fAP/J?
PAPIRNICA VEVČE
vk£vts.v
LJUBLJANA, SEPTEMBER 1979 St. 9 — LETO XIX
O svoji bodočnosti odločamo sami
Planiranje je pomemben in sestavni del samoupravljanja, kajti »Plan« je naš jutrišnji razvoj. Z njim se odloča naša bodočnost in bodočnost generacije za nami. Zato je naloga prav vsakega delavca v tovarni, da tvorno sodeluje pri pripravi »svojega razvoja«. Nosilci Planiranja so TOZD oz. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki o delu in rezultatih dela odločajo.
Osnutek srednjeročnega razvoja Papirnice Vevče za obdobje od 1981. do 1985. leta je pripravila strokovna služba in te smernice so bile v maju sprejete na komisiji za usklajevanje planov. Okvirni osnutek, ki je bil izdelan v dveh variantah, smo že obravnavali na zborih delavcev, na katerih pa žal hi bilo tvornega sodelovanja. Zato haj bodo smernice, ki jih v celoti
TOZD Tehnični papir,
TOZD Grafični papir,
TOZD VETA,
TOZD Blagovni promet,
TOZD Družbeni standard in DSSS.
Papirnica Vevče je skupaj z vsemi TOZD članica sestavljene organizacije združenega dela »Slovenija papir«, vse TOZD pa
TOZD Grafični papir
Brezlesni nepremazani papir —
19.000	t/leto
Brezlesni in srednje fini premazani papirji — 14.0001 t/leto
TOZD Veta
Tapete — 1.800.000 rol./leto Lepila — 150.000 zav./leto.
Splošni položaj Papirnice Vevče
Za opravljanje svoje dejavnosti ima papirnica zelo ugodno lego, ker ima v svoji neposredni
V Sigah, na levem bregu Ljubljanice za jezom, je še dovolj prostora za širjenje obratov
objavljamo, in ki naj nam služijo bot izhodišče za iskanje najboljše Poti, vedno v središču razprave na vseh zborih delavcev, po sindikalnih skupinah, v OOZS in pOZK, na vseh strokovnih svetih in v ožjih strokovnih krogih. Le ha tak način bomo lahko odpravili napake, ki so se morda delalo v preteklosti. Smernice razvoja haše tovarne za naslednje srednjeročno obdobje predstavljajo Prvo fazo priprav za izdelavo Planskih dokumentov za to obdobje, ki jih morajo vsi nosilci Planiranja sprejeti do konca leta 1980. Smernice opredeljujejo skupne cilje in usmeritve razvo-ln tovarne in upoštevajo dosedanji razvoj ter možnosti in Pogoje za bodoči razvoj. Pravica in dolžnost nas vseh pa je, da te usmeritve čim bolj približamo resničnemu stanju! Zato na razpravah ne ostajajte zaprtih ust; Vsak, ki se mu porodi kakšna dobra zamisel, naj jo na glas po-lahko jo poda tudi pismeno. Več glav več ve in tisti, ki neposredno opravlja neko delo, najbolje ve, kako bi ga lahko izbolj-Sal, opravil bolj mehanizirano, lozje in hitreje ...
°RIS SEDANJEGA STANJA
Samoupravna organiziranost:
Papirnica Vevče je združei ?et temeljnih organizacij zdn zenega dela in delovna skupno skupnih služb:
so članice splošnega združenja celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije.
Tehnološka opremljenost proizvodnih TOZD
TOZD Tehnični papir
Papirni stroji II, III, IV Premazni stroj Brusilnica lesovine Dodelavni stroji za papir Kotlarna s tremi kotli in parno turbino ter hidrocentrala Vzdrževalne delavnice
TOZD Grafični papir
Papirni stroj V Dodelavni stroji za papir Vodočistilna naprava Naprave za razpuščanje polnil
TOZD Veta
Trije stroji za klej ni tisk Stroj za flexo tisk Stroji za dodelavo tapet
Višina proizvodnje
TOZD Tehnični papir
Brezlesni in srednje fini nepremazani papirji — 15.000 t/leto Brezlesni in srednje fini premazani papirji — 16.000t/leto Lesovina — 4.000 t/leto
bližini glavne komunikacijske žile, vodo, velike potrošnike papirja ter trenutno še dovolj prostora za prostorsko širjenje. Lega je neugodna le s kadrovskega vidika, saj bližina Ljubljane povzroča močno fluktuacijo, predvsem nekvalificirane in polkvalificira-ne delovne sile.
Z ekološkega vidika je proizvodnja papirja dokaj ugodna, saj ne onesnažuje zraka, pa tudi vodne odplake ne vsebujejo strupenih snovi. Koncentracija snovi v vodnih odplakah se zlahka vzdržuje v okvirih določenih z zakonom.
Preskrba z energijo zaenkrat ne predstavlja posebnega problema, ker je DO Papirnica Vevče ena prvih prešla na potrošnjo plina namesto mazuta. Električna centrala na Fužinah in lastna parna turbina zagotavljata trenutno 2/3 potreb po električni energiji. Napeljava za dovod nabavljene električne energije iz omrežja pa je že maksimalno izkoriščena in nima več nikakršne rezerve. S sedanjim tempom naraščanja porabe električne in toplotne energije bodo v dveh letih vse naprave do maksimuma obremenjene.
Preskrba s surovinami predstavlja najbolj pereč problem DO Papirnica Vevče. Lastno proizvodnjo vlaknin predstavlja le 4000 ton letno, po kvaliteti slabe lesovine, ki je uporabna le za nižje kvalitete papirja. Vse osta-
le surovine kupujemo doma in v tujini. Pri vlakninah smo vezani na uvoz s ca. 60 %>, pri polnilih in pigmentih ca. 90°/», pri vezivih pa s ca. 75 °/o. Problem še stopnjuje pomanjkanje skladiščnih prostorov, saj so se le-ti v zadnjih letih zaradi izgradnje novih postrojenj manjšali (glede na višino proizvodnje), namesto, da bi se povečali. Preskrbo z vlakninami rešujemo z združevanjem sredstev z DO proizvajalkami celuloze. Nemalokrat je papirnica podvržena administrativnim prepovedim pri uvozu določenih surovin.
Položaj na prodajnem tržišču je zaradi zelo fleksibilne proizvodnje in širokega proizvodnega asortimenta zelo ugoden, in že dalj časa papirnica ne pozna recesije. Dolgo obdobje konjunkture sili v selektivno proizvodnjo po kupcih in kvalitetah, ker z obstoječimi kapacitetami nikakor ne more kriti vseh potreb na tržišču, posebno po prepovedi uvoza določenih papirjev in plasmaju določenih novih kvalitet s V. papirnega stroja. Položaj se bo zaradi nenehnega večanja porabe papirja še slabšal, ker z izjemo V. papirnega stroja, na drugih papirnih strojih proizvodnje brez večjih rekonstrukcij ni možno več povečati. Na področju prodaje tapet je situacija približno enaka.
Strojna opremljenost je z izjemo V. papirnega stroja, tovarne tapet in deloma IV. papirnega stroja precej zastarela, temu primerna je tudi produktivnost. V ta namen smo po zagonu novega papirnega stroja zaustavili po kapaciteti naj slabši I. papirni stroj.
Zaradi vrednostno visokega uvoza mora papirnica ca. 20 %> svoje proizvodnje izvoziti, da pridobi potrebna sredstva za uvoz surovin, opreme in odplačevanje inozemskih anuitet. Razmerje med domačimi cenami in cenami v tujini se razlikuje v povprečju za 30 %>, kar pomeni pri tako vi-
sokem izvozu precejšen izpad dohodka in nižanje akumulativno-sti. Vendar je to nujno zlo, ker bi brez tujega tržišča proizvodnjo kaj kmalu znižali za najmanj 60 odstotkov in popolnoma spremenili proizvodni program v smer manj donosnih papirjev.
Papirnica proizvaja papir kot reprodukcijski material in je zato formiranje cen podvrženo dovoljenju zveznega zavoda za cene, tapete kot artikel široke potrošnje pa podvržene republiškemu zavodu za cene. Zaradi tega je pogost razkorak pri cenah surovin in cenah naših papirjev, kar pri tapetah ni slučaj.
V Papirnici je trenutno zaposlenih ca. 1260 ljudi. Zahtevana izobrazbena struktura je naslednja:
visoka šola	1,5	%>
višja šola	3,3	°/o
srednja strokovna šola	9,4 °/o
poklicna šola	37,1	Vo
priučeni	18,1	%>
manj zahtevni	30,4	"/o
Dejanska struktura pa je precej nižja. Vzrok za to je specifika obratovanja papirnice.
OCENA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA PAPIRNICE VEVČE V OBDOBJU 1976—1980
Samoupravna organiziranost: V
tem obdobju se je Papirnica Vevče razvila iz enovite DO v DO, ki ima v svojem sestavu pet temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb.
Osnova za organiziranje temeljnih organizacij ni bila samo dejavnost, ampak tudi velikost posameznih prejšnjih obratov. Tako se dva TOZD (Grafični in Tehnični papir) ukvarjata s proizvodnjo papirja. V okviru TOZD Tehnični papir je organizirana tudi proizvodnja energije in vzdrževalna služba za celotno
(Nadaljevanje na 3. strani)
Brušenje valjev vseh vrst za V. PS je zaupano Maksu Arbitru
Gibanje proizvodnje v mesecu juliju 1979
Indeks doseganja plana
	Julij 1979	H > J; •e	Plan 1979 0 mes.	VII. 79	0 I.-VII. 79
Klasični papirji ton	3.140	2.708	2.920	107,5	92,7
Premazani papirji ton 2.459		2.894	2.453	100,2	118,0
Papir skupaj:	5.599	5.602	5.373	104,2	104,3
Lesovina	326	296	333	97,9	88,9
Tapete rolic	208.626	189.815	150.000	139,1	126,5
El. energija MWh	3.162	3.556	3.480	90,9	102,2
Stopnja izkoriščenja zmogljivosti PS in PRS
Julij 1979
0 I.-VII. 1979
0 1. 1978
II. PS	87,1	90,5	96,9
III. PS	87,2	80,6	88,1
IV. PS	87,4	92,0	91,6
Skupaj:	87,2	87,7	88,9
V. PS	82,4	83,9	79,2
Premazni stroj	66,1	68,4	67,8
Izmet II.-IV. PS %	10,46	11,97	13,7
Izmet na PRS %	21,85	21,67	20,4
Izmet na V. PS %	25,79	18,86	27,6
Proizvodnja papirja je bila v mesecu juliju ugodna, saj je kljub državnim praznikom presegla planirano za 4,2% Na višino proizvodnje so ugodno vplivali predvsem nizki zastoji ter proizvodni program.
Tako smo v stari proizvodnji glede na preteklo obdobje izdelali manj papirjev za izvoz, to pa so predvsem papirji nizkih gramskih tež ter zahtevne izdelave — kulerji in bankpost papirji. Zato pa smo izdelali več tapetnih, peresnolahkih ter etiketnih papirjev za domači trg. Proizvodnja premazanih papirjev na PRS je bila v mesecu juliju za ca. 4 % pod planirano količino zaradi visoke nedovršene proizvodnje.
Struktura proizvodnega programa je bila v primerjavi s preteklimi meseci spremenjena v korist nepremazanih papirjev.
Proizvodnja tapet je še nadalje odvisna od ugodne tržne situacije in zato še vedno znatno nad planirano količino.
Kot ponavadi je bila v mesecu juliju proizvodnja lesovine odvisna od potreb v osnovni proizvodnji.
Gibanje proizvodnje v mesecu avgustu 1979
Indeks doseganja plana
	H Avgust 1979	£ h' •e-		Plan 1979 0 mes.	vmi. 1979	0 T.-Vm. 1979
Klasični papirji ton	3.225	2.773	2.920	110,4	95,0
Premazani papirji ton 2.905		2.895	2.453	118,4	118,0
Papir skupaj:	6.130	5.668	5.373	114,1	105,5
Lesovina	359	354	333	107,8	106,3
Tapete rolic	231.104	194.976	150.000	154,1	130,0
El. energija MWh	3.458	3.544	3.480	99,4	101,8
Stopnja izkoriščenja zmogljivosti PS in PRS
Avgust 1979
0 I.-VHI. 1979
0 1. 1978
II. PS	96,0	91,2	86,9
III. PS	91,7	82,0	88,1
IV. PS	94,0	92,3	91,6
Skupaj:	93,0	88,5	88,9
V. PS	88,3	82,8	79,2
Izmet II.-IV. PS %	13,37	12,16	13,7
Izmet na PRS %	22,89	21,87	20,4
Izmet na V. PS %	18,20	18,77	27,6
V mesecu avgustu je bila dosežena rekordna proizvodnja papirja kot posledica maksimalno možnega števila obratnih dni, nizkih zastojev ter izmeta. Kljub rekordni proizvodnji pa je zaloga nedovršene proizvodnje celo porasla.
Proizvodni program je bil nasprotno od preteklega meseca, zelo zahteven, saj smo v stari proizvodnji zopet izdelovali predvsem papirje za izvoz nizkih gramskih tež — kulerje in bankpost papirje.
Na V. PS pa so tudi v mesecu avgustu imeli klasični papirji prednost pred premazanimi. Tu smo zabeležili tudi izredno nizke zastoje in izmet.
Proizvodnja tapet je še nadalje v znamenju ugodne konjunkture, ki se odraža v izredno visoki proizvodnji.
V I. polletju 1979 na trdnejših nogah
(Iz poslovnega poročila za I.—VI. 1979)
Kar vse temeljne organizacije Papirnice Vevče so prvo polovico letošnjega leta poslovale pozitivno. Celotna delovna organizacija je za sklad skupne porabe, za rezervni in poslovni sklad dosegla nič manj kot osemkrat toliko kot v istem razdobju lanskega leta. Analitska služba je ugotovila vzroke takega uspeha, ki izvirajo iz zadovoljujočih proizvodnih rezultatov, povezanih s celotnim poslovanjem, tako na področju kadrov, tehničnih služb, komercialnega delovanja, zlasti pa s prizadevanjem proizvodnih oddelkov, ki jih načrtno spremljajo oddelki iz stranskih dejavnosti.
Če primerjamo dosežke v proizvodnji z istim obdobjem v lanskem letu, beležimo porasti pri papirju za 11,5%, pri tapetah pa za 32,3%, prav tako pa je tudi plan pri obeh dejavnostih občutno presežen. Nekoliko manjša je bila proizvodnja lesovine, kar temelji na izbiri vrste proizvodnje papirja. Proizvodnja energije in pare pa se je sukala v mejah potreb in ni bistvenega odstopanja od lanskih enakodobnih vrednosti.
Kaj in za koliko smo prodajali?
Za veliko večino naših izdelkov je bilo v tem času povpraševanje večje kot ponudba. Zahvala temu gre še vedno dobri kvaliteti, čeprav se cesto pojavljajo tudi negodovanja kupcev in nepotrebne reklamacije, ki so v nekaterih primerih res obojestranskega značaja, dostikrat pa botruje osebni moment, ko popusti natančnost, prizadevnost in premajhna težnja za napredek kvalitete.
Skupno je bilo prodano za 719.126 din papirja in tapet, od tega preko 13% v tujino. Porast vrednosti pri papirju za domači trg je bil za 23,3%, za tuji pa 44,3 %. Res je, da je nekaj vzroka porastu tudi ob povečanju cen, ki je nastalo ob povečanju cen surovin in ostalih proizvodnih stroškov, vendar je v drugem polletju pričakovati še boljšo realizacijo samo s še večjo proizvodnjo in boljšim asortimentom.
Rezultati pri prodaji tapet so bili dokaj zadovoljivi. Prodaja je količinsko porastla za 34%,
vrednostno pa za 83,5%. Primerjava z lanskoletnim obdobjem in s planom je dala dokaj spodbudne rezultate. Reševati pa bo še treba nekatere komercialne probleme, zlasti pa urediti proizvodnost, čeprav je bilo v prvem polletju realiziranega že 60, % količinskega letnega plana. Prodali bi lahko še približno 165.000 rolic tapet.
Izvoz — uvoz
Ker naraščajo potrebe uvoza, je bilo treba povečati tudi izvozne količine. V I. polletju smo izvozili 5,015.365 kg papirja, kar predstavlja 19% povečanja z ozirom na preteklo leto od januarja do junija. To pa tudi po vrednosti predstavlja 35% povečanje. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo ob koncu leta dosegli predvidoma 7 milijonov dolarjev izvoza in s tem zadovoljili letošnje potrebe uvoza. Izvozili smo največ premazanih papirjev, precej pa tudi blesnih in kulerje v. Zaradi izpada iranskega tržišča se je prodaja kulerjev nekaj znižala. Izvoz tapet se je v glavnem usmerjal na Madžarsko. Papir smo izvažali v 30 držav. Največ so ga prevzele evropske države, nekaj manj Bližnji vzhod, dalje Srednji in Daljni vzhod, Afrika in manjše količine tudi Amerika. Na svetovnem trgu je še vedno razmeroma ugodna prodaja, te-
žave pa delajo transportni stroški, na katere vpliva podražitev nafte. Težave delajo tudi predolgi dobavni roki, ki bi se morda le dali odpraviti z dobro organizacijo dela.
Pri uvozu je bilo treba upoštevati omejitve, ki jih je že v začetku leta sprejela Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino. Ker pa kljub temu z izvozom dosegamo razmeroma soliden obseg uvoznih pravic, se nekateri domači dobavitelji obračajo na nas za pomoč pri odstopanju doseženih pravic, da bi tako lažje zagotavljali ustrezni reprodukcijski material.
Največja uvozna postavka je seveda celuloza, natio pa premazna sredstva, kaolini in strojna oprema.
Poslovni uspeh
Celotni prihodek je bil ugotovljen po plačani realizaciji. V smislu samoupravnega sporazuma je bil priznan posameznim temeljnim organizacijam in delovni skupnosti skupnih služb. Karakteristično za poslovni uspeh je, da je celotna delovna organizacija dosegla v prvem polletju za sklade namenjeno višino skoraj 57,5 milijona dinarjev, kar je dovolj dober dokaz prizadevanja celotnega kolektiva in odraz dobrega in smotrnega gospodarjenja.
Tudi brušenje nožev za delilne in druge stroje je dokaj zahtevno delo (na sliki: brusilec nožev C vej a Veljkovič)
Skrb za varnost pri delu naj bo v ospredju
Nauk o varnosti, in varnosti pri delu je razmeroma zelo mlad. Zato ni čudno, da si ta veda, če jo lahko tako imenujemo, utira pot med druge dejavnosti ponekod hitreje, drugod pa spet bolj počasi. Resnica pa je, da tudi ona oblikuje moderno tehnologijo v proizvodnji. Napredek in razvoj varnosti sta odvisna predvsem od spoznanja, da je varnost tistia prvina, ki neposredno vpliva na učinkovitost proizvodnje in od spoznanja, da nizka stopnja varnosti povzroča visoko materialno škodo delovni organizaciji in širši družbi, da ne govorimo o posamezniku, ki je zaradi prenizke varnosti lahko težko prizadet.
Ob razvoju delovne organizacije in njenih proizvodnih enot, ob stremljenju za večjo proizvodnjo in ob nestalnosti v zaposlovanju se pojavljajo vedno novi delavci. Ob tem so se pokazale in se še kažejo potrebe po razširjeni in dobro organizirani službi varstva pri delu, zlasti pa po prosvetljenosti iz tega področja. V proizvodnji papirja in njegovi predelavi oz. dodelavi so dokaj dolgi procesi dela, vezani na razmeroma komplicirane stroje, na strokovnost in prakso, pri čemer nastaja velika potreba po budnosti in pazljivosti.
Vedno znova se pojavljajo različne stopnje novih nevarnosti in s tem tudi nesreče. Ne moremo trditi, da je pogostost nesreč pri nas naj večja, vendar še vedno
previsoka. Zato skrb za varnost pri delu pomeni preprečevati možnost nastanka nezgod in nesreč, poškodb in zdravstvenih ter telesnih okvar pri delu. Seveda to ni lahka naloga. Zahteva predvsem preventivo in natančno analizo dogajanj in vzrokov nezgod in obolenj.
Že sama ustavna načela nas v zakonodaji o varstvu pri delu zavezujejo, da v vseh temeljnih organizacijah združenega dela izvajamo ukrepe za varstvo pri delu. Varnost je eden od nepogrešljivih pogojev za napredek delovne organizacije, za osebno srečo delavca in njegove družine. Če hočemo to varnost doseči v čim boljši obliki, potrebujemo močno sodelovanje vseh. To lahko dosežemo, ko spoznamo svoje dolžnosti in pravice, ko pravočasno spoznamo nevarnost, kateri smo vsak dan in na vsakem koraku izpostavljeni. Prvič je treba gledati na lastno varnost in istočasno pomagati svojemu sodelavcu, zlasti naj bližjemu in ga redno opozarjati na nevarnosti, ki pretijo pri delu.
Zlasti važno je uvajanje novih delavcev v proizvodnjo. Uvajalni seminarji so veliko premalo. Važno je poučevanje ob praktičnem delu ob stroju oz. na delovišču. Za to je vedno odgovoren starejši delavec, zlasti vodja stroja in oddelka. Tu so poklicni moj štiri in delovodje. Nasveti iz strokovnega dela so premalo, če zanemarimo varnost.
Okoli 1200 nas je zaposlenih v naši delovni organizaciji, zato se pojavljajo vedno večje potrebe po dobri organiziranosti varnostne službe. Poglejmo nekaj bistvenih nalog te službe: neposredna tehnična kontrola, programiranje varstva, varstvena vzgoja, raziskava in analiza nezgod in poškodb, raziskovanje in preventivno preprečevanje obolenj, sodelovanje z organi in instituti za varstvo pri delu, sodelovanje z obratno zdravniško službo in saniranje delovnih razmer. Ob tem smo lahko prepričani, da ni vedno potrebe po dragih naložbah, ko je treba urejati varnost pri delu. ampak je to v mnogih primerih rešljivo z enostavnimi in učinkovitimi, doma narejenimi napravami. Vse to pa ni odvisno od same strokovne službe, če ne sodelujejo tudi ostali strokovni in drugi delavci.
Pomen varstva pri delu je treba opazovati iz dveh perspektiv. Nesreče pri delu imajo ogromen vpliv na ekonomsko stanje, še težje pa so socialne posledice, ki se odražajo in so, značilne v naši družbeni ureditvi. Človek je v humani, samoupravni socialistični skupnosti naj večja vrednota. Zato se je treba lotevati problematike varstva pri delu družno s splošnega človekovega vidika in se varovati nezgod na vsakem koraku, na poti, ob stroju, zlasti pa povsod upoštevati sodelavca, posebno novinca.
S. R.
O svoji bodočnosti odločamo sami
Na nakladališču, ob V. PS, je vedno živahno (na sliki: voznik viličarja Bogi Anžič s svojim sodelavcem)
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovno organizacijo. TOZD Veta se ukvarja s proizvodnjo tapet, TOZD Družbeni standard pa z Upravljanjem objektov družbenega standarda in TOZD Blagovni promet s prometom blaga in storitev. Za opravljanje nalog skupnega pomena je ustanovljena DSSS, v okviru katere se izvajajo naslednje naloge:
■— kadrovanje, vrednotenje dela, izobraževanje, informiranje, organizacija dela, urejanje družbenega standarda:, varnostna služba, varstvo pri delu,
■— strokovna priprava investicij,
—	izvajanje tekočega financiranja in dolgoročnih naložb, finančna operativa in knjigovodstvo,
—	razvoj proizvodov,
■— priprava proizvodnje, analiza proizvodnje in planiranje,
—	pravno-strokovne naloge,
—	strokovno-administrativne naloge za organe upravljanja DO.
Temeljim cilji združevanj a TOZD v DO Papirnica Vevče pa so naslednji:
—	združevanje sredstev za skupne naložbe,
—	združevanje sredstev za potrebe družbenega standarda,
•— enotna kadrovska politika,
—	izenačevanje osnov in meril za vrednotenje dela,
—• izenačevanje osnov in meril za razporejanje čistega dohodka,
■— medsebojna ekonomska pomoč,
—	usklajevanje planov in enotna programiranj a proizvodnih procesov,
—	enoten nastop na tržišču.
Doseganje teh ciljev bo imelo
Za posledico skladnejši in načrtnejši razvoj TOZD, doseganje večjih ekonomskih učinkov, racionalnejšo uporabo družbenih sredstev, večjo socialno varnost delavcev in boljše pogoje dela in življenja delavcev.
TOZD urejajo svoje medsebojne odnose s samoupravnimi spo-
razumi in so med seboj enakopravni. Za obveznosti medi seboj in do DO odgovarjajo neomejeno solidarno. Samoupravljanje v TOZD in DO je organizirano v skladu z zakonom o združenem delu.
Ekonomski razvoj
V primerjavi z letom 1975, ki služi kot osnovni pokazatelj ekonomskega razvoja, so bili doseženi naslednji rezultati:
—	rekonstrukcija hidrocentrale Fužine,
—• II. in III. faza centralnega razpuščanja kaolina,
—	rekonstrukcija in predelava IV. papirnega stroja,
—	plinovod,
—	zaklonišče.
Do sedaj so bile že izvršene naslednje postavke:
V 10* din	75	76	77	78	Z76/75	Index “/o udel.% udel. 78/75	75	78		
Skup. prihodek	612	586	818	1118	95,8	182,7	100	100
Mat. stroški	4,30	422	581	767	98,1	178,4	70,3	68,6
Amortizacija	63	29	64	74	46,0	117,5	10,3	6.6
Dohodek	119	135	173	277	113,4	232,8	19,4	24,8
^tisp. in obvez.	31	34	68	101	109,7	325,8	5,1	9,0
Cisti dohodek	88	101	105	176	114,8	200,0	14,3	15,8
Osebni dohodki	68	85	94	14,0	125,0	205,9	11,1	12,5
Sklad sk. por.	5	6	5,5	20,7	120,0	414,0	0,8	1,9
Toši. sklad	12,6	73	4,9	8,4	57.9	66,7	2,1	0,8
Rezevni sklad	2,4	2,7	0,6	6.9	112,5	287,5	0,3	0,6
Akumulacija	83	45	75	110	54,2	132,5	13.6	9,8
Tabela ne prikazuje razvoja Povsem realno, ker je v letu 1976 Prišlo do spremembe prikazova-11 ju skupnega prihodka po plača-Pi realizaciji in pa zato, ker smo v letu 1975 obračunavali tudi pospešeno amortizacijo.
Delež dohodka v skupnem prihodku v letu 1978 se je v primerjavi z letom 1975 dvignil za 28%, delež čistega dohodka pa samo za 11 %, ker se je družbena, splošna in skupna poraba povečala za 76%.
„ Osebni dohodki naraščajo počasneje od dohodka, vendar ne-
kaj hitreje (za 5%) od čistega dohodka.
Skladi podjetja so v letu 1976 in 1977 tudi v absolutnem znesku močno padli v primerjavi z letom 1975 in so se šele v letu 1978 dvignili nad nivo leta 1975 (za 80 odstotkov).
Akumulacija (celotna) zavzema vedno manjši delež v skupnem prihodku, če pa bi upoštevali še dejstvo, da iz te akumulacije izločujemo še sredstva za združevanje po sporazumih, za rezerve DP S in za posojila nerazvitim, bi ugotovili, da je akumulativnost TOZD še mnogo slabša.
KADROVSKI RAZVOJ
št." na	zaposlenih 7(-dan 31. 12.	76	77	78	76/75	Indeksi 78/75
-			1.093	1.116	1.205	1.262	102,1	115,5
Porast števila zaposlenih je Pad družbeno dogovorjeno (2%) m nad planirano stopnjo. V srednjeročnem načrtu Papirnice Vev-(1976—1980) je bilo nerealno aradi nepoznavanja tehnologije ovega V. papirnega stroja. Usta-V^v I. papirnega stroja ni spro-j 1 m dovolj kadra za kritje po-Jeb p0 delavcih na V. papirnem rPju, dodelavi, pripravi kaolina, °dočistilni napravi in vzdrževa-
nju. Pa tudi nova samoupravna organiziranost, ki v srednjeročnem načrtu ni bila predvidena, je zahtevala povečanje delovne sile.
Tehnološki razvoj
V srednjeročnem načrtu so bile predvidene naslednje investicije: — izgradnja V. papirnega stroja,
— izgradnja V. papirnega stroja,
—	plinovod,
—	zaklonišče.
Do konca srednjeročnega obdobja bo izvršena še naslednja investicija:
—• II. faza priprave polnil.
Torej v tem obdobju ne bo izvršena rekonstrukcija hidrocentrale Fužine, rekonstrukcija IV. papirnega stroja in izgradnja III. faze priprave polnil. Vzrok za neizpolnjevanje prevzetih obveznosti je razviden iz pregleda ekonomskih pokazateljev poslovanja DO. Vzrok za manjšanje akumu-lativnosti DO je predvsem v veliki investiciji V. papirnega stroja. Anuitete in pa obresti za kredite zaradi zmanjšane paritete dinarja nasproti nemški marki (precejšen delež kreditov je z nemškega denarnega tržišča) vsako leto močno naraščajo in zmanjšujejo delež čistega dohodka za širjenje materialne osnove dela celotne DO. Drug razlog je v neizkoriščen ju nove kapacitete V. papirnega stroja v letih 1976 in 1977 ter deloma v letu 1978, kar je povzročilo precejšnje zmanjšanje čistega dohodka.
Ključni problemi poslovanja
V tem obdobju so bili ključni problemi poslovanja nedvomno preskrba s surovinami in pa zaradi visokih anuitet neprestano otepanje z likvidnostjo.
Zaradi povečane proizvodnje je bilo treba povečati uvoz vlaknin in drugih materialov, ker se domača industrija osnovnih surovin ne razvija proporcionalno z naraščanjem proizvodnje in porabe papirja. Za ustvarjanje potrebnih deviznih sredstev je bilo nujno povečati prodajo papirja na tujih tržiščih.
SMERNICE SREDNJEROČNEGA
RAZVOJA DO PAPIRNICA VEVČE
Osnovni cilji razvoja do leta 1985 so naslednji:
Delna osamosvojitev na področju osnovnih surovin, predvsem tistih, ki jih uvažamo.
Da bi zmanjšali odvisnost poslovanja od uvoza osnovnih surovin, ki bo ob povečani proizvodnji vedno večja, se moramo odločiti za izgradnjo lastne surovinske osnove. Ker do sedaj nismo izdelovalci celuloznih vlaken, prepuščamo razvoj te dejavnosti dosedanjim proizvajalcem, zgradili pa bomo obrat za proizvodnjo beljene lesovine iglavcev. Potrošnja papirjev, ki vsebujejo kot dodatek in pa tudi večjo količino lesovine (60%) je vedno večja in v papirnici temu trendu sledimo. V letu 1980 predvidevamo, da bomo porabili že okrog
11.000	ton te vlaknine. Doma proizvedemo le 3.000 ton, ostalo pa moramo uvoziti. Potrošnja bo do leta 1985 narasla gotovo na 20.000 ton, zato bi zgradili do leta 1985 obrat v tej kapaciteti. Lesovina ima pred celulozo z gledišča ekonomičnosti prednost v izkoristku lesne mase. Potreba po lesu iglavcev (brusnem) bi se povečala od dosedanjih 10.000 m3 na 50.000 m3 v letu 1985. Ker je preskrbljenost papirne industrije s celuloznim lesom že sedaj kritična in je potrebno že sedaj uvažati pretežne količine lesa, se moramo priključiti akciji celotne papirne industrije za pridobitev gozdnih zemljišč in pogozdovanju. Samo na ta način namreč lahko v doglednem času pridobimo zadostne količine lesa za predvideno proizvodnjo lesovine. V nasprotnem primeru bi bili vezani na uvoz, ker domači gozdarji zaradi razvite lesno-predelovalne industrije ne morejo kriti vseh potreb po lesu.
Druga osnovna surovina, ki jo tudi v pretežni količini uvažamo, so polnila in pigmenti za premazne mešanice. Ker na domačem tržišču ni za papirno industrijo primerne tovrstne surovine (z izjemo majhnih količin kaolina iz rudnika Črna in karbonatov iz Makedonije, ki pa so dragi in zahtevajo dolg prevoz), bi uvoz lete deloma nadomestili z lastno proizvodnjo kalcijevega karbonata. Do leta 1985 predvidevamo proizvodnjo 2000 ton Ca-karbo-nata kot pigmenta za premazne mešanice in 3000 ton kot polnilo. Osnovne surovine za proizvodnjo karbonata (apna) je na domačem tržišču dovolj in to v neposredni bližini.
Povečanje proizvodnje papirja
na 75.000 ton letno in povečanje deleža površinsko oplemenitenih papirjev od 43 % v letu 1978 na preko 70% v letu 1985.
Povečanje proizvodnje na
75.000	ton bomo dosegli z boljšim izkoriščanjem kapacitete V. papirnega stroja (od predvidenih
35.000	ton v letu 1980 na 45.000 ton v letu 1985) in z rekonstrukcijo IV. papirnega stroja, ki bi se mu s tem kapaciteta povečala od sedanjih 17.000 ton letno na 20.000 ton letno. Pri sami rekonstrukciji bomo upoštevali vedno večje povprečje po površinsko oplemenitenih papirjih in v stroj vgradili premazni agregat (po drugi varianti celo 2 premazna agregata), s čemer bi pridobili možnost površinskega oplemenitenja papirja v samem sltroju. Del proizvodnje IV. papirnega stroja (15.000 ton) bi se uporabil za dodatno površinsko oplemenitenje na premaznem stroju, del proizvodnje (5.000 ton) pa za direkten plasma na tržišču. S tem bi proizvajali ca. 55.000 ton letno površinsko oplemenitenih papirjev, od tega več kot 50.000 ton za tržišče.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje papirja je treba povečati tudi skladiščne prostore za gotove izdelke, osnovne in pomožne surovine ter urediti transportne poti znotraj DO in dovoz
materiala v samo DO. Delo okrog razkladalnja,, nakladanja in podobne storitve je nujno mehanizirati. Povečana proizvodnja bo zahtevala tudi novih dodelavnih strojev, nekaj tudi zaradi varnosti obratovanja — vzdolžni rezalni stroj, previjalec, gladilni stroj, prečni rezalni stroj.
Povečanje proizvodnje tapet na 4 milijone rolic na leto in spre-meba kvalitete (flexo tisk — du-plex tapete) ter povečanje kapacitet tiskarne. To pa zahteva naslednje ukrepe:
—	nakup tiskarskega stroja za globoki tiski in kompletne linije za dodelavo tapet,
—	rekonstrukcija duplex tiskarskega stroja, to je vgraditev mini premazovalne naprave in rol polavtomata,
—	rekonstrukcija enega od tiskarskih strojev za klej ni tisk v petbarvni flexo tisk,
—	nakup stroja za kaširanje osnovnega tapetnega papirja,
—	nakup polavtomatske linije za pakiranje lepila za tapete,
—	nabava brusnega stroja za brušenje vzorčnih valjev,
—	nakup tiskarskega stroja za ofset tisk.
Ustrezno kvaliteto osnovnega papirja za tiskanje tapet bi dobili s kaširanjem dveh slojev doma proizvedenega papirja, od ka-katerih bi zgornji sloj odgovarjal za tiskanje v kvaliteti globokega tiska.
Zmanjšanje izmeta s konfek-cioniranjem odrezka — boljše izkoriščanje strojnih širin.
Pri sedanjem izpolnjevanju, predvsem izvoznih naročil papirja, je pogost slučaj, da zaradi izrednih formatov strojna širina ni dovolj izkoriščena, kar močno povečuje izmet pri posameznih vrstah papirja. Z vpeljavo kon-fekcioniranja tega obveznega odrezka bi ta problem rešili. Gotovi izdelki, produkt obrata za kon-fekcioniranje, bi bili pisalni bloki raznih dimenzij in podobno, vendar se ne bi na trgu pojavljali v količinah, ki bi zadevale ob interese dosedanjih proizvajalcev tovrstnih izdelkov.
Priprava lokacije za postavitev VI. papirnega stroja.
Ker v našem dolgoročnem planu predvidevamo postavitev še enega papirnega stroja, je treba že v tem obdobju pripraviti lokacijo za to napravo. Ker iz energetskih, transportnih in drugih razlogov lokacija ne more biti kjer si bodi, predvidevamo postavitev VI. papirnega stroja ob sedanjem V. papirnem stroju. Na tej lokaciji trenutno stojijo vzdrževalne delavnice in bi jih bilo potrebno preseliti na drugo območje. V srednjeročnem planu razvoja občine Moste-Polje je za Papirnico Vevče rezervirano območje MP-7 (sige), kjer je na voljo dovolj prostora (70.000 m2) za izgradnjo novih vzdrževalnih delavnic, ki so zaradi večanja proizvodnih kapacitet tako ali tako že postale premajhne.
Izgradnja novih, oziroma rekonstrukcija obstoječih energetskih kapacitet za krittje potreb povečane proizvodnje novega VI. papirnega stroja in manjša odvisnost od omrežja ELES.
Zaradi večanja proizvodnje, manjše odvisnosti od zunanjega dobavitelja in pa kot priprav za postavitev VI. papirnega stroja, je potrebno rekonstruirati ali pa na novo postaviti naslednje energetske objekte:
—	rekonstrukcija HE Fužine od sedanjih 1600 kW/h na 3500 kW/h.
— Obnova oziroma ponovna vgraditev dveh novih vodnih turbin na samem območju papirnice.
— Postavitev novega kotla s kapaciteto 50 ton pare na uro.
— Postavitev 9 MW parne turbine.
— Napeljava 110 kW električnega omrežja do papirnice.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Skladišče kaolina ob toplarni
Asfalt na novo urejeni ploščadi bo ohranjal celulozo, ki jo tu skladiščimo, čisto in takoj pripravljeno za uporabo. Tudi to je pogoj za
kvaliteto papirja
O svoji bodočnosti odločamo sami
(Nadaljevanje s 3, strani)
Vodenje take kadrovske politike (izobraževanje, štipendiranje), da bo omogočila nemoten razvoj papirnice.
Predvideni tehnološki razvoj bo zahteval porast zaposlenih od sedanjih 1260 na približno 1300. Povečanje bo zahtevalo zaradi predvidene mehaniziranoisti transporta predvsem kvalificiran, srednj estroko ven in visokostro-
koven kader, predvsem papirniške smeri, nekaj pa tudi strojne in ekonomske smeri.
Izgradnja 60 stanovanj, ureditev družbene prehrane in vlaganje v objekte družbenega standarda.
Nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in družbene samozaščite.
EFEKTI TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA
Proizvodnja	1980	1985	Index
Klasični papirji t	30.000	22.000	73,3
Premazani papirji t	37.000	53.000	143,3
Papir skupaj t	67.000	75.000	111,9
Lesovina t	4.000	20.000	500,0
Tapete rolic	1,8 X 10°	4 X 10«	222,2
El. energija MW./h	7	16	228,6
Para t/h	60	110	183,3
Ca karbonat t	—	5.000	—
Realizacija 106	1980	1985	Index
Klasični papirji	510	374	73,3
Premazani papirji	740	1.060	143,2
Tapete	110	244	221,8
Skupaj	1.360	1.678	123,4
Povprečne cene so zaradi pri-	Klasični papirji —• 17.000 din/tono		
merjave enake in nekaj višje kot v I. polletju 1979:	Premazani tono Tapete —	papirji — 61 din/rolico	20.000 din/
	1980	1985	Index
Število zaposlenih: Delitev skupnega prihodka:	1260	1300	103,2
Materialni stroški 10°	858	1064	124,0
Amortizacija	85	96	112,9
Dohodek Delitev dohodka:	417	527	126,4
Prispevki in obveznosti 106	148	184	124,3
Čisti dohodek Delitev čistega dohodka:	269	343	127,5
Osebni dohodek 106	157	196	124,8
Sklad skupne porabe	31	39	125.8
Poslovni sklad	70	95	135,7
Rezervni sklad	11	13	118,2
Akumulacija: 106	197	243	123,4
Delitev je izvedena na podlagi iste procentualne udeležbe posameznih kategorij, ki je bila dosežena v I. polletju 1979. Cene
surovin so konstantne za celotno obdobje, tako da so rezultati realno primerljivi.
ing. Andrej Mikelj
Vesti iz investicijske službe
Izgradnja novega vhoda in vratarnice
V mesecu septembru bomo začeli z izgradnjo novega tovornega vhoda in vratarnice, ki bo nasproti gasilskega doma. Z izgradnjo V. PS in povečanjem skladišč se je močno povečal preko obstoječega vhoda transport, ki pa s stališča cestno-
varnostnih predpisov ni več ustrezal svojemu namenu. Zaradi tega smo pred leti že razširili dovozno pot ob brusilni« in delavnicah, razširitev in oprema vhoda pa je na vrsti zdaj. Večja vratarnica bo namenjena vratarjem — čuvajem in gasilcem z vsemi pripadajočimi sanitarnimi in garderobnimi prostori. Vhod bo, skladno z zahtevami promet-
nega inšpektorja, opremljen s potrebno signalizacijo in zapornicami.
Prav tako bo obnovljen železniški vhod.
Sredstva za izgradnjo so zagotovljena, v kratkem pa bomo pridobili tudi gradbeno dovoljenje.
Po terminskem planu naj bi bila izgradnja končana maja prihodnje leto.
Omenimo naj še to, da je predvideno mesto za namestitev kontrolnih ur in kartic. V bodoče naj bi namreč preusmerili vstop delavcem premaza, V. PS, delavnic in toplarne na novi vhod ob gasilskem domu.
Asfaltna ploščad
Delavci Gradisa in Slovenija-cest so pred kratkim dokončali izgradnjo asfaltne ploščadi v izmeri nekaj preko 6000 m3. Delo so končali res zadnji trenutek, saj smo na skoraj topel asfalt že skladiščili prve pošiljke ruske celuloze.
Izgradnja zaklonišča
Dela so skoraj v celoti gotova. Za tehnični prevzem, so potrebna še nekatera dopolnila (montaža opreme, prestavitev telefonskega kabla iz tunela v cevi), ki pa jih bomo po zagotovilih izvajalcev del končali v mesecu septembru. V kratkem bomo izvršili povšin-ski odkop pri trgovini tapet in sanirali obstoječ obok tunela, ter ga hidroizolirali. V ta namen smo že pridobili dovoljenje za delno zaporo ceste.
Prav tako nam izvajalci del obljubljajo skorajšnje dokončanje in asfaltiranje dovoznih poti do upravnega poslopja. Tako nas bodo »prikrajšali« za jutranji tek čez ovire.
Za prizidek k V. PS smo s sklepom DS izločili potrebna sredstva in smo tiki pred podpisom pogodbe z izvajalcem del — RUDISOM. Po dosedanjih pogovorih in zagotovilih naj bi bil objekt zaprt v januarju 1980.
Pred premaznim objektom gradbeni delavci končujejo z izdelavo temeljev za 2 ležeča rezervoarja volumna 105 m3, ki 3U bodo montažerji SKIP v naslednjih dneh tudi postavili.
Jalovec
Vodočistilna naprava dobro deluje. Od nje je odvisna čistoča reke in življenje v njej, kar posebno upoštevajo vevški ribiči
Delegati poročajo
Tov. Stane Babnik se je kot delegat KD SIS za kulturo udeležil 7. seje OKS občine Moste-Polje, kjer je bil iz zbora uporabnikov poleg ostalih izvoljen za delgata 6. seje LKS (ljubljanske kult. skupnosti).
Na seji je bilo obravnavano in sprejeto:
—	program LKS za leto 1979,
—	finančni načrt LKS za leto 1979 ter temeljna izhodišča in merila za ugotavljanje cene programov,
—■ delovni program izvršnih odborov OKS in LKS za pripravo srednjeročnega plana do leta 1985 in dolgoročnega plana do leta 2000 za področje kulturne dejavnosti.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Mo-ste-Polje je julija sklicala skupno sejo zbora uporabnikov in izvajalcev; seje se je udeležil ing. Danilo Skerbinek. Ob 56 °/o udeležbi delegatov obeh zborov (kar je verjetno vpliv počitniškega obdobja), so prisotni delegati razpravljali o problematiki stanja stanovanjskega gospodarstva v naši občini ter sprejeli predloge in priporočila za še boljše delovanje SSS v bodoče.
Podpisovanje SS za izgradnjo stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine se je pričelo v juniju. Na seji se je obravnavala vsa problematika v zvezi z razpisom za evidentiranje kupcev stanovanj.
Govorilo se je tudi o izhodiščih kriterijev, ki so se oblikovala in uravnavala za celotno področje mesta Ljubljane. Merilo za intenzivnost in prisotnost stanovanjske problematike v naši občini kaže podatek, da je SS o ustanovitvi SSS (samoup. stan. skup.) naše občine podpisalo 95,1 %> OZD, KS in drugih upravičencev. S tem je bil sporazum sprejet.
Pri načrtovanju izhodišč SSS Moste-Polje za plan srednjeročnega obdobja 1981—1985 se bodo to pot upoštevale že skupne smernice enotnega stanovanjskega gospodarstva Ljubljane. Dokument in delo bo sila obsežno, saj bodo sodelovale vse občine in Zavod za družbeni razvoj Ljubljane.
Poleg finančnega poročila za I. trimesečje, obravnave programa investicijskega vzdrževanja KS in HS ter sklepanja o porabi sredstev amortizacije od leta 1974—1979 je bilo glasovanje še za sporazum za združevanje sredstev za programsko delovanje Radia »Glas Ljubljane«.
V	juliju se je ing. Danilo Skerbinek udeležil tudi zasedanja skupščine samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin (ISNAP) v SRS kot direktni delegat velike porabnice goriva — Papirnice Vevče.
V	delu dobro pripravljene skupščine so bile obravnavane dopolnitve sporazuma o ustano-
vitvi ISNAP, poročilo o 4-letnem delu ISNAP, o temeljih samoupravnih planov in plana razvoja naftno-plinskega gospodarstva za 1981—1985, poročilo o energetski situaciji v letu 1979 in o ukrepih za zagotovitev preskrbe z energijo.
Precej razprave je bilo namenjeno porabnikom, ki imajo instalirane naprave za koriščenje zemeljskega plina, pa plina ne koristijo, uporabljajo pa tekoča goriva. Eden od vzrokov pomanjkanja tekočega goriva je tudi v taki praksi.
Okoli cene goriv je iz razumljivih ozirov bilo največ govora. Surova nafta se je od lanske cene 13,34 $ za sodček (93,38 S/tono) povečala v maju letos na 17,5 S za sodček (122,5 $/tono) s tem, da lahko posamezni izvozniki k tej ceni prištejejo še premije (do 19$ za sodček) po lastni presoji.
Na osnovi cen nafte se tekoče korigirajo cene zemeljskega plina, kar napoveduje, da se bo cena 1 Nm’ zemeljskega plina ponovno povečala in zadela tudi našo delovno organizacijo.
Predlog zakona o energetskem gospodarstvu, ki je bil prav tako v razpravi, prinaša kopico novih, a v tej z gorivi kritični situaciji potrebnih ukrepov (energetska soglasja, organiziranost energetike, določanje cen energetskih
(Nadaljevanje na 6. strani)
Novo v samoupravljanju
V	avgustu je bila organizirana Za otroke, stare od 5 do 7 let, Plavalna šola, ki je trajala 6 dni.
Konec julija smo na zborih delavcev obširno obravnavali gospodarjenje v prvem polletju in sprejemali polletni zaključni račun.
Komisija za kulturo pri konferenci OOZS je organizirala dvodnevni ogled Budimpešte in nje-n‘h. znamenitosti.
Delovna akcija ob brunarici Trebeljevo je lepo uspela.
V	septembru so bili zbori delavcev, na katerih smo obravna-VaH samoupravni sporazum o Združevanju sredstev za geološke lrR tehnološke raziskave v Rud-rdku kaolina Črna — Kamnik, Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela ter akcijski Program za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Potrjevali pa smo tudi spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev Za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in Prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1.978 do 1982. Z omenjenim sporazumom smo se v decembru 1977 sporazumeli in dogovorili, da od bruto osebnega dohodka izločamo 6 °/o za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in Prenovo stanovanj ter izgradnjo omrežja primarnih komunalnih daprav in objektov, V predlogu sprememb in dopolnitev tega sporazuma, ki ga je pripravila Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana in Zveza komunalnih skupnosti ljubljanskih občin je predlagano, da se do 20 odstotkov iz 6 odstotkov, ki jih °d bruto OD namenjamo za omenjene dejavnosti, namenja za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene gradnje; do sedaj se je za to namenjalo le 15 % od 6°/o iz bruto OD. Ta prerazporeditev iz 15 na 20 % zagotavlja realizacijo določil zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, seveda pa to Pomeni sorazmerno znižanje za 5 “/o sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve.
Delitev sredstev iz 6 % od bruto OD je naslednja:
■— sredstva OZD 4.0,25 %>,
■— družbena pomoč 16 %>,
— kreditiranje stanov, graditve 13 % (prej 18%), v — financiranje izgradnje omre-zia komunalnih objektov primarnega in sekundarnega pomena ter virov 20 % (prej 15 %),
'— prenove stanovanj 5 %,
. izgradnja domov za učence m študente 5,75 %.
S predlagano prerazporeditvijo bo zagotovljen trajnejši vir financiranja izgradnje komunalnih naprav in s tem omogočena stanovanjska graditev. Cena m2 stanovanjske površine za stroške financiranja sekundarnih naprav, m služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah, se bo tanjšala, kar bo relativno vplivalo na zniževanje cen stanovanjske graditve.
Ki. kongres ZKJ in še posebej "Dl. kongres ZKS sta posvetila stanovanjskemu gospodarstvu Posebno pozornost. V kongresni Resoluciji je podčrtano, da je ure-Dnje stanovanjskih zadev delov-ljudi pogoj za krepitev nji-hove ekonomske in socialne varnosti. Neposredna predkongresna aktivnost ZK in vseh subjektivni* sil ter samoupravnih orga-Pov je bila usmerjena k vsebin-sbi preobrazbi stanovanjskega
Gospodarstva.
g testna konferenca SZDL in arnoupravna stanovanjska skup-°st Ljubljana sta pripravili nedlog akcijskega programa za nnsničevanje samoupravnih '^benoekonomskih odnosov na Področju stanovanjskega gospo-arstva v Ljubljani. Široke javne
razprave o tem predlogu so potekale v TOZD, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih, občinski in mestni skupščini in v družbenopolitičnih organizacijah v Ljubljani.
Predlog akcijskega programa obsega:
—	samoupravno organiziranost stanovanjskega gospodarstva,
—• planiranje	stanovanjskega
gospodarstva,
—	stanovanjsko graditev,
—	gospodarjenje is stanovanji,
—	prenovo stanovanj,
—	družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	združevanje sredstev in financiranje,
—■ delo strokovnih služb v stanovanjskem gospodarstvu in
—	specifično problematiko stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani.
Ta akcijski program bo, ko ga bomo po široki javni razpravi dopolnjenega sprejeli, pomenil obvezujoč dokument za vse dejavnike, udeležence v stanovanjskem gospodarstvu, saj je po svoji zasnovi oblikovan tako, da so jasno opredeljene naloge, nosilci nalog in čas, potreben za realizacijo navedenih nalog. Brez dvoma se vsi zavedamo, da je ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje pomemben pogoj za počutje delovnega človeka, za njegovo delovno storilnost in socialno varnost ter sploh za njegov odnos do okolja, v katerem živi in ustvarja.
Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, ki smo ga tudi obravnavali na zborih delavcev, ureja skupne osnove ekonomskih in delovnih odnosov v svobodni menjavi dela in pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela med udeleženci v DO Papirnica Vevče. Udeleženci samoupravnega sporazumevanja o svobodni menjavi dela so kot uporabniki vse temeljne organizacije v Papirnici Vevče in kot izvajalec Delovna skupnost skupnih služb Papirnice Vevče.
S tem sporazumom urejajo udeleženci in izvajalci medsebojne odnose, upoštevajoč ekonomske zakonitosti proizvodnje, ki vplivajo na ustvarjanje vrednosti in dohodka v materialni proizvodnji ter sporazumno določajo osnove za vrednotenje rezultatov dela.
DSSS pridobiva dohodek z ustreznim izvajanjem nalog, določenih z letnim planom in programi dela ter je na podlagi svojega prispevka k skupnemu rezultatu udeležena v sorazmernem delu v skupnem dohodku uporabnikov.
Na zborih smo razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu, ki predvideva združevanje sredstev za geološke in tehnološke raziskave v Rudniku kaolina Črna.
S tem SS naj bi podpisnice prevzele tudi skupno odgovornost za7"' nadaljnji razvoj proizvodnje ka-" olina ter obvezo, da bodo sklenile SS tudi za financiranje celotnega programa.
Po investiciji bi bil po navedbah v obrazložitvi kaolin precej dražji kot doslej, čeprav je že sedaj predrag in ga kupujemo le zaradi drugih, neekonomskih razlogov. Kalcijev karbonat, za katerega pridobivanje in investicijo smo ise mi že odločili, se kaže neprimerno cenejši in tudi kvalitetno neprimerno višji, saj bi z njim nadomestili drag uvozni kaolin za premaz.
Skupna vlaganja v Črno bi po ocenitvi znašala vsaj 220 milij. din in ta denar naj bi po predloženem SS združile podpisnice v naslednjih letih, kar pa je praktično skoraj nemogoče, saj smo tako mi kot ostale papirnice prezadolženi zaradi velikih anuitet in nimamo nobenih prostih investicijskih sredstev. Za našo tovarno je mnogo bolj interesantno vlaganje v proizvodnjo kalcijevega karbonata, ki temelji na domači surovini, nima nobenih tehnoloških rizikov ter obenem rešuje tudi preskrbo s premaznimi
kaolini ter znižuje uvoz iz zelo oddaljenih virov.
Seveda pa ne nameravamo zavirati razvoj Rudnika Črne, zato smo na zborih delavcev sprejeli sklep, da bi zaradi solidarnosti združili sredstva za tekoče raziskave v višini 1,298.000,— din, vendar brez obvez za kredite, ki bi jih Rudnik Črna najel.
V prvi fazi bi bile izvršene tudi tehnološke raziskave, tako da bi po poskusnem separiranju preizkusili uporabnost tega kaolina na papirnem stroju, pri tem pa ugotovili stopnjo izkoristka kaolina, ki je bistvenega pomena za upravičenost bodočih naložb.
Po sklepu konference OOZS so izvršni odbori sindikata zadolženi za začetek in permanentni potek akcije v smeri sodelovanja vseh delavcev pri izdelavi srednjeročnega razvoja naše tovarne za obdobje 1981—<1985. Ker je planiranje sestavni del samoupravljanja, bomo na vseh zborih delavcev tekom tega in prihodnjega leta vodili razmišljanja in razprave o našem bodočem razvoju. Izhodišče za razpravo nam služijo SMERNICE SREDNJEROČNEGA RAZVOJA, ki jih je pripravila strokovna služba.
Po osnovnih organizacijah sindikata smo pričeli z zbiranjem naročnikov paketa rezervne hrane »DANES IN JUTRI 84«, katerega bodo interesenti odplačali v štirih brezobrestnih obrokih.
Konferenca OOZS je obravnavala tudi program aktivnosti za uresničevanje stališč Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanje načela delitve po delu. Osnovne organizacije zveze sindikata so dolžne, da spodbujajo, usmerijo ter spremljajo uresničevanje teh stališč in v to aktivnost vključijo vse družbenopolitične dejavnike.
Na sestanku konference smo ocenili stanje ter se opredelili za najnujnejše naloge ter način priprave -s temeljno vsebino programa. Na tej osnovi mora strokovna služba pripraviti predlog programa za delavski svet.
Uresničevanje teh »stališč« je ena najpomembnejših in tudi trajnih nalog zveze sindikata, zato ter j a resen in odgovoren pristop vseh, ki so odgovorni, da se stališča v praksi tudi dejansko uveljavijo kot sestavni del vseh stabilizacijskih prizadevanj.
Konferenca OOZS je predlagala in soglasno potrdila naslednje delegate:
Ing. DANILO SKERBINEK za novo 4-letno mandatno obdobje v samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji. V pojasnilo naj povemo, da je ing. Skerbinek delegatsko nalogo v pretekli mandatni dobi opravljal sila vestno, za kar mu gre zahvala nas vseh, obenem pa tudi vnaprej pričakujemo, da nas bo še tako seznanjal z delom ISNAP kot doslej.
Tov. DUŠAN POLJANEC v svet za razvojna vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje.
Tov. JANEZ AVBELJ v volilno komisijo krajevnega odbora SZDL.
Tov. MILENA AVBELJ v komisijo za izdelavo srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj.
Tov. ANTON NOVAK in tov. VIDA BARTOL v družbeni organ upravljanja z informativnimi glasili SOZD Slovenija papir — izdajateljski svet.
Delavski svet delovne organizacije je sklenil, da se v skladu s sanacijskim programom dolgoročnih sredstev, ki je bil potrjen v lanskem letu, olajša odplačevanje zunanjega finančnega kredita, najetega pri Deutsche Ge-nossenschaftsbank Frankfurt in sicer s podaljšanjem odplačevanja na 12 obrokov, kar bo v 6 letih odplačano. Tudi obrestna mera je delno znižana.
Potrjena je bila tudi dopolnitev prijave naše raziskovalno-inovacijske naloge za izgradnjo
Del udeležencev z zbora delavcev TOZD Blagovni promet
objekta za proizvodnjo kalcijevega karbonata zaradi kriterijev pridobitve kredita.
Na delovni akciji Lipoglav 79 so sodelovali trije brigadirji iz naše delovne organizacije.
Igrišča v športnem parku Slavij a po sklepu delavskega sveta upravlja komisija za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo pri svetu krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj; seveda je lastniki igrišč Papirnica Vevče oz. TOZD Družbeni standard. Tako upamo, da bo vsaj nekoliko bolj oživljena športna dejavnost na Vevčah, izboljšalo pa naj bi se tudi stanje igrišč, ki do sedaj niso bila najlepše oskrbovana.
Strokovna služba bo v najkrajšem času izdelala predloge korektur za udeležbo v nagrajevanju na pogonsko pripravljenost in poslovno uspešnost za TOZD Tehnični papir — ročno dodelavo, TOZD Grafični papir, TOZD Blagovni promet in DSSS, kjer sedanji normativi popolnoma ne ustrezajo glede na ustvarjeni ostanek dohodka in procent udeležbe na poslovno uspešnost.
Tovarna celuloze Obir v Reberci normalno obratuje in nam že pošilja celulozo. Mesečno proizvede ca. 2200 ton celuloze, ld se razdeli na štiri partnerje (na nas odpade 550 ton). Za uvoz te celuloze nam ni potrebno koristiti naših uvoznih pravic. Potrebujemo le soglasje Zveznega sekretariata za trgovino; cena te celuloze je 6400 šilingov.
Za TOZD Tehnični papir bo zaradi lažjega in ažurnega dela po sklepu delavskega sveta nabavljeno 6 dvižnih miz za ročno dodelavo, od tega 2 za premaz. Delavski svet je potrdil tudi opise del in nalog za vodjo proizvodnje papirja, asistenta vodje proizvodnje za premazni oddelek in za vodjo konstrukcije. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se delavkam, ki so pred upokojitvijo oz. delajo po 20 in več let na delovnih nalogah prebiralke papirja, delilke, zavij alke, normni predpis zniža, ker po tolikih letih dela ne morejo več dosegati osebne norme in so prikrajšane pri osebnih dohodkih in pokojnini.
Tov. Sotošek Maks in tov. Bu-garič Slobodan sta na vzdolžnem rezalnem stroju dosegla izjemen proizvodni rezultat — zrezala sta 51.100 kg papirja Multipak S v 12 urah, za kar sta prejela po
500,00	din nagrade.
Stroj za črtanje papirja v ročni dedelavi papirja je odšel v zasluženi pokoj; naročil za ta stroj ni več, vzdrževanje pa je zaradi dotrajanosti nemogoče.
Zaradi predvidenega odhoda v pokoj predsednika komisije za delitev dohodka in OD tov. Udoviča je bil za novega predsednika te komisije predlagan tov. Kocjančič Marjan, ki je funkcijo sprejel.
V TOZD Grafični papir je tov. Goršič Marko potrjen za pooblaščenega delavca za varnost v TOZD.
Delavski svet je potrdil nove opise del in nalog, ki jih je na predlog vodstva TOZD izdelala kadrovska služba: vodja priprave tehnološke vode na V. RS, pomočnik vodje priprave snovi V. PS, pripravljalec polnil na V. PS in vodja mazalnih naprav. Sprejet je bil tudi sklep, da naj strokovne službe pripravijo predlog za večji vpliv TOZD Grafični papir na izračun normativa produktivnosti (točke).
TOZD Blagovni promet: sklenjeno je bilo, da se podpiše samoupravni sporazum o trajnem medsebojnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka med Papirnico Vevče in Tiskarno in kartona-žo Gorenjski tisk Kranj. Ta SS se je sklenil z namenom, da se z združenim znanjem, delom in sredstvi proizvede nov izdelek •— fototapeta VETA. Cena fototape-te v dimenziji 392 X 276 cm bo fco kupec 710,00 din. Člani kolektiva dobijo vsako leto eno fo-totapeto s 30 % popustom od osnove + prometni davek — enako velja za upokojence.
Potrjen je bil tudi neto valutni rok pri prodaji tapet od dosedanjih 15 na 30 dni po sprejemu blaga in sicer zato. da smo še vedno lahko lconkurentni, saj nekateri proizvajalci tapet nudijo veletrgovini celo do 90 dni neto valutni rok.
Zavod za cene nam povišanja cen papirja za 14% ni odobril, pač pa le za 8%. Zato je prodaja pripravila samoupravni sporazum, s katerim bi nastalo razliko pridobili iz dohodka naših kupcev.
V TOZD VETA je bil na delavskem svetu sprejet nov normativ za flexo stroj, ker stari normativ, ki je bil postavljen v času po poizkusnem obratovanju in nepopolni produkcijski zasedbi, ni bil realen. O normativu na flexo stroju so razpravljale tudi družbenopolitične organizacije v TOZD, ki pa zaradi nesklepčnosti niso zavzele določenega stališča. Gotovo pa je vsem popolnoma jasno, da mora stroj dati od sebe toliko, za kolikor je namenjen in teči z maksimalno možno hitrostjo, predvsem pa še v tej »zlati« dobi prodaje tapet, ki pa jo že prav zaradi neizvrševanja tega spuščamo skozi roke. Jasno je, da nekateri samovolj neži nikakor ne morejo delati tako, kot bi njim najbolj ustrezalo, saj s tem ne moremo doseči v tej vsestranski borbi za večjo produktivnost tudi večjega narodnega dohodka, za katerega zvišanje se moramo prav vsi boriti, v nasprotnem primeru pa bodo potrebne sankcije.
Komisija za družbeni standard
je sklenila, da se delno povrnejo stroški letovanja otrok tistih naših delavcev, ki so vložili prošnje in sicer v višini 600,00 din.
DSSS:	dosedanji predsednik
delavskega sveta tov. Rudi Smrekar st. je bil ponovno izvoljen za predsednika v novi mandatni dobi, za namestnika pa je bila izvoljena tov. Trtnik Marija.
V. B.
Paket rezervne hrane »Danes in jutri se vključuje v akcijo »N N N P«
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (pomembne (uspehe predvsem zaradi dejstva, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje tako v 'združenem delu, v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija pod geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade, nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen prizvok, je človek, delavec in občan edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni
vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi naj večje elementarne stihije.
Prav 'zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenosti delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije doživlja vrh svojih akcij prav v septembru letošnjega leta.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo »NNNP«.
Visebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Število »84« torej pomeni: 7 dni X 3 obroki X 4 osebe = 84.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fizi-
ološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1000 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človekovega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje
navodila zq pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in na taborjenju.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, neka-
Paket rezervne hrane »Danes in jutri 84« nam bo omogočil potrebno zalogo hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, izdelki iz paketa pa nam bodo prišli prav tudi na izletu in na taborjenju
Delegati poročajo
(Nadaljevanje s 4. strani)
vlirov, racionalna proizvodnja in poraba energije...).
Zakon bo dokončno obravnavan in sprejet v tem mesecu.
Konec julija je bila tudi 18. seja IO samoupravne stanovanjske skupnosti občine Moste-Polje, na kateri se je poleg obravnave polletnega obračuna, osnutka pravilnika o pogojih lin merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj SSS občine Moste-Polje in samoupravnega isporazuma ter pogodbe o dolgoročnem opravljanju storitev pri vzdrževanju stanovanj, razpravljalo tudi o organizirani gradnji v Zalogu (MS 11) in Sp. Kašlju (MS 106). Tudi s te seje je podal poročilo delegat — ing. Danilo Skerbinek.
MS 11:
—	pri pridobivanju zemljišč so velike težave,
—	pri reševanju zemljiškega vprašanja sta možna sporazumni
in razlastitveni postopek (to traja 2—3 leta),
—	jasno je, da imajo lastniki prednostno pravico, vendar bo treba postopek pospešiti na katerikoli način.
MS 106:
—	do dokončnega oblikovanja zazidalnega načrta še ni prišlo, vendar je pri LUZ v fazi dopolnjevanja,
—	določeni del parcel je nesmotrno izkoriščen,
—	dan je predlog za razširitev zazidalne cone, zato je bil del zemljišča prekvalificiran iz industrijskega v stanovanjsko cono,
—	to zemljišče je najdlje pripravljeno za pričetek del.
Sklepi ob tej točki so bili:
— Staninvest naj do približno 15. 9. pripravi predlog organizacijskih ukrepov za pristop k organizirani gradnji,
—	pripravi naj se predlog vseh udeležencev gradnje (ing,
Skerbinek je navedel, da je Papirnica Vevče zainteresirana za ca. 40 stanovanjskih enot) in vsaj preliminaren osnutek sporazuma za gradnjo,
—	obseg gradbenega programa naj zajema vse področje, ki je za zidavo takoj uporabno. Soseska da mnenje, katero je to območje,
—	pripravi naj se predlog ope-rativno-tehničnega vodstva, ki ga sestavljajo predstavniki SSS Moste-Polje, krajevne skupnosti, Staninvesta. LUZ, soseske in predstavniki zainteresiranih z nalogo, da sestavijo programsko zasnovo pristopa oz. vodenje priprav,
—	pripraviti je treba kalkulacijo stroškov in predlog načina financiranja priprav (v začetku s pomočjo banke, kasneje s sofinanciranjem interesentov),
—	sestaviti je treba terminski plan poteka del in nalog na obeh soseskah.
V. B.
teri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din; cena izdelkov v paketu je za približno 20 odstotkov nižja od maloprodajnih cen.
V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do
400.000	prehrambenih paketov, za leto 1980 pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, predvidevajo pripraviti 100.000 paketov.
Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventualne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi.
Želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino.
Da bi delovnim ljudem in občanom čim bolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84«, sta zveza sindikatov in SZDL kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali kot pri ostalih načinih kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani.
Ker na Vevčah že skoraj ni prostora za zidavo, se bo treba usmeriti na okolico
84«
Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe Pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, tel. (062), 84-1-551 ali HP Kolinska — odd. Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. (061), 24-614.
Namen paketa je torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne ali elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz-gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z zglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče. Tak° bo prehrambeni paket »Danes ih jutri 84« postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa.
Seznam izdelkov v paketu rezervne hrane »DANES IN JUTRI
84«
1.	Kakao napitek instant — I doza
2.	Mešanica za belo kavo instant
—	1 doza
3.	Instant osvež. napitek »Grin-go« — 4 zav.
4.	Morska sol jodirana — 1 zav-
5.	Sardine v olju — 2. kom.
6.	Riba z zelenjavo Argo-Picnic
—	4 kom.
7.	Instant polenta — 2 zav.
8.	Juha z govejimi cmočki — 1 kom.
9.	Gobova juha — 1 kom.
10.	Domača juha z jetrnim rižem
—- 1 kom.
11.	Juha Mexicana — 1 kom.
12.	Blejska juha — 1 kom.
13.	Gov. juha - kocke — 1 kom-
14.	Preliv za testenine — 1 kom-
15.	Instant pire krompir — 5 kom.
16.	Delcstroza — 5 zav.
17.	Instant Bebi riževi kosmiči — 1 kom.
18.	Vanilij eva krema Romansa —■ 1 kom.
19.	Mesni narezek — večji 150 g
—	4 kom.
20.	Mesni narezek — manjši 100 g
—	2 kom.
21.	Stročji fižol s svinjskim mesom — 2 kom.
22.	Svinjski paprikaš ali junečji zrezek v lovski omaki — 2 kom-
23.	Domača sarma — 2 kom.
24.	Goveji golaž — 4 kom.
25.	Grah z junečjim mesom — 2 kom.
26.	Čufte v paradižnikovi omaki
—	2 kom.
27.	Gost srbski fižol s hamburško slanino — 2 kom.
28.	Kranjska klobasa s kislim zeljem — 2 kom.
29.	Mleti poper — 1 zav.
30.	Pašteta special —- 2 tubi
31.	Testenine za juho s korenčkom — 1 zav.
32.	Jajčne testenine — 21 zav.
33.	Mlečna čokolada — 1 zav.
34.	Jedilna čokolada — 1 zav.
35.	Šipkov čaj z dodat, hibiskusa
—	1 zav.
36.	Keksi Petit Beurre — 8 zav-
37.	Prepečenec — 4 zav.
38.	Marmelada — 2 plast. p.
39.	Evaporirano mleko — nesladkano — 2 dozi
40.	Krema z lešniki in kakaok1
—	1 plast. p.
41.	Suhe slive — 7 kom.
42.	Sir Zdenka — 2 zav.
43.	Sladkor v kockah — 1 zav.
44.	Vžigalice — parafinke — * kom.
45.	Sveča — 1 kom.
Le kulturen, napreden, razgledan človek je lahko resnično živ član naše socialistične družbe
Se dva meseca in tradicionalno bodo zopet izšle knjige PREŠERNOVE DRUŽBE za leto 1979.
Redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe z naslovom »Knjižni DAR 1979« obsega pet knjig:
PREŠERNOV KOLEDAR 1.980 “o kot osrednja knjiga letne zbirke tokrat še posebej zanimiv, tako da boste zanesljivo večkrat Pogledali vanj — pa ne samo, oa bi ugotovili kdaj, na kateri ban ima kdo od vaših drugih r°jstni dan ali kak drug osebni Praznik, pa tudi ne samo zato, da bi se prepričali, koliko prostih oni se obeta ob kakem državnem Prazniku. Nedvomno si boste z veseljem prebrali tudi katerega °d zanimivih člankov z raznih Področij, si osvežili spomin, ali Poučili glede te ali one stvari, ki bo ravno takrat ponovno pomembne ali kako drugače v središču pozornosti in o kateri bo !ekla beseda v prijateljskem krogu. Koledar boste odprli tudi *akrat, kadar boste potrebovali Podatek te ali one vrste, pa tudi, ^a si preberete prijetno, hudomušno ali bridko črtico ali pesem katerega od vaših pisateljev ozi-r°ma pesnikov, ki so tokrat po-ssbej za Prešernov koledar navali svoje vrstice in stihe. Kot vsako leto bo tudi v Prešernovem koledarju 1980 vrsta drobcih informacij in zanimivosti; kujiga bo velikega formata, obogatena z barvnimi reprodukcijami enega najpomembnejših slovenskih slikarjev in tudi dru-
pče izdatno ilustrirana, obsega-a Pa bo okoli 200 strani.
DEBELE ZGODBE PETRA FULEŽA — Juro Kislinger; t.o je satira in prav teh v naših knjigarnah primanjkuje oziroma jih sploh ni, ni tistega pisateljskega humorja, ki je človeško žlahten, napisan z bistrino duha in z domišljijo, ki ne pozna meja. Prav tako malo je v naših knjigah partizanskega humorja, predvsem tistega, pri katerem se more zasmejati vsakdo med nami, zasmejati z vso človeško vedrino in nikoli žaljivo.
In takšna je Kislinger jeva knjiga o našem preprostem človeku in partizanu Petru Fuležu, v katerega zgodbah je rečeno, da so take, da povedo o partizanih tisto, kar se rado zamolči; pripovedujejo o svojevrstni druščini tovarišev v boju za svoj narod, jezik, domovino in revolucijo po človeški meri. Risbe slikarja Janeza Vidica pričarajo pisateljevemu pripovedovanju o partizanu Petru Fuležu nove širine in brezmejnosti tega našega partizanskega, ljudskega humornega pisanja.
ROKOVNJAČI — Josip Jurčič, Janko Kersnik; to delo dveh naših najbolj romantično, pa zanimivo pišočih pisateljev, nam je poznano še iz šolskih let, gotovo pa nam je pripoved o rokovnjaškem poglavarju Grogi in njegovi ljubezni do Polonice že nekoliko zbledela v spominu. Privlačna zgodba se odvija v času, ko so bili našo deželo zasedli Napoleonovi Francozi; v njej so prikupno orisane takratne šege in navade, tako drugačne od vsakda-
njosti, kakršno poznamo danes,, orisani so resnični kraji naše domovine, kakršni so le-ti bili pred skoraj dvesto leti. S to knjigo je Prešernova družba želela ugoditi tistim naročnikom, ki so se včasih upravičeno pritoževali, da so dela naše, slovenske pripovedne klasike v zbirki premalo zajeta. Knjigo je z izvirnimi slikami opremil naš priznani umetnik Maksim Gaspari.
PRVI SNEG — Mihailo Lalič; je nadvse človeško in ljudsko pripovedovanje črnogorskega pripovednika o našem partizanskem času. Pisatelja kot da ni čutiti, vendar pa bralec teh pripovedovanj čuti z nadami, strahom in s trpljenjem pisateljevega ljudstva, obenem pa začuti gnus do vsega, kar ponižuje in sramoti človeka samega. Ti črnogorski partizanski biseri bodo izšli pri nas v prevodu pesnika Severina Šali j a.
VRTNARJEVI SPOMINI — Ciril Jeglič; to je delo našega znanega vrtnarja, krajinarja, ljubitelja in varuha narave, katerega razpon spominov, ki pa niso navezani le na naravo, zaobjema osemdeset let. Knjiga govori predvsem o tem, kako in zakaj raste človekova ustvarjalnost in kako se posameznikova osebnost ob pristni povezanosti z naravo lahko prebija mimo vseh porazov, stisk in tudi zmag do trdnega in vrednega življenjskega spoznanja.
Tisti člani, ki so naročnino za zbirko PD pravočasno poravnali, bodo prejeli še roman MIKLAVŽ BREUGNON — Romain Rolland; delo je polno vedrine in možate vere v človeka. Dogodki, ki so opisani in ki zadevajo življenje pisateljevih junakov, so cesto hudo tragični: vojna, lakota, naravne katastrofe, osebne nesreče posameznikov, smrt ljubljenih tovarišev ali sorodnikov, tpljenje in žalost, skratka vse, kar človeku greni življenje, vse to je tudi v Rollandovi knjigi. Toda veličastna posebnost njegovega romana je v duhu, s kakršnimi njegovi junaki — predvsem Miklavž Breugnon sam, pa tudi njegova hči Martina in. ne nazadnje, njegova »stara« — sprejemajo te življenjske neprilike; veličina je v zanosnem zaupanju v človeško dobroto, ki mora prej ali slej zmagati.
Maksim Gorki je o Rollando-vem delu zapisal — in zdi se, kot bi govoril za današnji čas: »Govoriti o humanizmu v naših dneh divjaštva velja za neumno čvekanje. Imeti je treba srce, ki je zmožno delati čudeže, da se sredi takšnega ozračja ustvari tako vedra knjiga, kot je Miklavž Breugnon, knjiga neomajne vere v svojega bližnjika.«
MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA — Franc Šetinc; to knjigo bodo vsi naročniki prejeli poleg vseh drugih knjig brezplačno. V povzetku svojega dela je tov. Šentinc napisal: »Namen knjige, ki sem jo napisal za Prešernovo družbo je, da kar se da poljudno, seveda pa ne na škodo tehtnosti vsebine, približa Kardeljevo misel in delo najširšemu krogu bralcev. Veselilo me bo, če bodo po knjigi segli mladi ljudje ob študiju in delu in če jo bodo z zanimanjem brali tudi starejši, predvsem delavci in kmetje. Rad bi, da bi bila knjiga MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA primerno tolmačenje in napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvirnih del, katerih ne more nadomestiti noben, najsi bo še tako obširen, živ in aktualen povzetek.«
Omenjeno knjigo lahko naroči posebej vsak, ne samo naročniki redne zbirke PD; cena tako posebej naročene knjige, vezane v celo platno, bo 70.— din.
Cena redne letne knjižne zbirke je broširana 150.— din in vezana v celo platno 210.— din.
Pri Prešernovi družbi bo izšla tudi zbirka romanov LJUDSKA KNJIGA, ki stane vezana v celo platno 350.—■ din in obsega 6 knjig romanov iz svetovne književnosti :
Frank Yerby — SARACEN-SKO BODALO je privlačen viteški roman iz začetka 13. stoletja, ko je srednji vek dosegel svoj vrh.
John Steinbeck — SLADKI ČETRTEK je šaljiva pripoved o junakih montereyskega podzemlja ali bolje rečeno »roba«.
Pascal Laine — ČIPKARICA je ljubezenski roman. Za to delo je avtor zasluženo prejel naj-višjo francosko nagrado za literaturo — Prix Goucourt za leto 1974.
Maksim Gorki — DETINSTVO — povest, ki je človeško in umetniško izročilo, bridka in obenem čudovito lepa knjiga, ki pripoveduje o pisateljevih spominih na otroška in mlada leta.
Derviš Sušič — ZALEZOVALCI je psihološko vohunski roman. Dogajanje poteka skozi bosansko zgodovino, ob menjavi različnih gospodarjev, s katerimi se menja tudi miselnost prebivalstva. Sušič opisuje tisto orientalsko zalezovanje, ki zabada ob najbolj nepričakovanih trenutkih nož v hrbet navidez najboljšemu prijatelju.
Vicent Blasco Ibanez — MRTVI UKAZUJEJO, roman, ki je po zgradbi in vsebini dinamičen in zanimiv, saj prikazuje doslej literarno malo znana balearska otoka Maiiorco in Ibizo z utripom časa, v katerem je delo nastalo in kjer še danes prevladujejo okovja tesnobnih starožit-nosti.
Knjige iz te zbirke bodo naročniki prejemali postopoma med letom — do konca leta. Naročnino je mogoče plačevati tudi na obroke.
Mesečna revija OBZORNIK nudi raznoliko in vsestransko zanimivo branje. Poleg črtic, novel in pesmi domačih in tujih pisateljev izhajajo v njej zanimivi, poljudno pisani članki z vseh področij znanosti. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi bližnjih in daljnih dežel in ljudstev, razvoj človeškega znanja in tehnike, ozadja in poteki revolucij in vojn, manj znane zanimivosti iz preteklosti, obeti in problemi prihodnosti človeškega rodu, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni dogodki in dileme, pa še pisane podobe z narave in živalskega sveta — o vsem tem poroča mesec za mesecem OBZOR-nik, primerno ilustriran in poln informativnega slikovnega gradiva.
Letna naročnina na ta mesečnik znaša 160.— din.
Velja tudi posebej poudariti, da bo to jesen izšel v NOVI ZBIRKI Prešernove družbe prvi seženj petih izbranih knjig slovenske napisane besede — HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI. Z izdajo te nove zbirke bo Prešernova družba opravila svoje knjižno kulturno poslanstvo, ki mu ga je ob ustanovitvi leta 1953 naložila in zaupala Osvobodilna fronta slovenskega naroda z namenom, da bi skrbela za širjenje dobrih knjig med delovnim ljudstvom, predvsem pa, da bi dala svojemu članstvu in slovenskemu bralcu, tako doma kot v tujini, slovensko knjigo. V zbirki HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI bodo izdana najvrednejša slovenska knjižna dela; to bo tisto vredno, lepo in živo knjižno branje, brez katerega ne bi smela biti nobena knjižnica — ne javna in ne domača ali hišna, hkrati pa bo to poceni knjižna zbirka. Izhajala bo dvakrat na leto, jeseni in spomladi, vsakokrat skupaj v svežnju po pet knjig. Predvidoma bo izšla v 60 knjigah in je po svoje zamišljen celovit izbor iz naše slovenske knjižne zakladnice. Tako bo Prešernova družba še širše in globlje uresničila zamisel svojega prvega pred-
sednika Borisa Ziherla: ustvarjati kulturnega in napredno razgledanega socialističnega državljana, kajti le tak bo lahko odločal kot samoupravljalec v naši socialistični in samoupravni domovini. Knjiga človeka oblikuje, oblikuje njegovo mišljenje in ga aktivira.
I.	sveženj — izide jeseni 1979. PODOBE (Jenkova, Levstikova,
Stritarjeva in Erjavčeva pripoved)
NA KLANCU Ivana Cankarja. VEČER POD RDEČO SIPINO (izbor Kosovelovih pesmi, proze, člankov, pisem)
SENTPETER Juša Kozaka PARTIZANSKA BALADA (proza avtorjev: Grabelj šele, Prežih, Godin«:, Vipotnik . . .)
II.	sveženj — izide spomladi 1980.
Povedane in napisane BAJKE IN PRIPOVEDKE NA MOLU SAN CARLO Dragotina Ketteja in PESEM O AJDI Josipa Murna-Aleksandrova (poseben izbor pesmi obeh avtorjev)
LJUDJE POD OSOJNIKOM — roman Franceta Bevka DOGODEK V MESTU GOGI Slavka Gruma in
VIDA GRANTOV A Ferda Kozaka, dramski besedili KOMISARJEVI ZAPISKI Matevža Haceta
III.	sveženj — izide jeseni 1980. POEZIJE Franceta Prešerna IZZA KONGRESA, roman Ivana Tavčarja
GADJE GNEZDO, roman Vla-dimira Levstika ZAČARANI KROG, roman Nade Kraigher
PUSTOTA, roman Kavčiča Slovenci smo se v veliki meri prav po zaslugi naših pesnikov in pisateljev in vse naše kulture obdržali kot narod, ki prav v svoji kulturnosti ne zaostaja za nobenim drugim, morda številčnejšim narodom v svetu. Tudi v bodoče si moramo prizadevati za čim višjo kulturno raven naših ljudi.
V naši delovni organizaciji je zaupnik Prešernove družbe tovariš STANE BABNIK; pri njem lahko naročite katerokoli zbirko Prešernove družbe in dobite še dodatne informacije.
V. B.
Sodelavcu Franciju v spomin
Dne 4. 9. 1979 je člane kolektiva, zlasti pa ožje sodelavce v kovinarski delavnici, presenetila žalostna vest, da je nepričakovano preminil sodelavec Franc Grm, klepar-inštalater.
Po hudi in neprijetni bolezni je bil zaposlen v kleparski delavnici Papirnice Vevče komaj dobro leto, prej pa je bil samostojen mojster v tej stroki. Kmalu po nastopu se je dobro vživel v delo in bil zanesljiv in dober delavec tako s strokovne strani kot tudi v odnosih s sodelavci.
Na njegovi zadnji poti so ga dostojno spremili številni prijatelji z delovnega mesta in organizacija sindikata z željo, da bi spomin nanj ostal med nami.
Ljubitelji zborovskega petja
Letos v februarju je bil pod Pokroviteljstvom kulturne komike pri konferenci OOZS Papirnice Vevče ustanovljen mešani Pevski zbor Vevče, ki v svojih ri^tah vključuje člane kolektiva Papirnice Vevče in krajane sosednjih krajevnih skupnosti, '-bor je z delom resno in dokaj asPešno začel ter se predstavil z avema nastopoma: na proslavi 1. 'haja in na reviji pevskih zbo-r°v občine Moste-Polje.
18. septembra je zbor pričel z elorn za novo sezono 1979/80 s Polnim elanom po počitnikova-1U' Zelja vseh je, da se ta »naš« bor številčno še okrepi. Zato pri-1,rcno vabimo vse ljubitelje zbo-ovskega petja prav vseh staro-, °d osnovnošolcev do tistih, .1 naj bi imeli največ prostega asa= to je upokojencev, da se am pridružijo. Začetek sezone ,e najprimernejši čas za pristop K zboru.
18. septembra smo se zbrali v ^niturnem domu Vevče ob 19,30 a Prvi vaji nove sezone. Va-I® °°do predvidoma do novembra ceno po glasovih ob torkih in ^ edah od 19,30 do 21. ure s tem, a je posameznik le enkrat te-
densko obvezen udeležbe na vaji. Kdor ni utegnil priti na naš prvi sestanek, lahko pride pozneje na katerokoli vajo. Zbor vodi profesorica glasbe z Glasbene šole Moste-Polje Asta Baus, mentor zbora pa je Mitja Gobec.
Se enkrat vabimo vse, ki bi sodelovali pri petju, da ne odlašajo in ne premišljujejo, ampak kar pridejo, saj bodo zelo dobrodošli. Prav gotovo pa petje v pevskem zboru ne pomeni samo vaje in organizirani nastop, pač pa je tudi tio ena od oblik združevanja in družabnosti ljudi, ki nam je v vsakdanjem življenju vedno bolj primanjkuje. Tudi v veselejšem delu pri vajah in ob nastopih je važno, da s pesmijo ohranjamo kulturno dediščino slovenske preteklosti, kajti ljudsko pesništvo je zaklad, je ne-potvorjeno, vedno življenjsko vedro — narodno in česar pravzaprav še ni nič popačilo. Zato narodne in partizanske pesmi ne moremo in ne smemo prepustiti pozabljenju! Veliki pesnik Prešeren je dejal, da tudi če človeka zgrudi smrt, človeštvo ostane, z njim pa živi do poznega veka to, kar zanj storimo ...
N. Z.
Cas poletnega dopustovanja je minil
n30*-vvsak° leto je tudi letos kar Jveč delavcev skupaj s svojimi , uzinami preživelo del svojega NFvSta. v Počitniškem domu PI-in v prikolicah. Tako je sanizirano letovalo okrog 30°/o zaPoslenih.
ka?rav Je, da spregovorimo o tem, DnLbo. treba v počitniškem domu D ..riti, da bo bivanje v njem prijetnejše tudi tedaj, ko slabo t0 f?e ne dopušča kopanja. Ugo-bie]1 >V’ ^a so hišice potrebne te-npw,a Popravila, je stara že pr aJ let. Tako že potekajo pri-p0j e za postopno prenovo hišic.
S Prenove bo za prijetno po-
čutje gostov potrebno postoriti še dodatna dela, kot je ureditev okolice, namestiti orodje za rekreacijo najmlajših in odpraviti še kup drobnih pomanjkljivosti.
Pričakujemo, da bomo lahko navedena dela opravili v letu 1980. Seveda pa bomo morali delavci v ta namen zagotoviti potrebna denarna sredstva.
Počitniški dom smo uradno zaprli 16. septembra. Čas preživelih dopustov, brezskrbnega uživanja na soncu in morju pa bo ostal za večino le spomin na poletje 1979.
J. R.
Letošnja bera rekreacije v letnem kopališču
KADROVSKA SLUŽBA POROČA '
Avdič Nazif — pom. kuharja Jančar Alojzij — klepar-instalatev
Sezono kopanja smo v letnem kopališču zaključili 10. septembra. Res je bilo v septembru še nekaj dni lepega vremena, toda kljub temu kopalcev ni bilo.
Od zadnje predelave je minilo že precej let; inventar v hišicah, ki je tedaj ustrezal je ali dotrajan ali pa se je navzel vonja po vlagi in tudi ne ustreza pogledom na sodobno letovanje. Poleg tega je očitno dom vse bolj obiskan in postaja pretesen. Organom TOZD bo predlagano, da bi skupno s TOZD Družbeni standard pristopili k modernizaciji doma. Hišice je potrebno prilagoditi številu uporabnikov, tj. tolikim, kolikor hišica v resnici po svoji prostornini nudi (2 ležišči in 1 rezervno ležišče). Ležišča je treba urediti tako, da bo počitek ugodnejši in izločiti je potrebno stvari, ki vpijajo vlago. Na ta način bi oprema hišic postala uporabna skozi vse leto, razen v glavni sezoni, ko deluje počitniški dom po principu penzionskih storitev. Ker bi ne bilo v hišicah toliko natrpanih ozkih ležišč, bi na severnem delu parcele postavili nove večje objekte, kar bi omogočilo, da kapacitete doma ne bi zmanjšali, pač pa nasprotno, še povečali.
Seveda pa je potrebno misliti tudi na to, kako bi počitnice preživljali v slabem vremenu. Poleg balinišča bi bilo nujno potrebno urediti še kakšne mize za namizni tenis z nadstrešnico. Morda bi bilo dobro tudi teraso prirediti, da ne ne bi bila taka močno izpostavljena vetru in prav gotovo bi se tam dalo postaviti še kak drug objekt za zabavo (malo kegljišče ipd.).
Urediti pa je treba priročno kuhinjo, ki bi izven sezone služila samopostrežnemu režimu. V ta namen bo TOZD Družbeni standard skušal pridobiti strokovne delavce, ki naj bi v tem smislu izdelali osnutek z nakazano rešitvijo in seveda to modernizacijo prilagodili našim finančnim možnostim. Dom v Novigradu je naš centralni počitniški objekt in ga je treba razvijati.
Letošnje priprave na otvoritev kopalne sezone v mesecu maju so zahtevale od zaposlenih delavcev tako na kopališču, kot od naših vzdrževalcev veliko opravil. Naj-
Istočasno pa bi pristopili tudi k predelavi bivših kopalnic in sicer bi na tem mestu bilo možno urediti prostor za sestajanje zborov delavcev, samoupravno sestankovanje, razna predavanja, seminarje in tudi rekreativno dejavnost. Nastala naj bi nekakšna mala dvorana, ki bi občasno služila tudi za potrebe krajevne skupnosti, pri čemer pa ne bi smeli pustiti vnemar namembnosti povezave te dvorane z namembnostjo zabaviščnega prostora v kopališču. Za omenjene objekte bi tudi morali
Odšel je
Tovariš Franc Trtnik je začel na Vevčah delati že 3. 10. 1945, dobre 4 mesece po tem, ko se je vrnil iz vojnega ujetništva v Nemčiji. Skoraj celotno delovno
večje delo je bilo vsekakor zamenjava 50 m3 kremenčevega peska v čistilni napravi in pa seveda še ostala vzdrževalna dela.
V celotnem času kopalne sezone je bilo naše delo usmerjeno v izpolnjevanje zahtev s strani inšpekcijskih služb tako v zvezi s kvaliteto vode, čistočo kopaliških prostorov in reševalno službo. Na kopališču sta bila zaposlena izšolana reševalca za slučaj morebitne utopitve ali druge nezgode.
Obiskovalcev je bilo veliko, kar je dokaz, da je naše kopališče med kopalci zelo priljubljeno. Kopališče je bilo tudi gostitelj 21. športnih iger slovenskih papirni-čarjev, kakor tudi republiškega in državnega prvenstva mlajših pionirjev, regionalnega prvenstva ljubljanske območne zveze za pionirje ter državnega mladinskega prvenstva. Prireditve so potekale skoraj 2 meseca. Rekreativne dejavnosti, ki se je odvijala na kopališču, ni mogoče izraziti v finančnem rezulatu. Na kopališče so prihajali otroci vzgojno-var-stvenega zavoda Vevče, otroci osnovnih šol, ob mednarodnem letu otroka so potekali začetni plavalni tečaji za predšolske in šoloobvezne otroke, tečaj za neplavalce v organizaciji rekreatorja DO Papirnice Vevče, pa še druge prireditve in tekmovanja.
Seveda nam je občasno ponagajalo vreme, kar pa smo izkoristili za menjavo vode, čiščenje bazenov in druga prepotrebna opravila.
Sedaj na zaključku sezone, menimo, da je prav, da vsem našim vzdrževalcem in energetikom izrečemo zahvalo za sodelovanje, kajti le tako je bilo mogoče, da je letno kopališče delovalo nemoteno in brez zastojev.
J. R.
pridobiti nekoga, ki bi izdelal perspektivni projekt. Lokacija je za omenjene namene zelo primerna, posebno če pomislimo, da bo v prihodnosti tam nastal v resnici pravi in glavni vhod v tovarno.
Vsi projekti in osnutki bodo predstavljeni članom kolektiva, tako da se bo celotna modernizacija počitniškega doma in omenjenega prostora ob kopališču temeljito pretehtala, preden bi začeli z izvajanjem del.
Tone Novak
v pokoj
dobo je prebil v oddelku priprave in brusilnice lesa, nazadnje kot brusilec II.
V	začetku septembra je slavil svoj 60. rojstni dan in tako izpolnil pogoje za upokojitev, čeprav mu do polne delovne dobe manjka še 1 leto.
V	tovarni sc je vseskozi dobro počutil, je povedal ob slovesu. S tovariši ob delu se je dobro razumel. Če je bilo včasih malo »napeto«, se je hitro pomirilo.
Ker ima tovariš Trtnik nekaj obdelovalne zemlje in malo živine, mu v pokoju ne bo dolgčas. Ob pomoči sina bo še naprej vodil malo kmetijo kot do zdaj, če mu bo le zdravje služilo, je dejal.
Ob odhodu v pokoj se mu delovni kolektiv zahvaljuje za zvesto dolgoletno delo in želi, da bi še marsikako leto ali desetletje preživel v zadovoljstvu in zdravju.
ZA MESEC JULIJ
Prišli:
Juvan Rudolf — avtomehanik
Štrubelj Marjanca — pripravnik
Dinič Zlatko — pom. delavec v kovinski delavnici
Nezirovič Muhamed — pom. zavijača papirja
Crnkič Mensur — vnašalec
Mu j kič Sead — II. pom. prečnega rezal, stroja
Zabič Slavka — snažilka
Duranovič Hase — pospravi j alec izmeta
Topalovič Fatima — zavij alka pap.
Lazarevič Jovan — paznik pap. stroja
Abazo-vič Muharem — manipulant
Petrovič Miodrag — razkladalec surovin
Catič Ibrahim — razkladalec surovin
Plešic Bojan — II. pom. vodje preč. rezal, stroja
Burdevič Dorde — pom. vodje zav. stroja formatov
Snoj Maja — servirka — za dol. čas
Mlakar Darja — servirka — za dol. čas
Brinšek Branko — garderober — za dol. čas
Kuštrin Darja — garderober — za dol. čas
Odšli:
Beličič Anton — samostojni referent za strojništvo — upokojen
Jeriha Franc — vodja vzdrž. transportnih poti in zel. — upokojen
Kalinič Milan — pom. vodje preč. rezal, stroja
Hribar Marija — dovažalka — upokojena
Dremelj Alojzija — zavij alka — upokojena
Kramar Jožica — zavij alka — upokojena
Gašperlin Boris — pom. sklad, strojne opreme
Derviševič Pera — I. pom. dodel. stroja
Hribar Matjaž — vodja kopališča — pren. del. razmerja za dol. čas
Blagojevič Cvijetin — razkladalec surovin
Rosič Dobrivoje — pom. zavijača papirja
Lampič Primož — referent v uvoznem odd.
Kiridič Dimitrije — pom. vodje pak. stroja
Stankovič Ivan — II. pom. pap. stroja
Ložar Anton — mizar I
Pavlinič Zvonko — pom. del. v kov. delavnici
Lovše Janez — paznik pap. stroja
Konstandinovič Krunča — II. pom. dodel. stroja
Kvasina Ljub a n — razkladalec surovin
Rodili so se:
Novakovič Nasti hči Dragana Suljanovič Emerju hči Fatima Aličič Remziji hči Asmira Potočnik Leopoldu hči Lea Baltič Asimu hči Sani j a Kovačevič Šimu hči Daliborka Vilfan Vidu sin Matija Ibrahimovič Ibrahimu sin Endis Keber Janji in Zlatku sin Damjan Stropnik Mariji sin Miha Babič Sretku sin Ljubomir
Čestitamo !
Poročili so se:
Savkovič Milan s Starčevič Gospo-vo
Vrbinc Anton z Demšar Ireno
ČESTITAMO!
ZA MESEC AVGUST
Prišli:
Bricelj Ana-Tatjana — referent v uvoznem odd.
Savič Jovanka — prebiralka-števka Hadžič Fate — zaznamovalka bal Isakovič Muhamed — II. pom. vodje preč. rezal, stroja Ljubijankič Enes — pospravljalec izmeta
II
Hribar Ljubo — II. pom. dodel-stroja
Mitrovič Ljiljana — zavijalka
Jakoš Franc — elektrikar III
Novinc Stanislav — paznik pap-stroja
Haskovič Hafiz — II. pom. vodje preč rezal, stroja
Nezirovič Suvad — pom. delavec
Ilič Ljubiša — pomočnik zavijača papirja
Stuparevič Cveta — snažilka
Čauševič Fuad — pom. zavijača Pa' pirja
Fazlič Fikret — II. pom. vodje preč-rezal, stroja
Drobnjak Miloš — pom. zavijača papirja
Ališkovič Najila — snažilka
Dimnik Bariča — referent II v odd-prodaje tapet
Čibej Karmen — pom. vodje zav-stroja formatov
Grečič Ili j a — pospravljalec izmeta
Rošič Rifet — pom. vodje preč. rezal. stroja
Odšli:
Poženel Ivan — vodja družbene prehrane — upokojen Vidrgar Anica — perica — upokojena
Stembergar Dušan — pom. vodje preč. rezal, stroja Perko Vinko — I. pom. dodel. stroja
Trentelj Peter — ključavničar I Vidič Paun — razkladalec surovin Anžur Stane — strojevodja V. pap-stroja
Duranovič Hase — pospravljalec iZ' meta
Tarlač Mitar — voznik viličarja Bukovič Miroslav — I. pom. dodel-stroj a
Milenkovič Života — vnašalec Duranovič Refik — pospravljalec izmeta
Hribar Ljubo — II. pom. dodel. stroja
Milič Ruža — snažilka Smrekar Marko — pomožni tiskar Catič Ibrahim — razkladalec surovin
Smrekar Samo — vodja zavijalneg3 stroja zvitkov
Rodili so se:
Stajčič Draganu sin Nenad Zakovšek Bojanu hči Sonja Hribar Zvonetu sin Marko Garbajs Milanu sin Matej
ČESTITAMO!
Poročili so se:
Šutulovič Bogoljub z Novakovič Nasto
Sedlarevič Radun z Vukovič VerK° Bainovič Radoš z Bulič Jelko Mirovič Ljubomir s Stevanovič Rokso
Vidergar Matjaž z Vrh Antonijo Čestitamo1-
—nnst DELO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robi' da — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt« Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo TOZD Delavska enotnost, Ljubi j3' na, uredništvo za urejanje glasi* delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani-Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storite' v prometu za katere se ne plačuj6 temeljni davek od prometa pr°' izvodov.
V poletnih mesecih je bil pogled na letno kopališče vedno prijeten. .
Takole pa so uživali najmlajši v svojem bazenčku
Po oddihu razmišljamo o izboljšanju
POČITNIŠKI DOM V NOVIGRADU BO POTREBNO PRILAGODITI NA SODOBNE RAZMERE