ostalim delom utrjujemo stike z občinskimi upravami na Goriškem (Doberdob, Krmin, Koprivno, Dolenje), s Slovenci na Koroškem in v Porabju, pa tudi s Cankarjevim domom v Ljubljani, Kulturnim domom Nova Gorica, Narodnim gledališčem v Novi Gorici in Goriškim muzejem. Poleg tega imamo utečene stike s Furlani, s številnimi slovenskimi organizacijami in šolami, ki so neločljiv element delovanja Kulturnega doma. Kateri dogodek bi izpostavili? To ni enostavno, saj se je med letom pri nas zvrstilo preko 200 dogodkov, morda pa le izstopa obletnica Kulturnega doma, ki je bila lani posvečena bratoma Rusjan, ki jima uradna Gorica ostaja dolžna. S Kulturnim domom je tesno povezana tudi kulturna zadruga Maja. Tako je. Zadruga bo jeseni polnoletna, saj je bila ustanovljena oktobra 1992, nastala pa je na podlagi delovanja, izkušenj in potreb Kulturnega doma. Težko si danes predstavljamo Kulturni dom brez tehničnega in organizacijsko usklajenega sodelovanja z zadrugo Maja. Na osnovi izkušenj in novih zakonskih predpisov pa razmišljamo o ustanovitvi novih kulturnih subjektov. Že uveljavljene in v javnosti razpoznavne pobude bi lahko stopile na samostojno pot z lastno podobo in strukturo. Kaj menite o evropskih projektih? Naloga Kulturnega doma, kot tudi vseh ostalih naših organizacij v zamejstvu, je, da se v projekte novega evropskega programskega obdobja do leta 2013 aktivno vključijo in jih strokovno izvedejo v vlogi leaderja in ne zgolj partnerja. Evropske projekte moramo ocenjevati ne le skozi finančni vidik, ampak predvsem skozi vidik kadrovanja oziroma strukturalne posodobitve kulturne dejavnosti in organiziranosti v našem zamejstvu. Kulturni dom v Gorici lahko glede tega prispeva svoj delež. Ne moremo seveda mimo odnosov med Gorico in Novo Gorico. Kmalu bo minilo tisoč dni od odprave meje s Slovenijo po schengenskih sporazumih, a meja ponekod še stoji. Potrebna je akcija civilne družbe, zato da dokončno odpravimo vse ovire in prehode. To je nujno vsaj za estetsko podobo našega skupnega mesta, če že ne za odpravo predsodkov pri ljudeh. V preteklosti, med hladno vojno, je bila to najbolj odprta meja, sedaj pa mreža marsikje vztraja in deli travnike in ulice. Trg Evrope pred novogoriško železniško postajo, kjer so potekale mednarodne slovesnosti ob podiranju meja, je še vedno neprevozen in je treba z avtom skozi solkanski blok ali po Škabrijelovi. Hujše pa je seveda to, da so odnosi med Gorico in Novo Gorico zamrznjeni. Časi »treh B-jev« (Brandolin, Brulc, Brancati) so mimo, zmanjkal pa je tudi kulturni naboj oziroma dolgoročna vizija povezovanja med mestoma. Odveč je ponavljati, da sta le obe Gorici skupaj zanimivi v Evropi. Opažamo stagnacijo v odnosih. To je sicer razumljivo pri občini Gorica, ki jo vodi uprava Et-toreja Romolija, vendar novogoriška mestna občina in goriška pokrajina bi lahko nadaljevali začeto delo in še naprej orali čez-mejno ledino. Dozorel je čas, da slovenska narodna skupnost v Italiji, ki je v teh stikih vedno odigravala nenadomestljivo vlogo, skupno z italijanskimi naprednimi in kul- turno svežimi silami udarneje prispeva k utrjevanju sodelovanja in rasti obeh Goric. Povejte, kako si to predstavljate. Zlata ribica pravi: Doma si povsod, kjer imaš prijatelja. Goričani imamo vrsto prijateljev v Novi Gorici in isto velja za No-vogoričane v Gorici. Stike moramo torej pospešiti, jih vsebinsko obogatiti, to pa ne samo na osnovi evropskih ali katerih koli drugih projektov. Pred nami je obdobje še nadaljnjega preseganja mejnih in psiholoških ovir ter iskanja novih izzivov v sodelovanju, takšnega sodelovanja, ki bo presegalo okam-nele in birokratsko toge stike. Kultura in šport morata še naprej odigravati nosilno vlogo, organizacijam goriških Slovencev pa je pisano na kožo, da so protagonisti. Razgovor z vami poteka na vaš roj -stni dan. Zaželeno darilo? Darilo sem si že poklonil sam: zjutraj sem daroval kri. Včlanjen sem v sovodenj-sko društvo krvodajalcev in vabim še druge, naj darujejo kri in naj vstopijo v društva krvodajalcev v Sovodnjah, Doberdobu, Gorici itd. Tudi solidarnost je nepogrešljiv del kulture vsakega posameznika. Igor Komel bumbaca nilnico, za katero je znano, da je nastanjena v neprimernih prostorih. Obiska se bo med drugimi udeležil deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki meni, da je pobuda, ki se je lani porodila v vrstah Radi-kalcev ter je že v lanski izvedbi doživela podporo deželnih svetnikov in parlamentarcev vseh strank, hvalevredna in nadvse pomembna. »V počitniškem času želimo usmeriti pozornost na pereče socialne probleme,« je poudaril Brando-lin in pojasnil, da bo tudi letos vsak parlamentarec lahko predložil direktorjem zaporov vprašalnik o delovanju ustanove. V predstavitvi pobude piše, da je letošnje leto med najtežjimi v zgodovini sistema italijanskih kaznilnic. Zapornikov ni bilo nikoli toliko (68.206), osebje pa ni bilo še nikdar tako zdesetkano. Od začetka leta je v italijanskih zaporih naredilo samomor že 38 zapornikov (leta 2009 jih je bilo v prvih sedmih mesecih 31), dodatnih 67 pa je umrlo iz drugih razlogov (bolezni, itd.). V zadnjih desetih letih so v zaporih zabeležili 1.703 smrti, med temi pa je bilo 594 samomorov. gradišče - Gasilci na delu v kraju Borgo Trevisan Zgorelo 1.500 stotov sena Ogenj ni zaobjel kmetije in hiš, poškodoval pa je nekaj kmečkih vozil in strojev - Vzrok požara pripisujejo vročini V noči med sredo in četrtkom se je pri kmetijskem podjetju Fusulin v Gradišču vnel požar, v katerem so bile uničene številne bale sena, poškodovanih pa je bilo tudi nekaj kmetijskih strojev. Do požara, zaradi katerega so imeli gasilci celo noč in jutro polne roke dela, je prišlo nedaleč od centra za nezakonite priseljence CIE. Telefon je na goriškem poveljstvu gasilcev zazvonil v sredo okrog 23.15. Mimoidoči so na eni izmed njiv v redko naseljenem kraju Borgo Trevisan opazili ogenj. Le-ta se je bliskovito širil, saj so bile na njivi razporejene številne bale sena. Gasilci so se v Gradišče odpravili s štirimi tovornjaki, gasili pa so celo noč. V nekaj urah je bil požar, ki je uničil kar 1.500 stotov sena, pogašen, dve gasilski ekipi pa sta kljub temu ostali na kraju do včeraj popoldne, da bi preprečili ponoven izbruh ognja. Po zaslugi hitrega posega ogenj ni resneje ogrozil kmetije in bližnjih hiš, gasilcem pa ni uspelo rešiti nekaterih kmečkih strojev in vozil, ki so bila parkirana na kraju. Gasilci menijo, da ni ognja nihče podtaknil, pač pa da je spontano nastal zaradi vročine. (Ale) štandrež - V Ulici Tabaj ob vaški cerkvi Luknja je že »kronična« Potekel je le en mesec od dneva, ko je zaradi obilnega dežja prišlo tam do okvare na odtočni cevi in je asfalt popustil NOVA GORICA Nasilnež zaužil preveč alkohola in tablet Včeraj ponoči so policisti v Novi Gorici obravnavali kršitev javnega reda in miru v zasebnih prostorih, kjer je moški, ki je bil pod vplivom alkohola, udaril svojo partnerico. Dekle se je po udarcu zateklo v stanovanje svoje sestre, kamor je čez dobro uro prišel tudi pijani moški in poskušal vdreti v stanovanje. Ker je obstajala utemeljena možnost, da bo moški s kršitvijo nadaljeval, so mu policisti odredili pridržanje v policijskih prostorih do streznitve. Še preden so ga odpeljali v prostore za pridržanje, pa so ga morali zaradi prevelike količine zaužitih tablet odpeljati v zdravstveni dom, kjer je dežurna zdravnica odredila, da mora moški v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. (nn) Delavca z bagrom v Ulici Tabaj foto pdk Zadevi bo treba priti do dna. Naravnost neverjetno je, da so morali delavci včeraj spet krpati luknjo v Ulici Tabaj. Na običajnem mestu, namreč. Glede na to, da smo v par letih že našteli štiri sorodne posege v isti ulici in v neposredni bližini najnovejše luknje, se sprašujemo, ali pod cesto rova-ri nagajiv parkelj, ki mu je bližina cerkve v nadlego in se pošteno trudi, da ljudem na površju nagaja in povzroča še potrato javnega denarja. Dejstvo je, da se je včeraj tam spet udrlo cestišče, da je bil promet moten v eno smer in da sta delavca gradbenega podjetja Appennino hitela, zato da je bil problem v popoldanskih urah »zakrpan«. Potekel je le en mesec od dneva, ko je zaradi obilnih padavin prišlo tam do okvare na odtočni cevi, ki je povezana s kanalizacijo in ki se je zamašila, asfaltna prevleka v Ulici Tabaj pa je popustila. Okvara je bila posledica nepravilno zgrajenega jaška. Ker je kanalizacija speljana pet metrov pod zemljo, so se v juliju za odpravo okvare lotili kopanja z velikim bagrom, ki je bil včeraj spet na kraju, zato da so si z njim pomagali pri mašenju najnovejše luknje. 14 1 4 Četrtek, 12. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Za opero se je občinski park napolnil Brbotanje »campiella« Mednarodna operna akademija Sv. Križ priložnost za mlade, ki jim je pri srcu lirika - Občina pokrovitelj večera Množični uspeh, ki ga je v preteklih tednih doživela opera »Il Campiello« v izvedbi Mednarodne operne akademije Sv. Križ, je v ponedeljek nalezel tudi goriški Kras. Gledalci so do zadnjega kotička napolnili občinski park v Doberdobu in uživali v prijetnem poletnem večeru na odprtem. Pobudo je ob kriški akademiji organiziralo doberdobsko društvo Hrast, pokrovitelj večera pa je bila občina Doberdob. Novi občinski park sredi vasi je tako po nedavnem odprtju ponovno zaživel ter postal zbirna točka za domačine. To se je lepo pokazalo tudi v ponedeljek, ko je skupina mladih in obetavnih pevcev pod vodstvom mednarodno priznanega kriškega basista Aleksandra Šva-ba pred številnim občinstvom uprizorila zabavno operno komedijo. Ta je nastala po predlogi znanega Goldonijevega dela »Il Campiello« in jo je v tridesetih letih minulega stoletja uglasbil skladatelj Er-manno Wolf - Ferrari. Uvodni pozdrav pevcem in publiki je izrekel predsednik društva Hrast Claudio Peric, ki se je zahvalil tudi sponzorjem in pokrovitelju. Besedo je nato imel Aleksander Švab, »duša« in stvaritelj operne akademije v Križu. Predstavil je pevce in nastopajoče ter se nato pomu-dil pri sami kriški operni akademiji. Po njegovih besedah naj bi akademija bila odskočna deska in priložnost za vse mlade, ki jim je pri srcu lirika. Ob tem želi njegova »operna šola« postati tudi sredstvo za širjenje kulture opere tudi v šolskih ustanovah. Že danes pa je Švabova akademija razširjena realnost: to potrjuje mednarodna zasedba, v kateri sodelujejo celo pevci iz Južne Koreje in Kitajske. Pozdravne besede so oder prepustile Z doberdobskega nastopa kriške operne akademije foto a.c. glasbi in petju. Pred publiko se je tako naenkrat naslikal »campiello«, mali trg v Benetkah iz osemnajstega stoletja. Na njem se dogaja vsakdanje življenje, ki vključuje mlade in stare. Prevladujejo ženske figure, ki oblikujejo celotno opero: ustvarjajo dinamike, ki so enkrat bolj sproščene, drugič bolj napete. Na trgu nikoli ni miru, glasovi nikoli ne potihnejo: brez predaha brbotajo tako kot življenje v svojem večnem toku. To enakomerno brbo- tanje je s polno mero sredozemskega duha mojstrsko ujeto na oder, na katerem se lahkotno prepletajo usode prebivalcev trga, ne da bi kateri od njih zares izstopal. Besedilo opere je polno nagajivosti, šal, namigov, ki gledalce zapeljejo, da se prepustijo melodiji pete besede. Občinstvo je pevce in izvajalce ob zaključku dvourne opere nagradilo s toplim aplavzom. Pevci so poslušalcem poklonili še bis in se od njih poslovili. (ač) krmin - Gledališče Nova sezona z dvanajstimi predstavami V ponedeljek, 6. septembra, se bo začela predprodaja abonmajev za novo sezono krminskega občinskega gledališča. Program z dvanajstimi spektakli je tudi letos oblikoval umetniški vodja teatra Walter Mramor. Kot običajno bo levji delež namenjen gledališču, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji plesa in glasbe. Sekcija »Sipario Prosa« se bo začela 10. novembra, ko bo na ogled deželna premiera igre »Grisù, Giuseppe e Maria« s Pao-lom Triestinom, Nicolo Pistoio in Crescenzo Guarnieri. 19. novembra bo uprizorili igro »Suoceri sull'orlo di una crisi di nervi« Maria Scalette, prvega decembra pa bodo Cor-rado Tedesci, Debora Caprioglio in Mario-letta Bideri nastopili v igri »Spirito allegro«. 16. decembra bo deželna premiera igre »Viaggiatore senza biglietto« Augusta For-narija, 20. januarja pa »Chat a due piazze... « Raya Cooneya v režiji Gianluce Guidija. 7. februarja bo na vrsti »Antonio e Cleopatra alle corse« z Annomario Guarnieri in Lu-cianom Virgiliom, zadnji dve igri v sekciji proze pa bosta »Cirano de Brgerac« in Gol-donijeva »Il bugiardo«. V okviru sekcije »Si-pario musica« bosta na ogled muzikala »Jesus Christ Superstar« (v izvedbi Rockopera) in »Hallo Dolly« (v režiji Corrada Abat-tija), plesna spektakla pa bosta »Flying Tzars« (Russian Dance Company) in »Ha-vana de Hoy« (Ballet de Cuba). gorica - Folklora Sedem skupin na festivalu Letos Krmin namesto Vile Manin Med nastopajočimi bodo tudi Mehičani Letošnji, štirideseti festival folklore bo v Gorici med 26. in 29. avgustom. Nastopilo bo sedem skupin, in sicer »Mirce Acev« iz Makedonije, »Bafca« iz Čileja, »Elbrus« iz Ruske federacije, »Xochipilli - Ma-cuilxochitl« iz Mehike, »Gehem« iz Turčije, »Ritmos y Raices panamenas« iz Paname in še italijanska skupina »A spiga ros-sa« iz Salerna. Prizorišče bo tudi letos Bat-tistijev trg, kjer bo oder za nastopajoče. Vsakoletna parada po mestnih ulicah, ki prikliče ljudi od blizu in daleč, bo v nedeljo, 29. avgusta, dan prej, 28. avgusta, pa bo po ustaljenem vzorcu v občinski sejni dvorani kongres o ljudskih tradicijah z udeležbo domačih in tujih izvedencev. Iz združenja Pro Loco, ki je organizator festivala, so sporočili, da so tudi letos dali od sebe najbolje, čeprav je finančna stiska udarila tudi po njih. S ciljem nižanja stroškov bodo še bolje izkoristili prostovoljce, s katerimi sodelujejo, festival pa so skrajšali za en dan in se odpovedali otvoritvenemu nastopu v Vili Manin pri Pas-sarianu. V zameno bodo ponesli festival v druge kraje nekdanje goriške grofije, in sicer 27. avgusta ob 21. uri na Trg XXIV Maggio v Krminu, v prihodnjih letih pa še v Gradišče in druge kraje Goriške. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 17. avgusta. M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja dvodnevni avtobusni izlet »Salzkamergut, Bavarska in lepa modra Donava« 11. in 12. septembra; informacije po tel. 048120678 (Božo med 12. in 14. uro) in tel. 347-9748704 (Vanja). □ Obvestila AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na društvenem sedežu na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 048133029 (Elena). URADI ISOGAS, IRIS IN IRISACQUA bodo zaprti v soboto in ponedeljek, 14. in 16. avgusta. V torek, 17. avgusta, bodo odprti po običajnem urniku. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob po- nedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. LAS KRAS: informativno srečanje o razvojnih možnostih in projektih za privatnike, ustanove in javne uprave bo v ponedeljek, 23. avgusta, ob 20. uri v dvorani centra Danica na Vrhu. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 16. do 22. avgusta. ŠAGRA V PODTURNU: danes, 13. avgusta, ob 18.30 srečanje, posvečeno poso-škim vinom in okusom; v ponedeljek, 16. avgusta, ob 10.30 svečanost ob praznovanju zavetnika z mašo in podelitvijo nagrade Opeka na opeko, ob 22.30 tombola. Vsak večer do 16. avgusta glasba in ples ter enogastronomski kioski. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 int. v Gorici bo do 20. avgusta zaprta; od 23. avgusta do 3. septembra bo odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Ul. Cicerone 8 v Trstu zaprti do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra bodo spet delovali s poletnim urnikom od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt zaradi dopusta do petka, 13. avgusta; od 16. do 31. avgusta bo urad odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. ZSŠDI obvešča, da bo še danes, 13. avgusta, goriški urad zaprt. AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v So-vodnjah ob Soči; informacije asdso-vodnje@libero.it ali po tel. 335312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. avgusta. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 21. avgusta zaprta. Možna je izposoja in vrnitev knjig v prvem in drugem nadstropju palače Werdenberg med 10. in 12.30 od po- nedeljka do sobote; informacije na www.isontina.librari.beniculturali.it ali na bs-ison@beniculturali.it. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Ul. Carduc-ci v Gorici zaprti do 22. avgusta. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bosta 22. avgusta v Vuzenici v Sloveniji ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) ali eri-mic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD bo v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah bo zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se bodo zaključile v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane na informativno srečanje o poteku del za širitev avtoceste Vileš Gorica, ki bo v torek, 24. avgusta, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah. Prisotni bodo predstavniki izvajalcev del in odgovorni inž. Luca Vittori. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto od 16. avgusta do 4. septembra 2010 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) LETNIKI 1960 IZ GORIŠKE prirejajo 9. oktobra celodnevni izlet; informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah po tel. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Ali-da), 347-5453272 (Livio), 3290703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Ul. Don Bosco v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava petošolcev na vstop v srednjo šolo; vpisi in informacije po tel. 3283155040 ali 0481-536455. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgusta v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481534549 (faks), info@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. 0 Mali oglasi PRODAM ALFA ROMEO 156 2000TS letnik 1997, zelo ugodna cena; tel. 348-6572496. PRODAM KNJIGE »Kemija za gimn. 1«, »Slov. književnost«, »Slov. slovnica in jez. vadnica«, »Pregled slov. slovstva«, »Kristjan in sv. pismo«, »Kaj verujemo 3«, »Book and Bookmarks«, »Around and about Britain and the states«; tel. 340-0030154. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Iolanda Nicoletti vd. Bernardis iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.10, Giovanni Fabretto s kapele glavnega pokopališča v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 10.35, Rosalia Nanut vd. Brandolin iz splošne bolnišnice v cerkev in na glavno goriško pokopališče. DANES V KRMINU: 10.00, Gemma Guiotta vd. Ronca (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 10.00, Bruna Zorzet vd. Cristin (ob 9.40 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik _BILANCA DZP-PRAE_Petek, 13. avgusta 2010 1 5 'V 'V _ DZ P DRUŽBA ZA ZALOZNISKE POBUDE doo Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 RAČUNOVODSKI IZKAZI POSLOVNEGA LETA ZAKLJUČENEGA DNE 31. 12. 2009 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 / BILANCA STANJA 2009 2008 Razlika SREDSTVA A) TERJATVE DO DRUŽABNIKOV ZA DOLŽNA PLAČILA I) že pozvana stranka II) nepozvana stranka A SKUPAJ TERJATVE DO DRUŽABNI KOV ZA DOLŽNA PLAČILA B) OSNOVNA SREDSTVA I) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA a) Programska oprema 3 SKUPAJ Patentne pravice in prav. do uporabe 7) Druga neopredmetena dolgoročna sredstva I SKUPAJ NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA II) OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 1) Zemljišča in zgradbe 2) Naprave in stroji 3) Industrijska in trgovska oprema II SKUPAJ OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA III) FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA B SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA C) GIBLJIVA SREDSTVA 1) surovine, pomožni in potrošni material 4) končni izdelki in blago I SKUPAJ ZALOGE II) TERJATVE (gibljiva sredstva) DO: 1) Strank: a) Terjatve do strank, izterljive v naslednjem poslovnem letu 1 SKUPAJ Stranke: 4) Matične družbe a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 4 SKUPAJ Matične družbe 4-bis) Terjatve do davčne uprave a) izterljive v naslednjem poslovnem letu b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 4-bis SKUPAJ Terjatve do davčne uprave 4-ter) Vnaprej plačani davki a) izterljive v naslednjem poslovnem letu b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 4-ter SKUPAJ Vnaprej plačani davki 5) Druge (gib.): a) izterljive v naslednjem poslovnem letu b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 5 SKUPAJ Druge (gib.): II SKUPAJ TERJATVE (gib. sredstva) DO: III) FINANČNE DEJAVNOSTI (neopredmetene) IV) DENARNA SREDSTVA 1) Bančni in poštni depoziti 3) Gotovina in vrednosti v blagajni IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA C SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA D) PRIPISI IN IZLOČITVE 2) Drugi pripisi in izločitve D SKUPAJ PRIPISI IN IZLOČITVE 60.491 989 61.480 101.908 43.980 113.961 259.849 0 321.329 13.479 3.148 16.627 227.459 227.459 0 398.579 66.061 316 66.377 1.032.914 3.802.480 4.494.895 0 71.251 1.483 72.734 104.620 51.047 151.495 307.162 0 379.896 12.096 0 12.096 -494 -11.254 -2.712 -7.067 -37.534 -47.313 0 -58.567 1.383 3.148 4.531 308.691 308.691 420 420 -81.232 -81.232 -420 -420 398.579 401.689 -3.110 23.798 425.487 -23.798 -26.908 69.334 -3.273 905 70.239 -589 -3.862 2.769.566 2.746.178 23.388 1.032.914 3.779.092 4.583.929 0 0 23.388 -89.034 0 SKUPAJ BILANCA STANJA - SREDSTVA 373.427 253.553 119.874 2.694 5.203 -2.509 376.121 258.756 117.365 4.887.643 4.854.781 32.862 38.660 46.643 -7.983 38.660 46.643 -7.983 5.247.632 5.281.320 -33.688 BILANCA STANJA 2009 2008 Razlika OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A) ČISTI KAPITAL I) osnovni kapital 1.550.000 1.550.000 0 II) Rezerve za visoke cene delnic 0 0 0 III) Prevrednotene rezerve 0 0 0 IV) Zakonska rezerva 163.323 162.685 638 V) Statutarne rezerve 0 0 0 VI) Rezerva za lastne delnice 0 0 0 VII) Druge rezerve a) Izredna rezerva 1.692.731 1.680.611 12.120 m) rezerva za zaokroženje vrednosti 1 0 1 VII SKUPAJ Ostale rezerve 1.692.732 1.680.611 12.121 VIII) Preneseni dobički (izgube) 0 0 0 IX) Dobiček (izguba) poslovnega leta 0 0 0 a) Dobiček (izguba) poslovnega leta 668 12.758 -12.090 IX) Skupaj dobiček (izguba) poslovnega leta 668 12.758 -12.090 A SKUPAJ ČISTI KAPITAL 3.406.723 3.406.054 669 B) SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 3) Drugi predujmi in skladi 35.634 10.000 25.634 B) SKUPAJ SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 35.634 10.000 25.634 C) ODPRAVNINSKI SKLAD ZA OSEBJE V ODVISNEM DELOVNEM RAZMERJU 730.499 753.256 -22.757 D) OBVEZNOSTI 4) Obveznosti do bank a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 6.177 15.181 -9.004 4 SKUPAJ Obveznosti do bank 6.177 15.181 -9.004 6) Predujmi a) izterljivi v naslednjem poslovnem letu 104.877 92.716 12.161 6 SKUPAJ Predujmi 104.877 92.716 12.161 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 380.797 441.287 -60.490 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 380.797 441.287 -60.490 12) Davčne obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 147.743 142.463 5.280 12 SKUPAJ Davčne obveznosti 147.743 142.463 5.280 13) Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 197.541 189.561 7.980 13 SKUPAJ Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov 197.541 189.561 7.980 14) Druge obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 237.641 230.802 6.839 14 SKUPAJ Druge obveznosti 237.641 230.802 6.839 D SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.074.776 1.112.010 -37.234 E) PRIPISI IN IZLOČITVE 0 0 0 SKUPAJ BILANCA STANJA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 5.247.632 5.281.320 -33.688 ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 2 DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI - TVEGANJA - PREVZETE OBVEZNOSTI 2) sredstva na leasingu c) Preostale obveznosti lizing 0 1.100 -1.100 d) v dobro drugih 0 12.911 -12.911 2) SKUPAJ sredstva na leasingu 0 14.011 -14.011 2 SKUPAJ DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI - TVEGANJA - PREVZETE OBVEZNOSTI 0 14.011 -14.011 SKUPAJ ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 0 14.011 -14.011 Pregled prihodkov od založniške dejavnosti podjetje: DZP doo - Prae srl - davčna številka: 00830510327 leto: 2009 01 prodaja časopisa 840.589 02 reklama 407.994 03 - neposredno 0 04 - preko agencije 407.994 05 prihodki od elektronske založniške dejavnosti 0 06 - naročnine 0 07 - reklama 0 08 prihodki od prodaje informacij 0 09 prihodki od drugih založniških dejavnosti 0 10 SKUPAJ (01+02+05+08+09): 1.656.577 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2009 2008 Razlika A) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 1) Prihodki od prodaje in storitev 1.300.601 1.364.568 -63.967 2) Spremembe v proizvodnih zalogah v operativnem postopku 0 -33 33 5) Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) 0 0 0 a) Prispevki v računu poslovnega leta 3.547.172 3.556.715 -9.543 b) drugi prihodki in prejemki 464 406 58 5 SKUPAJ Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) 3.547.636 3.557.121 -9.485 A SKUPAJ VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 4.848.237 4.921.656 -73.419 B) STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) 6) surovine, pomožni in potrošni material ter blago 365.754 375.637 -9.883 7) storitve 1.946.711 1.968.418 -21.707 8) za uporabo dobrin tretjih oseb 168.243 165.549 2.694 9) za delo: a) plače in drugi prejemki 1.423.085 1.360.888 62.197 b) stroški socialnih zavarovanj 479.992 469.962 10.030 c) odpravnine 105.136 108.115 -2.979 9 SKUPAJ stroški za delo: 2.008.213 1.938.965 69.248 10) amortizacije in razvrednotenja a) amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 101.066 71.342 29.724 b) amortizacija opredmetenih dolgoročnih sredstev 62.057 66.952 -4.895 d) razvrednotenje terjatev (gibljiva sredstva) in likv. sredstev 0 0 0 d1) razvrednotenje terjatev (gibljiva sredstva) 194.186 193.360 826 d) SKUPAJ razvrednotenje terjatev (gibljiva sredstva) in likv. sredstev 194.186 193.360 826 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja 357.309 331.654 25.655 11) spremembe v zalogah: surovin, pomožnega in potrošnega materiala -811 6.965 -7.776 12) rezervna sredstva za tveganja 0 10.000 -10.000 14) drugi stroški iz poslovanja 106.787 103.707 3.080 B) SKUPAJ STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) 4.952.206 4.900.895 51.311 A-B SKUPNA RAZLIKA MED VREDNOSTMI IN STROŠKI IZ DEJAVNOSTI -103.969 20.761 -124.730 C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI 16) Drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) b) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med osnovna sredstva c) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med gibljiva sredstva d) drugi finančni prihodki d4) od drugih d) SKUPAJ drugi finančni prihodki 16 SKUPNO drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) 17) obresti (pasivne) in finančni odhodki: d) obveznosti do bank f) druge obveznosti g) drugi finančni odhodki 17 SKUPAJ obresti (pasivne) in finančni odhodki: 15+16-17+-17b SKUPNA RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN ODHODKI D) POPRAVKI VREDNOSTI FINANČNIH NALOŽB; SPREMEMBE VREDNOSTI E) IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) a) Povečane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev c) Nepredvidena aktiva 20 SKUPAJ Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) 21) Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) a) zmanjšane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev b) Drugi izredni odhodki (ne sodijo pod 14. točko) 21 SKUPAJ Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE A-B+-C+-D+-E SKUPAJ REZULTAT PRED OBDAVČITVIJO 22) Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani a) tekoči davki b) odloženi davki (vnaprej plačani) c) vnaprej plačani davki 22 SKUPAJ Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi 23) Dobiček poslovnega leta Pričujoči računovodski izkazi ustrezajo izsledkom iz poslovnih knjig. Predsednik upravnega odbora Odv. Rado Race 0 2.449 -2.449 0 6.021 -6.021 12.078 12.078 2.218 2.218 9.860 9.860 12.078 10.688 1.390 8.150 6.624 0 41.552 29 4.776 -33.402 6.595 -4.776 14.774 46.357 -31.583 -2.696 -35.669 32.973 0 0 0 10 198.784 2.040 38.274 -2.030 160.510 198.794 40.314 158.480 0 5.353 -5.353 2.384 2.601 -217 2.384 196.410 7.954 32.360 -5.570 164.050 89.745 17.452 72.293 85.214 4.768 905 74.565 368 70.239 10.649 4.400 -69.334 89.077 668 4.694 12.758 84.383 -12.090 0 0 0 16 Petek, 13. avgusta 2010 SVET / evro - Potem ko nova desnosredinska slovaška vlada že julija ni podprla sodelovanja Slovaški parlament zavrnil V V9II M V • pomoč Grčiji, v Bruslju razočarani Slovaška ne bo deležna nikakršnih uradnih sankcij, lahko pa pričakuje precejšnje politične posledice BRATISLAVA/BRUSELJ - Potem ko nova desnosredinska slovaška vlada že julija ni podprla sodelovanja Slovaške v mehanizmu evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji, ji je v sredo zvečer sledil še parlament. V Bruslju so "kršitev solidarnosti" že obžalovali, a obenem zatrdili, da izvajanje mehanizma ni ogroženo. Za sodelovanje te zaenkrat najnovejše članice evrske družine (s 1. januarjem 2011 bo članica postala tudi Estonija) v mehanizmu posojil Grčiji sta glasovala le dva izmed 84 prisotnih poslancev, 69 jih je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo. Nova slovaška premierka Iveta Radi-čova je bila glasna nasprotnica sodelovanja države v pomoči prezadolženi Grčiji že v volilni kampanji, pri tem pa se je sklicevala na nepravičnost takšnega početja, ko mora precej revnejša nova članica EU plačevati za grehe nedisciplinirane stare članice. Tudi slovaški finančni minister Ivan Mikloš je v nagovoru parlamentu pred glasovanjem kritiziral nepravičnost mehanizma pomoči Grčiji. "Po mojem mnenju ne moremo govoriti IVETA Radičova o solidarnosti, če gre za solidarnost revnejših do bogatejših, odgovornih do neodgovornih ali davkoplačevalcev do bankirjev in vodilnih v podjetjih," je bil jasen Mikloš. 'Res je, da najvišji politiki v območju evra niso navdušeni nad našim stališčem in da jih s takšnimi odločitvami vznemirjamo, a to je predvsem, ker za svoje početje stalno iščejo alibije, mi pa smo jim le nastavili zrcalo," je dodal. V Bruslju so se na odločitev slovaške rade takoj odzvali. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je tako obžaloval kršitev solidarnosti znotraj ob- močja evra in pri tem spomnil, da je bila odločitev evroskupine, da skupaj z IMF oblikuje mehanizem posojil Grčiji, ključno dejanje in bistven element pri stabilizaciji skupne evropske valute v času, ko je bila pod močnim udarom trgov. "Pričakujem, da bodo finančni ministri EU in evroskupine o tem vprašanju spregovorili na naslednjem srečanju," je zatrdil, a pri tem zagotovil, da izvajanje mehanizma v višini 110 milijard evrov ni ogroženo. "To dejanje ne ogroža posojila in spremljajočega reformnega programa, ki se odvija energično," je dejal. V Rehnovem uradu so sicer povedali, da Slovaška ne bo deležna nikakršnih uradnih sankcij, lahko pa pričakuje precejšnje politične posledice. "Gre za kršitev politične obveznosti, kršitev solidarnosti v območju evra," je dejal Rehnov tiskovni predstavnik Ama-deu Altafaj Tardio. Kot je nadaljeval, lahko Evropska komisija državo članico pred sodiščem unije toži, le če ta krši pravni red EU. Če pa gre za kršitev političnih dogovorov znotraj Sveta EU, ki združuje članice sede-mindvajseterice, oz. v tem primeru znotraj ožje evroskupine, pa morajo o posledicah odločitev sprejeti članice. Po navedbah komisije je vprašanje morebitnih sankcij še odprto. Obenem so pojasnili, da odprto ostaja tudi, kako bodo preostale države z evrom sedaj preoblikovale mehanizem. Ena od možnosti je, da bodo morali preračunati njihove deleže v mehanizmu, saj je Slovaška s svojim predvidenim nekaj več kot 800-milijon-skim prispevkom edina, ki je sodelovanje zavrnila. Možno pa je tudi, da sprememb sploh ne bo, saj je ves čas zamišljeno, da je prispevek evroskupine v mehanizmu do 80 milijard evrov posojil in da ta vsota najverjetneje ne bo v celoti izkoriščena. Je pa slovaški parlament v sredo le potrdil sodelovanje države v mehanizmu za stabilnost evra. Gre za zagotavljanje posojil, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu. Slovaška vlada je sicer napovedala, da bo morebitno dejansko sprožitev mehanizma odobrila le, če bo v EU pred tem prišlo do bistvene okrepitve pakta o stabilnosti in rasti . (STA) zn - V Ženevi Francija na zagovoru zaradi rasizma ŽENEVA - Francija se je včeraj v Ženevi z vsemi štirimi zagovarjala pred ostrimi očitki, ki so jih na njen račun v sredo izrekli strokovnjaki odbora ZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije. Ti so Parizu očitali porast rasističnih dejanj, predvsem zaradi odnosa do Romov. Osemnajst strokovnjakov omenjenega odbora je v torek in sredo pretresalo politiko Francije do manjšin od leta 2005, ko je bila nazadnje obravnavana. Pri tem se posebej posvetili ravnanju z okoli 15.000 Romi v Franciji zaradi izjav francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Slednji je konec julija napovedal, da bodo v okviru boja proti kriminalu izpraznili nelegalna naselja in Rome izgnali v državo njihovega izvora, to je predvsem Romunijo in Bolgarijo. Francoska delegacija v Ženevi se je v zvezi s tem včeraj zagovarjala, da je v skladu s pristopno pogodbo Romunije in Bolgarije, ki sta članici unije postali leta 2007, sedem let mogoče ohraniti določene omejitve gibanja njunih državljanov. Tudi izgon Romov je po trditvah francoske delegacije v skladu z evropskim pravom, po katerem lahko vsaka država prekine bivanje neke osebe na svojih tleh, če ta nima zaposlitve in predstavlja socialno breme. (STA) gospodarstvo - Tudi nafta in evro navzdol Evropske borze včeraj ponovno večinoma v rdečem evro - BDP se bo letos okrepil za 1,1 odstotka Raziskava ECB potrjuje počasno okrevanje gospodarstva LONDON/FRANKFURT/NEW YORK - Pomembnejše borze v Evropi so z izjemo londonske včeraj beležile padec. Ob slabih podatkih o trgu dela so se tečaji cenili tudi na borzi v New Yorku. Cene nafte so se znižale, ponovno pa je padel tudi tečaj evra, ki se je spustil pod mejo 1,28 dolarja. Pozitivna izjema včerajšnjega trgovanja na pomembnejših evropskih borzah je bila borza v Londonu, kjer je indeks FTSE pridobil 0,40 odstotka in se oblikoval pri 5266,06 točke. Tečaji na ostalih borzah so se v povprečju znižali. Pariški indeks CAC 40 je izgubil 0,20 odstotka in sklenil pri 3621,07, frankfurtski DAX pa se je znižal za 0,31 odstotka na 6135,17 točke. Milanski FTSE Italia All-Share je končal pri 21.022,19 točke, kar je 0,21 odstotka manj kot v sredo, dunajski ATX je izgubil 1,52 odstotka in pristal pri 2401,43 točke, budimpeški BUX pa se je malenkost zvišal, za 0,08 odstotka na 22.263,94 točke. V Zagrebu je indeks Crobex končal pri 1856,41 točke oz. 0,74 odstotka nižje kot pob koncu sredinega trgovanja, beograjski indeks Belex 15 pa je izgubil 0,62 odstotka in končal pri 631,45 točke. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri 2720,85 točke, kar je 0,12 odstotka manj kot v sredo. Tudi v New Yorku je bil po objavi poročila o številu novih zahtev za nadomestilo za čas brezposelnosti trend negativen. Število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v ZDA se je v minulem tednu zvišalo za 2000 na sezonsko prilagojeno raven 484.000, kar je največ od februarja letos, podatki pa so negativno presenetili analitike, ki so pričakovali upad zahtevkov. Cene nafte so se ob skrbeh glede upada povpraševanja, ki so jih povzročili slabši podatki iz gospodarstva - med drugim glede ameriškega trga dela in nekaterih poslovnih rezultatov podjetij -, včeraj znižale. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v septembru, je bila popoldne na Newyorški blagovni borzi pri 76,84 dolarja, kar je 1,18 dolarja manj kot ob koncu trgovanja v sredo. V Londonu se je severnomorska nafta brent včeraj glede na sredo pocenila za 1,15 dolarja na 76,49 dolarja. Padec na delniških trgih je navzdol potisnil tudi tečaj evra, ki je začasno padel tudi pod mejo 1,28 dolarja, do 1,2782 dolarja. Popoldne si je nato nekoliko opomogel in dosegel 1,2845 dolarja. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2790 dolarja, medtem ko je bil v sredo pri 1,3016 dolarja. (STA) FRANKFURT - Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra se bo letos okrepil za 1,1 odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, izhaja iz raziskave med 52 poklicnimi napovedovalci v Evropski uniji, ki jo je izvedla Evropska centralna banka (ECB). Napovedi ostajajo na ravni majske ocene napovedovalcev, a nekoliko nad uradnimi napovedmi ECB. ECB tako za letošnje leto glede na junijsko napoved pričakuje rast območja evra v intervalu od 0,7 do 1,3 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano rast pri enem odstotku. Za prihodnje leto pa osrednja denarna ustanova območja evra napoveduje rast v intervalu med 0,2 in 2,2 odstotka, kar pomeni, da so ocene precej negotove. Srednja pričakovana vrednost je tako 1,2 odstotka. Za leto 2010 poklicni napovedovalci iz finančnih in nefinančnih ustanov v EU napovedujejo 1,1-odstotno rast v območju evra, kar je nespremenjeno glede na njihove majske napovedi. Napoved o 1,4-odstotni rasti v 2011 pa je za 0,1 odstotne točke slabša od majskih ocen. Za leto 2012 napovedovalci pričakujejo 1,6-odstotno rast, napoved za dolgoročno rast (2015) pa z 1,8 odstotka ostaja enaka kot maja. Glede inflacije strokovnjaki za letos napovedujejo 1,4-odstotno zvišanje splošne ravni cen, za leto 2011 pa 1,5-odstotno povečanje, kar pomeni, da ta ostaja zasidrana znotraj srednjeročnega cilja ECB, ki je blizu vendar pod dvema odstotkoma. Za leto 2012 napovedujejo 1,7-odstot-no inflacijo, tudi dolgoročno pa naj bi ostala znotraj cilja ECB. V Frankfurtu za letošnje leto uradno napovedujejo letno rast cen med 1,4 in 1,6 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana vrednost 1.5 odstotka. Za 2011 pa ECB po zadnjih ocenah napoveduje letno inflacijo med enim in 2,2 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano vrednost 1.6 odstotka. Glede brezposelnosti 52 poklicnih napovedovalcev pričakuje v letošnjem letu 10,1-odstot-no stopnjo brezposelnosti v evrskem območju, za prihodnje leto pa 10,2-odstotno. To je za 0,2 oz. 0,1 odstotne točke manj od njihove majske napovedi. Za 2012 napovedujejo upad brezposelnosti na 9,8 odstotka, v letu 2015 pa naj bi delež brezposelnih med delovno aktivnimi dosegel 8,4 odstotka, s čimer bo še vedno povišan. (STA) pakistan - Medtem ko je državo zajel drugi val poplav Predsednik Zardari zapoznelo obiskal poplavljena območja ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari, ki je tarča ostrih kritik, ker kljub najhujšim poplavam v Pakistanu v zadnjih 80 letih ni prekinil evropske turneje, je včeraj obiskal mesto Sukur v provinci Sindh, ki je med najhuje prizadetimi v vodni ujmi. Zardari se je sešel z lokalnimi predstavniki, ki so mu predstavili razmere v mestu. Pakistanska državna televizija je včeraj objavila posnetke, na katerih si predsednik ogleduje narasle vode na jezu v Sukurju. Pakistanski mediji sicer niso poročali, ali se je predsednik med obiskom srečal s katerim od prebivalcev, ki so preživeli katastrofo. V provinci Sindh na jugu Pakistana je sicer poplavljenih več sto vasi, več deset tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Poplave v Pakistanu so doslej že zahtevale najmanj 1600 smrtnih žrtev, številne pa še pogrešajo. ZN so v sredo pozvali mednarodno skupnost, naj čim prej zagotovi 459 milijonov dolarjev pomoči za šest milijonov prizadetih v tej naravni katastrofi. Pakistanske oblasti so včeraj sporočile, da so Pakistanci v vse hujši stiski zaradi pomanjkanja hrane, strehe nad glavo in uničene infrastrukture, ki so posledica poplav. Zaradi uničene letine in infrastrukture so cene v nekaterih delih Pakistana po navedbah ameriške tiskovne agencije AP poskočile kar za trikrat. Pakistan je sicer včeraj zajel drugi val poplav, ki bi lahko prizadel nova območja v osrednji pokrajini Pandžab, med njimi mesto Multan s 4,5 milijona prebivalcev. Razmere so napete tudi ob reki Ind. (STA) Predsednik Zardari med poplavljenci ansa rusija - Ognjena ujma Medvedjev odpravil izredne razmere v treh od sedmih regij MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj v treh regijah odpravil izredne razmere, ki jih je uvedel v začetku meseca zaradi obsežnih gozdnih požarov. V štirih regijah izredne razmere ostajajo, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Medvedjev je 2. avgusta zaradi gozdnih požarov uvedel izredne razmere v sedmih regijah. Včeraj je ukrep odpravil v regijah Mari-El, Vladimir in Voronež, v veljavi pa ostaja v regijah Mordovija, Moskva, Nižni Novgorod in Rjazan. Medvedjev je poleg tega ministrstvu za izredne razmere naročil, naj pripravi dodatne ukrepe za preprečitev in po-gasitev požarov na območju varovanih objektih. Kot je pojasnil, to med drugim pomeni namestitev dodatnih sistemov, ki bodo spremljali razmere v teh strateških objektih. Po njegovih besedah je takšnih objektov po vsej državi več kot 3000. Ruski predsednik je tudi dejal, da bo Rusija letos zaradi suše in požarov ob četrtino pridelka. Ob tem je poudaril, da morajo oblasti zagotoviti podporo izvoznikom žita, ki so se zaradi začasne prepovedi izvoza znašli v težkem položaju. Ruska vlada je minuli teden zamrznila izvoz žita od 15. avgusta do 31. decembra. Ruske oblasti so medtem sporočile, da je sevanje na radioaktivno onesnaženih območjih, ki so jih prav tako zajeli požari, v mejah normale. Pojavile so se namreč skrbi, da bi lahko oblak z radioaktivnimi delci prineslo tudi do Moskve. (STA) w Četrtek, 12. avgusta 2010 229 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Tržačanka Noemi Batki s stolpa srebrna Federica Pellegrini prvič nastopila v disciplini 800 m prosto in zasedla 3. mesto frerui Drugouvrščena Ophelia Cyriell Etienne, evropska prvakinja Lotte Friis in bronasta Federica Pellegrini, na sliki zgoraj Noemi Batki ansa/kroma BUDAPEŠT - Italija je včeraj zbrala še dve novi kolajni. Za to sta poskrbeli Federica Pellegrini in Tržačanka Noemi Batki. Pellegrinijeva je na plavalnem EP zbrala svojo prvo kolajno, ki ni najžlahtnejša, ampak bronasta. Kljub temu je Pellegrinijeva lahko zadovoljna, saj je 3. mesto osvojila na razdalji 800 metrov prosto, ki ni ravno njena disciplina, saj je na tej razdalji tekmovala prvič. Zmagala je Danka Lotte Friis (8:23,27), druga je bila Francozinja Op-helie Cyrielle Etienne (8:24,00). Pellegrinijeva je bron priplavala s časom 8:24,99. Olimpijska prvakinja Rebecca Adlington je bila šele 7. (8:27,48). V sinhronih skokih s trimetrske deske sta Italijana Tommaso Marconi in Michele Benedetti zasedla 4. mesto. Zmagala sta Ukrajinca Kvaša-Prigorov. Z desetmetrskega stolpa pa je za lepo presenečenje poskrbela Tržačanka, sicer madžarskega rodu (rodila se je prav v Budimpešti), Noemi Batki, ki je bila 2. (343,80 točk). Zmagala je Nemka Christin Steuer (354,50). Tanja Šmid je junakinja slovenskega tabora. V polfinalu na 200 prsno si je z novim slovenskim rekordom 2:28,21 priplavala prvi finale na članskih evropskih prvenstvih. Nov slovenski rekord je dosegla tudi ženska štafeta na 4 x 200 m prosto, Sara Isakovič pa je bila na 100 delfin za mesto prekratka za finale. Prireditelji plavalnega EP so včeraj podelili sedem kompletov medalj. Tokrat so domači ljubitelji plavanja videli pravi »madžarski dan« in na podelitvah kolajn kar trikrat poslušali domačo himno. Na 200 mešano so madžarski navijači doživeli svojo prvo tekmo, za nameček izredno razburljivo. V napetem obračunu je najprej vodila Francozinja Camille Muflat, na koncu pa je bila na najvišji stopniški domača evropska rekorderka Katinka Hoss-zu, tukaj že srebrna na400 mešano, pred rojakinjo Evelyn Verraszto in Britanko Hannah Miley, aktualno evropsko prvakinjo na 400 mešano. Madžarski dan je nadaljeval evropski rekorder in svetovni prvak Daniel Gyurta, ki je osvojil zlato medaljo na 200 prsno in ob tem dosegel najboljši letošnji izid na svetu. Evropski prvak na 100 prsno, Norvežan Aleksander Dale Oen, ki je bil v vodstvu na začetku tekme, se je moral zadovoljiti s srebrom, Francoz Hughes Du-bosq pa je srebru s stometrske razdalje dodal še bron na najdaljši prsni disciplini. Prav na koncu ga je zaokrožila še madžarska ženska štafeta na 4 x 200 prosto, ki je v izjemno zanimivem finišu za dve desetinki sekunde ugnala branilko naslova Francijo. V preostalih moških disciplinah se je prepričljive zmage na 200 delfin veselil Poljak Pawel Korzeniowski, ki je ubranil naslov iz Eindhovna 2008. Na 50 hrbtno pa je bil prav tako zelo prepričljiv Francoz Camille Lacourt, ki je na najkrajši hrbtni razdalji premagal svetovnega prvaka in rekorderja Britanca Liama Tancocka za več kot šest de-setink. ukrajina Največje težave s hoteli in znanjem tujih jezikov KIJEV - Generalni sekretar Evropske nogometne zveze Gianni Infantino je po dvodnevnem obisku Ukrajine sporočil, da priprave na naslednje evropsko prvenstvo, ki ga bosta leta 2012 gostili Ukrajina in Poljska, potekajo po načrtih. »Veliko dela je bila opravljenega in prepričan sem, da bo Euro 2012 v Ukrajini uspešen,« je dejal Infantino. Potem ko je Ukrajina pred časom precej zaostajala za načrtom priprav, tako da jo je morala Uefa večkrat pozvati k resnejšemu pristopu, se zdaj očitno zadeve premikajo na bolje. Slabi dve leti pred prvenstvom je opazen napredek pri gradnji stadionov, prevoznih sistemih, nastanitvi in ostali infrastrukturi. Infantino, ki je obiskal vsa štiri ukrajinska mesta, ki bodo gostila tekme, je poudaril, da največ težav zaenkrat vidi pri gradnji sodobnih hotelov, kjer bodo nastanjene reprezentance, ter v znanju tujih jezikov tamkajšnjih prebivalcev. JADRANJE - Izolan Vasilij Zbogar je po četrtem dnevu jadralne regate svetovnega pokala v Wey-mouthu v Veliki Britaniji na 18. mestu. V razredu 470 sta med 46 jadralkami Tina Mrak in Teja Černe (Pirat Portorož) prišli med dvajse-terico in sta po osmih regatah na 15. mestu. APrimorski ~ dnevnik košarka - Pred SP V Mariboru kakovostni turnir Adecco MARIBOR - Slovenska košarkarska reprezentanca priprave na svetovno prvenstvo v Turčiji nadaljuje v Mariboru, kjer bo od danes do nedelje nastopala na četrtem turnirju Adecco. Danes se bo pomerila z Novo Zelandijo, jutri z Rusijo, v nedeljo pa še s Srbijo. Vse tekme bodo od 20. uri. Za tekme v Mariboru je na voljo še nekaj vstopnic. Tridnevna vstopnica stane 20 evrov in jo je možno kupiti le še danes, sicer pa so cene dnevnih vstopnic v predprodaji osem evrov, na dan tekme pa deset evrov. POWELL - Sedemindvajsetletni jamajški atlet Asafa Powell zaradi težav težav s hrbtom ne bo nastopil na današnjem mitingu diamantne lige v Londonu. Nekdanji svetovni prvak v teku na 100 metrov je zaradi poškodbe dimelj odpovedal nastop na mitingu v Stockholmu, nadejal pa se je nastopu v Crystal Palacu.Na današnjem atletskem mitingu najvišje kakovostne kategorije bo manjkal tudi njegov rojak in najhitrejši človek na svetu na 100 in 200 metrov - Usain Bolt, nastopil pa bo Američan Tyson Gay. Ta je pred tednom dni v švedski prestolnici premagal Bolta in mu prizadejal prvi poraz po dveh letih. LIBERTADORES - V prvem finalu nogometnega pokala Libertadores, južnoameriške različice lige prvakov, je brazilski Internacional v gosteh v Mehiki z 2:1 premagal domači Chivas. Povratna tekma bo 18. avgusta v Porto Alegreju. HOKEJ NA LEDU - Tabeljski prvoligaš v hokeju na ledu Aquile FVG bo v prvem prvenstvenem krogu (23. septembra) v domači ledeni dvorano PalaVuerich gostil Alleghe. Redni del prvenstva se bo končal 15. februarja. V TRSTU - Danes ob 18. uri bo na morju pred Velikim trgom 9. veslaška sprint regata Trofeja Nazario Sauro-Barcarola. v stožicah - Iz ruševin Bežigrada v novi lesketajoči športni center »Požegnali« novo »svetišče« Ljubljanski župan Jankovič med junaki večera - Primorec Dedič drugič »zgodovinski«- Družinsko vzdušje ob igrišču brez mrež in ograj Pri vstopih na stadione je tako: če moraš najprej po stopnicah na tribune in iz njih pod tabo zagledaš zelenico, ti ostane vtis, da si v areni, kjer se odvijajo borbe. Če se nasprotno z neke površine spustiš po stopnicah naravnost navzdol in na dnu vidiš zelenico, je to prostor, kjer se igra. To velja za Stožice, nov ljubljanski »san siro« ali »bernabeu«. Dodatno privlačnost ima objekt zaradi pomanjkanja mrež in železnih pregrad, ki so sicer pretežno stvar italijanskih igrišč. Z izjemo glavne (zahodne) tribune, kjer je med igriščem in njimi nekaj več širine, so ostale tri stranice v zelo tesnem stiku z gledalci. En sam obroč tribun dodaja družinsko vzdušje. Vseh skoraj 17 tisoč sedežev je pokritih. Sredina tekma med Slovenijo in Avstralijo v resnici ni bila prva. Dan prej sta zelenico preizkusili dve postavi delavcev, ki sodelujejo pri gradnji. Brez dvoma je bil prvi junak večera ljubljanski župan Zoran Jankovič, odločilen, da se je od desetletja dolgega besedičenja prešlo k realizaciji celotnega športnega objekta. Politiki in mešetarji iščejo dlake v jajcu, da prestolnica ni imela pravega nogometnega stadiona, pa je bil pravi škandal. Ne glede na to koliko bodo Stožice izkoriščene. Tudi nekaj prestiža mora biti vmes! VELIKI TRENUTKI - Za Stožice je odločitev padla točno ob 21 uri 34 minut in 35 sekund! Malo prej je na igrišče vstopil Zlatko Dedič in dal gol, ki bo zapisan kot prvi uradni v zgodovini no- vega stadiona. Očitno je Dedičfant velikih odločitev. V Mariboru je zadel proti Rusiji in priboril drugo zgodovinsko udeležbo na svetovnem prvenstvu, v Ljubljani pa je zaživel po skromnejših predstavah na afriškem mundialu. Nekaj o Rusiji: na elektronskih panojih, ki so pošiljali trgovska in druga sporočila, je bil tudi tak, ki je oznanjal rusko kandidaturo za svetovna prvenstva leta 2018 ali 2022. »Pripravljamo se« je med drugim pisalo. Seveda bodo morali prej pogasiti ogenj. Koliko je kak »gazprom« odštel Ljubljani za sporočilo? ŽOGE - Pomanjkanje zamrežitve je v sredo veljalo Nogometno zvezo Slovenije šest vrhunskih žog, ki so mimo vrat poletele med gledalce. Le dve, ki sta končali v prvih dveh prstah, so gledalci vrnili. Ostale so bile predragocen spomin na dogodek. Lahko pa si mislimo, da bodo kmalu za vrati raztegnili ohlapne in prozorne mreže, ki bodo prestregle udarce mimo svetišč. V organizaciji prireditve je bila tudi nerodnost. Avstralsko ekipo so usmerili, kjer je bila slovenska zastava, slovensko pa tja, kjer je bila avstralska. Da je bilo srečanje nadvse prijateljsko priča, da ni bilo kartonov in da se je »ola« (prvi znak dolgočasja) pojavila že v 16. minuti. IZJAVE - Avstralskega (v resnici nizozemskega) selektorja Hana Ber-gerja so vprašali samo nekaj splošnega o avstralskem nogometu. Sicer je povedal, da je šlo za zbrano in ne izbra- Na novem stadionu v Stožicah pred začetkom tekme Slovenija -Avstralija no vrsto, ki so jo sestavljali igralci, ki si kruh služijo v Evropi. Domačo prvo ligo tvori enajst ekip, ki so pravkar začele s prvenstvom. Nogomet ni preveč popularen, vsekakor pa napreduje. Kaj bi lahko drugega povedal? Priznal je, da je bila Slovenija boljša, da pa so imeli dve priložnosti, ko so bili še pri 0:0. Matjažu Keku so prvo vprašanje postavili v zvezi s tekmovalnostjo med Ljubljano in Mariborom glede sprejema reprezentance in številčnostjo gledalcev. »Sedaj imamo dve dnevni so- bi, v katerih se lahko udobno mudimo«, je povedal. »Prva je nekoliko vijoličasto obarvana, druga pa bolj zeleno. Nove razpoložljivosti lahko prispevajo k večjemu zanimanju za nogomet.« O samem igralskem kadru je Kek povedal, da ga nekoliko skrbi dejstvo, da nekateri igralci nimajo še kluba, da pa je merilo za igranje pripravljenost, ki jo kažejo na treningih. Dobra je tudi zasedba v mladi vrsti U-21, iz katere bo redno črpal nove moči. Bruno Križman Ü3 Obvestila ■ ■ ZSŠDI obvešča, da bosta danes urada v Trstu in Gorici zaprta. AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; za informacije asdsovodnje@libero.it ali po tel. 335-312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSSDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta starosti med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481 -33029 (Elena). •efauode} efj3is6ue6 e6a>js!j8uje e6afuep>|3u suh *ts ')|3U3p !>(SUBdS ~zs 'eusz eAOiueiueiv u| ¡3i| eAOSOLupe» 'JOlJaj B>|JB>|!USEp e^sfipej eseu '(apnep) f|3iesjd !>|S0DUB4-0>jSJBD!AS 'Sfr 'B|EdOJS supo 'frfr 'eA}Sji|od so>| 'VOZ A misoujajds Lj|>jsioqAe>| a eiu>|ai -8£ '!fs|g a E|os e^spzom b>|sj6 -¿£ 'niejjAg qo af!uo|!qeg ajEjs ojsaiu ouab|6 -se 'Ajeq aluesaui ez E3DSSP B>jSJB>|J|S BU|BAO 'frf 'EA]|dA '¡isouAefap sbojpod 'aboiuqo •££ '33|S 'B3!U3UO| EUqOS EUpOJOS euqopod nuojpuapopoj "LE 'afueJ!Ajasuo>| u| oqiupez ez eupo^aj e|S|>| sz '0|0>| 0>|SU0p9>|BLU -¿Z 'BDiusjdEZ '>|azaAZ 'BD!uza|aq ~sz 'aojsii !>|!|qo a AOjqajs ipsuiu u| L|!>jSlUUO>j qEAE|6 EU SBJ>)0 '>|!uioqzBJ 'iz 'SB| OJS9LUEU ]LUEJE>| s efu!Boq b>)sj6 "6L 'L|jue3dj6g Ljuejs ud OAisuezoq afsiAfEU -g L 'ei|n|ag luoi|ja uijfsjAfeu z af;zv iisofuejiou a 8Iaojo6 *£|. 'epooMjseg b3|bj6| e6a>|suaiJueauj!'Li. 'oupij. nuojue>| UJ9>)SJEJ!AS A SJS!|!ABjpZ "O L 'esasaiu ^ajapez 'isi i_| qo peseu -g 'fej p|saqau "i 'esaqau '¡jjlus od q!Uj|ABjd a3S!|BA|q '9 '(jlLU!pe|A) 33S|dOUBUJOJ u| >|jusad '33S|d !)|seAJi| "s '>|asod ¡upzo6 |uia| -p '(ub)|a) f|ajES|d ]>|SU3A0|S •£ 'afpejado ^ajajez ~z 'Aopuv epafn efjaA.feu 'i =ON?ldAVN •]>|OlO jU|BJO>| '9S 'i||eA e>j|ej6! B>)SLU|!J B>|SUBf!|El! -55 'ddjau» js!|e>|!pu!s seu -£g 'fjAaj i|!UA0|S0da| AO|seu -|.s 'BU]91SU!3 e>\izij pjujajez 'OS '!qeAj 'aaia|d 0)|sueiuja6 'OJJUO>| eu joAo6po 'afueAjzn ez ouaf|Aejdud '0|!A|z '9^ 'E|qajs euiiz euaie|uio 't? t? 'pojad B3!UASZ!fu>| e>|SU3AO|S 'jseuj eusnqajj "zt 'epea aujBAOi 3>|suniuoj djzp 'iiefupoAo; a 33Aepp jU)3iuo6ou ¡fuep^au *6£ '!f|LU3z !|e nqau eu jaius *9£ 'ap ipmeg jozo|y p|spue|oi| •££ '!pnf| ouejLjSjd ez 'eujz ipejez auafoB 'aupsjjod "Z£ 'bsueh n>|oio eu esmpisajd e>|suodef efuep^au *o£ 'Aazaded dsa slu; sz '>|a|apz! ua;a|d -93 'e6auAouso po uo; ¡jaAsp -53 'OAJSpOJOS OUAJ)| -pz 'eusqi e^uuan eiuejp ~zz 'Usoujsujn u| ¡jso-ipoiu 'esasauu 6oq ¡>|sue;3d!6a -iz '(ojaoi) >nuAaz!fu>| j>|suaAO|s -oz 'nfjepa|o>| Lua^suju a uep iisfeujad u| iisieuuj "8 L 'ao>|!use|6olues zajq B|nD -¿L 'oiseuj o>jsf!|q!q "SL '¡pais eu D]U|03 'AO|seu 'ZL 'eupeAO|a; ¡pni o>|qe| af ■ i L 'uja>|suoo eu sba •9 'nsei» eu fej>| h :ONAVaOQOA ■ 9S ss ■ fS ts m zs IS os ■ 6* SP m LP 9V m St pp m £t> a ■ ot m 6£ 8£ L£ 9£ m SI Pt ££ ■ m Zl m I£ 0£ m ■ 61 sz ■ LZ 9Z sz m PZ m a zz 11 m oz m 61 81 L\ m 91 SI ■ Pl n Zl ■ II ■ 01 6 8 L 9 S p £ Z 1 ■ (om) v>iNvzm>i REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: Parma, aktiv, R. R., S. A., Tonel, Ipel, tor, Fulvia, para, M.V., ra-narka, vol, amoret, Zola, ceremonija, re, orada, Nicol, paket, I. Č., ribar, P. E„ Sabena, Kras, sneg, siamka, aktovka, atl.. Na, nein, Nao; na sliki: Fulvia Premolin. Križanka, vodoravno: 1. Komen, 6. Pevma, 11. copata, 12. adresa, 14. In, 15. Lazaret, 17. cl, 18. ide, 20. Toman, 21. Tot, 22. Nora, 24. rod, 25. nona, 26. triko, 28. Nikolaj, 30. Nara, 32. žito, 33. Spinoza, 36. sever, 39. Fajt, 40. Aro, 42. salo, 43. Ela, 44. slama, 46. jed, 47. re, 48. Alemani, 50. A. E„ 51. Atenej, 53. Renato, 55. Alida, 56. atoli. 0)//d S dUdDDUZO djdp OLUDS fDAIDCjO(j ¿01VZV»rod 09 3S TVM eqzn|s e>|S|eia| e>|sf!6|3q = VN39VS • odAad p|sa|6ue = noDIN • afiuedj n6nfeu 1J = OVN • o>|SJezpey\| z e>|3j eu.feui '3Aeuoa >joaud ¡A3| 'iua>|seAO|s eu e>|aj = -|3dl • uia^spsAj eu ajsipajs o^sjejnois = gyy -»ajaVAOIS 3HI3I3S V1SHA vnavis vjisani VJ3A Vd31 NI VKI13A H333HZI MSNMinA OAISHVr 0N}IN3N 01IA31S ONINm vnnisva VNiiAvaaz HDHUH3 invd 31IS 3N3JOUOBO MINaVdlUd EBB ariNVds nsnrvNia 0HI13UVVZ mivan mAvisa VNsaavus 1VAI2 VNZ3HdA mnmiod Hsjsnvnaia zimviiA 01S3H 33AIZ swvav i3nwvs VMOlOlOd 33NOMM3ZO HVN31V HI1V1SA VAViNOUl VN153N 9NIH31J Pili "VSId '19NV anm 'iaod$ MSIN09Z NONINliailS OVN 1N3H313 (31IW3) n3ivsid'aj laavms VfDVION VNdlMS HI(3N3aidA OAisann roAO '10N0 lOdVN mu mm Vd31013Z VAVZUa VNZ3AZ'HV vgiavns -aoNVNii;n 3JSI03US •jnHsaiAj IdVIH INflOA lUHSlUd VlINinilN VMSN3N 1909 lUd f1333d HVAiraON )3ivnaoad Z3NNII3N 'dvai 3NI1333AON mivAiasad AOliaONOlAV •dVfVMHVNZ OaiNOHVN «OAODOO »jnod mava X3A30ZA HOUZA KiNAvrsa W3X;VA01S VNV*3a (oianr») miiiod IN13Z3a M K .a naivNvz HVNZ insriw3n 3NI1SI1VZ V9U01 VNlAVOVd MSHIZ »ajms VMS1V131 vusnsisa VdWV) NVAI (NONIS) }3A3dNI isiavim IKS319NV KINASNO msuonmd 1938 HIllAVadO HiNAOHnaiad usoNivwaoj iNZiann V9oa V93XSWia331 ■VA3nW3«dS vnuvavd 'V3IN1350N»» VW0UH 010J auodasu lasaoa MINaOAl ¡VNidnus VNA013G imvii INU3A3SA 01S3M 0HV1 1IAV153S V10IA tS VXNVZIU>I VNA0XI1S !dOIBAi§9|!A 0>|B~| 'Jo6| :oief|ABjd!Jd UBJJS OLOZ ejsn6Ae'£L / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -Otroški pevski zbor Ladja Devin 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlantide - Im- magini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 2 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Da da da 21.20 Nan.: La terza verita (It., '07, r. S. Reali, i. A. Kanakis) 23.45 Dnevnik 23.50 Aktualno: Tv7 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.15 Variete: Videocomic 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Eat parade 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Tracy & Polpetta 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The dead zone 17.10 Game show: Ricchi di energia 17.40 Variete: Art attack 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.55 EP v plavanju 20.00 Risanke 21.05 Nan.: NCIS 23.40 Aktualno: Stile 0.15 Nan.: E-Ring 1.10 Nan.: I signori del rhum ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Aktualno: Rai educational - La storia siamo noi 9.00 Dok.: Mini ritratti 9.30 EP v plavanju 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.15 Aktualno: Cominciamo bene estate 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre, vmes M.I. High - Scuola di spie 15.30 EP v plavanju 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Potere e passione 21.05 Dnevnik 21.10 Dok. odd.: Gli archivi della storia - Alla corte di Hitler 23.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok.: Sfide Rete 4 9.05 Nan.: Nikita i. Peta Wilson Granitz 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.35 16.25 18.55 19.35 20.30 21.10 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Carabinieri 2 Nan.: Distretto di polizia Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Sentieri Film: Sabato, domenica e lunedi' (kom., It., '90, r. L. Wermuller, i. S. Loren) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: Il dottor T & le donne (kom., ZDA, '00, r. R. Altman, i. R. Gere) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Rischio totale (triler, ZDA, '90, r. P. Hyams, i. G. Hackman) Dnevnik - kratke in morske vesti Canale S 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 15.00 16.50 17.40 18.50 20.00 20.25 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: South Pacific Film: Un fratello a 4 zampe (fant., Nem., '04, r. P. Timm, i. M. Ehrich) 15.50, 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Sinfonia d'amore (kom., Nem., '01, r. C. Schumacher, i. N. Erdmann) Film: Un milionario per mamma (kom., Nem., '05, r. G. Behrens, i. J. Gehlen) Dnevnik - kratke vesti Nan.: I Cesaroni Dnevnik in vremenska napoved Nogomet: Pokal Tim: Juventus - Inter - Milan Film: The Full Monty - Squattrina-ti organizzati (kom., V.B., '97, r. P. Cattaneo, i. R. Carlyle) C/ Italia 1 6.15 Nan.: La tata 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 Risanke 9.45 Dok.: Raven 10.20 Nan.: Summer dreams 11.25 Nan.: Summer crush 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nan.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue water high 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.05 Nan.: Real CSI - A sangue freddo 0.55 Motociklizem, VN Češke Republike, vaje ^ Tele 4 11.00 12.05 Dokumentarec o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Aktualno: Se tu vens 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozio-ni 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: A casa del musicista 20.05 Aktualno: Seguiamo quei due 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Incontri al Caffè de la Versilliana 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.35 Aktualno: 3+1 La 7 7.10 Nan.: Balko 8.10 Nan.: T.J. Hooker 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.15 Nan.: Daniel Boone 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate 10.10 Punto Tg 10.15 2.50 Due minuti un libro 10.25 Nan.: Hardcastle & McCormick 11.30 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Chiamata d'emergenza 14.00 Film: El Alamein (vojna, It., '57, i. F. Tozzi) 16.05 Nan.: Star Trek 18.00 Odbojka: Italija - ZDA, neposredni prenos 20.00 0.50 Dnevnik 21.10 Film: I soliti ignoti (kom., It., '58, i. M. Mastroianni, V. Gassman) 23.10 Film: La confessione (triler, ZDA'99, i. A. Baldwin) (t Slovenija 1 6.50 Kultura 7.00 Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Risana nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 15.55, 18.35 Risanke 10.20 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.35 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.45 Dok. film: Oliver in gorski vzpon (pon.) 10.55 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: K-2 (pon.) 14.00 Knjiga mene briga (pon.) 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 15. oddaja (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 V dobri družbi po slovensko 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 13.08.1992 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 2.00 Zabavni infokanal 10.50 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor (pon.) 11.20 Črno beli časi (pon.) 11.35 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 13.08.1992 12.00 (Ne)pomembne stvari (pon.) 13.15 Slovenski glasbeni dnevi 2010 15.15 Podoba podobe: U3 - Trienale sodobne slovenske umetnosti 15.45 Minute za... 16.15 Dok. odd.: Istra skozi čas (pon.) 16.55 EP v plavanju 19.00 Zlata šestdesetleta 20.00 Dok. serija: Vrnitev svetopisemskih nadlog 20.50 Film: Krvavi otoki (pon.) 22.50 Film: V škripcih 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Zbogom, dobri stari zahod 15.55 Artevisione 16.25 Vesolje je... 16.55 Eno življenje ena zgodba 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.20 Bukvožerček 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Film: Ples v temi 22.15 Plavanje: EP, povzetek 23.15 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in Videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Primorski tednik 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani Objektiv Razgledovanja Sodobna umetnost Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D - Marija Merlak: Prehrana in zdravje; Mi in morje - Franko Košuta; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.20 Koristni nasveti veterinarja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ron-čel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28 19.28Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Pregled dogodkov; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondia-li di calcio; 12.00 Predstavitev dnevnika; 12.15, 19.15 Sigla single; 13.00 Parole e musica; 13.33 Glasbena lestvica; 14.00 Uomini e dei; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 Etnobazar; 20.00-0.00 RC zvečer; 20.00 I classici italiani; 22.00 RC Lounge Caffe; 23.30 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.30 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 13. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 A - & HELSINKI J2/23 MOSKVA 16 20/34 ° 1020 A 1030 LIZBONA O 19/37 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O KIJEV 24/; o GRADEC (^NAPOVED ZA DANES BEOGRAD O 19/30 SKOPJE O - 17/35 r< Ciklonsko območje se od Severnega morja premika proti Franciji in bo neposredno zajelo tudi severno Italijo. Danes bo nad našo deželo pritekala fronta, v soboto zvečer pa druga izrazitejša fronta. V osrednji Evropi se bo ciklonsko območje zadržalo. Ozračje bo še „r^Sf*^ vedno nestanovitno. Dopoldne bo po vsej deželi spremenljivo oblačno z možnimi plohami in nevihtami. Popoldne bodo nevihte in dež pogostejši in bolj obširni. Predvsem ob morju bodo pa občasne razjasnitve. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, v vzhodni polovici Slovenije dopoldne še delno jasno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, pogostejše bodo v zahodni Sloveniji. Lokalno bodo možni močnejši nalivi.Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 22 do 26, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 28 stopinj C. '„„ATENE v , >25/36 ^ ~ -s,» DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.16 Dolžina dneva 13.14 r LUNINE MENE Luna vzide ob 10.22 in zatone ob 21.34 Nad južno Skandinavijo ter srednjo Evropo in zahodnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje zahodno od nas. Od juga priteka topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.56 najnižje -45 cm, ob 13.38 najvišje 43 cm, ob 19.56 najnižje -23 cm. Jutri: ob 1.26 najvišje 17 cm, ob 7.29 najnižje -33 cm, ob 14.19 najvišje 38 cm, ob 21.06 najnižje -21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 3 2000 m .......... 11 1000 m .......... 18 2500 m............8 1500 m .......... 13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v gorah 8. 6?>: o GRADEC 16/26 TOLMEČ O 13/23 ÖG VIDEM O 16/28 O PORDENON 17/27 ¿S TRBIŽ O 12/22 CELOVEC O 14/25 O 13/23 KRANJSKA G. ČEDAD O 17/27 T M A O o TRŽIČ 16/25 o KRANJ a M O 14/26 S. GRADEC CELJE 16/29 O MARIBOR 016/29 PTUJ O M. SOBOTA O 15/29