Poštnin» plačane v gotovini.
Štev. 35.	V Ljubljani, dne 20. decembra 1925.	Vil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Oln.
.NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina ..... 20-— vetrtletna naročnina. .... IO1— Za inozemstvo je dodati poštnino. —-----^ Oglasi po ceniku. ■■=
Uredništvo: Anton Adamič. Ljucljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In drilici sprejema le podpisane in zadostno (rankirane. Rokopise je adrcsiratl le na urednika.
UpravnIStvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznld oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tje je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Manifestacije javnih nameščencev in upokojencev.
V nedeljo, dne 20. t. m. se vrše ob 10. uri dopoldne po vseh večjih mestih naše države
manifestaciie lavnih nameščencev in upokojencev.
Za Slovenijo bodo dvignili glas: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Novo mesto, Kranj in Krško. — Pokažimo s solidarnim nastopom, da se zavedamo svojih pravic In dvignimo dostojanstveno protest proti večnemu odlaganju rešitve našega vprašanja.
Zato v nedeljo v Ljubljani vsi ob 10. url v Ljudski dom (Streliška ulica).
OZ.
Protestanti.
Vsi napori pokrajinskih Zvez in Glavnega Saveza za zboljšanje gmotnega stanja aktiv-tiili in upokojenih drž. nameščencev so bili brezuspešni. A ne samo to, sedanja vlada prezira vse naše, če tudi najzrnemejše težnje na naravnost izzivalen način. Kakor letošnje redna skupščina Glavnega Saveza, tako tudi širša seja delegatov Gl. Saveza z dne 26.—28. novembra t. 1. v Beogradu, ki so se je udeležili zastopniki vseh pokrajinskih zvez v naši državi, ni dovedla do nobenega pozitivnega rezultata. Upravičena je celo domneva, da sedanja vlada ne le da ne osvedoča za znana naša stremljenja absolutno »»benega razumevanja, ona celo kaže očitno averziv-nost napram vsem udruženjem drž. nameščencem.
Spričo večnega odlaganja naših skupnih postulatov od strani kompetentnih vladnih mest, je »Gl. Savez drž. činovnika« sklenil, da se prirede v vseh pokrajinskih centrih in večjih krajih naše države na današnji dan ob 10. uri dopoldne manifestačna zborovanja vseh držav lih nameščencev brez izjeme, ki naj na dostoejn način protestirajo proti omalovaževanju naših upravičenih zahtev. Namen teh zborovanj naj bo prvi resni poizkus, prepričati vlado, da se državno nameščenstvo ne zaveda samo svojih težkih dolžnosti, ampak da je tudi pripravljeno iti v boj za svoje pravice z vso kompaktnostjo združenih mas in s pojmljivo zavestjo resnosti položaja.
Na drugi strani pa imajo ta manifestačna zborovanja važno svrho, da dado moralno podporo pokrajinskim Zvezam in Glavnemu Savezu, ki prihajajo v poslednjem času vse bolj in bolj v nemilost pri onih činiteljih, ki so prvi pozvani za to, da se v ustavni državi tudi brez pritiska od druge strani, že Po lastnem nagibu brigajo za našo usodo.
Prepričani smo, da se odzovejo pozivu Osrednje Zveze po danili navodilih vse organizacije, ker bi morali sicer upravičeno domnevati, da svoji zadači ali raočejo ali pa ne morejo biti kos.
Ako pa ta zadnji poskus solidarnega nastopa ne uspe s takšnim poudarkom, kakor ga zahteva važnost in resnost sedanjega trenutka, rotem moramo računati v najkrajšem času z likvidacijo Glavnega Saveza in vseh pokrajinskih Zvez ter se prepustiti valovom usode..,
Prosimo, da poročate našemu glasilu o poteku teh protestnih shodov, ozir. o zborovanjih.
Za Izenačenje pravic.
Člankar P. v C. Glasnika št. 100 opozarja g. finančnega ministra na veliko nezadovoljstvo, ki vlada med uradništvom zbog prote-žiranja posameznih funkcijonarjev, kj so po cele mesece v komisijah. Višina teh izdatkov mora zaprepastiti vsakega še tako domoljubnega državljana; saj se cenijo vsi ti stroški na najmanj 200 milijonov letno. Vseh teh sporednih prejemkov je deležna neznatna manjšina uradnikov, ki uživa poleg mastnih di-jet tudi vse časti in udobnosti, ki so zvezane z odposlanstvi.
Sedaj se pretresa državni proračun za leto 1926 27 — kakor znano — Pod osebnim in intenzivnim vodstvom samega gosp. fin. ministra, ki se mu nudi prilika, da izračuna, koliko znašajo v letu diverzne »nagrade«, »honorarji«, »funkcijske doklade«, dnevnice itd. v najrazličnejših komisijah. Ta vsota tvori količino, ki bi zbodla v oči tudi v državah, ki so v denarnem oziru boljše podkovane kot je naša. Razvedena vsota bi se lahko porabila v bolj koristne namene, a najbolj pravično bi pač bilo, da bi se ž njo okoristil celokupni kader nameščencev. Tako bi se uklonila v nebo vpijoča krivica, ki se stopnjuje od dneva do dneva, ker sc deli potemtakem uradništvo v dve vrsti: v aristokratsko »radništvo in v uradniški plebs. Kaj pomaga, če jc velika večina na strani poslednjih, kii so brez vsake moči, ko je pa vpliv onih privilegiranih pri merodajnih tako mogočen in odločilen! Eni gagajo v dolgovih, drugi zlagajo na kupček. Ta neenakost ne
samo da boli, ona demoralizuje še tako trdnega duha.
Člankar poživlja g. fin. ministra, da napravi red in konec v tej pristranosti. Za vse nameščence, ki so v istih položajih, ki služijo v istih vrstah in z istimi službenimi leti, morajo veljati enake pravice; nikakor ne gre, da bi se privilegiralo samo izvestne funkcijo-narje in da bi ti prejemali dvakrat toliko državnega denarja, kakor njihovi kolegi v isti službi, z isto kvalifikacijo in z enakimi službenimi leti. Poleg vsega se pa vrše vse komisije med uradnimi urami in dan na dap. Gode se še bolj drastični primeri; pa saj sp o naših trditvah lahko vsakdo prepriča, vsakdo, ki le nekoliko bolj jasno gleda in ki pozna ustroj naše uprave.
1.	L.:
Rimski pakt In država SHS — vnovič, a ne zadnjič-
Pravkar je prinesel neki ljubljanski dnevnik »senzacijonalno« vest, da bode Italija za naprej izvajala rimski pakt iz leta 1922, ki določa izplačevanje pokojnin, o čimer da je dr. Rybaf v Firenci interveniral.
Ko človek to, že samo ob sebi (za inte-resirane kroge, kaj šele za širše, nepouče.io javnost) popolnoma nejasno vest bere, mora s starorimskim pesnikom Juvenalom nehote vzklikniti: »Defficile est, satiram non seri-bere!“ Alj po domače: Človek bi se moral smejati (takim budalostim), če bi stvar, žal ne bila tako resno.
Torej delegacija SHS se je pri pogajanjih z Italijo potegovala za to, da plačuje — Italija, tuja država, svojim, nam tujim državljanom pokojnine! To je pač višek gorostas-nosti.
Vprašamo, katerih »pokojnin do danes Italija ni plačevala«? Pokojnin državnih nameščencev ali pokojnin železničarjev, ali sploh katere vrste pokojnin?
Znano je vendar in ne potrebuje dokaza, da je Italija predmetni rimski dogovor, ki se nanaša na način izplačevanja pokojnin pre-
vzetih državnih in železniških nameščencev, že davno ratificirala ter da plačuje svojim, sprejetim dlržavnim staroupokojencem pokoj-nfne al pari, t. j. toliko lir kolikor avstrokron,
že od 1. julija 1923.
Še bolj znano pa je, da država SHS te konvencije še do1 .danes, t. j. po 4 letih, ni ratificirala, ter da plačuje svojim državnim staroupokojencem še vedno avstroknone, namesto dinarjev!
Nobena dosedanjih, kakor podobe v kalejdoskopu menjajočih se vlad ni imela časa, staviti vprašanje ratifikacije vsaj na dnevni red.
In tu moremo izreči svoje začudenje, da se delegacija SHS zavzema za italijanske državljane. Vprašamo, zakaj se ni v prvi vrsti zavzela za svoje lastne državljane v državi SHS? Zakaj ni porabila svoj morebitni vpliv prj lastni vladi ter napravila korake glede ratifikacije pakta?
Zdi se nam veliko bolj umestno, da bi delegacija pometala poprej pred lastim pragom, t. j., da bi povzročila najprvo ali vsaj skušala povzročiti ratifikacijo tega v lastni državi, preden se loti posla intervencij v tuji državi, in naj bodo ti tuji državljani tudi slovenske krvi in mesa. Ali morda tega ni dopustil Sv. Birokracius, ker spada delegacija pod ministrstvo zunanjih zadev, vprašanje staroupokojencev pa pod ministrstvo notranjih zadev?
Dejstvo, da ta konvencija še po 4 letih pri nas ni ratificirana, se pač ne more drugače imenovati kakor pravcati evropejski škandal, ki nas osmešuje pred k>čmi vseh drugih civiliziranih narodov.
Če firenška delegacija ne more pokazati drugačnih »uspehov«, kakor je ta, potem bi bilo pač bolj pametno, da takih »uspehov« vsaj razbobnati ne pusti po svetu. Latinec pravi- Si tacuisses philoisophus , mansisses ali po domače: Boljše bi bilo, če bi molčal.
Izplačajte uradništvu dolg ali pa . . . odstopite.
Pod tem apelom iznaša C. Olasnik št. 101 sdedeče misli: Z vso pravico sme vzklik liti vsak nameščenec po tolikem potrpljenju in pričakovanju merodajnim faktorjem:	Izpla-
čajte že vendar uradništvu ono famozno razliko! Če preprost državljan noče plačati svojega dolga, pravimo o njem, da je pokvarjen, ničvreden človek, ali ga pa običajno nazovemo z ordinarno propalico. Če gospodar moče izplačati svojemu hlapcu zaslužka, tedaj pravimo o njem, da je grdun; obsojamo ga najstrožje. Kaj pa naj rečemo potem o onem, ki noče dati siromašnemu uradništvu tega, kar mu gre pio postavi sami? Tako — milo rečeno — nečloveško postopanje ni protivno samo zakonu, pač pa nasprotuje tudi javni morali; a škoduje še največ državi sami, kj je potem takem zašla v očeh vsega inozemstva na rakovo pot. Kaj druzega si inozemstvo tudi misliti ne more, če država svojim organom ne more izplačati tega, kar jim je po zakonu garantirala! Vsak pošten človek mora obso-
Za vse vrste oblačil
do Božiča
znižane cene
pri priznano solidni tvrdki
J. Maček
Ljubljana
diti ta nelepi pojav in vsakdo se mora vprašati: Ali res ni nikogar, ki bj pazil na to, da izgine ta sramota in ta madež z naše domovine. ki je bila zgrajena s toliko dragocenimi žrtvami?
Če so našli kritja za toliko in toliko milijard potrebnih in nepotrebnih državnih izdatkov, tedaj bj vendar lahko tudi našli kakšno pot, po kateri bi državni nameščenci, brez katerih si države ni mogoče misliti, dosegli, da dobe, kar jim gre po postavi, če nas merodajni nočejo ali ne morejo zadovoljiti, tedaj naj prepuste svoja mesta drugim in sicer takim, ki hočejo, zamorejo in ki tudi znajo! Ali nam izplačajte diferenco ali pa — pojdite. Tretje možnosti ni. Obečanja in varanja je že več kot dovolj.
Za eno iluzijo revnejši.
Po mnogih spremembah, ki jih doživlja
zakon o drž. nameščencih potom proračun-skih dvanajstin, prinaša načrt novega finančnega zakona za 1926-27 odredbo' v členu 211, kj ukinja pravico do brezobrestnega državnega posojila ob smrti v rodbini ali ob drugih težkih nezgodah, pravico, ki se oslanja na člen 127. zakona o državnih uslužbencih Itd.
»Srećom ovom izmenom zakona niko neće biti pogođen,« pravi člankar. Člen 127 je tvoril del okraska zakona o drž. uslužbencih in je nekako markantnejše izražal socijalno težnjo, ki jo je hotel zakon sprovesti. Kolikor je pa nam znano, se pravice, ki jo nudi ta člen, nihče ni mogel poslužiti iz razloga, kor ni bil izdelan tozadevni pravilnik, ki ga zakon niti ne omenja in pa, ker ni imel proračun nobene postavke, ki bi obsegala potrebni kredit za ta posojila. Oba razloga sta seveda slaba tolažba za onega, ki reflektira na brezobrestno posojilo. Indiferentno je, če trdimo, da se zakon ali ne izvaja ali pa, da se gazi. Kar je to določilo obetalo, je bila pač samo obljuba. »A u tome je bilo nečega po malo farizejskog«, pravi člankar. »Lep zakonski dekor bio je, dakle varak.«
Sedaj je odletela krinka socijalizma: zakon o državnih uslužbencih je za eno pravico revnejši. Naposled je tudi prav; čisti se situacija in mi vidimo vedno jasneje. Ni tragično, če sc nam ne da tega, do kar nimamo pravice; grdo pa je, če se z zakonom zajamčena pravica pogazi. Mi konstatiramo golo dejstvo, ne da bi se žalostiti ali celo jezili, saj bi jeza in žalost svedočila, da smo naivni optimisti. Poduk je zdrav. Sedaj vemo, da moramo kreniti na novo pot. »Naš kredit postojat će samo onda, kada ga ml stvorimo.« (Č. Glasnik št. 101.)
Poziv in prošnja.
Naj ga ne bode, ki ne bi bral naslednjih vrstic in ki ic bi o njih razmišljal! Glejte, naše stanovsko glasilo »Naš GDs« nujno potrebuje sveže Pa tudi raznolike hrane. Neverjetno je, koliko uradnikov intelektualcev je v mestu in po deželi, ki posvečajo vse svoje duševne sile raznim potrebnim in nepotrebnim društvom, ki z vzorno požrtvovalnostjo zalagajo z dopisi tudi vse politično časopisje in ki se navdušujejo za vsak pokret, pa nai si je njegov cilj še tako meglen. Vaš altruizem je v resnici geniji v! Za vse druge zadeve čutite voljo in moč, da priskočite na pomoč, — samo zase, za svoj blagor, za stanovske lastne interese pa nimata ne zmisla, ne vol’e, o moči niti ne govorimo ne. Za svoje stanovsko glasilo se ne brigate, ga celo zasmehujete, ne plačujete uiti naročnine, kaj še le, da bl nap’sali zanj notico. Ne mignete niti z mez neem, ne napišete za list, ki ga bero centralne oblasti z interesom, niti vrste ne. Ali ste že tako de-
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji In materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L ub. kreditne banke.
'^^•^^•^^^OOOOOOOOOOOOOOfrOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnnnrvTrmrvTfK'rooo^
kadentnj — ali ste mar že obupali? Ta pojav je sramoten.
Ce vam ni! moč, da bi prispevali s članki, ki bi razkrivali Vaše težnje, želje, Vaše bali, plačujte vsaj naročnino, širite list med kolegi in v javnosti, da se seznani ves svet z našo ekstitenčno borbo in z našimi stanovskimi zadevami. Še bolj sramotno pa je dejstvo, da ni še vsak organiziran član O. Z. naročnik našega glasila. Vzgledujte se po delavskih, kmetskih masah!
Obračamo se ponovno na vse tovariše s prošnjo., da z novim letom brez izjeme na-roče naše glasilo. Posameznim tovarišem priložimo današnjem listu nabiralne pole in jih uljudni» prosimo, da ž njimi nabirajo nove naročnike. Če smo polo poslali kakemu tovarišu, ki nikakor ne bi hotel posvetiti nekaj časa v korist listu, prosimo ga, naj odda polo drugemu, ki bi to rad storil. Prepričani smo, da se število naročnikov z novim letom lahko najmanj podvoji, če posamezni tovariši žrtvujejo za list nekaj časa in agitirajo zanj od moža do moža. Le na ta način, z ustnio agitacijo se
dosežejo uspehi!
če bi kdo od tovarišev, ki ni dobil pole, hotel prevzeti nabiranje naročnikov, naj nam sporoči po pismu, da mu polo dopošljemo. Sicer pa stori to lahko vsak tudi brez pole. Nabiralne pole naj se s čitnimi naslovi novih naročnikov vrnejo upravi do 'roovega leta ali vsaj prve dni januarja 1926.
Poživljamo in prosimo pa osobito one duševne delavce, ki čutijo v sebi voljo in zmožnost, da nam priskočijo na pomoč s prispevki. Vsakteri ima svoje izvirne misli in svoje dobre, morda neprecenljive nasvete, kaki» zastaviti korak, da se približamo svojemu cilju. Pišite strokovne članke — odtrgajte se tu in tam od društvenega delovanja; posvetite četrt ure svoji lastni blagobiti! Naša želja je, da se list spopolni do one višine, ki odgovarja njegovemu najidealnejšemu namenu; to je, list naj bode znak naše duševne potence in reprezentant naše kompaktnosti. Ker nas je trdna volja, da dovedemo naše glasilo do one moči in veljave, kakor je zasluži naše udruženje, smo sklenili, da bomo odslej honorirali prispevke, po kvaliteti seveda in po možnosti blagajne. Cim sc list razširi in pridobi novih naročnikov, bodo tudi honorarji višji. Zatorej na delo!
Rdečica sramu pa naj oblije vsakogar, ki bi hotel odpovedati naročnino.
Uredništvo in uprava.
Mišljenja stalne komisije za izvršitev in uporabo uradniškega zakona.
1. Serija) Ministrstvo za pravosodje, spis št. 70.753 23, spis fin. ministrstva št. 6872 od 9. febr. 1924. (Nekatera smo že sporočili, ostala sledu ali v izvadku ali ‘pa dobesedno P<> originalu.)
1.	) Glede brezobrestnih drž. posojil smo že omenili, da se namerava objaviti Pravilnik »u cilju što veće jednoobraznosti i kontrole kako bi se izbeglo zloupotrebe.«
2.	) »U pogledu realizovanja jednomesečnl11 * 13 posmrtnih prinadležnosti i pomoči porodicama službenika, predvidjenih čl. 124 zak. odlučeno je da ove prinadežmosti, aktivnih i pen-zionisanih službenika imaju biti izplačivane na teret odnosne budg. partije kao što je i do sada činjeno.« Kar pa se tiče podpore njihovim rodbinam v obsegu dvomesečnih prejemkov, potreben je nov pravilnik že z ozirom na pogoj: »ako nimajo drugih dohodkov«, da se onemogočijo zloupotrebe. Tudi je treba določiti v to svrho poseben kredit v proračunu. Dokler ni teh pogojev, bi se za-moglo izplačevati te podpore v smislu čl. 23. zakona o drž. računovodstvu.
3.	) »Drž. službenici, koji izlaze iz drž. službe, imajo prava na prinadležntost do kraja meseca u kom budu razrešeni.« Vsled tega morajo paziti starejši.ie, da razrešijo take uslužbence v zakonitem roku 30 dni in da se to izvrši poslednjega dne onega meseca, ža katerega so prejeli svojo plačo.
4.	) Tudi vojaški penzijonisti imajo pravico do potnih in selilnih stroškov do kraja, kjer se nameravajo stalno naseliti.
5.	) Glede dne v niča r je v mora vsak naredbodavce unesti v svoj proračun posebno partijK). Izdatki zanje ne smejo obremenjevati kredite o drag. dokladah.
6.	) Oseba, kj je odložila kadrski rok po svoji prošnji do 25. leta starosti, ne more ostati v službi. »Pošto služba takvog službenika ima da prestane po samom zakonu, dužnost mu je, da sam preda ostavko na službu, pa, prema torne, nema ni prava na prinad-ležnost iz 61. 243 zak. U opšte vsi oni, koji ne budu prevedeni iz uzroka čl. 2 ili 1. do 5. čl.
4 zakona ne mogu se koristiti beneficijom iz Čl. 243.
II.	Serija: Ministrstvo za pravosodje, spis št. 1075, spis fin. ministrstva št. 696 z dne 27. februarja 1924-
2.	) K čl. 45 zak.: Uslužbenec ima pravico do odškodnine za potovanje v kraj. kjer mora položiti prisego.
3.	) K čl. 239: Uslužbenci, upokojeni potem, ko je stopil v veljavo ta zakon, a v treh letih od dne, ko je stopil v veljavo, uživajo, ako niso dovršili zakonitega števila let ali dosegli predpisano starost, svojo pokojnino samo od službenih prejemkov, katere so imeli po prejšnjih zakonih. (Opozarjamo na razsodbo penzije pk> umrlih uslužbencih, ki je objavljena v N. Glasu od 20. oktobra 1925!)
4.	) K čl. 135 in 156: Pritožba proti aktu, ki je podpisan po pooblastilu ministra od njegovega podrejenega organa, gre v vsakem primeru na državni svet (ne na upravno sodišče).
6.) K čl. 237: Pod svobodno profesijo v smislu tega člena je smatrati delovanje v taki stroki svobodne profesije, ki po svojem karakterju odgovarja stroki, v katero stopa kot drž. uslužbenec (odvetniki etc.). •
9.	K čl. 243: Drž. reduciranim uslužben- I cem — Rusom kot tujim državljanom ne pri-stoja odpravnina.
10.	K čl. 243: Reduciranim, zopet nastavljenim uradnikom, zvaničnikom ali dnevničar-iem ne gre dva- oziroma trimesečna odškodnina. Z ozirom na to je treba ugotavljati, ali 3e zopet nastavljeni uslužbenec prejel odškodnino in v katerem znesku.
13. K prehodnim odredbam zakona: Posamezni uradniki se prevedejo, kjer treba, iz višje v nižjo grupo z rešenjem ministra, četudi so bili postavljeni v višjo grupo s kra-
ljevim ukazom. (Kaj pa paragraf 70? Kje je potem pravna sigurnost? Ur.)
14.	K čl. 13 razvrstit, uredbe:	Minister
sme prenesti pravico prevajanja tudi na svoje podrejene organe.
15.	K čl. 13 zakona: Bivši davčni uradniki, ki so po opravljenem davčnem izpitu podali ostavko na državno službo, da bi odslužili rok v kadru, toda ki imajo samo 4. razrede gimnazije (njej enake šole), se ne smejo več postavljati za davčne uradnike. (Tedaj samo za arhivske uradnike. Ur.)
16.	K čl. 241 v zvezi s čl. 235 zakona: Uslužbencem, ki so pred vstopom v civ. službo služili v aktivni vojaški drž. službi preko redne in občne vojaške obveznosti, in se kot taki udeležili vojne, se šteje v vojni prebita doba tako, kakor se računa civ. drž. uslužbencem, ki so bili za vojne •v. vojaški službi. (Čl. 137, odst. 3.)
20.	K čl. 39 zak.: Stanarina se zniža brez ozira na to, ali ima uslužbenec službeno ali naturalno stanovanje.
21.	K Čl. 243 zak.: Uslužbenci, sprejeti v državno službo po 1. septembru 1923 in reducirani, nimajo pravice do odškodnine.
22.	K čl. 130 zak.: Kontraktualni uslužbenci niso državni uslužbeici; le-ti se sprejemajo le na delo v službi države, a ne v državno službo. V pogodbi, odn. v nastavitvenem odloku se morajo točno fiksirati dolžnosti takega uslužbenca. (Komisija našteva vse one člene ur. zakona, ki veljajo in v koliko veljajo za kontraktualie nameščence.) — Kontraktualni uslužbenec ne more biti oseba, ki jo izključuje Čl. 4 zakona. Osebe, ki opravljajo kontraktualno službo le kot postranski poklic, niso kontraktualni uslužbenci, in njim se doba, prebita v taki službi, ne šteje za napredovanje, odn. za pokojnino, ako postanejo pozneje civ. drž. uslužbenci. Formularja (splošnega) za pogodbe nj mogoče predpisati. Obči propisi, ki tvorijo bazo za odločbo, s katero se postavljajo dnevničarji, so predvideni v čl. 130 v zvezi z ostalimi odredbami uradu, zakona, ki se nanašajo na kontr. uslužbence; pa tudi starejši propii, ako niso z zakonom ukinjeni.
27. K čl. 109: Pri določevanju trajanja dopusta so merodajna leta službe, ki se računajo za penzijo.
25. K čl. 130: Za kontraktualnega usluž* henca more biti postavljen vsak, ki je dovršil 15. leto starosti, ne more pa biti v tej službi po izpolnjenem 21. letu starosti, ako nj zadostil vojaški dolžnosti.
29.	K čl. 230 II. zakona in k čl. 7. razvr. uredbe: Prevedeni uslužbenci s šolsko izobrazbo II. kateg. in s 14 leti službe, katerih zvanja so predvidena v I. in v II. kategoriji, je razvrstiti po svoji šiolski kvalifikaciji (torej v 11 kategorijo).
30.	) K čl. 235 zak.: Pred izpolnjenim 21. letom starosti v neukazni službi prebita leta.
ki se po dosedanjih zakonih niso računala za penzijo, se tudi po novem zakonu ne morejo vpoštevati, pa najsi bo dotičnik preveden po novem zakonu s položaja državnega ali neukazntga uslužbenca.
31.	K čl. 137., V. zak.: Delovodje, kmet. tajniki, ki sto stalno nameščeni na sistemiziranih mestih in so v službi javnih, samouprav-
nih teles, so eksekutivni organi samoupravne službe; čas, ki so ga prebili v taki službi, se šteje v državni službi v jookojnino. Pred izpolnjenim 18. letom starosti dovršena samo-up-avna služba se ne računa.
33.) K čl. 239, II. zak.: Pri prevedenih tekem prvih 3 let upokojenih uslužbencih, ki niso dovršili zakonsko število let ali niso dosegli starosti, v kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj, vzeti je za osnovo penzije ona plača, ki bi jo uslužbenec za časa penzijoniranja imel po starem zakonu. Tudi procenti za pre-računanjv pokojnine se morajo vzeti po starem zakonu. Zanje pa veljajo odredbe čl. 137 (kaiteri čas se šteje za pokojnino), čl. 141 (kdaj se sme, oziroma mora upokojiti) in čl. 152 (postopanje pri odrejanju pokojnine). (Glej tudi točko 3. II. Serije.)
III.	Serija. Ministrstvo za pravosodje, spis št. 5250, spis fin. ministrstva št. 362 z dne 23. aprila 1924:
Dalje prihodnjič.
Razširja|te
„Naš Glas“!
Vestnik.
Morda velja tudi za naše razmere? Zagrebški »Naš Glas« opozarja svoj S. J. N. na nalogo, ki si jo je začrtal v svojem programu glede čiščenja nečednih razmer, ki so se in se še vedno pojavlja« v vrstah javnih nameščencev. O razmerah pred vojno -piše takole:
Vsi znademo, a osobito naši drugovi starije generacije, kakav je glas uživalo naše državno namješteništvo u n-arodinim redovima. Svi znademo dobro, da se sveukupno čiiiovništvo _ na-
vlastito upravno — smatralo bičem, kojim je valjalo krotiti narod i odvraćati ga od njegovih nacionalnih aspiracija. Tako je konveniralo vlas-to-dršcima i njihovim pomagačima. Zato ostaviše deceniji duboke tragove u čitavom činovničkom kaideru. Štreberi, ulizice i den-unci'anti uživali su osobit položaj i čim su se bolje snalazili u svojoj ulozi, tim su bolje prolazili. Sve manje vrijedne komponente tompe-ramenata i karaktera dolazile su do izražanja u tolikoj mjeri, da su se ove nepravilnost« smatrale odlikom, a savjesnost, ponos i poštenje osobinom naivnih i nesposobnih.
Tako je bilo onda. Prošlo je nekoliko godina života u našoj novoj državi i svi smo bili uvjereni, da je teška rana na našem staleškom organizmu zaci elila. Na žalost prevarili srno se. Bacil partizanstva maskiran najzvučnijim frazama oživio je ranu sa svim njezinim bolnim stranama tako, da gotovo nema razlike izmed ju prije i sada. Prateći budnim okom naš staltški život zabilježili smo nebrojene slučajeve, gdje je kruti, bezobzirni-egoizem rastrovao čitave skupine javnih namještenika do pogibeljnih razmjera. Dcmmcljantstvo proširilo se naglo i na sve strane poput kakve epidemeije, etičke i stručne sposobnosti počele su iščezavati i unatoč nekim pruživim zakonskim normama ml stojimo pred istim problemom kao i pri e. Protekcionizam zahvaća sve više maha tako, da postaje pogibeljan i po samtu državnu ad ministraciju, a da pustimo s vida ugled i kvalitativnu snagu našeg stališa.

Pred nakupom za jesensko in zimsko sezijo opozarjam, da si ogledate mo’o krasno zalogo modnega blaga za damske in moške obleke če kega, angleškega m francoskega izdelka isto drugih zimskih potrebščin. V zalogi perje in puh. — Na obroke proti jamstvu'
Rednost
Rednost
Janko Cesnik, ü-,0-5=“,5!£

Štreberi i uliMce opet nalaze široko polje rada i razvijaju svoje niske instinkte na opću štetu i tako to neprekidno ide dalje.
Pa dokle ćemo tako? Zar naši političari ne vide, da nije u redu puštati maha ovim porocima i upotrebljavati za širenje i provodjenje svojih političkih ciljeva? Znadu li oni, da se to njima samima može ljuto osvetiti?
Denuncijanti i karijeristi nisu ni za koga pouzdani i vazda će krenuti vjerom, kad to traži njihov lični interes. Valja za to tražiti od svakog dtrž. službenika samo poštivanje zakona i svaki odstup od toga pravila najstrožje žigosati. Time će se dići kvalitativna vrijednost čitave drž. administracije, a i ugled našeg stališa doći će na onaj stepen, koji odgovora vremenu i prilikama, u kojim'a živimo.
Posnemajte! Društvo zemljeknjižnih uradnikov jo razposlalo obširno okrožnico vsem svojim elanom. Med drugim se tudi glasi doslovno: »Tovariši! Organizacija javnih nameščencev v Sloveniji je tako zrahljana, da Glavnega Saveza vsi pozivi naše Osrednje Zveze ne morejo prisiliti, da bi sklical že davno obljubljene protestne shode. Od 85 organizacij v Sloveniji je v O. Z. včlanjenih faktično le 16, torej komaj ena petinka. Cisto umevno je, da nas ob tem položaju ne vpoštevajo pri merodajnih mestih. Da temu odpomoremo, je prokleta dolžnost vsakega, da :e organiziran; nič manjša dolžnost pa tudi, da vpliva na tovariše vseh strok, katerih organizacije niso v O. Z., da ji nemudoma pristopijo in s tem okrepijo njeno pozicijo. Le, če bomo imeli Slovenci sami močno O. Z., zamogli bomo vplivati organizatorično na druge. Dolžnost vsakega javnega nameščenca je, da naroči glasilo O. Z. »Naš O 1 a s«. »Naš Glas« je še edini znak na zunaj, da smo organizirani v nekako celoto. Zal, da list ni razširjen tako, kakor bi moral biti in da vsled tega tudi nima onega vpliva, ki bi ga lahko imel, če bi ga uradništvo podprlo z nairočitvijo in z dopisovanjem. Vabimo nujno vse tovariše, da naroče vsi do zadnjega In brez Izjeme »Naš Glas«!
Oni, ki so ga svojčas odipovedali iz kakršnega-kli vzroka, naj se vrnejo v krog njegovih naročnikov, ka:ti 20 Din naročnine za tri mesece ne more biti zapreka naročitvi. Pri vsakem sodišču naj prevzame eden tovarišev nabiranje naročnikov med svojimi tovariši in vpošlje seznam naročnikov društvu. To naj bode vsakemu dolžnost!« (Ta sklep je lep vzor stanovske zavednosti in agilnosti društvenega odbora. Organizacije, vzgledu jte se! Upamo, da nam bo kaj kmalu prijetna dolžnost, poročati o uspehu te akcije, objaviti pa tudi sličen apel od vseh ostalih organizacij. Ur.)
Snov za izpitne disertacije uradnikov I. kategorije po stroki finančnega ministrstva. »Službene Novine« št. 280, priloga, razglašajo pod zap. št. 377 snov za izpit, ki ga morajo polagati fin. konceptni za izpit, ki ga morajo polagati finančni konceptni uradniki. Glej tudi »Uradni list«.
Adoptirani otroci In draglnjske doklade. Generalna direkcija državnih računov je poslala z I>Rbr. 134.574/24 z dne 19. decembra 1924 sledeče pojasnilo:	Po čl. 24 zakona o draginjskth
dokladah z dne 28. februarja 1922 je bila priznana pravica do draginjskih doklad tudi za osvojeno (adaptirano) deeo. Z odredbo DRbr. 42.300 iz leta 1924, čl. 8 m 11 pa je ta dodatek za osvojeno deco ukinjen. Po citiranih členih odredbe pripada doklada samo za ženo in otroke: rojene v zakonu ali za pozakonjene otroke. Ker pa so nekatere oblasti mnenja, da je adoptiran otrok tudi poza-konjen, opozarja generalna direkcija na sledeče: Pozakonjen otrok ie prirođen otrok svojih staršev, ki je bil rojen izven zakona, ki pa je po poznejše sklenjenem zakonu (braku) postal zakonski, to je pozakonjen; ali pa otrok, rojen v neveljavnem zakonu, kateri zakon pa je bil pozneje priznan (legalizovan) za veljavnega od cerkvene oblasti; otrok je potemtakem postal pozakonjen. »Iz predneg sc vidi, da je pozakonjpno dete uslov, da bude prirodno dete svojih roditelja. A kod adoptaci e pak uslov ie, da bude tudje dc-t e, koje se putem ugovora stavlja u položaj zakonite dece usvojitelja.«
Originalne (prave) potrebščine za
„Opalograph"
Barvne trakove, ogljen-. Indigo, povoščeni papir podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica	Šelenburgova ulica.
Ali še ne veste,
da kupite oajlepie damske plašče, bluze, krasne tunike in zimske suknje najceneje samo pn tvrdki
Fran Lukičmmiois
Zanesljivim se plačilo olajša!

•Bi
•Bi
•Bi
•Bi
Bi
Bi
•Bi
(

►
&
&
&
iS*
&
Je vendar najboljši! ^
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdela e odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. 'Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkega ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ulica 44.
Modna trgovina
ze dame, gospode in otroke
Srečko Vršič
Ljubljana, Šelenburgova ul. 3
Novosti: Samoveznlce (kravate)
Priporoča ae
modna trgovina KI
A. Sinkovič toLOosi
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tifar, H».
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Sthneiier 8 Vcrovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Pri I. Trpinu
v Mariboru na Glavnem trgu št. 17
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
se najlažje kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker le res prsv poceni.
F. Szuntner, Ljubljano
Šelenburpova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Ivan Gajšek
panima trgovina
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 2
pisarniške potrebščine, papir, fini pismeni papir, notez1, umetniške razglednice-Fino blago — nizke cene. Edino zalo ništvo „Jugoslovanskega poslovnega koledarja“.	•
Ivanka Stegnar
mod stka,
Ljubljana, Rimska cesta 10,
priporoča svojo zalogo damskih klobukov.
Uredništvu primeren popust
Popravila točno in ceno.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
»x Ljubljana, Mestni trg 8. =
Najboljši
šivalni stroii in kolesa edino le
'kija Petelina
znamka
EtotiUFeillii
za lodbino, obrt In Industrijo
Llubltana
Mio PrtiOTdng« ooemit. Pouk v vezeniu brezplatm. Večletna garentija
Delavni«* za popravila.
Vi «oliko	Telefon 913	Ha malo
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladk rja, kave o ja, " asil, rrin, testemn, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnega blaga. — Pri večjem odjemu izred 'e cene. - Vel ka izbira dežnikov m predpražnikov. Izdeluje nnjfmeiše in najtrpež-
Kdor kupuje «zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni uslužbenci, Kipite v sveli zadrugi!
Izdaj« Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljunljanl. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.