Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz Štev. 7,1. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Pošti»'*
Izhaja vsak čet»*' zjutraj in st” poštnino celo leto i leta 7*5 leta v
Posamezna
36. Itn.
a v gotovini.
itSRfl STRflZfl
-ASILO OBMEJNIM SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,1. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 90 p
Gornja Radgona, dno 7. septembra 19ZZ.
IV. leto.
Čuvajmo lastno hišo!
Po dolgih mukah smo si ustvarili lastno državo in v prvih dneh njenega obstanka so lahkomiselni in neizkušeni patriotje vseh kalibrov pričakovali, da bodo začeli letati po zraku pečeni golobje, v potokih bo teklo vino ali med ali mleko, z nebes bo padala mana itd. Ker tega ni bilo so se temeljito razjezili in uperili svoj gnev na „državo“, ne vedoč niti kaj ta beseda znači. — Pod današnjimi razmerami ni nikomur prav, celo miljo- ' nar jem ne, kamoli nam, beračem. Le poglejmo po naši domovini : Miljonar se boji za svoje miljone, verižnik razgraja radi visoke carine, tihotapec radi obmejne straže, veleposestniški magnati čez visoke davke, srednji kmet težko prenaša breme osebne dohodnine, meščan se zadira v kmeta, da ima predrage pridelke, kmet v meščana, da premalo plača in ostaje dolžan, delavci imajo premalo plače, nižji uradniki komaj dihajo od neznosne draginje in jok in stok vojnih vdov in sirot kriči do neba.
Vse to je res in vsak posameznik ima pravico, da se potegne za svoje, kar mu pripada. Dovoljena sredstva si naj izbira sam. Edino prav je, da se vladajoče stranke na to opozarjajo, državniki kličejo na odgovor, popolnoma pogrešeno pa je zabavljati in psovati čez državo, ki je last nas vseh. Državna uprava pa je tudi tako, rekel bi na lončenih nogah, ker ji manjka oni temelj, ki bi že a priori izključil vsako rovarenje na temelju naše skupne hiše — države.
Čitaj očemu gotovo Vrsto našega časopisja se mora človeku naravnost zgabiti, kako — grdo, ostudno, nemoralno pišejo nekateri časopisi, ki se paradoksno ponašajo s tem, da so organi slovenskega ljudstva. Tako počenjanje je neodpustljiv zločin nad narodom in domovino in skrajni čas je, da bi nad našim časnikarstvom iz vrst žurnalistov samih se ustanovilo kako „Vrhovno sodišče za politično moralo“.
V	naši državi, katero neodgovorni elementi z besnostjo steklega psa napadajo, je preveč neprave svobode, premalo smisla za pravi demokratizem, premalo smisla za jedinstvenost in za vsestranski razvoj one zajednice, katero pojmujemo pod izrazom „držav a“.
Ne neokusno, ampak skrajno zlobno in zločinsko je, da nekateri napadajo vodilne osebnosti naše države kar tako na slepo, dasi dotičnim recimo urednikom še ni napr. sivolasi Nikola Pašič ali Stojan Protič skrivil niti enega lasu. Pa zato se jim ne gre. Jim se gre, kakor je pisec teh vrstic dobil svojčas prijateljsko,, direktivo: Le udrihati kar se da, za stvarnost jim ni.
V	tem znamenju pa je tudi nesmiselni boj gotovega dela vladne opozicije. V zagrizenosti, kakoršno poznamo le še pri fanatičnih Turkih ali Budistih udrihajo slepo, na-padajajo imenoma napr. brate Srbe, ki so v državi najštevilnejši in najmerodajnejši faktor. Dà se naši zunanji „prijatelji“ takega boja vesele je čisto gotovo; ravno s tega vidika so pravkar omenjeni neodgovorni elementi naravnost zločinci, ker služijo našim neprijateljem, ki imajo pred
našo notranjo konsolidacijo naravnost strah. — Zabavljanja čez Srbe je v prvi vrsti kriva velikosrbska stranka sama, ki ne razume časa, v katerem živimo. Ako bodo odgovorni činitelji storili svojo dolžnost in povedali večini srbskega naroda, da smo vsi Hrvatje, Slovenci in Srbi zedinjena država, bratska zveza, bodo mnogo doprinesli k notranji konsolidaciji. Nič manjši krivec pa je naše slovensko časopisje in sicer ono, ki bi rado v žlici vode potopilo vse srbstvo, s tem pa nič manj ne zaničuje svoje slovenstvo in samega sebe. Vse se mi dozdeva, da smo postali preobjestni in da smo še premalo okusili težek jarem tujega gospodstva!
Pšenica, moka, kruh, krompir — vse to je neznosno drago. Kdo je kriv? — Srb. V oštariji stane liter slabega vina 50—60 kron, pri vinogradniku od 16 do 24 kron, mi pa preklinjamo — Srbe! Samostojni mesar kupi živinče po 10 kron kilogram, prodaja pa po 60 — kron. Kdo je kriv? Seveda — Srbi! Intakodalje nekam v neizmernost gre ogabna slina zabavljanja čez Srbe, ki sami neznosno čutijo draginjo in druga zla na svojem hrbtu. Da mladi, komaj razvijajoči se državi tako ostudno klevetanje neizmerno škoduje, ni treba menda dokazovati.
Tega mora biti konec. Brezdvomno je to frivolna igra nekaterih političnih strank, ki zasledujejo taktiko, ribariti v kalnem in v nezadovoljnosti, do katere so razdražili zapeljane mase kovati svoj umazani sebični politični kapital. — Komur ni država kot taka všeč, naj gre, kamor ga vleče srce.
Ni vse v redu v naši državi in pa hudič tudi ni tako črn, kakor ga nam nekateri slikajo na steno. Jasno je, da delaj vsak, da to našo hišo dogradimo in olepšamo vsak po svojih močeh. Će pa bodo politični paglavci s kamenjem pobijali šipe naše hiše, isto poškodovali, blatili in mazali, bo . treba vzeti palico in hudobneže nagnati. — Zato pa čujte : Svoj dom imamo; čuvajmo ga, olepšujmo ga, da bo nam v ponos in da bodo njegovi temelji, zidovje in streha trdni za vsak vihar.
„Borisa Matica" v Gorici.
„Goriška Matica“, znani kulturni za->	vod naše neosvobojene domovine
nam je poslala sledeči poziv in prosimo naše prijatelje, da nam pošljejo kar največ naročil za letošnja knjižna izdanja „Goriške Matice“. S tem vršimo obenem važno in veliko kulturno, pa tudi narodjio-obrambno delo!
Uredn.
Kakor lansko leto, se tudi letos obračamo do Vas z vljudno prošnjo, da blagovolite prevzeti poverjeništvo za knjige, ki jih izda „Goriška Matica“ za leto 1923 in sicer:
1.	Koledar.
2.	Zabavna knjižica, III. zvezek.
3.	Sirahova knjiga.
Koledar, v nekoliko večji obliki od lanskega, bo tiskan z večjimi in bolj jasnimi črkami, in to vsled splošne želje gg. poverjenikov, ki so nas v pismih opozorili, da posebno starejši naročniki, katerim je vid že opešal, niso mogli lanskega Koledarja gladko prebirati. Koledar bo bogat z vsebino in s slikami. Poleg zanimivega berila mu bo pridejana posebna priloga zemljevida cele Julijske Krajine v slovenskem jeziku, katero je narisal priznan slovenski risar. Takega narisa Slovenci v novi do-
movini še nimamo. Vsakdo bo ta naris lahko vzel iz Koledarja in ga razobesil na steno.
Zabavno knjižico je priredil pisatelj in pesnik Dr. Al. Gradnik. Gradivo je vzel to pot iz hrvatskih virov in prevedel na slovenski jezik najlepše hrvatske povesti Šenoe in drugih pisateljev. Krasne povesti n. pr. Angel, Na obisku, Pruski kralj itd. ter srce pretresujoča Zrinski in Frankopan na morišču — spravijo čitatelja v tako razpoloženost, da knjige ne odloži, dokler je do cela ne prečita.
Sirahove bukve je pripravil urednik Matičnih knjig veleč. prof. dr. Pavlica. Po tej bogati knjigi bo naše ljudstvo prav rado seglo. V njej najde krasne nauke za modro in vzorno življenje. Knjiga je neizmerne važnosti posebno za današnji svet, ki hrepeni vedno bolj po slabem, a prezira in zanemarja, kar je resnično dobro.
Letošnje knjige so posvečene dobrodelnosti. Že naslov na platnici Koledarja nas navaja v dobrodelnost s podobo sv. Vincencija Pavelskega, ki drži v naročju siroto brez sta-rišev. Tako preveva vse Matične knjige duh dobrodelnosti do bližnjega, ki je v potrebi.
Naročnina za vse tri knjige znaša L. 4-— za Jugoslavijo 20 dinarjev. To je izredno nizka cena, katero zamore vsakdo. Saj stane danes vsaka, tudi ničvredna knjiga s 100 stranmi male oblike 3—4 Lire. „Goriška Matica“ pa podari letos za 4 Lire tri lepe, ilustrirane knjige.
Zato Vas prosimo, da blagovolite začeti z nabiranjem naročnikov še v tem mesecu in skleniti nabiranje dne 15. oktobra t. L, nakar nam naznanite, koliko iztisov naj Vam dostavimo. Gg. poverjeniki so naprošeni, naj razpredejo agitacijo od hiše do hiše, da se knjige „Gor. Matice“ razširijo tudi v zadnjo in najbolj oddaljeno hišo na samoti. Vse knjige so na višini krščanskega svetovnega nazora in jih je odobril goriški knezonadškofijski ordinariat.
Knjige dostavimo franko na najbližjo železniško postajo. Za prevoz z železniške postaje do poverjeništva mora g. poverjenik sam poskrbeti, in lahko zaračuni stranki za prevoz 5 stotink za iztis. Gg. poverjenike prosimo, da nam sporoče ime železniške postaje, na katero naj jim knjige dostavimo.
Če le mogoče, naj se nam naročnina naprej nakaže. Knjige se bodo začele razpošiljati prve dni meseca novembra. — Če hoče kdo imeti knjige trdo vezane, naj doda za vsako knjigo še L50 L.
Za trud, ki ga bodo imeli gg. poverjeniki pri nabiranju naročnikov in pri razdeljevanju knjig dodamo na vsakih 10 iztisov 1 iztis za odškodnino. Če torej naročijo in plačajo 10 iztisov, dobijo 11 iztisov. Če naročijo in plačajo 50 iztisov, dobijo 55 iztisov. Če naročijo in plačajo 100 iztisov, dobijo 110 iztisov. Če naročijo in plačajo 200 iztisov, dobijo 220 itd. Za ulomke nad 5 iztisov dobijo 1 iztis več.
Vemo, da nagrada za trud gg. poverjenikom ni velika, a opozarjamo, da „Goriška Matica“ ne išče pri knjigah prav nikakih dobičkov. Zadovoljna je, da širi med našim ljudstvom versko-narodne. knjige in da naše ljudstvo utrjuje v dobrem.
Zato na delo za dobro stvar! Začnimo z Bogom in Bog bo blagoslovil naše delo, da bo rodilo obila sadu, ki ga bomo vsi veseli.
Naš smoter in naš cilj je: ohraniti naše ljudstvo v teh izrednih in tež' ih razmerah pošteno, nravno in zdravo, dati au kulturnih moči, da bo moglo kljubovati vc~ neprilikam in težavam, ki bi utegnile priti anje! Na delo!
V Gorici, dne 1. septembra 1922.
Goriška Matica Via Carlo Favetti št. 9.
Dekleta, pozor!
Ne zamudite udeležiti se z Vašimi prijateljicami in stariši
slovesnosti posvetitve presv. Srcu Jezusovemu, ki jo obhaja v nedeljo, dne 10. septembra 1922
„Dekliška zveza v G. Radgoni“
Ob 9. uri: Slavnostna pridiga. — G. župnik Gomilšek. Slovesna sv. maša in med mašo skupno sveto obhajilo deklet.
Posvetitev presv. Srce Jezusovemu. Ob 14. (2.) uri: Pete litanije presv. Srca Jezusovega.
Ob 15. (3.) uri: Akademija v posojil-nični dvorani.
1.	Otvoritev in kratek obris delovanja dekliške zveze ob njeni 20. letnici. — Predsednica zveze.
2.	Poklon presv. Srcu. — Prizorček.
3.	Slavnostni govor. — G. župnik Gomilšek.
4.	„Zmaga najsv. Zakramenta“ — igra v 6 dejanjih. Nastopi pevski zbor deklet in med odmori po možnosti tamburaški zbor „Km. br. društva“.
Vstopnice k akademiji se dobe v predprodaji v trgovini „Panonije“.
Dekliška zveza v G. Radgoni.
Tedenske novice
Srbski kmetje na poučnem potovanju po Sloveniji. Načrt potovanja: v pond el j e k, dne 4. septembra odhod iz Beograda ob 19.40, torek, dne 5. septembra ob 9.30 odhod iz Zagreba juž. kol., prihod v Brežice ob 10.30 (prvi slovenski pozdrav na postaji), prihod v Ljubljano (gl. kol.) ob 14.21 skupna večerja v „Zvezdi“. — V sredo, dne 6. septembra ob 8. uri obisk „Velesejma“ ob 11. uri odvedeje brate okoliškikmetje na svoje domove, ob 7.30 skupna večerja v „Zvezdi“. Isti dan ob 14. uri zbor kmetijskih strokovnjakov v dvorani „Kmetijske družbe“. — V četrtek, dne 7. septembra gled znamenitosti Ljudljane. — V petek, dne 8. septembra ob 5. uri odhod do Dobrave, potem skozi Vintgar na Bled, v Zaki sprejem nato ogled živinske razstave. Popoldne ogled in poset blejskih prireditev. Obed in večerja skupna. — V soboto, dne 9. septembra odhod z Bleda in sicer ena skupina v Bohinj (odhod z Bleda ob 9. uri), druga v Rateče. Zvečer povratek v ljubljanska prenočišča. — V nedeljo, dne 10. septembra ob 5.40 odhod v Celje (j/* ostane v Celju, y3 gre takoj v Žalec, y3 v Šoštanj). Zvečer ob 19. uri v Celju skupna večerja. — V pondeljek, dne 11. septembra ob 7.30 odhod v*Št. Jur obj. ž. skupni prigrizek in odhod ob 14. uri peš v Grobelno in ob 15.15 z vlakom v’Rogaško Slatino (sprejem na postaji), ob 17.30 sestanek pred „zdraviliškim domom“, ogledovanje, skupna večerja. —V torek, dne 12. septembra ob 4. uri odhod z Rogaške Slatine v Maribor (prihod ob 9.40). Sprejem na kolodvoru. Ogled obrtne razstave, ob 14. uri skupni obed v „Grajski kleti“. Ob 15.30 ogled vinarske in sadjarske šole, južina, ogled mesta. — V sredo, dne 13. septembra ob 8.30 zbirališče v „Vrtu“ in ogled tega podjetja. Ob 10. uri odhod v Falo (ogled). Ljudska veselica. Odhod iz Ruš ob
19.	uri po 20. uri v mariborskem „Nar. domu“ večerja in zabava. — V četrtek, dne 14. septembra ob 6.35 odhod iz Maribora čez Špilje
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Mogoče bi se danes sodba glasila drugače. Prorokbe o današnjih časih se glase v izvlečku : „Rusija bo pozorišče največjih grozodejstev. Mnogo vasi in gradov bo razdejanih, cesarska rodbina bo pomorjena in del plemstva ter duhovščine. V Petrogradu in Moskvi bodo mrtveci ležali cele tedne na cestah, ne da bi jih kdo zakopal... Poljska bo samostojna in evropska velesila ... Staračastitljiva monarhija (Avstrija) bo po mnogih krvavih bojih razpadla, Dunaj bo zapuščen, velike palače prazne, vsako plemstvo bo prenehalo... Ogrski narod bo izginil... Slovani se bodo združili in tvorili lastno zapadno slovansko državo... Nemško-avstrijske dežele se bodo priključila k Nemčiji in držale krepko skupaj ... V Nemčiji ne bo več nobenih kraljevin in kneževin, ampak ena velika Nemčija. Kralji in knezi se bodo odpovedali prestolu in
pruskemu kralju jè prihranjena velika bol___
Anglija, država trgovcev, ki bo iz dobička-željnosti podpirala Vse krivičnosti, bo pozorišče največjih grozodejstev ... Kuga, lakota, vojna in
—Radgona v j Ljutomer. V Gornji Radgoni pozdrav in prigrizek. Pozdravi na postajah Slatina Radinci, Bučečovci in Križevci. Ob 10. uri prihod v Ljutomer (pozdrav) skupen obed. Popoldne konjska dirka (kazaška) na Cvenu. Skupna večerja v Ljutomeru. — V petek, dne 15. septembra ob 7. uri peš iz Ljutomera v Jeruzalem (prigrizek), ob 15. uri obed pri Zavratniku v Švetinjah, potem v Ivanjkovce odtod z vozovi v Ormož (skupna večerja in pozdravni večer). Ob 21.55 odhod v Ptuj. — V soboto, dne 16. septembra ob 8. uri zbirališče pred ptujskim „Dijaškim domom“, ogled mesta in okolice, skupen obed, popoldne ogled vinske kleti „Vinaria“ mala južina, ob 17. uri odhod z vlakom preko Pragerskega v Beograd. — Kjer so se naši kmetovalci lansko leto na svojem potovanju pokazali, povsod so bili bratsko sprejeti in pozdravljeni. Prijaznost in gostoljubnost sta bili nekaj posebnega. Med seboj so v tem oziru tekmovali vsi sloji neglede na različno polit, mišljenje, saj so v popotnikih videli povsod same „mile brate“ Slovence. Pokažimo tudi mi Slovenci,|da imamo srce odprte za brate Srbe. „Brat mi mio, koje vere bio.“ Sprejemov so se udeležili vsi sloji možki in ženske, pevska društva i. dr. društva, šolska mladina, vojaštvo, svečeništvo. Podsod so visele zastave cele vlake so (izven programa) ustavljali in nudili prigrizke. Ponekod je bilo ginjenosti do solz. Dolžnost vseh Slovencev je, da v teh dneh ne zaostanemo, da se pokažemo vredni svojih bratov Srbov, in da jim gremo povsod z vso resnično občuteno prijaznostjo in bratsko požrtvovalnostjo čimbolj na roko. — Centralno odbor za sprejem srbskih kmetovalcev v Ljubljani pri Kmetijski družbi za Slovenijo.
Falzificirani kolki. Radi številnih falzificiranih kolkov je minister za finance sklenil, da se v izvensrbskih pokrajinah potegnejo s 16. septembrom iz prometa vsi 10- in 30dinarski kolki.
Še ni konca batin! Kakor znano, je odredil sedanji minister notranjih del gospod Timotijevič, da se mora za vsako ceno ustaviti batinanje. Dne 1. septembra pa so kljub strogi prepovedi policijski uslužbenci v nekem belgrajskem okraju neusmiljeno pretepli Čedomirja Petroviča in pretepli bi bili kmalu tudi še profesorja Stefanoviča, ki je prišel vprašat po vzroku vpitja in kričanja, toda g. profesorja so belgrajski policaji samo vrgli na cesto.
Zamenjava obmejnih straž. Razmere na severni meji so postale tako nevzdržne, da se je vlada odločila za izmenjavo obmejne kontrole. S 1. novembrom prevzame to službo zopet naša finančna straža. Ker se je priglasilo za to težko službo premalo reflektantov, se bodo za početek prevzeli še nekateri iz sedanje straže, pred vsem naši državljani. Država si bo morala omisliti tudi lastne obmejne postaje po vzgledu Avstrije, ki kljub svoji siromašnosti gradi na važnih prehodnih točkah velike postaje za obmejno kontrolo. Pri nas se je v tem oziru mnogo zamudilo. Straže so bile čestokrat brez strehe ali vsiljene med družine, kar zelo škoduje ugledu takih postaj. Vse to bi bilo izostalo,
razne druge šibe bodo obiskale in mučile človeški rod“ (Graška „Tagespošta“ 15. dec. 1918). Danes zveni ta napovedba precej drugače nego 1. 1869.
Znane so vizije preteklosti nemške nune Katarine Emmerih, ki jih je zapisal Klemens Brentano*. Katarina ima mnogo nasprotnikov. Niso redki, ki neverno zmajujejo z glavo. Ko-nečno si lahko o njenih vizijah misli vsak, kar hoče. To pa je gotovo, da so danes že nekaj njenih vizij priskovana sijajno potrdila. Na podlagi podatkov Katarine Emmerih so na Slavčkovem hribu pri Efezu** izkopali hišo matere Jezusa Kristusa in v skladu z zatrdili prorokinje celo naselbino kristjanov s pokopališčem. Nadalje so v bližini Panagia Kapuli odkrili ostanek obzidja gradu, ki ga je videla Katarina v viziji.
Francoski pomorski nadzdravnik in dolgoletni raziskovalec dr. Neis in Cordier, poveljnik ladje „Formidable“, izjavljata, da je vse, kar sta preizkovala, vzbudilo v njiju največje začudenje. Pripričala sta se, da se vse ujema z opisovanjem Katarine. Učenjak Fonk, predstojnik rimske^ komisije za sv. pismo, je preiskoval po-
* Nemški katoliški pesnik.
** Mesto v Mali Aziji, kjer je baje po Kristusovi smrti živela Mati božja.
če bi se bile pravočasno izrabile vsaj vojne barake v Mariboru in Strnišču, katere se je za mal denar prodalo ali jih pustilo enostavno propasti.
Agitacija proti Grškemu kralju. Radi neuspehov grške armade v Mali Aziji, zlasti pa z ozirom na poraz, ki ga je te dni doživela grška vojska na fronti proti Turkom, je nastalo med prebivalstvom silno razburjenje in velika nevolja, ki je naperjena v prvi vrsti proti kralju Konstantinu, kateremu se očita, da je osebno kriv vseh vojaških neuspehov. Te dni so se vršile v Atenah in po vseh večjih grških mestih burne demonstracije proti Kralju. Množica je razjarjena kričala „Proč s kraljem Konstantinom, ki tira Grško v propast!“ Stališče kraljevo je omajano.
Udeležnikom glavne skupščine „Družbe sv. Cirila in Metoda" sporočamo, da je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v Ljubljano in nazaj ža dan 9. in 10. septembra. Podružnice naj dopošljejo takoj prijavo na vodstvo družbe ’ sv. Cirila in Metoda, koliko članov in delegatov se udeleži glavne skupščine, da se lahko vsaki podružnici pravočasno do-pošlje potrebno število izkaznic. Ravno-tako je vložena prošnja na ministrstvo saobračaja glede popusta na progah državne železnice.
Nevarnost fašistovske akcije za italijansko monarhijo. Monarhistični italijanski listi opozarjajo na nevarnost, ki preti savojski kraljevini s strani koncentracije fašistovskih podjetij. Fašistovsko vodstvo se bavi temeljito s pripravami za zasedbo Rima in centralnih oblasti, pri čemer računajo na gotovo pomoč s strani upravnega uradništva, ki je skoraj vse v fa-Šistovski organizaciji.
Mala antanta in avstrijski problem. Praški dopisnik „Vosische Zeitung“ javlja o sestanku štirih ministrov male antante, da so obširno razpravljali avstrijsko vprašanje. Na skupščini Zveze narodov nastopi mala antanta z vso odločnostjo za rešitev avstrijskega problema. Mala antanta bo predlagala ožje sodelovanje držav svojega sistema pri gospodarski obnovi Avstrije.
Turška ofenziva v Mali Aziji.
Turki so začeli v Mali Aziji z močnimi četami, ki so zlasti z artilerijo dobro preskrbljene, ofenzivo proti Grkom na vsej fronti. Turki hočejo obvladati železnico, ki vodi iz Panderme v Smirno. Najhujši spopadi se vrše pri Dilidiku, vsak trenutek je pričakovati, da pade mesto v turške roke. Prodiranje turške armade se nadaljuje zmagovito na vsej črti in je doseglo na nekaterih točkah že globočino 70 km in še več.
drobno in zelo vestno ter pravi med drugimi : „------Ko smo odstranili nasipino, se je po-
kazala 23. avg. 1894 tristranična — ali osmero-kotna zunanja stran kapelice, ki je na njo opozorila Katarina Emmerih že davno prej, predno smo odkrili ,ogle‘ izpod razvalin stoletij.“
Po izpovedih redovnice Emmerih je dala Marija, mati Kristusova, že takrat pri Panagia-Efezu postaviti križev pot z dvanajstimi postajami. K temu pripomni Fonk: „Kar pa se tiče dvanajstih postaj, menim, da smo jih našli že devet, ki se z njimi sklada opisovanje čudovite žene, nadalje tri kamne z odlomki hebrejskih napisov in tri napise na skalo... Tako se vračamo od ogledovanja teh krajev, kakor že mnogi, s popolno gotovostjo, da vlada tam med navedbami nune Emmerich in resničnostjo popolno soglasje.“
4.	oktobra 1902 je obiskal Slavčkov hrib pri Efezu kardinal G. de Lai. Njegovo mnenje je sledeče: „Prišel sem nalašč iz Rima, da vidim te častitljive kraje. Prepričal sem se na lastne oči, kako čudovito se vse, kar opisuje Katarina Emmerich, sklada s kraji, ki sem jih obiskal. Moja vera, moja gotovost v tej stvari se je postoterila ... Nikoli ne pozabim nenavadne in čudovite skladnosti med Emmerih in Panagia Kapuli.“
Za pismonoše in poštne poduradnike.
Minister pošte in telegrafa je na interpelacijo posl. g. Zebota z dne 24. julija 1.1. glede nabave službene obleke, uredbe dodatkov za draginjo in v zadevi vprašanja dopustov poduradnikov in služiteljev v Sloveniji dne 27. avgusta tako-le odgovoril: „Poduradniki in služitelji v delokrogu ljubljanske direkcije so sprejeli za leto 1920 denarno podporo za zimsko obleko, katere niso dobili v letu 1919. Isto leto 1920 so dobili v naturi predpisano obleko. Kompletno zimsko obleko za leto 1920 so prejeli v juniju 1. 1921, a zimsko obleko za leto 1921 bodo dobili do 1. novembra 1922. Letno odelo za 1922-23 je sedaj že v delu in ga hoče ministrstvo v najkrajšem času izročiti prizadetim. Nabavka zimske obleke in obuvala za leto 1922 se bo izvršila, čim bo dobilo ministrstvo od fin. ministrstva izplačane, v proračunu predvidene kredite. Priprave tudi za te nabavke so že v teku. Razlog, da poduradniki in služitelji niso dobili pravočasno po zakonu jim pripadajoče obleke in obuvala je ta, ker dvanajstine dosedaj niso zadostovale za kritje teh nabavk. (Obširno na to minister objasnjuje, koliko izda ministrstvo za nabavo oblek in ubuval.) Kar se tiče draginj-skih doklad ki so maksimirane za poduradnike in služitelje, čast mi je izvestiti g. poslanika, da revizija poedinih členov zakona o dodatkih za draginjo ne spada v delokrog ministrstva pošte. Obveščamo Vas, da je kolektivna, v isti zadevi že od poduradnikov in služiteljev Vam predložena prošnja izročena s posebnim priporočilom ministrstvu financ, kjer se že razpravlja o njej. V zadevi dopustov, čast mi je Vas izvestiti, da so naredjenja ministrstva od 23. julija 1921, št. 44.301 in 19. oktobra 1921, št. 46.755 še polnoveljavna in v skladu s § 42 službene pragmatike. Direkcija je s temi naredjenji samo opozorjena, da pri odobravanju dopustov ima v vidiku interese službe, kakor tudi državne kase. Za razloge za odobravanje dopustov predvideva i § 42 službene pragmatike.“ Tako ministrov odgovor. Ako se zavsem ne strinja z istino in zakonitimi določili, prosimo prizadete, da obvestijo naše poslance.
„Jutro“ in rudarski štrajk. — „Jutro“ se bije po zobeh. V rudarskih pogajanjih ob posredovanju vlade je došlo tako daleč, da je bila družba prisiljena priznati eksistinčni minimum, ki je bil že davno prej določen od vlade. To je 103 kron na šiht ali na dan. In ko je „Jutro“ ovidelo, da s hujskarijo in zlobo ne pride naPrej, je že v nedeljski številki začelo pisati, kako se je vse ustanovilo in pogodilo na bazi eksistenčnega minimuma od dnevih 103 K. To so hoteli „Jutrovci“ pokazati in poveličati kot nekako blagodušno uvaževanje* delavske eksistence od svoje prima državne strani, poprej, ko je stavka začela, so pa pisali, da imajo rudarji pevprečno — 140 K na dan. Kako se to vjerna: če imajo že 140 K, kaj trebà minimalne plače od 103 K?! Evo, policajdemokratskega lažnjivca, ki tako laže, da svoje laži nehote črez par dni pobija!
Dr. Jan. Ev. Kreku v spomin. V nedeljo, 27. avg. 1922, se je na bivši hiši Krekove matere v Selcih na Gorenjskem, ki je danes „Krekov društveni dom“, odkrila spominska plošča temu velikemu možu. Ljudstva je bilo na slavnosti zelo veliko. Slavnostni govor je imel g. dr. Korošec, ki je govoril lepo. Nastopilo je tudi mnogo drugih govornikov. Slavnosti je prisostvoval tudi znani nemški publicist in bivši član nemškega Rajhstaga (več. socialist) gosp. Herman Wendel, ki je ranjkega Kreka in njegovo delo v svojih delih obširno in pravilno opisal.
Sprejem mladeničev v strojno šolo vojne mornarice za vojno zrakoplovstvo v Djenoviču (Boka Kotorska).
Po naredbi ministrstva vojne in mornarice z dne 16. marca 1922, št. 5515, se sprejme meseca septembra 1922 dvajset (20) mladeničev v strojno šolo vojne mornarice za vojno zrakoplovstvo v Djenoviču (Boka Kotorska) kot učence, ki bodo po končani 18mesečni šoli kot tehnično osobje dodeljeni vojni avijatiki.
Nemško-madžarske fantazije. Nemško, zlasti pa madžarsko časopisje se še vedno intenzivno bavi z baje namerava-vanimi češkoslovaškimi in jugoslovenskimi vojnimi operacijami proti Avstriji in Madžarski. Ti listi so seveda prav natančno poučeni celo o operacijskem načrtu jugo-slovenske in češkoslovaške armade. Ta načrt sta baje v skupni seji izdelala oba generalna štaba. Češkoslovaška armada bi po tem načrtu zasedla zapadno Madžarsko. Na čelu češkoslovaške armade bi bil
kot vrhovni poveljnik general Podhajsky, kateremu bi stal ob strani kot šef generalnega štaba polkovnik Šipek. Šesti in deveti diviziji te armade naj bi poveljevala generala Krejči in Šnejderek. Vrhovni poveljnik jugoslovenske vojske bi naj bil general Šrečkovič, načelnik generalnega štaba pa „polkovnik“ Dokič. Češkč čete bi prodirale iz Bratislave proti jugu, jugo-slovenska vojska pa z Zidanega mosta v smeri proti Prekmurju. Obe armadi bi se na to združile severno od Monoštra ter bi potem z združčnimi silami udarile na Avstrijo. — Živimo v dobi ^čislih kumar, zato se ni čuditi, da krmi nemško in madžarsko časopisje svoje pohlevne čitatelje s takšnimi izmišljotinami, ki se jim že na prvi pogled vidi, da so zlagane. Ako bi naša armada imela namen, kakor se ji podtika, da zasede Koroško in Štajersko do Semeringa, bi svojih operacij pač ne pričela pri Monoštru.
Odlikovani so z redom Sv. Save
III.	razreda Andrej Kalan, stolni prošt v Ljubljani in Miloš otibler, šef kabineta poljedelskega ministrstva, Viljem Rohrman, kmetijski svetnik v Ljubljani in Ivan Bele, ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Jurju; z redom Sv. Save IV. vrste: dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Franjo Roblek, veleposestnik in predsednik Hmeljarskega društva v Žalcu, Alojzij Pavlin, veterinarski referent v Ljubljani, Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani in Otmar Skale, veterinarski nadzornik v Novem mestu; z redom Sv. Save V. vrste: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze, Rado Lah, tajnik Kmetijske družbe, Franjo Zupančič, posestnik in predsednik konjerejskega odseka, vsi v Ljubljani, Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju in Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih.
Dopisi.
Gornja Radgona. (Razno.) Vsled zadnjega neprestanega deževja, ki je znatno naškodilo vinogradom, ker bo grozdje prezgodaj popokalo in zgnilo je tudi Mura tako narasla, da je mestoma prestopila bregove. Bati se je večje poplave. Katastrofa preti hišam in poljskim nasadom na Tratah. — Naše ceste so še vedno v mizernem stanju. Najbolje bo, da bodo vsi, ki se pritožujejo čez slabe ceste, šli iste sami pometat in zvozili vse smeti na tako vidno mesto, da bi se spotaknili ob njih tudi najbolj kratkovidni obč. odborniki. — Na podirajočem se mostu čez Muro so izboljšali trhlo tramovje; medtem pa so nastale nove luknje in se bo „flikanje“ našega zveriženega mostu v doglednem času zopet podvzelo. Ali bi ne kazalo začeti misliti na gradnjo novega mostu na drž. stroške? Bog ne daj, ni potrebno, ker se ne da nič zaslužiti! — Stražarnica ob mostu je v tako slabem stanju, da mora biti človeka naravnost sram ob misli, da je to stražarnica jugoslov. obmejne straže. To ni niti baraka, kakor se spodobi, ampak stranišču podobna zgradba, polna špranj in lukenj. Ali merodajnih „komandantov“ ni prav ničesar sram? Tu bi imeli inšpektorji à la Ačimovič hvaležno priliko, vtakniti nos v ta smrdljivi brlog. Če pomislimo, da postajajo noči hladne in da imajo v stražarnici k večjemu 2—3 vojaki prostora, moramo ta nedostatek beležiti naravnost kot .zločin na življenju vojakov. Naša vlada menda „nema kredita za ovake potrebe“. Stražarnica na Meléh pa sploh ni več stražarnica. Pozivamo gospoda, ki rad dela ovadbe, da tudi to sporoči svoji komandi. — Pri naši carinarnici je včasih kaj čudno postopanje. Beležiti moramo hvala-bogu dejstvo, da sicer ni pritožb večjega značaja kakor napr. pod kakšnim prejšnjim „režimom“ ampak opazuje se neka animoznost napram znanim tukajšnim prebivalcem, da se iste šikanira kljub temu, da so znani, da se ne pečajo s tihotapstvom, medtem ko se na prave tihotapce ne polaga tolika pazljivost. Ta ponovna pritožba prihaja iz kroga tuk. inteligence ter jo beležimo v toliko, ker želimo, da se nedostatek odpravi. Nam je znano težko stališče obmejnih funkcijo-narjev in pričakujemo, da nam v bodoče ne bo treba bilježiti najmanjše pritožbe.
Gornja Radgona. Dekleta, Marijine druž-benice Dekliške zveze se vljudno vabijo na dekliško slovesnost, ki se vrši v nedeljo, dne
10.	septembra. Vspored je najti na drugem mestu. Vstopnice za popoldansko prireditev so v predprodaji v papirni trgovini „Panonija“. Pridite mnogoštevilno!
Apače. Odprto pismo gosp. poštarju F. Ivanuša! Vaše pismo nas ni premaknilo iz ravnotežja. Dajemo Vam samo en nasvet: Sledite pri svojem delu kot drž. uradnik in Slovenec sc. Jugoslovan hladnemu razumu, ne nasedajte političnim kalinom, ampak delajte stvarno brez fraze in videli boste, da Vas nikdar nikdo ne bo napadal. Nam je političen nasprotnik, ako je možat, četudi temperamenten — dobrodošel ter ga raditega ne sovražimo. Svoja opozarjanja pa si prihranite. Je čisto odveč. Tudi „tehtnica pravice“ ni dobro cementirana, saj dobro veste, da je paragraf zelo zvita reč. V ostalem pa zdrav-stvujte! — Uredništvo.
Ljutomer. Tu se vrši na Marijin praznik dne 8. septembra desetletnica obstoja orlovskega odseka. Slovesnost je zamišljena v večjem obsegu in je njen vspored razviden iz lepakov. — Dolžnost obmejnih Slovencev in vzlasti Muro-poljcev je, da v obilnem številu počastijo to pomembno slavlje orlovskega odseka, ki vrši svojo kultumo-vzgojno delo na severni državni meji. Mlademu odseku — jubilantu želimo ob desetletnici, da bi se krepko razvijal in rastél v ljubezni do križa, pluga in svobode. Le krepko naprej mlada četa, domovini v ponos in čast, neprijateljem v strah. Še mnogo polja je nera-zoranega: domovina kliče krepke orače in trezne sejalce idealizma.
Murska Sobota. Tu se je vršil v nedeljo, dne 3. septembra velik mladeniški tabor, ki je bil zelo dobro obiskan. Nastopili so kot govorniki vlč. g. dr. Hohnjec, drž. poslanec, br. Dr. Novak in drugi. Vsebino govorov bomo objavili prihodnjič. Popoldanska prireditev je kljub deževnem vremenu izpadla primerno dobro. Prirediteljem telovadnih nastopov dajemo dobrohotni nasvet, da posveti vso pazljivost izberi primerne godbe, ki naj vedno igra, če ne lepo, vsaj v taktu, kakoršnega zahtevajo vaje. Telovadci-Orli in Orlice so kljub dežju pokazali krepko voljo in že dobro šolo. Občinstva je bilo prisotnega častno število. Nastopila sta tudi dva pevska zbora in sicer križevski in gornjeradgonski. Tudi pevci so rešili svojo ne baš težko nalogo in želi priznanje od občinstva.
Gasilno društvo Očeslavci— Ivanjci—Ivanjševci priredi v nedeljo, dne 10. septembra 1922. v gostilni Antona Slogovič v Ivanjcih Tombola. Svira godba gornjeradgonskega gasilnega društva. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. Posamezna karta stane 1 dinar. Po tomboli prosta zabava.
Pričetek šolskega leta 1922-23 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, Na tem zavodu se vrši vpisovanje v vadnico in v I. letnik v ponedeljek, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sprejemajo, v kolikor to dopuščajo prostori, v torek, dne 12. septembra popoldne. Bivši gojenci in gojenke zavoda se vpisujejo v sredo, dne 13. septembraod 10—11 ure.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Prihodnjo nedeljo 10. septembra po večernici pridite vsi na veliko narodno igro „Testament“ v 5 dejanjih z mešanimi vlogami 40 oseb, ki jo priredijo diletanti „Bralnega društva“ v gostilni Perger.
Na meščanski šoli v Ljutomeru
se sprejme še nekaj učencev. Vpiše se lahko vsak dan do 14. t. m., ko je ob
8.	uri zjutraj sv. maša. Redni pouk se prične 15. t. m. Prinesti je s seboj krstni list in zadnje šolsko naznanilo. Ker je šola kmetijskega značaja in se otroci letos 4. razred, bo nudila tistim, ki ne zmorejo šolanja v mestih, potrebno izobrazbo. Pripomniti treba, da ne izkazujejo nekatere občine v okolici Ljutomera večjega števila učencev mešč, šole. Iz Lukavce (V2 ure hoda) n. pr. ni nobenega. Znamenje časa?
Ljutomer. V nedeljo dne 10. sept. se vrši po rani maši v prostorih gostilne Triglav velik delavski shod. Govori narodni poslanec Pušenjak. Delavci vseh strok ste vabljeni, da se udeležite shoda v največjem številu. Vabi Vas Zveza viničarjev in kmetskih delavcev.
Hranilnica in
deluie
Posojilnica v Radincih z uspehom ob meji!
r. zadr. z neom. z.
Srbski listi med njimi beograjska „Samouprava“ glavno glasilo Narodne radikalne stranke je prinesla obširno poročilo o sprejemu srbskih kmetov v Sloveniji. Omenjeni list prinaša v prevodu naš članek „Srbski kmetje v Sloveniji.“ — Tudi pri tem gospodarsko važnem dogodku se razlikujemo od onega dela naše zaslepljene javnosti, ki povdarja, da je poset srbskih zemljoradnikov zgolj politična igra te ali one stranke. Slovenci so pretrezni in vsaj toliko lojalni državljani, da bodo srbske seljake povsod sprejeli s toplo in bratsko ljubeznijo saj dobro vedo, da oni, ki prihajajo med nas, nimajo prav nobenega stika s kliko, ki izrablja celo državo v svoje sebične namene. Gotovo tudi oni trpe krivice in dobro vedo, da nista ministra Žerjav in Pucelj nič manje spretna od Rade Pašića. Srbskim seljakom kličemo prisrčni dobrodošli.
Stročja vas. Na ustanovnem občnem zboru dne 15. avgusta je bilo ustanovljeno Bralno izobr. društvo, pod imenom Stročja-vas-Pristova. Društvo ima sedaj že 15 ustanovnih in 40 rednih članov. Kljub marsikaterim težkočam, posebno v denarnem oziru, je pričelo mlado društvo, upajoč v boljšo bodočnost, krepko delovati. Še predno je bilo ustanovljeno, je že uprizorilo 2 igri v prid domačemu gasilnemu društvu. Tretja pride kmalu. Na tebe, dobra mladina iz okolice, pa sedaj društvo apelira: Pridi! Pri nas seti bo nudila priložnost, da spoznaš dobro in potrebno! Da spoznaš dodobra svoj narod in njega zgodovino. Pridi! Da si zbudiš ljubezen do naroda in ukrepiš narodno zavest in ponos! Vedi, da le iz dobre mladine, izobražene in vzgojene v trdne značaje, lahko vzrastejo dobri voditelji, skrbni, za vse koristno vneti gospodarji in gospodinje. Tudi Vi dragi starši pridite, prepričajte se sami in uvideli boste, da ni zastonj naše geslo: Z Bogom za narod ! — F. S.
„Slovenski obmejni koledar“. Tiskarna „Panonija“ se je odločila, da izda v lastni založbi prvikrat „Slovenski obmejni koledar“, ki bi naj postal stalna publikacija. Uredništvo koledarja je prevzel naš urednik. Prosijo se vsi, ki bi imeli primerne prispevke trajne vrednosti, naj iste vpošljejo v lahkočitljivem rokopisu na eni strani pole na naše uredništvo najdalje do konca tega meseca. P. t. podjetja, trgovci, zadruge itd. se opozarjajo na izredno priliko inse-riranja, ker bo koledar razširjen v najmanj 2000 izvodih. Vsa pojasnila daje uredništvo „Murske Straže“.
Kako se pravi temu? V Borečih imajo na prejšnji radgonski opekarni odgovorni činitelji močno razvit socialni čut. 161etno dekle je dobilo za 12dnevno delo v zaprašenih, razgretih in zadohlih prostorih celih 400 K, 221etna punca pa je prejela za 9 dni 416 K. Prva je pri svoji hrani zaslužila na dan borih 33 K, druga pa 46 K. Toliko imajo v mestnih obratih delavke od 2urnega dela. In vendar prodajajo tukajšnje opekarne vkljub veliko manjšim delovnim štroškom opeko po približno isti ceni, ko one po mestih. Ali je to pravično? Ali se smejo tako grdo, res židovsko izrabljati delovne sile pod
silno draginjo zdihujočega nižjega ljudstva ? Tako kakor v Borečih plačujeta svoje delavce in delavke: Lumirova in Hönigma-nova opekarna s to razliko, da ti dve opekami niti 8urnega delavnika ne držita. Je pristojni oblasti to vse znano? Če ve za omenjene razmere, zakaj ne stopi gospodi na prste? Čas bi že bil!
Sv. Jurij ob Š5. Berkovčani in Bolehnečicarji so 27. avgusta dali slovesno blagosloviti svojo lepo prenovljeno kapelo. Ko so g. župnik blagoslovili bolehnečki zvonček, so bodrili v izbranih besedah številne poslušalce naj posnemajo vzornike, ki so si jih dali naslikati na stenah kapele. Orosile so se marsikateremu oči, ko so fantje potegnili zvon kvišku ter prvič trjančili na njem. Da bi le že kmalu zapeli novi zvonovi tudi v farni cerkvi! — Pri skupni večerji sta Štuhec Alojz, cerkveni ključar in orlica Lojzka òtuhec nabrala 160 K za društveno knjižnico in 140 K za novi dom. Bog živi in plačaj njima trud, darovalcem pa radodarnost!
Za smeh in kratek čas.
Hladnokrvno. Neki mladi poročeni par se je sprl. Mladi soprog ves razsrjen : „No, pr... zakaj si me,pa potem vzela?“ Ona: „Mati so izračunali in mislim, da je bilo nekako radi enega milijona in pol.“ — Času primerno. Gospodinja pride k trgovcu z jajci in vpraša, počem prodaja jajca. Trgovec: Danes so po 4 krone, včeraj so še bile po 3 krone. Gospc-dinja : Potem pa prosim, dajte mi včerajšnje. — Dokaz, da ni res! Mati svoji hčerki, ki se je preveč kislo držala: „No, tako kislo se držiš, kakor bi sam pelin jedla!“ Hčerka: „To pa že ne more biti res! Moj ljubček je dejal sinoči, da sem sladka, kakor med!“
G ospodarstvo
Cene živine v Zagrebu. Voli najboljše vrste 38 do 42 kron za 1 kg žive teže, voli prve vrste 32 do 34, druge vrste 22 do 28, tretje vrste pa 14 do 18 kron. — Teleta trve vrste 40 do 43 kron druge vrste 20 do 24, retje vrste 14 do 16 kron. — Svinje prve vrste 87 do 98 kron, druge vrste 85 do 87, tretje vrste 76 do 80 kron.
Živinski sejem v Mariboru. Zadnji sejem v Mariboru je že kazal osledice suše: mnogo živine, malo kupcev, cene ne navzgor, preje navzdol napram zadnjemu sejmu. Da ni bilo to bot nekaj vnanjih izvozničarjev, ki so okupili boljšo živino, bi bile šle cene še bolj navzdol. Torej že sedaj tako pomanjkanje krme, kaj šele bo. Cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: Debeli voli 35 do 40 K, poldebeli 30 do 34 K, plemenski 30 K, biki za klanje 20 do 38 K, klavne krave 27 do 31 K, plemenske krave 20 do 24 K, krave za klobasarje 13 do 17 kron, molzne in breje krave 21 do 24 K, mlada ži-mlada živina 24 do 30 K, teleta 32 do 38 kron. Zanimivo je, da so cene za krave klobasarice padle tako daleč nazaj, kot so bile 14. marca in da so padle tudi za breje in molzne krave pod ceno predzadnjih sejmov. Vkljub temu gre cena mesu navzgor.
Žitne cene v Zagrebu. Dne 16. t. m. je veljalo v Zagrebu: Nova pšenica 1900 do 1940 kron za 100 kg, koruza 1460 do 1500, rž 1500, ječmen 1600, oves 1400 do 1440, moka št. 0 pa 28 do 28 ih pol krone za 1 kg.
Devize in valute. Po odloku generalnega inšpektorata ministrstva za finance J br. 4252 z dne 1. septembra 1922 bodo odbori za promet z devizami in valutami pri Narodni banki v Beogradu in njenih, podružnicah ukinili od 3. septembra 1922 naprej za štirinajst dni t. j. do
vštevši 16. septembra 1922 izdajanje odobrenj za nakup deviz za uvoz blaga iz inozemstva. — V tem roku se morajo izrabiti vsa odobrenja, ki do sedaj ne bi bila izrabjena, ker sicer po gorr predpisanem roku izgube veljavo. V roku 14 dni morajo stranke pri kompetentnih odborih prijaviti z dokazilnimi listmami vse devize, ki jih potrebujejo za plačilo starih inozemskih dolgov za že naročeno ali prejeto blago. Po preteku označenega roka odbori ne bodo več sprejemali prijav. Stranke, ki izstavljenega odobrenja v predpisanem roku ne bi mogle več izkoristiti, morajo odobrenje vrniti kompetentnemu odboru in zaprositi novo odobrenje. Te prijuve se bodo smatrale kot ostale prijave uvozničarjev za plačilo starih dolgov oziroma kupnine za naročeno blago., Za te prijave se boco izdajala odobrenja po novih predpisih. V roku od 3. do vštevši 16. septembra bodo odi izjemoma izdajali odobrenja, če bo šlo za plačilo zapadnih menic, ali za došlo blago, ki je bilo pred 3. septembrom naročeno in se mora plačati. V tem primeru mora prosilec predložiti tovorne listine.
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljše hišno zdravilo, neobhodno potrebno v vsaki hiši.
Porablja se • sredstvo za nego
las, kot ustna voda, kot sredstvo za drgnjenje proti revmatizmu, kot zobne kapljice itd. itd.
Navodilo za porabo je priloženi vsaki steklenici.
Mala steklenica.................K	6
Srednja „.......................K	16
Velika „........................K	32
Dobiva se povsod
Varujte se cenejših ničvrednih ponaredb !
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
(Oblastveno zavarovano 1)
Zahtevajte ceniki
Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir,
GüfliD in druge deželne U0UJB pridelke kupuje in
prodaja
Andrei Oset
Maribor, Aleksandrova c. 57
Telefon štev. 88.
Prodam
lepo posestvo
z gospodarskim poslopjem vred. Je dobra njiva, travnik, in gozd. Cena 300.000 Din. Nahaja se v bližini Apač. Natančejša pojasnila daje upravništvo „Murske Straže“
Nove sode
proda
Datniš, Sv. Lenert Slov. gor.
Prodam
takoj dva orala lepega gozda, ki leži v Orehovcih. Les je za stavbo kakor tudi za drva. Več pove Franc Vreča, posestnik In župan v Orehovcih, pošta Gornja Ràdgona.
Portlandcement, se dobijo in deske najcperrje
apno
V. Fratina v Križevcih pri Ljutomeru.
ilove sode prodaja
Franc Šlehinger, sodar na Ledineku
pošta Sv. Ana v Sldv. goricah Cena 7 K liter v G. Radgono postavljeno.
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše
Inter, telefon št. 2
Račun ček. urada št. 12.726