152. Hunti. CA I MM)rt.l tmt L #lji m. ULWL hhaj« vstk «m mter, Ihim« »*4Utf« i« pmik«. Ifisarati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin. za i iadne razglase 60 vin.. za poslano in reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust Vprašanjera glede inseratov naj se prilofi rnamka za odgovor. Dpr trnUtvo „Slov. Naroda«1 in „ffarodaa Tiskara«" EnaOova ulica *t 5, pritlićno. — Tietom ti #0. ,»Blcv makl ■sr**" *•*• * MOI|i«l te p* p*«li v Jnf«fltavitli T tMOMMtVtt celoletno naprej plačan . K 84*— fltkdetao...... K 95*— polletno ...,...„ 42*— poJletno....... n 50-__ 3 mesečno......„ 21*— 3 mesečno . . , . . . w 26*— 1 7*— Q-__ Novi naročniki naj polljcjo v prvič naročnino vredno O^T* P° nakaznid. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo oziratL HitiBlilni r**toT- >arodafl Kaaflova nllea H 5, L aadUtropJ«« TeUfon »tor- 34. ■>|ln sprslmui U podpUas« 1b sadostno frmskovauc. 0^~ Rokopisov it« vrate* "W Pesaifiesna Stevilka veli* 40 vinarjev. Ireiio m tannski sistem! Z naredbo finančnega ministrstva se je uvedel za vse ozemlje Kraljevine SHS avtonomni carinski tari! bivše kraljevine Srbije. Ta avtonomni carinski tarif datira iz one dobe. ko je bila Srbija v carinski vojni proti Avstro - Ogr-ski in zaraditc^a ima ta carinski sistem prohibitiven značaj. Njegov cilj je bil, da zabrani avstro-o^rskemu blagu vhod v Srbijo. Neizmerno visoke postavke so bile nalog, da nam onemogočijo uvoz iz Avstro-Ogrske. Poleg tega avtonomnega carinske-ga tarifa je imela Srbija še vse polno carinskih dogovorov z zapadnimi ev-ropskimi državami. Ti dogovori so do-ločali nizke tarife za predmete, ki so jih v Srbiji rabili. Na ta način je dobival srbski trgovec in industrijalec za nizko ceno blago, katero je potreboval. Po odredbi finančnega ministrstva se deli naša kraljevina na tri carinska ozemlia in sicer: 1.) Srbija, kicr veljajo vsi carinski dogovori s tujimi državami, ki so ve-ljali dosedaj. 2.) Crna gora. kjer istotako veljajo vsi carinski dogovori bivše kraljevine Crne gore. 3.) Teritorij bivše Avstro - Ogrske, kjer velja samo srbski tarif. Pokrajine, ki so bile del Avstro-Ogrske. so industrijalno najbolj razvite, vsled česar rabijo vse polno blaga iz inozemstva. To blago je po većini tako, da ga ne meremo sami proizvajati. ven-dar pa nam je neobhodno potrebno, si-cer bi se moral ustaviti velik del naše industrije. Treba nam je eksplozivnih snovi za rudnike, sicer moramo ustavi u delo v premogovnikih. Premog za industrijo moramo importirati, sicer moramo ustaviti tuđi elektrarne. Enako smo navezani glede barv in drugih si-rovin na inozemstvo. Vse to potrebujemo za produkcijo, a ne za konsum. Svojemu ckonomskemu življenju škodu-jemo, ako onemogočimo produkcijo s previsoko carino. Uvoz teh nredmetov bi morala država favorizirati, ne pa tlačiti z neizmerno visokim carinskim tarifom. V tem pogledu ogroža srbski avtonomni tarif našo industrijo in naše ekonomsko življenje. Ta carinski sistem pa enako one-mogoča tuđi re^itev valutnega vpra-šania. Vsled carine gredo cene indu-striiskega blaga navgor. Predpogoj. da povoljno resimo valutno vprašanje, ie, da se znižajo cene. zto.sti cene onega blaga, katere potrebujemo v velikih množinah. Država mora steriti vse, kar je v njeni moči. da se izvrši ta proces '~im prej. Nn?bo!jšn vrbita ne pomaga, če so cene šc vedno tako visoke kakor so sećaj. Vsled tega je neobhodno potrebno, da se uvede takoi nev carinski sistem, ki bo od.^ovarjal našim razme-ram. Vsak dan nam nrin^ša sedania carina neizmerno škodo, ki 30 borno ču-tlii še prav dolgo. Kcr ni mogoče seđaj" postaviti nov enrinskl s?stem. ker za to ni čas in ker ne poznamo mednarodnih odnosajev. je treba izpremeniti obstojeći avtonomni carinski tarif takole: 1.) Vsi predmeti, ki nam služijo kot sirovine in kot produktivna sredstva za našo industrijo, katerih pa sami ne produciramo, morajo biti carine prosti. Če že moramo imeti kako carino pri teh predmetih. naj bo carinska postavka čim njžja. V to kategorijo spadajo mazila za stroje, eksplozivne snovi, raz-lični stroji v produktivne svrhe, barve, kemjčni priDoinočki za industrijo, predmeti, ki spadajo v elektrotehniko, medeni premeti. katerih sami ne produciramo itd. 2) Konsumni predmeti, ki jih rabimo za vsakdanjo potrebo, a iih sami ne produciramo, naj se uvažajo brez carine. V to kategorijo pa oblcka. pe-rilo, tekstilna roba, izvzemši fino in luksurijozno blago, vžigalice. petrolej, sol, riž. olje itd. Za one predmete, za katere se plača konzumnj davek, naj se pobira carina na mesto tega davka v vi-sokosti konzumne^a davka. 3.) Za luksurjiozno blago se pred-piše čim višia carina. V tein zmislu je predložil Demokratski klub ministru Ninčiču daljši predlog. v katerem so našteti predmeti, za katere naj se carina zniža oziroma sploh odpravi. Demokratski klub ie zlasti zahteval, da se odstrani carina na obleko. perilo. poljedelisko orodje itd. Pričakuiemo od ministra Ninčiča, da bo n crnu doma odstranil carino na te predmete ter na ta način omogočU pnvzdig ekonomsk-c-cra življenja v naših kra.Hh. Kriza zopet o^otfena. Beograd, 28. iunija. Beogradska vlada je v permanentni krizi. Le po mileišem ali jači em va-lovanju je moffoče Dresojati njeno akutnost. Tako crnih, težkih oblakov, kot so se zbirali na političnem obzorju zadnje dni, pa ni bilo opaziti, odkar obsto-ja naša kraljevina. V sredo zvečer je izgledalo, da se vlada ne bo držala niti 48 ur več. Vzrok neprestane vladne krize leži v neskladnosti elementov, iz katerih je sestavliena vladna koaiiciia. Pod pritiskom zunanjepolitičnih razmer, v naglici skupaj zmašena, dokazuje že od prvega svojega začetka, da ima eksistenčno pravico le za krajši čas in da je ni mogoče vzdržati za dalis"o dobo brez velike škode za notranji razvoj države. Po par mesecih koaliciiske vlade je vse nezadovoljno. Nezadovolien je narod, nezadovoljno je Narodno nred-sta\Tiištvo, nezadovoljna je tuđi vlada sama. Težko je ustvariati novo državo, a še težje je to delo. ako dotičniki. ki so izbrani za seradbenike. nišo za to vsi poklicani. Le naiidealneiši in naj-sposobrtejši možje bi morali danes za-vzemnti odgovorna mesta v državi, ako bi hoteli, da si ustvarimo brez nepotrebnih velikih težav zdrave temelje. Po več kot polletnem razdobiu. odkar nam vlada koalicija, pa naidemo državno upravo v čim dalje boli žalost-nem položaju, nekatere njene panoge v naravnost opasnem nazadovanju. Ako pomislimo samo na gospodarsko polje, na pr. na valutarno livado gospoda finančnega ministra, se moralno nehote vprašati: Kako dolgo naj 5e gledamo to brezglavost in nesposobnost? Pred nami ie Še nebroj drugih perečih in neodložliivih vprašanj, ki bi morala že zdavnaj biti vsa rešena, ka-tera pa za nobeno ceno ni mogoče spraviti do rešitve. Človek ne bi mogel verjeti, s ka-kimi težavami in ovirami ie združeno vsako prizadevanje. Vzemimo draginj-ske doklade za državne uradnike 61 druge uslužbence! Pereca stvar kot morda nobena druga bolj. Priprosta zadeva, ki jo je mogoče resiti v treh dneh. Več kot tri mesece so poslanci pritiskali in pritiskali. Da bi pred tednom dni klub »Demokratske zajednice« ne zastavil zadnje besede, da bi se njeni člani v kabinetu z dr. Kra-m e r j e m na čelu, zadnje dni ne izložili do skrajnosti za ODr^viČene zahte-ve. bi še danes finančni minister za-vlačeval to vprašanje, kot zavlačuie vsako finančno vprašanje. Kako naj se potem v takem kabinetu rešuieio važna državna vprašanja, katerih rešitev ne leži tako na dlani, kot izplačilo dra-ginjskih doklad? Zatriuje se. da je v sedanji koalicijski vladi, ki vzdržuje vse slabosti okostenelosti in birokratizma, kratkomalo absolutno nemogoče zadovoljiti do napredku in po povzdigi hrepeneče ljudstvo. K vsem drugim težkočam priliaja se prizadevanje ne-katerih parlamentarnih 5?rup. izkorišča-ti vlado za svoje strankarske narnene, ne glede na splošne narodne koristi. V tem so zlasti mustri radikajtf. katnim je prvo partizanstvo, sele drugo država. Iz strankarskih nagibov zavlačuie na pr. Pašićeva stranka rešitev za državo tako važne agrarne reforme, sa*-mo zato, ker slon i njena strankarska moč na vlastelinskih mogotcih ter na agah in begovih. Naši klerikalci s svojo dvorezno politiko nisto dosti boliši. Značilno je, da podpira od sedaj v vladi koaliranih parlamentarnih skupin v Narodnem predstavništvu vlado dogledno in velikokrat rudi proti svojim interesom edinole Demokratska zaled-nica, dočim uganjajo druge koaliciiske stranke v parlamentu nekako skrito opozicijo in jih pri tem prav nič ne moti, da sede njihovi zaupniki v vladi. Ker so vsi dosedanii mnogobrojni Doskr.si, ustvariti remeduro, ostali brezuspešni, faktično ni drugega izho-da kot temeljita kriza. Kaj bo prinesla kriza, danes še nihče ne vć. Bolj in bolj se vzdržuje mnenie. da išče Protič-Pašićeva stranka zaveznikov v Narodnem in Jugoslo-vanskem klubu. Vse te tri skupine naj bi vezalo negativno stališče, ki »a za-vzemaio naoram narodnemu uledinje-nju srbski. hrvatski in slovenski sepa- ratisti. Taka kooperacija pa bi prišla v poštev seje v ustavotvorni skupŠČini, dočim bi se v sedanjem Narodnem predstavništvu bržčas ne mogla uve-Ijaviti. Da je sicer slovenska klerikalna stranka principijelno pripravljena, podpirati vsako vlado, od katere bi mogla izbiti strankarske koristi, je znano. Njeno zbližanie s korumpiranl-mi Pašićevci je zelo verietno, ker bi se v tem slučaju v SLS Susteršičev element, ki je iz taktičnih ozirov đo-sedaj stopal v ozadje, zopet lrhko uveljavi! do popolnosti. Manj veri etno je. da bi se — zlasti po dogodkih, ki so se zadnjo nedeljo odigrali v Banja-luki, kjer so divjali radikalci z naiyeč-jo strastjo in brezobzirnostjo proti Hrvatom — brez vsejja pridružili Pašič-Korošcevi grupi starčevi čanci. To ie tem težje, ker organizira Korošec svojo stranko na Hrvatskem in se pri tem opira na frankovce ter radičevce, s kn-terimi starčeviČanci nišo najboljši prijatelji. Tuđi v slučaju, da bi se tem trem parlamentarnim strankam pridružili še socijalisti, ne izgleda, da bi mogel vladar poveriti sestavo kabineta proti Demokratski zajednici. Na drugi strani pa se Še ne ve, če bi demokratie sploh hoteli v danih razmerah vstomti v vlado. Razven pri Pašlćevi in Koro-ščevi grupi, prevladuje skoro v vseh drugih skupinah nagnenje k — opoziciji, ki je vsaj tako dolgo nmestna, čo-kler nišo dane garancije za uspesno delo v vladi. Z odDotovanjem ministr-ske deputacije v Pariz je bila pređvCe-rajšnjim kriza kar čez noč zopet končana. Bodocnost bo pokazala, je - li so kneli prav oni, ki trdijo, da ie mi-n?strsko potovanie v Pariz manever Pašića, oziroma Protića, ki sta na ta način zopet odgodila krizo, obenern pa onemogočila razpravo o agrarni reformi v Narodnem predstavništvu še pred počitnicami. Čudno ie res, da se je Protiću sedai kar naenkrat tako mu-dilo v Pariz, ko je vendar znano, da se je mirovna konferenca z gosDodar-sko - finančnimi \n?rašanji. radi katerih potuje ministrstv^o, že pred dvema mesecema peča'a. Naj je že kakor hoće. Deistvo je, da ie težka kriza zopet odgođena in da se bo v vladi mesto čiste juhe nokaj časa še naprej kuhala godlja. S, Ža fzgoie nHMfep nmm ea Ud. Število slovenskih dijakov na srednjih šolah na Koroškem je bilo do sednj iz obče znanih vzrokov zelo majhno. Vonđar pa bo že v jeseni za ozemlje južno od Vrbskega jezera in vzhodno od Krke potrebno otvoriti prvi razred realne gimnazije in učite-" ljišča, bodisi v srediseu Roža ali v važ-nejšem mestu v Podjuni- Z ozirorn na izpretnenjeni položaj v tem đem Koro-ške je prieakovati. da se bo število slovenskih dijakov samo ob sebi naravnim potom povećalo, ne glede na naraščaj iz slovenskih uradnižkih rođbin- Vendar je z ozirom posebno še na zadnje šolsko leto, v katerem je pouk v ljudskih šolah vsled bojnih do godkov kuj huđo trpel, skrajni ča*s misliti na to, kako naj do začetka pri-hodnjega šolskega leta vzgojimo spo-soben narasčaj za prvi razred novih srednjih šol v Korotanu- Razun ljudskih šol, ki so se naha-jale južno demarkacijske crte, določe-ne januarja meseca v Gradcu, so imele vse druge v ostalem slovenskom Korotanu popolnoma nemški pouk in otro-ei iz teh šol ne znajo pisati niti lati-ince, kaj še le da bi jim bil znan slovenski pravopis- Većina onih otrok iz teh krajev torej, katere so starici namenili za nadaljni studij, bo pao sposobna morebiti za vsprejem na nemško, težko pa za. sprejem na slovensko gimnazijo- Ponekod, zlasti po trgih, se ljudske sole zakljneujejo že začetkom iu-lija; po tuđi kjer traja pouk črez pc-letje naprej, bo le težko za učitelja na ljudski soli. popraviti to, kar se je za-nmdilo, v toliki mexi, da bi bili boljo nadarjeni desetlctni dečki sposobni za, prvi razred gimnazije s slovenskim učnim jzikom- Ko je slovenska gimnazija gori-ška po 17 mesecnem ukinjenju zopet imela otvoriti poujc na takozvanih] >Zaposlovalnih tecajihe v Trstu jeseni 1- 1916-, v Času torej, ko je pouk na ljudskih šolah na Primorskem bil ve-činoma nastavljen, ali vsaj zelo nere-den, je deželni šolski svet za Gorisko in Gradišćansko priredil v svrtio vzgo-je dijaškega naraščaja za 1- razred gimnazije takozvane > Pripravi jalne te-eaJG« v Tomajn na Krasu, pri Sv- Križu v Vipavski dolini in na Cerknem« Profesorji goriške gimnazije, navad-no po eden na vsakem tečaju, so pripravljali približno dva meseca učence, ki so prihajali od vseh strani, na spro-jemni izpit za prvi gimnazijski razred. Ta način pripravljanja dijaškega naraščaja se je v tem slučaju prav dobro obnesel. Razmere na Koroškem so onim m Goriškem iz 1- 1916- zelo slične; z ozirom na različnost učnega jezika na do-sedanjuh ljudskih šolah in na bodočih srednjih šolah na Koroškem bi bili torej takozvani >Pripravlialni tečajic za vzgojo dijaškega naraščaja v Korota-nuc naravnost potrebni, dva v Rožn In dva v Podjuni bi popolnoma zađo-štovala- Dr- F- M- Darnjfe za naSo šolsko dražbo I Minka Govćkarjeva: javno inim oospodiniske sole. Za višjo izobrazbo našega ženstva ■mamo Slovenci učiteljske pripravnice, šesttcni ljubljanski licej, celo vrsto tr-govskih tečajev in sedaj se nam obeta š? Srazredna dekliška realna gimnazija. Že doslej smo imeli nekaj visokošolk, med Slovenkami so že posamezne zdravnice in profesorice, a bodoče naše najviši učilne: univerza, tehnika, tr-govska akademija in timetniški konser-vatorii bodo gotovo Stcle prav castnp število resnlh slovenskih slušateljic. Cisto prav ie tako. V več kot stmletm vojni je tuđi Slovenka dokazala sposobnosti, ki so io postavile za enako-vrednega tovariša moškemu. ^ato *e samo pravično, da dobi slovensko zen-slvo čim največ šol in čim visjo izobrazbo, ki ga vposobi za raznovrstne prikladne pokliče. . Toda onega, česar ie ženski naj-mijneje treba, kar jej ie po naravi naj-hHžje. slovenska javnost ne more in ne srne prezreti. Povsem omalovaževala je poklič, za kateri ie ženska ustvarje- na __ poklič gospodinje. Sai misli večina ljudi, zlasti moskih. da se opravlja gospodinjstvo kar tako instink- tivno, mehanski in brez posebnega so-lania. Malokomu se sanja, da je r^klic gospodinistva in materinstva rredn'-h in nižjih sloiev — ki tvorito većino Ju-jcoslovanov! — mč naitežji nokljc. Dol-goletnih in te?kih izkusenj. naivečie nrevdarnosti. mravliične pridnosti, ;e-klene vstrainosti, zlasti pa mnogo dobre volje in rotrpežljivosti ter trdnega zdravja zahteva ta nas prvi. naivažnej-ši ženski rok Me. Vsega te,?a si ni mož-no pridobiti kar nrmojErrede. Dobra go-spodinja ni plevel, ki raste ob vsaki po-ti. nego je cvetka. ki potrebuie najskrb-nejše nege. Nihče ne priđe učen na svet. — a gospodin ja se mora svcicga znanja in spretnosti sele resno priučiti. Toda kje? V zakonu? Prepozno je tisto šolanje in predraga je šolnina žanje. Koliko denarja izmeče mlada jto spodjnja, ker ne zna svoje naloge! Koliko jeze, sporov in velikih katastrof v zakonih povzročajo gospodinje, ki — nišo gospodinjske! Kako pomilovalno gleda nanje služkinia in kako jo zlorab-lja in izkorišča! Gorje gospodinji. ki je navezana izkljucno le na posle, in sramota za hišo, kjer odloča in gospođini i edinole plaćana kuharica. Siromak je mož, ki ima ženo. ki je »Nora« in Marila — ne pa tuđi Marta! Žena zlasti srednjih in nižjih sloiev pač mora znati vse. kar spada v stroko gospodinjstva ter polradnega zdravstva. Zato ie z narođnogospodarskega stališča velika hita, da se je doslej tako malo mislilo na meščanske gospodinj-ske in strokovne ženske sole. kakoršne imajo n. pr. na Ceškem že v vsakem mestecu in tuđi na kmetih. Naravnost nepregledna škoda na narodnem rremoženju se godi, ker Slovenci nimnrno skoraj nikakth gospo-dini?k:h ter dm?Ih praktičnih ženskih obrtnih šol. Vsa Slovenija premore za meščan-ska dck!eta samo jako skromno gospodin) cko solo v ljubiianskem uršulinskem snmo«5tnni!. Gospodinjska šola v »Marija n'sču« je namenjena kmetskim dekli-cam. ker se izuče ondi predvsem v gospodi njstvu. 2e leta 1906. je izdal koroški župnik Mat. Ražun z domoljubnim ognjem opisano brošurico. v kateri Živo dokazuje nujno potrebo narodnih gospodiniskih šol in naglaša. da potrebujemo izomi-kanih in izobraženih ter v gospodinj-skih poslih dobro izvežbanih deklet in žen za ves narod, ne le za Korošce. Istega leta se je v Ljubljani osnovalo društvo *M!adika«. To si je stavilo med drugim tuđi nalogo. skrbeti za vse-stransko vzgojo ter za strokovno in gospodinjsko naobrazbo slovenskih deklic. Toda klic župnika Ražuna Je bil glas vpijočega v puščavi. »Mladi-ka« si je pgč v svojem prekrasnem de-kliškem internatu v Subičevi ulici uredila vzorno kuhinjo, mest občina je celo že imenovala izvrstno, strokovno iz-učeno učiteijico - gospodinjo . kuharice ali izbruhnila je vojna; vojaki so se naselili v »Mladiki«. razdejali Driprave naše eosrodiniske sole ter potolkli in raz-nesli vso posodo. Tako so ostale napredne Slovenke brez vsake gospodinj-ske šo!e doslej. Tekom mnosroletne strašne vojne je človeštvo v splošnem stradalo, slabo stanovalo ter sta rploh telo in duh tr-rela pomanjkanje. Zato se danes iznova in prav posebno oglasa potreba, da si vzgojimo čim največ umnih gospođini. V ta namen moramo dobiti več dobrih, praktično ureienih, od države, občin in pokraiin zatlostno subvencijouiranih in od države strokovno nadziranih .c:ospo-djnjskih šol s prvovrstnimi, kvaliiicira-nimi učnimi moemi, kakoršnih imamo za prvo silo dovolj. Zato ie »SploSno slovensko žensko društvo« v Ljubljani na svojem zadnjem občnem zboru dne 23. februarja t. 1. enoglasno sklenilo resolucijo, ki zahteva od jugoslovanske vlade zastopstva .strokovno naobraženega ženstva v vseh korporacijah, ki odločajo o šolskih, mladinskih. zdravstvenih, kulturnih in aprovizačnih ter sploh javne blaginje se tičočih zadevah. Na temelju tega sklepa ie poslalo naše društvo na slovensko poverieništ-vo za uk in bogočastje predlog, da je treba v najkraišem času poskrbeti za ustanovitev nujno potrebnih gospodinj-skih šol- Hkratu smo zahtevali. da je imenovati v višji deželni šolski svet strokovnakinjo kot nadzomico, ki bi r.adzorovala predvsem pouk ženskih ročnih del. Prav zato, ker so delali doslej šol-ske zakone in učne nacrte Ie moškf, je bil pouk v KosDodinjstvu iz šol do-ćela izključen. ročnih del pa smo se učile tr.kjh, k? so samo škodovala našim ocem in telesu, ki pa nišo nič koristila praktičnim potrebam našega naroda. — Ko sem napravila maturo in še učiteljski usposobljenostni izpit, sem pač znala krasno kvačkati, plesti, vezti, zanj-kati, delala sem prelepe k jour robove, poznala sem Hohlbeinovo tehniko, raz-lične križnate vbode, — znala pa nisem hitro 'in ročno vrezati navadne Ženske košulje in je sešiti. V soli smo naredile samo eno, pa še ta je bila dobro ped velika, torej za lutko. Eno praktično vrednost pa so imeli zame vendarle vsi tišti z muko in pristno žensko vztraj-nostjo izvršeni kvačkani in pleteni vzorci: Vsa dolga leta vojne sem krpala in šivala perilo svoje rodbine s sukan-cem, ki sem ga dobila s paranjem tistjh vzorcev! Koliko ur špan ja in prostosti sem jim nekdaj žrtvovala! Sedaj pa sem razdrla vse. in kon&io so m! ven-darie dobro služili. Gospod poverjenik za uk in oogo* častje se je odzval vlogi »SptoSnega slovenskega ženskega društva« s tem, da je povabil dne 5. jon^a t L njegove zastopnice na razgovor sted^ ustroj^ gospodinjskih Sol v SiovenUt Se|t te prisostvovale tuđi zastopnice »Mladi-ke«, uršulinske gospodin jsfce sole in go-spodinjske sole v »Marijanišču«. Dobile smo vtisk. da je gospod poverjenik uvi-clel potrebo, ustanoviti nairnanj še go-spodinjsko solo na »Mladiki«, kjer je že obstojala, dasi bi menda rade redovnice ta pouk nekako monopolizirale. Eksperimentov nam ni treba nl-kakih več. Imamo že praktične vzorce v praškf »Domacnosti«, brnski »Vesni« ter končno tuđi v nemških gospodinj-skih šolah v Mariboru in Celju, ki sta baje vzorno urejcni in sta sedaj v slovenskih rokah. Treb a je torej vset kar je dobro in se je že obneslo, samo k nam presteniti oz. posloveniti. Moje mnenje pa je, da morajo biti vse te sole javne, vsakomur dostop-ne. Srj nimam vzroka dvomiti. da je gospodinjska šola pri ljubljanskih Ur-sulinkah in pri redovnicah kjerkoli lepo jn prav urejena- Toda ženske, ki hoče-jo delovati med svetom in za svet, naj bi imele priliko, da se tuđi gospodinj-sko izvežbajo v svetu. Le v javni soli je mogoč svoboden, modern, zares na-predku služeč pouk. Saj bi moral obse-gati učni nacrt poleg kuhanja, gospo-dinjstva in šivanja tuđi pouk o higijeni, o Človcški in živalski anatomiji, o pa-metnem razmerju med možem in ženo, o kvarnosti alkohola, treba naravnost slik, praktičnih poizkusov, izletov po muzejih, bolnicah L dr„ dalje hl mora- la hod i ti dekleta pod nadzorstvom sama kupovat na trs živila in druge po-trebščine. Vse to je v samostanu precej težko izvedljivo, bržčas pa deloma sploh nernožno. Spominjam se malega. a značiIne-ga dogodka. ki so mi ga pravili še pred vojno in ki je dokaj omajal moje zaupa-nje v take zasebne gospođ. sole. V Ljub-ljano je prišla od države poslana Čehinja, ugledna strokovnjakjnja, ravnateljica gospodin jske sole in seminarja »Vesne« v Bmu nadzirat ženski oddelek obrtne sole ljubljanske. Pri tej pri-liki si je hotela ogledati tuđi gospodinj-sko solo pri Uršulinkah. Nagi a šal a je, da sicer nima pravice ogledati si tuđi to zasebno solo, da pa prosi, naj jej jo pokažejo, ker jo kot strokovnjakjnjo zeio zanima. Ena izmed voditeljjc Je| je rekla, da ie — klavzura Uršulkik jako stroga, zato treba za njen poset dobiti Sele škofovega dovoljenja. Priđe naj torej popoldne. Proti večeru med 6. in 7. uro — mislila si je: takrat ku-hajo dekleta in bo najlažje vjdela kuhinjo v praksi — je šla Čehinja v samostan vnovič. Sprejeta i« bila jako ljubeznivo. razkazale «o jej redovnice ves vrt, potem so jo peljale do porte, kjer so se lepo in prijazno priporočile ter jej zopet odprlc vrata — v svet. Kuhinje in i ucrih gospodjnjskih prostorov pa jej nišo pokazale. Zakaj ne?------- Opozarjam torej merodajne Icrogi na nujno potrebo, da se ustanovi čim več javnih, pod javno kontrolo stoječjh, iz javnih sredstev zadostno zalaganih, resnično moderno ter vseskozi praktično urejenih šol. Te Sole morajo biti prav tako resne, kakor so resne naSe srednje in visoke šote. Disciplina in učne zahteve ne smejo biti nič manje stroge kot na drugih učiliščih in učna doba pouka ne srne biti nič krajša kot deset mesecev. Gospodinja nodpira tri ogle, pravi pregovor, ki misli pač na vsornjce med nami. Smelo pa trdim, da nas je vrgla minola vojna v položaj, ko morajo postati vse žene vzorne gospodinje in ko bodo izieme same po sebi postale nemoffoče. Ogromna draginjska in težka nabava vsen gospodinjskih sredstev zahtevajo danes in bodo zahtevale §e dolgo, da koncentrira žena vse svote riuievne in telesne sile aa svoje gospo* dinjstvo. NajviSja plača ne izda niC kjer ni dobre gospodinje; Prav ie. da da znajp naša dekleta te laško. franco-sko, britansko, da znaio grško in latinska da znaio sfenografirati. tipkati jn dvojno knjigovodstvo, da so učene kot HiPatija, todt e n o je potrebno vsem in tuđi najučenejšim: dobro jospodl-njiti! Kaj pomaga, Če si prićobe vse znanosti sveta, a ne tnajo gospodinjiti? — Daite torej ženstvu dobnu gospodinj-skjb loJ, zakaj le v tem znamenju ie lesničiia in popoLoa ženska zrnaca! Stran % „SLOVENSKI NAROD*4 dae I. jnlija 1»1». fi!2 itev. Boguncem! Na tosaderso povabilo DegiiBak*-ga sosveta se je edzvalo ie več sto betonskih drafln in mu ie vposlalo sto-je popisnice- Popisnioe prihajajo ie vodno rsak dan- Oposarjamo vnoviĆ vse begunee brea razlike stanu, naj se takoj prigla£ijo, ako tega ž« nišo sto-rili, kor gre la njih osebno korist- Popisnica na] obeega: Ime, pri* imek, rojstno leto, rojstni kraj, domov-no občino, politični okraj in točen naslov stalnega bivališea pred begom; a čim se je pecal begunee v pravi domovini, ima li tamkaj kaj nepremienega imetja ali ne in dan. kedaj je bil prisiljen bežati, dalje, točen naslov (kraj, hiš. štev- ulica, pol- okr-) kjer se naha-ja sedaj in s čim se peča; ali je bil vojak, ali ne, ali je bil ranjen, ali je invalid, vpokojenec itd., ima li koga od svojih, ki žive kje dragođ (njih naslov), ali koga, od katerega ne ve, ali je živ ali mrtev- Tako naj se popišejo vsi begunaki člani po* vrsti in starosti- V prlglasnici lahko vsakdo prijavi rudi svoje morebitne želje in prošnje« Xifikovin za priglasnice Begunski sosvet ne posilja, kajti prijava zado-stuje v obliki navadnega pisma- Begunci, kateri so stavili na Begunski sosvet razna vprasanja. naj po-trpe nekoliko, odgovori in na sveti bodo sledili v kratkem in sicer tako, da pridejo prvi na vrsto oni, kateri so se prvi priglasili- Priglasnice pošiljajte na Begunski sosvet Ljubljana, Pražakova ulica štev- 3-/I- Kadi ogromnega dela in ker bi z ustmenimi prijavami izgubljali preveJ ?asa v pisarni, prosimo, priglašujte se vsi samo pismeno- Begunski sosvet- Dnevne vesti. V upravni odbor »Narodne tiskar-ne« so bili izvoljeni na občnem zboru dne 30- juni ja: za predsednika g- dr-Ivan T a v č a r, v odbor pa gospodje prof- Josip Breznik, notar Alek-sander Hudovernik, dr- Alojzij K o k a 1 j, dr> Ivo Tavčar in dr-Karei T r i 11 e r- Občni zbor je sklenil, da se za leto 1918- izplača na vsako delnico 9 K. Od čistega dobička se je votiralo za nagrade uradnikom in uslužbencem 20-000 K, za penzijski za-klad 25-000 K, za uredniško knjižnico 5000 K, 20.000 K pa se je dalo na dis-poaicijo upravnemu odboru. Sprejem župnika Koniga na Vini-<& Znan je >vinicizem< in njega po-varooitelj župnik Juraj Kći ni g« Radi iz-gredov je bil dalje časa v preiskoval« nem zaporu v Novem me^tu. Potem so ga pa izpustili domov, toda sam bog ve zakaj- Pa na tako nerođen dan je bil iz-puščen, da se je vračal kakor zmago-viti triumfator domov. Bilo je namreč na praznik, ki se praznuje rudi s pro-cesijami- In jrlej, vinski boljševiki go mu sli ven iz Tasi z veliko slavno?tno procesijo nasproti, v^i zvonovi so zvonili, ljudje ?o ga nagovorili in v tritun-fu peljali v Vinico- Tako se je Čisto po nepotrebnetn na zunaj na najslovec-nef§i način praznovala zmaga boljševizma nad državno idejo- Zakaj so dopustile poklicane oblasti tak demonstrativni sprejem Moveka, ki je vedno roval proti vsaki oblasti in disciplini in ki je v sodni preiskavi? Ni čuda, da dviga bol^ševizem ponosno svojo glavo- Pa menda ni bilo zakulisnih inter-venci j f Urađni list št- CX. z dne 23- junija 1919 prina^a naredbo ministra za socijalno politiko o prijavi socijalnih za-varovalnih in podpornih uredb, na ka-tero se opozarjajo vse bolniške blagajne, bol niska društva vseh vrst, nezgodne zavrovalnice, bratovske sklad-nice, pokojninski zavodi, nadomestni pokojninski zavodi, potem vse one ose-be. ki so sklenile npdome?tne pokoj- ninako savaroTalne pogodbe, mM}# pokojninska društva, samoetojni pokojninski fondi, registrovane pomožna blagajne, vzajemnozavaroTftlna 4railvm za bolezen, smrt, onenoglosl »U starost, kakor tuđi za doživetje (poroko, vojaiko službo itd), n*dalj# rm+ pođ-porna društva, ki dajo refe* »rojim članom broa zagotovljeolli ywrle pođ-pore v ravnokar nave pMurska Stražac, znanega prekmur-skega renegata nadporoćnika Tkalca, ki je dolgo časa teroriziral naše Uud-stvo v Prekmurju, ^fedžimurju ter ga silil, da bi se pokorilo Madžarom- Ko so boljseviki zavladali v Pešti, se jim je pridružil, vendar pa jim ni ostal dolgo zvest- Vzel je nekaj tisočakov in jo popihal preko meje, kjer so £»a sajeli jugoslovanski vojaki. Tkalca imajo ae-daj zaprtepa v Mariboru Neraško - avstrijsko zastopstvo v Ljubljani se preseli s 5- julijem t- 1. na Turjaški trg štev- 4, II- nadstropje- Predsedstvo ^Zvease ju^oslovftn-skih železnidarjev« pozivlja vae južne železničarje, ki so bili začetkom in tekom vojne radi svoje narodnosti pre-ganjani in pokHoanl v vojake, naj takoj službenim potom vlože na obratno nadzorstvo v Ljubljani svoje zahtevke za povrnitev škode, ki so jo utrpeli vsled teea preganjanja- Železniski brezposelni đelavri državne železniee, došli iz po itahjanih zasedenega ozemlja, naj se čim preje javijo v begrimskem nradu pri ravnateljstvu drž- žel- radi brezposelne pod-pore- —r Begunjski urad oddelek V- Človekoljubje* V soboto, na Vi-đov dan, sem videl lep slučaj srbskega človekoljublja ki ne sme ostati ekrit« Na Zaloški cesti je neki otrok skočil z voza eletrične železnice in prisel pod voz. ki je ravno mimo pridirjal ter otroka povozil in pobil- Med množico radovednežev stopi neki srbski kapetan L razr-, ime žal neznano, vzdigne otroka in ga na rokah prenese v bolnico, na drugi oddelek. prosil je tam g- primanja nai otroka preisče in sele ko je dobil zatrdilo, da se ni otroku nič hu-dera dogodilo, je pomirjen odšel. Lep zgled človekoljublja in samaritanstva, ki nam zopet dokazuje kakšne ljudi smo dobili v bratih Srbih. Zelo važno z^\ ?astnike itd* posebno rezervne- Vsi častniki itd-, ki so vlo-žili prošnjo za sprejem v skupno vojsko kraljestva SHS, naj v smislu naknadno došlega povelja vojnega mini-strstva neraudoma vpošljejo podatke pristojnosti - (domovinake pravi ce, zavičajnost), navesti treba: meato (kraj), okraj in dežela- Ti podatki morajo biti analogno že vposlanim proš-njam potr je ni od dveh prič, kateri pod-pi=;i morajo biti overovljeni ali doku-mentarič-no (potom občine itd-: domovnica ali prepis iste ali potrdilo) dokazani- Opozaria se. da prošnje onih pro-silcev, ki teh podatkov ne vpošljejo, ne bodo vpoštevane- Ker je zadeva zelo nuina in v interesu vsakega posa-meznika, naj ee podatki vpošljejo do R-julija t- 1- adjutanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina). \ove poštne pristoibine- Na poat-ne pošiljke, ki so od dane v področju poštnih in brzoja\Tiih ravnateljstev: Ljubljana, Zagreb, Split in Sarajevo, bo plaćati v tuzemskem prometu od 1« juli ja t- 1. noprej naslednje pristojbine: n«ai in medkrmjevnem prometa sa ts»-kih 20 cr^mov, ottr 4«l trn teie 90 vln. b) Teift ptem |» 9*MN|i*a- o)li» lepke |» «sak« priatojfcfea k%kor m pisma- % a) PHitajbia* sa df Inn1qt> ki jih Maja pošta* uptvra aH pa m last zampmlkov, je U Tt^arjev b) PH-atojbina aa dopisnlaa a aigovoro^ kl jih izdaja poštna apima a vtiaaj*no znamka, je 30 vin* % a) Fristojalaa za tiskoviaa Je za veaklk 10 graaav, osi-roma dal le teže ft riaatjev, najmanj pa 10 vi* b) Tiskovina ame lehtati do 2000 graaov. 4. a) Za blagovnl ▼tore« do 100 granom je plaftati 15 TUiarJaT, čez 100 do 200 gnmow 80 vin-, a oai 300 do 350 gramom 45 Tinaner- ft. Pri-stojbina sa priporo^enje je v krajevneB in medkrajevnem prometu 60 vin*r-jev- Na kr- državpi ^Uui&ziji v Celjn je napravilo zrelostni ispit dne 27* in 28* juni ja dvajset abiturijentov, med temi tretjina z odliko: Ahtik Ivan, Fer-lež Ivo,, Flajs Jože, Guzej Jože, Kar-novšek Vinko, Koko?inek Ivan, Lesjak Juro, Micjak Niko, Modic Slavo, Modic Stanko. Fauter Franjo, Rojnik Ivo, Rovan Ljudevit, Salmic Rafko, Sancin Ivo, Seručar Franjo, Trohej Joži, Turk Srećko- Goatilna >Waldliaas« ▼ Celj«-Meatna občina ©eliska odda v najem gostilniško koncesijo na hiai >Wald-haua« v Liscah potom javnega natečaja, ki se vrSi pri mestoem magistratu celjekem dne 11. jullja 1019 ob 4. uri popoldne- ObCina si pridrži pravico, da odda gosti Ino ne glede na najvlSji po-nudek najprimerneisemu prosllcu- Iz Bre^a pri Rororniri- Pevodenj* Naše barje občine Preserje, kakor tuđi so^edne občine Borovnioe bilo je pn»-te軩n teden popolnoma vee pod vodo* Voda je napravila ogromno škodo, posebno pri krompirju in fižolu, žitu a veliko tuđi travi, katera je vse pone-snažena z blatom In drugim plavjem* Čuje se ćelo govorica, da zatvornice v Grnbarjevemu kanalu nišo bile odprte, a to bi bilo neverjetno, da bi sa to ne skrbeli merodajni činitelji jih o pre-vem Času odpirati ob prekoračenju normalne vode- Prizadeti želimo, da bi se poglobitev glavne sfrruge Ljub-ljanice poprej ko mogoce dovršila- Dovršila bi se že lahko pod nažo biv&o staro vlado, ker bilo je toliko vojnih vjetnikov med njimi dosti od te etroke namreS Lahi, a se vidi akko je bivša vlada oziroma držav skrbel po maČe-hovsko za nas Slovence ter v slučaju če bi bila zmaga na strani centralnih držav, bi nas popolnoma vničila narodno in gospodarsko, kajti delalo se je izključno le pri Nemcih. Seđaj pa ko nam zasijalo solnee svobode, upamo in trdno pričakujemo, da nam rodna mati vse te nedostatke poprej ko mo-goče odstrani ter nam barjanom pri-pomore do večjega blagostanja, s tem, da se vsa dela za poglobitev Ljublja-niče kar najhitrejie pospešijo* Potem pa ko bodo dela v Ljubljanici gotova pa takoj prično z deli glavnih dotokov kakor Borovnišče, ISce, Bistre in drugih, to je, da se primerno razširijo in poglobijo in a tem ne borao imeli bar-jani vode po njivah in travnikib- Posebno potok Borovnisca je sedaj popolnoma zanemarjen. ker se zadnje čaše prav nio ni skrhelo ne sa trebljenje ne za obsekanja grmovja, toraj želimo, da bi se letos vsaj po strusri izkoslla in ob strani gnnovje obsekalo, katero prav hudo zadržuje vodo. Želimo, da merodajni činitelji takoj vee potrebno Tikrenejo, da se te vode regulirajo potem pa tuđi mali dotokl kolikor spa-dajo v področje osuSevalnega odbora« 2elimo in trdno pričakujemo, da se z oFiigevalnim delom kar mogoče pospe-čme, da dosežemo vendar enkrat končno svoj smoter, da ne homo samo dela-11, sadili in sejali a niC pridelali, a da ne borno imeli samo prazno delo, am-pak če borno delali. šetali in sadili in od tega imeli tuđi obilen pHdelek, da na bode naš trud brezuspesen- Torej na noge, v to pokllcani činitelji, da lj«irtv* ne obupal MaMvaJle mdnMmm raMUae! Km po jakfiraah ne primanjkuje aaao ka-mikalij ta tnjih dro«, ampak tuđi naatk do«a6ib sdravilnih rastlin, in kar je la malo upaaje, da bi v jeseni dobili v aa* doetaih koliiinah idravil iz iBosem-stva^ pesivamo, posebno naše kmetsko ljudstvo, da ae v večji meri kot doeedaj popriiae nebiranja domaćih zdravi Inih raatlin- Otrod in stare jal ljudje, ki nišo zmotni teikega dela na polju, lahko z nabiranjen aasluiljo lape vsote. Pravilno posušene rastline se danes prav lahko in dobre prodajo- Saditi je treba v sanei, nabirati le v sobtčni* dne* (ne v rosi!). V poštev pridejo posebno na-alednje rastline: Listi: šmajnid laptt-ha, pljučnika, divjega slezenovca (malva), sleza (ajbiš), volčje črešnje (beladona), breze, volovskega jezika, trpotca (Plantano major). Cveti: brd-nje (arnike), kamilice, plavice, polj-skega maka, bez ga, lipe, lučnika (pa-peševa sveca)- Ćele ra&tline: rman, njivska preslica, zlati gnniček (tav-žent roža), bela mrtva kopriva, pelin (svetoč), sv- Janeza roža, dobra misal, po laj, navadna komoljika (artemisia velga), poljska materna dušica (thjTnuđ serpvl)- Korenine: Volčje črešnje, re-grata, navadnega lisjaka (akonlt), mll-nice (saponarlja), svišča (endjan), tr-njevega gladeža (ononissplnosa), sr8-na mofi (tormentila), teloha- Dalje: bezgove in brinjeve jagode, janež, kumina, borovnice, želod, gomolje kuka-vic, planinski mah, troši navadnega li-Rtčjaka (L.j^copof'ium, malisna stupa)« Posebne važnosti pa so rženi rožički (Punsrus secali), ki se jih navadno na kmetih vrže na gnoj. Njih cena je tako visoka, da se nabiranje gotovo izplača- Vse nađaljne informacije nabiral-cem daje po možnosti odbor elužbujo-čih farmacevtov v Ljubljani, Iskrene pozdrave vsem zavednim Slovenkam in Slovencem posiljajo od Gosposvetskega polja Kranjski Janezi Ljubi jar =kcga p« p« II- baona, 7« četa* Vinko Jereb (Glince). Jezersek Lud-vik, Vidmajer Dane (Ljubljana), Je-rebič Mati ja (Beenica), RuČigaj Ivan (MeTigeS), Meseo Albin (Glince), Jenko Janko (Ljubljana), Kosir Anton (Mo-kronog). Na zdar! Mostiček med prisilno delavnioo in deželno bolnico je vsled poškodbe za-pn- Na trg prinašajo že preeej domaćih čeženj, ki so pa tako >grenke«, da jih ve-ak zemljan ne bode mogel uživati-Liter namreč velja S K! Na Cojzovi cesti odkopavajo sa Cojzovo hišo vrt ter prst odvažajo-Vrt bodo znižali tako, da bode v vodoravni crti s eesto- Potem bodo pa pove-čali okna, ki so sedaj segala tik do zemlje, a so bila še premajhna- Prva žetev. Pretekli teden so za-čoli po novomeski okolici jecmen žetl-Dozorei je lepo in rudi plenjal bo obilo. Tuđi ostalo žito kaže prav lepo« V pe-tek 27- junija jo padlo nekai toče, pa ni naredila posebne škode- Ponoči se je pa zjasnilo in zjutraj je bilo tako hladno, da se skoraj ni poznalo, ali je roaa ali slana- Bitka na vaši- Međ fanti iz Treb-njega in onimi \z Račjega Sela je vojno stanje že dalje časa- Na pustno ne-deljo so bili fantje z Račjega Sela, Roj, Iglenka in Pristave v Šporarjevi go-Ptilni na Mrzli Luži. Naenkrat priđe atevilna patrulja sovražnih fantov iz Trebn^esra in okolice, ki so skuhali začeti ofenzivo proti domaćinom- Obe četi sta bili oboroženi s puškami in samokresi. Domači so začeli streljati In so pregnali Trebanjce na dvorišče, od-kođer so vračali ogenj proti hiši, da je padlo več krogelj v vežo, oz- okružilo zid- Domaćini eo bili pa v izvrstneni »kritjuc in ni bil nihee ranjen« Tre-banjska patrtilja. je zavzela pot^m Iz strateeričnih ozirov nove pozicije, ki eo bile pa bliz je Trebnjega- Med umika-njem so jih domači molili in zasledo-vali- Anton Novak iz Ra?jega Sela in Alojzij Barle z Roj sta dobila nalog, da vznemlrjata sovražnika med umi-kanjem- Bila sta mu vedno tik za peta-mi in je oddal Barle tri oštre strele iz lovske puške in Novak dva oštra stre-la iz samokresa« — Matija Sila je đobll eno kroarijo od samokresa v nogo, par zrn 1b lovske puške pa v ramo. Kost v nogi mu je bila zdroljena- Nato je sledilo premirje, mir narekoval Trebanj-eki sodnik. Novak ne bo sprejet v zve-zo narodov 14 dni, Barle pa 2 dni ne-Nosila boeta rudi vse vojne »troske in polno odskodnino- Ce je grdo vrene na psli- Psstirji Hrovatič, Kokiić in Gregorčič so pasli, po senoSetib blizo Birčne vaši- Ker je deževalo, jim je bil dolgčas in so >po-gruntali«, da gredo >inšpicirat< koćo France Stanuša na Rakovniku- Gregor-Sie jo zlezel skosi lino v veio Našel je najprije na omari velik otel ključ, ki ga je najbolj roikal- Hej. kako lepa pl-Stolica bo to! Vzel ga je. Pobral je pa tuđi nekaj viigalia, da je niogel zaku-titi na paši in da ne bi ogenj zastonj gore!, Je pobasal v žep še dve suhi me-senj klobasi. đa jih ekuhajo na paši Pa je bil* tcž&va: pastirji so blU trlja. I klobasi pa le dv*. Trebe, najtj Ishod ia tega računskoga problema in najtl se kak priboljšek- Smukne v vežo Janeza Beieta v Btranaki vaši in vsaos tam devet jejeo- Te je bilo pa lahko rasde-liti med tri pastirje- Zakurili so na pali, najedli se in potem je sol Gregor-čić urnih krač domov, vzel ooetu smod-nika, nabasal votel ključ in ga vrgel v žrjavico, da je pocilo, ali rameslo je tuđi kljuft« Strel so pa slišali ljudje x*a-okoli in ko je lastnioa pogreiila ključ, je takoj vedela, kje ga mora iskali« Vedla je pa tuđi, kam so šle vžigallce in klobase- Tako je prišla vsa lumpa-rija na dan- Je pad nerodno. če je dolgčas na paši! Vlofli v kolodvorsko pišamo v Ljatomera- V uoči od 2S. na 24- junija 60 tatovi vlomili v kolodvorsko piaar-no v Ljutomeru- Zločinci so se spravili na blagajno, kjer je bilo shranjenih 31.000 K« K sreči je pravočasno prišel v urad postajenačelnik, pred katerim so vlomilci pobegnili- Umri je v Klecah g. Alojzij Len-č e k , posestnik in gostilničar. N. v m. p. Proslava Vldovega dneva ▼ Ljubljani Pole« slavnostnih priredb pred Mest-nim domom in v obeh glediščih ie obsegala proslava Vidovcga dne v Ljubljani kot glavno točko zbiranie prostovoljnih daril dne 28 in 29. Junija, ki sta bila določena kot cvetlična dneva na korist naSIm Invalidom. Oba dneva sta bila krasna, ta dasi je bilo zaradi zaključnih izpltov na srednjih iolah mani nabiralk, kakor navadno in dasi sta predzadnja dneva za nabiranje skrajno n tu god no, je bil uspeh akcije ugo den. Kakor čujemo, se je za cvetlice, znake SHS v slovenskih, hrvatskih In srbskih barvah tec za znake z reljefom regenta Aleksandra skupilo nad 21.000 kron. — Oospodje, ki so nabirali po ulicah in hišah,so bili: Lazar Cirll, Rdđer Edo, Rozman Dragotln* Bežič Mirko, Bonadžic Andra, Boldasar Anton, Debeljak Miliutin, Zorman Ivo, Sadar Dore, Lukman Rajko, Cukale Stanka Zablar Av-gust, Mravlje Vekoslav, Turk Vladimir. Inglič Anton, Gorup - Slavinjski Kravos Vladimir, Trst; Svetličič Vladimir, Grcgo-rič Fedor, Grisogono Bruno, Bleiwelss-Trsteniški Fedor, Tavčar Franjo, Štrukelj Stanko, Medved Ivo, Frljuga Ivan, Killar Vilko, Dagarin Jakob, Kokalj Zdenko, De-bevc Dušan, VakseH Anton, Zupančlč Ad-, Prosenc Radovan in Kavčič Ivo, Vzorno vztrajne gospodične nabiralke pa so bile: Vidmar Nika, Kokalj Vanda, Iva in Halka, Nedbal Anica, Šušteršič FrančI-ška, Dovgan Stanka, Medved Mirni, KoželJ Magda, Rohrman Vera, Debeljak Mira in Marinka, Koželj Marta, Šeber Anica, Gre* gorič Mira, Piskar Viktorija In Slavka: ga. Biziak - Piskar Mojda, Salmlfi Mtra, Gru-den Nada, Ocepek Emilija, Maček Ljudm!-la, Perne Ana, GroŠeU Tinca. Herma Frič, Skalar Ida, Kocjančič Ema, Zarnik Juta, IngliČ Marija, Ilešek Ivica, Pavšek Milica, Brejc Nada, Mlakar Mila, Petrič Magda, Nagu Mirka in Dora, Orehek Maruška, Preskar Milena, Magdič Marija, Magdlč Dragica, Kpbć Milena, Pebanl Heda, Vider Mira in Erika, Martina Seuni«, Petelii! Pavla, Hočevar Vera, Sot Vida, Strguljca Vida, Rupnik Lad., Roz. Dolinar, Skalar V^ Eda Frič, Mrzllkar Milica, Magdič Marija, Salmlč Ana, Buh Marija, Svigel] Zora, Sterle Olga in Vlasta, Cuznar Ida ter Novak Rezi. Pišamo so vodili oba dni ga. Franja dr. TavČarjeva, gosp. tehnik Feđor Slaimer in gdč Anica Gogolova: sodelo-vale pa so'ves čas gospe In gospodične: Marija Bajtova, Roza Bleiweisova, M. De-beljakova, A Gogolova, Vida Foersterje-vm, M. Grošljeva. M. Kokaljeva, M. Ko-njarjeva, Iv. Leskovičeva, Fernanda Ma-jaronovt, M. Pogačnikova. M. Strletova in Milena Zerjavova. Obrtno gibanje mes*ca maj« v Ljubljani. Meseca maja je pri mestnem magistratu priglasilo svoje obrti 84, odglasilo pa 19 strank. Priglasill so: Luci ja Princ, Mestni trg 13, prodaja sadja in slaščlc. Jo-sipina KodeJja. PogaČarjev trg, branjarija. Alojzij Dmfovka, Kolodvorska ulica 1, trgovina s čevlH in usnjem. Terezija Koz-man, Pogačarjev trg, branjariia. Karei VI-sintin, Dunajska cesta 52, slaščičarski obrt. Tvrdka Rožanc In drug. Frančevo nabrež-je 5, anončna pisama. Ivan Vukovič. Go-sposka ulica 4, sejmarstvo z galanterijskim blagom. Lucija Princ, Mestni trg 13, trgovina z meSanim blagom. Alojzij Tavčar, Marije Terezije cesta 6, zidarski obrt. Marija Janež, Pogačarjev trg, branjerlia. Karei Princ, Mestni trg 13, trgovska agentura in komisijska trgovina. Lucija Princ, Istotam. prodaja vina v trgovsko zamaSe-nih steklenicah. Franc Miklič, Kolodvorska ulica 43, trgovina z vinom na debelo. Viktor Prepeluh ,Ambrozpv trg 7, trgovina z živo in po mesarju zaklano Živino. Avgust RepotoČnik, Poljanska cesta 54, sejmarstvo z usniem in konjsko opravo. Mlhae! Srnec, Domobranska cesta 2, prodaja vojaških potrebščin brez orožja. Pavla 2Iano§kar, Marije Tereziie cesta 4, sejmarstvo z manufakturnim in galanterliskim blagom ter z devocijanarjami. Pavel ZanošVar.istotam, trgovina z mešanhn blagom. Štefan Strmo-li, Pod trančo 1. prodaja lasničarskih Izdel-kov, parfumov ter brilnih in toaletnih potrebščin Ivan Stanovnik, Hrenova ulica 7, krojaški obrt Aloizii Repše, Ahacljeva cesta 10, fotografski obrt. Ivan Martinc, Po-Ijanska cesta 20. soboslikarstvo in pleskar-stvo. Karei Floriančič, Gradišče 15, trgovina s tehničnimi In elektrotehničnimi predmeti in stroji Vinko Bedlna, Rimska cesta 5, čevljarstvo. Alojzij Smole, Nova ulica 5, snaženje okenj in stanovanj. Terezi-ia Slevc, PogaČarjev trg, branjerija. Ana Florjančič, Kongresni trs: 3, sejmarstvo s čipkanu. Ivana Blas, Miklošičeva cesta 16 In Pred škofijo 20 .prodaja čevljev In čev-ljarskih potrebščin ter sejmarstvo. Pavla Radovan. Poljanska cesta 27, prešivanje gorenjlh delov čevljev, Ivan Pavlin, Jcra-nova ulica 4, čevljarstvo. Hugon Skala, Pred Prulami 17. trgovina z mešanim blagom. Fran Sturm, Velika čevljarska ulica 13, obrt izvoščkov. Mirko Tr^an, Mirje 6, trgovina z mekanim blas^jm Filip Šibenik, Gosnos^a ulica 16, praženjc kave. Izdalo vanie pecivnega p-aS'-a In vanilnih slad korjev. Francima F.n^gar. Sv. F!nrijana ulica 1.1. trgovina z me^nnim blagom na drobno in debelo Avjrnst Ćopič, Kopitarje-va utlca 6, trgovina z mp^anim blagom stefanija PukelMcin. Sv Petra cesta 44. sejmarstvo z narejeno žensko obleko In manufakturnim blagom KareJ Kraker. GraJ-ska planota — paviljon, prodaja sadla, štev. 152. .SLOVENSKI NAROD«, ine 1. jnUjt 1919. Stran 3: slaSčic. živfl b^pokalic. Ln'đvik Dekjevm, Spodnja. Siska 144. trgovina z vinom ta žganiem na debelo. Jerica Kemperle, Vodnikov trg, prodaja manufaktumega in ga-lanterijskega blaga. Fran ErJavec. Ulica na Grad 10, čevljarstvo. Fran Cuden, še-lenburgova ulica 7, urarstvo. Matija Po-grajc, Poljanska cesta 44, trgovina z meSa-nlm blagom in deželnimi pridelki. Josipina Ravnikar, Pred škofijo 20, seimarstvo z manufakturnim blagom ui čevlji. Henrlk Stancer Dunajska cesta 10, trgovina z de-likatesami in mešanim blagom Marija Mar-vin. Cesta na loko 18, sejmarstvo z manufakturnim blagom in Čevlji. Ana Sever, Cesta dveh cesarjev, prodaja slaščic, sadja, kruha, klobas, mleka, pive v zaprtih ste-klenicah in pokalic. Fran Fajon, Sv. Petra cesta 54. sejmarstvo ^; čevlji in usnjem. Fran Schiffer. Vecova ulica 8, trgovska agentura in komisijska trgovina. Ajrneza Kranjc, Stara pot 15, branjariia. Jožef Rav-nikar, Ciril - Metodova ulica 19, trgovina 2 mešanim blagom Pavel Dolar. Spodnja Šiška 186. sejmarstvo z usnjem, čevlji in manufakturnim blago-n. Ivan Logar. Marije Terezije cesta 11, sedlarstvo. Martin Ju-ran, Mestni trg 12, soboslikarstvo. Ferdinand MaschVe. Gosposka ulica 8, trgovsKa rgentura in komsijska trgovina. Henrih Stancer. Dunajska cesta 10, kuhanje žganla mrzlim potom. Ivan Dular, Komenskega ulica 26. trgovina s serni - email in pove-čanimi fotografi]ami. Ivan Pajsar, Cesta na loko 22, trgovina z manufakturnim in ga-ianterijskim blagom Josip Batič, Sv. Petra nasip 13, izdel. kemič. preparatov Luka Ahačič, Marije Terezije cesta 10, mizar-stvo. Fran Agnola, Dolenjska cesta 66, trgovina z mešanim blagom na debelo. Josip Olup, Stari trg 1, sejmarstvo z narejeno moško obleko in manufakturnim blagom. fulip Jerman. Poljanska cesta 9, komisijska trgovina z manufakturnim blagom, slam-niki, klobuki in čevlji. Miroslav Svetlič, Vrtna ulica 8, sejmarstvo z manufakturnim blaseom. Marija Srebotajak. Kolodvorska ulica 31, prodaja kuriva. Ivan Požar. Sv. Martina cesta 8, seimarstvo s čevlji in usnjem. Ivana TrČek, Sv. Petra cesta 85, seimarstvo z narejeno obleko. manufakturo in pleteninami. Ivan Kralj, Hilšerieva ulica g. trgovska agentura in komisijska trgovina. Marija Stele, Posačarjev trs. branjariia. Terezijii Feldstein, Radeckega cesta 12. sejmarstvo z manufakturnim in ca-lanternskfm blagom Karei Hešik, Sprdnja Siska 282. brivski obrt. Vinko Lebič, Spod. Siska 266. krojaštvo. Franjo Ocvirk, Stre-tiška ulica 29, seimarstvo z n?rejeno obleko. Alojzij Križnić, Spodnia £iška 148, trgovska agentura in komisijska trgovina. Uršula Lavtar, Radeckega cesta, prodaja manufakturnega, ^alanteniskeRa in norin-berškega blaga, perila in pletenin. Alojzij MohoriĆ. Radeckesra cesta 2. seimarstvo z usnjem ter trgovina z usnjem in čevljar-skimi potrebščinami Ana Drofenik, Vodnikov trg, prodaja galanterijskega in manu-fakturnega blaga ter slaščic m pločevine. — Odglasili so: Henrik Zadnikar. Sv. Petra cesta 13, pasarski obrt. Jerica Kem-perle, Vodnikov trs. stojnica. kramnrija. Emil Klauer, Sv Petra nasip 19. izdelova-nje žganja in like.rjev. Ana Breskvar, Spoa. Šiška 128, gostiiniški in krčmarski obrt. Ana Drofenik. Vodnikov trg, kramarila. Fran Polje. Metelkova i'lica 4. konjsko mesarstvo. Uršula Lauter, Vodnikov trg, kramari ja Frančiška Mestek. Stari tri; 26, trgovina z izdelano obleko. Uršula Gol!ev-šček, Prisofna ulica 3. prodaja sadja in zelen jave. Vinko Bedina, Pimska cesta 5, čevljarstvo. Ivana Mujmaver, Sv, Jako!^a trg 6, prodaja slaščic. Ana LukiČ, Pred škofijo 16, trgovina z narejeno obleko. Jakob Bončar. Poljanska cesta 19, gostilnl-čarski in krčmarski obrt. Ivan Adamič. Sv. Petra cesta 31. vrvarstvo Josipina Kolar, Kolodvorska ulica 41, trgovina z mekanim blagom. Ivan Paterncster. šolski drevored, klanje drobnice. Marija Tršan. Mirje 6, trgovina z galanterijskim biaeom. Marija Ccrar, Dunajska cesta 17, žensko krojaštvo ter iMarija Črmeli. ntir.ajska cesta — stoj-nica sadja in pečenega koštanja. Kino Idsal. Danes prvič predvajanje dveh zanimivih filmov: »V noči«, šalo-i.orra v treh delih znamenite Karfiolseri-ie ter »Dnevnik Jute Ferrari«, krr.sna filmska drama v štirih dejanjih, z Leontino K ti h n b e r z kot glavno igralko. Predstave trijajo po dve uri: ob A.. 6. in 8. zvečer. Ni za mladino. — Kino Ideal. SIcusnci In Slovenke!" Najveeje zanimanje in živahno de-iavnost oblasti kakor tuđi zasebne do-brodelnosti tvori skrbstvo za ubožne vojne pohabljence in svojce onih, ki so padli v vojni. V Sloveniji imamo okrog 50.000 vojnih poškodovancev in še več sirot in vdov, ki obiokuiejo svoje drage, ki so ostali na bojnem polju. Dokler se poturi parlamenta ne re-šijo novi zakoni o vojuški preskrboval-nini, ne morejo pristojne oblasti poljub-no prezreti sedaj se obstoječiru toda Času ne primemin zakono. Kaj pa naj začne za de!o pcpnlpo-ma nezmožen, oženjen invalid z 90 K na me^ec; kako naj izhaja vojakova vdova, ki ima pet nepreskrbljenih otrok z le 29 K pokoinine na mesec? Dclžnost nas vseh je, da te nedostatke nemudoma odstranimo, da omili-mo bedo vojnih žrtev; oni, ki so v vojni toliko pretrpeli, opravičeno pricakfcjejo naše pomoći. Zato prosim vsa županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da v praznovanje Vidovega dne prirede sporazumno v vseh mestih, tr-gih in občinah Slovenije dne 6. iulija 1919 CVETLICNI DAN v nrid vojnih invalidom, vdovam in si-rotam padlih ali umrlih vojakov. Pomagajmo in dajmo toliko, koIikot morerao z veseljem podpirativsetište re-veže ki so v največji bedi, ki jih muci iakota in trpljenje, ki že skoraj obupa-vajo. ^f .- Slovenci in Slovenke! V teti tezkin časih, ki so se nam vsilili proti na§i volji, pokažimo smisel za skupnost spol-njujmo pravo ljubezen do bližnjega, da olajšamo gorje, katero je povzrocila svetovna vojna. Kar storimo vojnim pohabljencem in svojcem padlih, je le skromen znak hva- Skrbd bom za to, se bodo vsa da* rila porazdelila med najpotrebnejše. Organizacijo cvetličnega dneva po posameznih krajjh prepustim Župan-srvom; vsa društva in korporacije prosim, da pri tem sodelujejo. Nabiralci de-naria naj Imajo legitimacije, da se iz-kliuči Asaka zloraba. Prosim, da se po-šlje nabrani denar podpisanemu pover-ieništ\ru v Ljubljani. Uspeh bo obiavlen v vseh dnev-nikih. V L j u b 1 j a n I dne 30. funija 1919. Dežetaa vlad^ ta SlovenlK>. poveiienlštvo za socijalno skrb Poverjenik: Frepeluti, m. p. CV stvari odobravamo in priDoro-čamo, čeprav si ne moremo kaj, da ne bi nerodnosti, ki io ie srosp. ooverie-nik Prepeluh za Krešu", obsojali. Zakaj ^Cverlić^i lan- baš 6 hiljja, ko je ven-dar 12. julija kralja Petra I. imendan, določen za cvetlični dan za invalide? In 6. julija vendar ni vreč »Vidov dan«, ki je bil 29. juni ja? Da član deželne vlade tako nerodno sabotira proslavo kraljevega dne, ki naj bi bil obenem dan invalidov. je pa že prenerodnoH \WffS ^fflffH Izpred ljubljanske porote. Vceraj se je pričela obravnava proti Antonu Završniku. ki je l»il uslužjjen kot klepar pri drža\iii želez-niri na Jesenicah in je obtožen ropar-ske^a umora. iz\Tšencs:a dne 10- fe-bniarja t- 1- na nekem Josipu Omej^u na Jesenicah* O rpzprnvi ni razvoditi bodemo poro^ali v eni prihodnjih Bte-vilk lista ol)^irneje« Obravnava se dane«; nađaJTuie- Kulturu. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo ob 20. uv| mes?.n zbor. Točno! Ropertoir NaroilDe^ra ^le^alisea-O p e r a- 2- julija sredr- Ma dame But-Tcrflv- Abonina C 2T.7- 3- iulija retrtek Postiljon yl Ijonp^meau- Abonraa B 70* 4- julija petek Jongleur- Abonma A 3'60. 5. julija ?olota Postiljon iz Lo-niurnoaiT- Abonrna C 70. Iz ^ledališke T»i^arne- Ker zarnđi tehnlških ovir Fe za r-etrtek to je 3- ju-liia nanovedana opora ^Bolle^.le«' izven rbonma ne moro vprizoriti, se je Izprc-menil repertoir v toHko. đa «o vprizori v četrtek 3- iulija opera >Possiiljon iz Lorj.uimenii^ z;i abonma B 70- — Sobotna prostava Vido-vega dne v dramskem gledalištu se je priČela s slavnostaim govrorcm; v katerem je gospoč župnik Finžg?r, naprej opozorivši na to, da srne slovenski narod letos prvič očito prazno-vati Vidov dan, razpravlja! o megoč-nem carstvu Dušana Silnega, potem pa o usodni bitvi na Kosovem polju na Vidov dan leta 1389., po kateri se je začela doba suženjstva.Srbske matere so dolga stoletja rodile Osmanom janičarje, a rodile *o tuđi domovini hajduke in guslarje; hajduški meč in guslar^ka pesem sta naposled rodila Vidovf dan osvete in svobode, ker sta provzročila, da po štiristoletnem križe-vern potu med srbskim narodom ni ugasni! plamen s Kosovega polja. Ne-izmerna ljubezen do domovine je po-klicala kmeta od pluga, da je zbral okoli sebe vse hajduke, ki so ga iz-voliii za narodnega duhovnika in sta-rejšino vseh hajdukov, moža Karadjor-djevičevega imena, ki je leta 1804. za-čel veliki boj za osvoboditev domovine. In istotako je stodeset let pozneje mož njegove krvi potegnil meč, da brani domovino, samo ne več zoper Osmane, nego zoper germanski naval. Pravica je zmagala zoper dve velesili; duh Dtt-šanov in Lazarjev je potegnil k sebi šc hrvaško in slovensko pleme; Vidov dan ni več dan žalne smrtne obletnice, nego dan vstajenja* in življenja. Slovenci imamo dolžnost hvaležnosti do Srbov, da z njimi vred praznujemo Vidov dan; zakaj brez vidovdanske večnožive misli bi nam nikoli ne bila posvetila zarja svobode. Tuđi slovenski narod je imel svoje Vidove dneve, ko je razpadlo Samovo kraljestvo, ko so se Madžari zaklinili med njega in severne brate, ko je nemškt Habsbur-govec premagal Otokarja, kralja Ćehov in SIcvencev; Vidov dan je to, da stoji gosposvetski prestol v nemškem muzeju; Vidov dan je bil to, da so za nas poslej barantali velikaši in poten-tati. Slovenci smo padali kakor otro-. vanci; ud za udom so nam zastrup-" ljali sovražniki; v zadnjih desetletjih nara je vsako važno tnqsto izvil iz rok tujec; kliti je začel dah hlapčevstva, Čigar geslo je: Polna skleda, to je moja domovina! Zahlapčevalo se je v tiradu in v soli, na leci in v kasarni. Potem pa se je vnela svetovna vojna, udarila je med nas majniška deklaracija; naš narod je pahnil od sebe hlapčevsko skledo in segčl po obteki svobode. Žal, da nam seđaj diplomatsko pero v Parizu preti ustvariti novo Ko-sovo v Korotenu in ob Jadranu. Naše upanje se krči, ali do obupi se ne srne skrčiti. Srbi so petstolet oplako-vali Kosovo, a tuđi trpeli-in mrli so žanje. Učinio se tuđi mi ljubiti to na-ie Kt»ova; pote* gotovo priđe trn, ko se bo Vidov da* praznoval brez sence in brez žalosti, ce ne bo med nami niti enega nezavednega moža s talapčevskim duhom, ampak če borno samo dobri, domovini zvesti junald-poštenjaki. — Obfinstvo je slavnostni govor sprejelo z živo pohvalo in gospoda Finžgarja še posebe poklicalo pred zastor. Potem se je uprizorila Meškova dramatska slika iz življenja koroških Slovencev »Na smrt obsoje-ni?" Igra je znana iz prejšnjth let; to pot je bila dobrodošla kot prigodna drama, dasi nima posebne cene. Po-glavitna njena hiba je pač ta, da ne kaže tipične tragedije koroških Slovencev, nego po vedni politične izgrede, kakršni se lahko dogajajo povsod, kjerkoli visoko zavalovi koruptno vo-Hlno gibanje. Skupni prizori so bili skrbno pripravljeni, iz drugih pa se ni dalo kaj narediti, ker se karakteri-zacija posam. oseb kotnaj vzpenja nad skromne začetke. Najboljšo figuro je še ustvaril gospod Ločnik kot pisar Pevec; v prvih dveh dejanjih je bil dober političen agitator in v tretjem dejanju se je uspešno otepal in prere-kal z otroki, o katerih pa živ krst ne vef v kakšnem stiku naj bodo z igre politično tendenco. Gostilničarja Gelba — vse več brezsrčnega odemha, nego propagatorja nemške misli — gospod Danilo ni izdelal posebno skrbno; v drugih vlogah so poleg gospe Buk-šekove in gospe Juvanve kolikor toliko zaslužno nastopali gospodje Gregorin, Železnik, Novak, Drenovec, Plut in Prek. Pohvala je bila po vsakem dejanju glasna ter je dala gospodu N u čiču kot režiserju priliko, da se je zahvalil zanjo. —n— Prvi koncert mariborske »Glasbe-ne Matice«- V soboto, dne 21- juDija 1919 se je vršil v srebrni dvorani Go-tzove pivova-rne prvi koncert snujoče ?e >Glashene Matice« v Mariboru. V našem glasbenem življenju ponenja ta koncert velik in važen korak naprej, kor njegov popolni umetniški uspeh je obudil v širokih krogih našega občin-stva splošno zanimanje za snujoče se društvo in razumevanje potrebnosti ce-lotne >Glasbene Matice«- In lahko upamo, da sedaii ne bo ostalo samo pri zanimanju in razumevanju, tem več bo naše oVinstvo tuđi dejanski pripo-moglo, da &e društvo ne rodi kot mrtvo dete. temveč s polno življensko silo, sposobno vršiti svoj velevažni kulturni namen- — Sodelovali pri koncertu so: moški zbor pod vodstvom g- dež-sodnega svetnika Oskarja Deva, 3 sprrml.ievfinjem tukajsnje voiažke srod-be. dalje ge. Iu- Custaperaria in g- kapelnika Maks Unsrer- — Zbor je poka-zal noravnost neverjetne uspehe- Po 2 mesemh obstoja mi?lim še ni noben zbor nastopal s tako }>reciznosr30, s takim umetniškim mnenjem in tako prepričevalno gorkoto prednašanja-Seveda gre tu v prvi vrsti zasluga s»* diritrentn, ki ;*e sestavil program tako, da ni zabteva! od zbora več, kot je ta v stanu nuditi. Kar je izborno disciplinirani zbor pel, to je tuđi doceia ob-vladal s tehnicneg-n, kot umetniškcira s--.tali5ča, tnko da nismo nikjer imeli ob-čutka prisiljenosti ali težkoč: vse jo bilo svobodno, gladko in plemenito-Vrcina prednašanih tock je bila okus-no in naravno harmonizirana narodna pesem- Stari in vedno lepi A- Nedv&lov zbor: >Popotnik« je žel veliko pohvalo, očarujoce in navdusevalno pa ?*G učinkoval »Venee Vodnikovih in na njega zloženih pesmi« s spremljen a-njein vojažkega orkestra- Neđosfatki, ki ?o Be pojavili pri tej točki (manjk0.-njp čelistov) so slučajni in jih morair.o bolj obžalovati kot grajati- — Gospod dirigent nam je podal spricevalo po-polne sposobnosti- Zbor je njegova specijalnost. Viđen je bil njegov sugestivni vpli^" na preflnaišaj'joe. katere je vo^fno držal v okviru sloga na umet-niški visini- Zbor in pevovodja sta resila svojo nalogo častno; lahko čestitamo zboru na njegovem pevovodju, iThkb čestitamo g- dirigentu na njego-govem zboru- Pri skrpnem delovaniu oheb borno sličali o uspeh ih, knterih sluh bo sel črez meje Jugoslavije- —■ Gospa Mira Costaperaria, po vsem našem jugu šio veća pevkn je našim glas-benim krogom pac tako rnana. da Fe nam sđi odveć govoriti o njenih umet-niških vrlinah. Cista intonacija, globo-ko muzikalno rnzv.ncvan.je in občuto-no8t, plemenitost glasovnega tembra, ja,«na izgovorjava so njene lastnosti, ki vedno in vedno zopet očarujejo publiko- Tuđi r njenem progranra je bilo opažati spretno roko rntinirane, sebe spoznavpjoce pevke, ker izbrani program ji je omogočil pokazati vse njene vrline in *ee znanje v polni meri- Vsi registri njenega bnjnega glasu so prišli do veljave, njeni sočni fortissinii in žlahtni pp-, revnost kakor gracija pred-našanja, velikopoteznost linije so si e **i!o prisvajali srca poslušalcev- O4 naijnežnejših liricnili vzdihov, do hero- ! ičiiih vsklikoT Brtonhilđe (»Pastiri- ' ca< O* Deva) smo občudovali v«e nijanse na naši 'umetnici- Da bi se spuštali v podrobnosti njenega programa p*cne kaže, kor bi to zrhtevalo pr«več ; pratorv Om*** W* manm^ te mi ▼Bled svoje neine dikcije Imela najveć* ji uspeh: J- Bajić »Gde si duše« in J-Pavčič >Uspavanka<- Dve popolnoma moderni skladbi, A. Lajovic >Mesec v izbi< in dr- G- Krek >Šum vira in zefi-ra< sta proti vsakemu pričakovanju dozi veli polno priznanje občinstva, kar bodi onim, ki vedno zatrjujejo, da občinstvo času priroernih skladb ne razume, majhen migljaj« Seveda se morajo tako fino izeizelirane skladbe tako prednaŽati. kakor jih je predna-eala ga- Costaperaria- — TJmetnlco je na klavirju spremljal iz ruskega vjetni-štva došli g- operni kapelnik Maks Unger- Njegovo spremljevanje je bilo fino obeuteno, globoko premišljeno in strokovnjasko ter se je povsem prilagodilo umetniški individualnosti ge-pevke. — Dvorana je bila razprodana in zato bo tuđi cisti doliodek močan temeljni kamen novemu glasbenemu dr% fttvu- Maribor še ni v Jugoslaviji lep-šega in na umetniški podlagi tako jaa-nega in v dal javo ž prečega dneva do-živel. kakor je bil ta- Naučnemu ministrstvu v Beogradu! Po poloznu avstrijsko-ogreke države je bilo zatvorjeno štajersko deželno žensko učiteljišče v Mariboru- Kandi-datinje so hočeš- nočeš morale na privatno učiteljišče šolskih sester s pravico javnosti istotam- Dejstvo samo, da se je zaprl javni zavod in pridržal privatni — samostanski o priliki levenja iz Osterreich v svobodno kraljevino, je đovolj značilno za smer in režim šolskih oblasti v Sloveniji- Slednja si naj bodo v svesti, da prebivalstvo demokratske države ne more biti, ni in ne bo za srednjeveško samostansko od-gojo svoje dece, in da zatorej želi, da se s šolskim letom 1919 20 otvori v Mariboru državno žensko učiteljisce- Z ozl-rom na pomanjkanje profefiorjev, j§e naj začne s I. letnikom- To naj naučno ministrstvo v Beogradu blagovoli upo-števati« Dodatno k gornjemu še vpra-samo: ali je znano v Beogradu, da se protežirajo od šolskih sester-učiteljic na niihovem učitAljiscu interne gojen-ke pred eksternimi? Ali je zavod, ki je poverjen nadomesčati državno uči-teljišce upravičen pobirati šolnino? Ali je znano v Beogradu, da se od obligatno vpeljanih predemtov n- pr» srbohrvaščine pobira še posebna taksa? Pr%-e slovenske dramatične predstave v Kočevju se vrše te dni pod okriljem pred par fTnevi v življenje poklieane >Kočevske Citalnicec Ko-čevska Citalnica ei je razdelila delo na več strokovnih odsekov. med njimi iudi dramatič n*, ki mu načeluje gospod Rorivoj S b i 1, trgovec v Ko-č-fcvju- Ta je takorokoe iz nič vstvaril imenifne diletantske moći iz samih ko-oevskih Slovencev. ki vprizarjajo te dni znano narodno igro »Desete^a bra-ta<- Velika dvorana v hotelu >Mesto Trstc. kjer se> vprizarja igra. je bila .do?!ej še vselej nabito polna- Tuđi po-samozno Kočcvarje je semintja opazili, kar je popolnoma v redu. Prvo za kočevsko Sloven-aho zgodovinsko predstavo je ojvoril v imenu Citalnič-ne.ora odbora gosp- dr- Ivan S a j o v i c z jezgrovitim nagovorom >V e d a i n umeinosk, ki ga prmašamo na dru-gem mestu. notar gosp- dr. Vilko Mau-rer pa je nad vse krasno in položaju primerno dek]nnriral znano Gre^orci-cevo »V pepelnični no^ic- Mnogo obetajočemu korevskemu Slovenstvu ob tem prvem javnem kulturnem koraku vse najboljse! Berto Perika ->Sinifonija v a-molu«« V petek popoldne ob 5. in 30 minut je bil sprejet kapelnik tukajsnje gledali-?ke godbe g- B- Perić v Beogradu od presfolonasjednika regenta Aleksandra v avdijenci, v kateri mu je poklonil prvo jugoslovnnsko simfonijo po končani vojni, zasnovano v 4 stavkih« Prestolonaslednik se je g- kapelniku za poklonitev toplo zahvalil ter ga pozval, da priđe v primernem času v Beograd, da osebno dirigira syojo skladbo, ki jo bo izvajala dvorna godbn.. Spomfnska nlo§Ča hrvatskeinu pes-niku dr. A. Haratnba§iću. Dne 14. julfja se odkrije na rojstni hiši pesnika dr. A. Harambašiea v Dolnjem Miholjcu spo-minska plošča. Harambašič je pesnik svobode. za katero je tuđi trpel. Gundnlićev Osman, kritični tekst, priredjen od prof« dr- Gy Korblera, s uvodom o životu i radu Gundulićevu, te s bilješkama ispot teksta, izišao je nakladom >Matiqe Hrvatske< u Zagrebu- Članska cijena 14 K, knjižarska cijena 10 K- Dobiva se kod Matice u i svakoj boljoj knjižari Ćftalntc* a Rocn&o Slatino hi oko, 0co vabi na veliki pevsld koncert ki se vrši ob vsakem vremena v nedelfo, dne 6. julija 1919 ob 18. uri (po starem ob 6. popoldne) v veliki koncertni dvorani držav-nega zdraviiiSča v Rogaški Slatini. Protz-vajaio ga polno?tevilni meSani in moški zbor (okoli 70 pevcev) Celiskega pevskfga društva in klavtrslđ virtuoz gospod Ciril Ličar. Spored je sledeči: 1. Slovenske narodne pesml: a) L. Zepič: En vetriS le pflial; b) O. Dev: Po Savci, po Dravci —: c) O. Dev: OleJ čez lezero (koroška); Č) O Dev: Pojdem v rute (koroška), ooje meSani zbor. 2, a) Rachmaninov: Prćludc; b) Rachmaninov: Polichinelle, na klavirln igra gosp. Ciril LiCar. 3. Koroške slovenske narodne pesmi: a) L. Zepič: O] ta mlinar! b) O. Dev: Cei so tete, stazice; c) O. I Odmor (10 minut). 4. tj Pir. rerjančiC: Tone soince, tone; V Fr. Oerbič: Žitno po-Uf poie meSani zbor. 5. Fred. Chopm: 1 2ćh?r5°,v b " moln* na klavirju igra»g. CirU LJčar. 6. a) dr. Josip Ipavic: Imel sem ljubi dve: b) E. Adamič: Kmečka pe-} sem, poje moški zbor. 7. a) A Andel: Igra ' ^olo (hrvatska narodna); b) Stjevo Mokra-, njac: II. šopek srbskib narodnih pesml: 1 poje meSani zbor. Kakor že gori navedeno, se vrši ta veliki koncert v prekrasni kon-* certni dvorant državneira zdravilišča v Ro-I gaški Slatini fn bo Celjsko pevsko đruStvo I eno izmed prvih slovenskih društev, katerv f bo v tej res Impozantni dvorani nastopilo, : v katero dvorano pod avstrijskim režimom naša prelepo doneča pesem ni imela vsto-pa. Posebno se vabi naše kmečko ljudstvo, da isto prihiti na ta naš koncert v obilnem številu od blizu in daJeč, da bo videlo In sltšalo na lastna ušesa, ka) premoremo mi Slovenci s svojo lepo in milo donečo pes-mijo. Tore! v nedeljo, dne 6. |nll|a 1919 vse v Rogaško Slatino! Gospodarstvo. Pregled mladih Žrebeev ob' priliki premovanja konj. Lastniki mladih žrebcev, ki obetajo postati za plemeni-tev kobil porabni, so vabijo iste pripe-ljati ob priliki premovanja konj komi-sijam v svrho morebitnega nakupa v pregled- Trgovski promet z Inozemstvom. Ker vlada med prizadetimi krogi Se vedno nejasnost slede kupčije z Inozemstvom, tedaj hočem v nasprotneril podati kratko pojasnilo o predmetu z inozemstvom. Naša država je sklenila z Nemško Avstrijo dne 22. marca t 1. pogodbo 33/SHS (kompezacijsko pogodbo). Glasom te pogodbe dobi Slovenija iz Nemške Avstrije barve, elektroteh-nični materijal, znanstvene instrumente, jeklo in jeklene izdelke, kemične proizvode, klobuke, kovine ta kovinske Iz-delke, k\^as, kuhinjsko opremo, papir, poljedeljsko in obrtniško orodje ter že-lezo. Na račun te pogodbe so le 5e majh-ne količine na razpolago. Kdor hoče uvoziti na račun te pogodbe kaki pred-rnet zaprosi s prošnjo (kolekovano 8 kolekom treh kron) pri Centralni Upravi za trgovski promet sa inozemstvom, podružnici v Ljubljani za dovoljenje. Prosi se lahko rudi ustmeno. V prošnji se mora na vsak način natančno navesti predmet množino in vrednos.t in po možnosti tuđi dobavitelja. Ljubljanska podružnica Centralne Uprave za trg. promet obvesti prosjlca ali ugodi pro. njl ali ne. Če je prošnji ugodeno, se pro-silcu sporoči znesek. za katerega srne uvoziti zaprošene predmete, Obenem se ga pozove, da založi fakturni znesek pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, kateri mora seveda sporoCiti zakaj posije denar. Istotako mora obvestiti o vpiačilu tuđi podružnico Centralne Uprave. Ta izda potem povernilno pismo, naslovljeno na Nemško Avstrijski blagovno prometn! 7avod, Ehmaj. Ko prejme prosilec to pismo, ga posije Mf ravirost dobavitelju blaga. Ce pa je denar namenien raznim dobaviteUem, tedaj pa mora poslati to poverilno pismo Nem. avstr. blag. prom. zavodu na Du-naj in obanem navesti dobavite!je, kateri naj.dobavijo blago In prejmejo zato denar. Kdor pazno pre^ta to pofas-n?Io, bo vjdel, -da je cek> poslovanje enostavno, ni nikakor tako zamotano in težavno. kot »e predstavlja. UVOZ Iz dni.^ih držav. izvzemši Italijo, je popolnoma prost m ni navezan na nobe-na posebno dovoljenje naše države. Tuđi iz Nemške Avstrije je popolnoma prost ali ta država z ozirom na pogodbo zahteva, da se zgoraj navedeno bla-$ro prejema na račun kompenzacijske pogodbe. Izvoz blaga Iz na§e države ie pa omejen in navezan na posebno dovoljenje. Brez tega dovoljenja je samo dovoljen izvoz starega krompirja, su-hega sadja, kislega zelja in repe, vina in vinskih drož, žganja in medu. Kdor boce katerega teh predmetov izvažati, mora prositi s prošnjo, kolekovano s trikonskimi kolekom pri ljubljanski podružnici Centralne prave za izvoznico, ki stane 12 kroa Za vsako pošiljatev Je potrebna posebna izvoznica. Za izvoz-nice za zgoraj navedene predmete se lahko prosi tuđi ustmeno. Pa najnovejši odredbi se lahko i z -vaza v vsaki množini vino in žgan i e. NatančnejŠi pogoji se zvedo pri podružnici Centralne Uprave, Kakor rečeno, množina je neomejena. Kdor hoče izvažati razven zgoraj navedenih predmetov kako drugo blago, mora vložiti le pismeno prošnjo, kolekovano s trikronskim kolekom. Na-daljne pogo;"e izve prosilec ob ugodni rešitvi njegove prošnje. Sedaj ie dovoljen izvoz manjše množine stavbnega in rezanega lesa v Italiio, ali le v{a Trst, proti zdfavi valuti, ki se mora odstopit! naši državi. Uvoz kake^a blaga v zameno za les je strofo zabranjen, Kolekovane prošnje za izvoz se tuđi vposiljajo ljubljanski podružnici Centralne Uprave. Istotako Je dovoljena tuđi manjša množina lesnega oglja. Radi prosen> velja ono za les re-Čeno. Ce se bode sklenila trgovska pogodba s kako drugo državo, se bo o tem javnost pravočasno* obvestila. Lesene jaftrnice % motorfi- Svetovna vojna je v ogromni meri reducirala^ svetovno tonažo, zato je sedaj po končani vojni ena prvih nalog vsakega pomorskega naroda, ako se hoče ekonomsko dvigniii, obnoviti svojo mornarico, 5e tuđi za prvi Sas »amo z tooonl-mi ladjami. opremljenimi z motorji* Za enako povzdigo in obnovitev naSega plovstva se zavzemata tuđi >Jugoslavenska pomorska maticac y Dubrovnika in »Pomorska bankac v Grožn-Tuđi država bo morala taka podvsaija pođpirati, ker bodo Isborna iola »,. Hite mv&m ■MtnHip»i «ip Ukij^r ' Stran 4. »SLOVENSKI NAKOD-, Jugoslavenski pomorski matici« v Dubrovniku. I4mbl)aBfltt Imita* ImsIu^ Upravni svet Ljubljanske kreditne bauk« Je do voli 1 gledeće podpere: Vagojevalne-mu in izobraievalnemu društvu »Domovina* 800 K ter Društvu sa otrosko varstvo in mladin ako skrb, Akademskomu domu dij pod. društvo, Izobra-ževalnemu in vsgojevalnemu društvu >Mladika<, Slovenakemu trgovskemu društvu >Merkur«, Komisiji za preskr-bo vračajočih se vojnikov, Jugoslavenski akademski blagovaonici, Zagreb, vsakemu po 500 K* Nairsoveiša poročila. (Nosa izvirna poročilaj RADIKALNA SPREMEMBA ITALIJANSKE POLITIKE? Dunajt 29. junija. Z ozirom na po-roeila o italijansko - avstrijski tajni konvenciji in z ozirpm na razkritja o madžarsko - italijanskih posajanjih lahko konstatiramo po vesteh iz abso-lutno verodostojnega vira, da se ie z odstopom Orlanda in Sonnina radikalno lzpremenila siner i talijanske politike. Italija je mahoma opustila vsako podporo madžarsko - sovjetske vlade. Knez Borshese ie odšel iz Budimpešte. Domneva se, da je nastala radikalna sprememba tuđi v smernicah politike proti Nemški Avstriji In Jugoslaviji, ki so označene v pogodbi, skle-njeni meseca aprila. ODŠKODNINA ZA POTOPLJENE NEMŠKE LADJE. Pariz, 28. junija. Medzavezniška komisija proučuje sedaj odškodnino, ki io bodo zavezniki zahtevali za sabotažo nemškesra brod ovi a. NOVA TURSKA NOTA. Pariz, 28. juniia. Turska delegacl-1a pripravlja novo noto za mirovno konferenco. V tei noti bo zahtevala, naj se določi samo ena država, ki bo izvrševala protektorat nad Turpijo. PERESNIK. S KATERIM JE BILA PODPISANA MIROVNA POGODBA. Pariz, 28. junija- Peresnik, s kate-rim je bila podpisana mirovna, posrod-ba, ie izdelal neki vojak, podarila pa ga ie Zveza alzaško - lorenskih dru-štev ministrskemu predsedniku Cle-menceau-u. WILSON IN LLOYD GEORGE ODPOTUJETA. Pariz, 28. junija. Podpis mirovne pogodbe ne bo prekinil del mirovne konference, dasi zapusti Wilson v so-boto Pariz m odpotuje ob %20. v Brest. Lloyd Geor^e odpotuje iz Pariza v nedeljo zjutrai. Lloyda Georga bo nadotnestil Balfour, Wilsona po Lan-sing. NADALJNO DELO MIROVNE KONFERENCE. Pariz, 28. junija. Mirovna konfe-renca raspravlja sedaj doloČbe mirovne pogodbe z Avstrifo ter pripravlja mirovno pogodbo z Bolgarijo in Tur-čijo. Bavi pa se rudi z vprašanji, ki so doslej ostala nerešena, zlasti z vpra-šanji, ki se ričejo kolonij. IRCI ZAHTEVAJO SVOJO NEODVISNO DRŽAVO. Pariz, 28. junija. Irski disidenti so poslali predsedniku mirovne konference Clemenceauu spomenico, v kateri zahteffcjo, da mirovna konferenca prizna Irsko kot neodvisno državo. V pismu, ki so ga priložili spomenici, nagla-šajo, da irski narod ne bo priznal pod-pisov britanskih delegatov, ker Ie - ti nišo upravičeni. da bi zastopali Irsko. ROK ZA RATIFIKACIJO MIROVNE POGODBE. Pariz, 29. junija- Danes je imel Odbor četvorice seja v kateri ie raz-pravljal o načinu, kako bi se NemČijo obvezalo, da ratificira mirovno pogodbo v Čim naikrajšem času. PODPIS MIROVNE POGODBE. Pariz, 29. junija. Naš korespondent v Versaillesu nam telefonira ob lA4.: Med slavnostjo podpisa mirovne pogodbe je vladal v Versaillesu najpopol-nejši mir. Trg d* Armes je bil kakor izumrL Po ulicah so drvili prodajalci časopisov in JcrožiK vojaškt oddelki. Vojaške straže so prihajale, da pre-vzemo nalogo, ki jim je bila odkazana. Republikanska garda ie zavzela svoja mesta okrog palače. V gradu so pričeli poslovati telefonisti, sluge so nakazo-vali sedeže; v hotelu des reservoirs se je dal nemški minister Bell opetovano fotografira ti. Okrog poldneva se ie jelo opažati v Versaillesu živahno Življenje. Avtomobili, opremljeni z žoltimi in £r-nhni zastavicami, so jeli prihajati. Avtomobili, v katerih so bili delegati, so nosili narodne kokarde, V gradu Je bilo že vse pripravljeno za svečanost. V zrcalni dvorani so strežaji namešča-li črnilnike, podlage in peresnikc za člane konference. Fotografi so nasto-pili, da fotografirajo dvorano. Reditelji so odkazovali mesta. Historična miza, na kateri se je imel izvršiti akt podpisa mirovne pogodbe, je bila nameSčena na mali estradi. Na mizi je bil bronast črnilnik in Iabodje pero. Pred mizo sta bila nastavljena dva fotelja, določejia za Dubotsa in Deschanela. Ob 1. popoldne so se otvorila vsa vrata. Pred nll-mi so se placirali sire^aJL Republikanska garda v paradni opremi Je zastranila vse izhode, en oddelek je bil na-meSten na galeriji. Prvi icostje so vstopili. Vsak delegat ie sprejel program, obsegajoč štiri strani v kvart-formetu. Na procnunu i* Ulo MBte- no: »Mirovni kongres, Versailles 1919. Seja dne 28. junija. Dnevni red: Podpis mirovne pogodbe med zavezniškimi in asociiranimi državami In Nemčijo.« Ob 2. popoldne so jeli prihajati delegati in povabljenci. Njih nastop ie bil miren in dostojanstven. Predsednik mirovne konference Clemenceau Je prispel ob V*3. v spremstvu generalov: Mordacq, Manoury. Florieux in Bles-ze. Množica mu je priredila velike ovacije. Vstopili so na&ški žurnalistl in zavzeli odkazana jim mesta v blizini, kjer so sedeli antantni žurnalisti. Nekateri izmed njih so imeli na prsili železne križce. Ob 3. uri 10 minut so med veliko tišino vstopili nemški po-oblaščeni. spremHani od strežajev. Ob V4-4. se je dvignil Clemenceau. rekoČ: »Med vladami zavezniških in asociira-nih držav in med nemško vlado se je dosegel sporazum. Treba je sedaj za-menjati podpise, ki obsegajo nepreklic-Ijive obveznosti, da se bodo vse določ-be mirovne pogodbe v celotj lojalno Izvršile. Pod temi pogoji si usoiam po-vabiti nemške delegate, da daio svoie podpise.« Ta nagovor ie bil preveden na nemški iezik. Nato so pristonili nemški pooblaŠČenci in so po vrsti pod-pisali mirovno pogodbo brez vsakeea incidenta in brez vsakega protesta. Za njimi so podpisali pogodbo vsi ostali delegati. Ob SA4* je bila pogodba pod-oisana cd v^-oh cMejarntov. V VcrsaJl-lesu je zacrrmel 101 tonovski strel in naznaniL da ie mir podpisan. Clemenceau se je dvignil rekoč: »Mirovna pogodba med 7yezniki in nemškim cesarstvom je sedaj podnisana. Seja je končana.« — Kitajska delegacija ni bila prisotna, niti ni podpisala mirovne do-srodbe* POSLANICA PREDSEDNIKA WILSONA. Pariz, 29. junija. Predsednik Wil-son objavlja poslanico, v kateri pravi med drugim: »Mirovna pogodba je podpisana in tvori dokument za novo ureditev razmer na svetu. Pogodba je trda in kruta, toda krivda Nemčije je bila velika in to krivdo je bilo treba popraviti. Pogodba ne določa ničesar, kar bi NemČija ne mogla izvršiti. Ako bo izpolnila vse pogoje. bo zopet lahko zavzela mesto, ki ji po pravici prioada na svetu. IZTOČN1 JEZ. Varšava, 29. junija. Poljski listi objavi]ajo zadnje podrobnosti o raz-govorih med Poljsko in rusko proti-boljševiško vlado. General Čerečukin je priŠel v Varšavo kot zastopnik don-ske vlade in generala Denikina. Njegova akcija te^e vzporedno z akcijo Sasonova. MIR V KANADI. London, 30. juniia. Vesti iz Toronta javljajo, da je sedaj stavkovno gibanje v Kanadi popolnoma končano s popolnim porazom stavkuiočih. Najra-dikahiejši vodie so v zaporu, boljševl-sici organ »Labour Neus« je ustavlien. Demoralizirani vojaki, na katere so se boljševik! najbolj zanašali, so brez iz-ieme odklonili vsako podporo. — Velika generalna stavka v Kanadi je začela dne 15. maja in trajala Šest tednov. Vsa škoda, ki je nastala vsled te stavke, se ceni na veČ kot mi 11 i on funtov šterlingov. Ognjegasci. postani in po-licisti, ki so se udeležili stavke, ne bođo več sprejeti v službo. Druge kategorije nastavliencev so vračajoče se deloje-malci zope+ sprejele. Industri^'n? mjr je vzpostavljen tuđi v zapadni Kanadi. (Poročila iz Zagreba.) ZBOFOVANTE STARCEVICEVE IN NAPREDNE DEMOKRATSKE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb. 30. janlja. DanaSnjJ »Hrvat« prinaša poziv na pristaje Starčevfčevc stranke prava fn napredne demokratske stranke (dr. Lorkovičeva skupina) za skupni sestanek, ki bo 16. julija t 1. v Zagrebu. DR. SUNARIC PROTI CHARLES RIVETU. Zaj^reb. 30. junija. Dr. Jozo Sunarič je v današnjem »Hrvatu« objavil članek, v katerem očita franeoskemu publicistu Charles Rivetu, da Je ta v svojem delu o Jugoslaviji reproduciraj fn potvorll njegove izjave, slede Izjav Rlveta o Srbih pa trđi dr. Sonarić, da so popolnoma izmišljene. V svojih izvajanjih trdi dr. Sunarić, da je nač kritizirat ddova-nje posameznih strank in njenih vodl-teljev, da pa ie glavni vzrok nesporaz-umljenja s Charles Rivetom dejstvo, da je ffovoril on 2 njim potom tohnača. »HRVAT« V SKRBEH ZA NAŠE NO- TRANJE SOVRA2NDCE. ZasrelK 30. junija. Današnji »Hrvat« prinaša vest pod naslovom: »Kam to pelje?«, v kateri poroda, da ie dobil general Laxa, ki živi v Sisku in Je hrvatski državljan, od policije ođlok. da mora tekom 48 ur zapustiti svojo domovino in teritorij kraljevine SHS. a da v Um štikbm M Povadaau iika| j» Upmm iz domovine. »Hrvat« se vpraluje z za-Čuđenjem, kam tako postopanje pelje in kam naj se obrne državjan, ki se ga iz-žene iz domovine, včmavem interesu da ie to in zakaj se to dela. (Drugo vpra-šanje pa bi bilo, če je general Laxa iz-polnil tuđi svoje dolžnosti napram do-Tnovini, od katere zahteva visoko penzijo. Brez tehtnejra razloga ga policija gotovo ni izgnala.) ZANIMIVA GLAVNA SKUPŠClNA HRVATSKO - SLAVONSKEGA GOSPODARSKE Ci A DRUŠTVA V ZA- GREBU. Zagreb, 30. junija. Danes se je vršila tu letna glavna skupščina hrvatsko-sla-vonskega gospodarskega društva, ka-tero se je pričukovalo z velikim interesom, ker se je poročalo na njej tuđi o agrarni reformi. Protivniki, hrvatski veleoo.c.estn'ki. so se združili s pristaši seljačke stranke in drueimi nezadovolj-neži, ki so hoteli na vsak način izrabiti ros!x>darsko društvo v poetične svrhe. or| vc^ rrr Mprrifo jn točkah dneviiega reda «0 s^av!l! svoje ugovore in proti-predloc:, a ra^umevaniu veČ'ni zboro-valcev v\co morli vsiliti svoje prenriča-nje. ter na ta način snremeniti gospodarsko društvo v politično areno. Pri slasnvar-n o abcol!itorun bivšemu odboru ie bilo ocldanih 452 fflasov za in .?02 Klasova proti. Pri izvolitvi novega ^c'bor^. te prodrlo, klinb radnim posku-sortj nnsnrntnikov lista starecra odbora z g'rnfom Kulmeriem na čelu. Ob tej pri-liki je dobila I5.?ta od 64? veljavno od-nniii erb.c.^v -131 ^rlnsov. Zbcrovan^e je trajalo pozno v noč in se je razpravijalo tudl o dnicrih velevažnih vpraŠanjih, o katerih bomo še poročalt. FEDERALIZEM? Zagreb, 1- juli ja- >Narodna Poliri-ka< poroea iz Beoprrada: V parlamentarnih krosrih so širiio vesti, da bo med rari i 1'alci in Narodnim klubom skoro prišlo do sporazuma in kooperacije, pri kateri bo sodoloval rudi Pašić. Prvi rezultat tega pakta bi bilo odstranjenje ministra Pribicevića- Baza za ta nakt bi bil feđpr:ilizem. Medžimurje, Hrvatska. Slavonija brez Srema bi tvorili eno državo, drugo državo slovensko ozomlje. a Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Srcm in Vojvodina bi postali del velike Srbije- Za ta nacrt bi Fiila ba.^e .rudi velika većina radikalcev iz novih krajev, a ž njim simpatizira posebno nnpredni đel Narodnega kluba (dr- LfOrkovi^evr« °Hir»ina)* Vesti LDU. ^ PO NOVOSADSKEM ZLETU. LDU. Novi sad, 29. junija. Danes se je v Novem Sad u vršila svečana pro-slavn prve.cra Vidovegra dne v svobođi. Ob 8. ziutra: je bila v vojašnici kralja Petra v Jelov danska služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki najvišjih vojnih in političnih oblasti, mnogo kul-iiirnih društev in sokolskih žup iz vseh krajev našega kraljestva in velika mno-/jca Sokolov in prebivalstva. Po službi božij je j^ovcril narodni poslanec Bian-kini. V svojem vznesenem in navduše-nem govoru je slikal trpljenje našega nareda ob Oasu novega drugega Koso-vega, ki ni trajalo samo en dan in ki "■;:<*'] ni uničilo samo ene vojske, mar-več ki je izza balkanskih vojn do danes unićevalo najboljše sinove našega naroda. Navzlic temu korakamo z najboljšo nado v bodočnost in pozivljamo tudl one brate, ki še ječe pod tujim jarmom, naj hrabro vztratojo, ker se bliža trenu-tek, ko se bomo vsi svobodni bratov-sko objemali. — Ob 10. se je pričela saborska seja pod predsedstvom Jure Da-iiukoviča. Predsednik je pozdravil za-stopn?ke Niegovega Visočanstva regenta Aleksandra, vojvodo Nišiča, ministra prosvete Davidovjča, poslanika Kalino, zastopnike bratskih Rusov in vse dru-%c. Za njim so govorili vojvoda Nišič. mlnister Davidovič. poslanik Kalina In voditelj stranke kadetov RodiČev, mno-teokrat prekjnjeni po burnem odobravanju. Potcm je bila volitev saborskih od-bornikov. Za predsednjka so izvolil Gjuro Paukoviča. za podoredsednika dr. Lazara Cara in dr. Ivana Oražma, za tajnike M. Lukiča, A. Maloviča, dr. R. Fuchsa fn Dušana Bogunoviča, za blagajnika Tošo Janjanina in Frana Sušnika. Nato se ie prečitalo načelno stališče Sokolstva proti vladi. Prihod-nja slavnostna seja bo dne 30. junifa. — Sledir je slavnosten banket v čast £0-stov. — Ko so odsekj izvršili svoje delo, se je Izvajala vzorna javna telovadba. ZlasLi so u^aia'e vaie slovenskih Sokolov na bradlji. kakor tuđi vaje in igre zagrebških Sokolić. Ob 2030 je bil koncert orkestra kraljeve garde In slavnostna predstava v srbskem narodnem gledališču na čast Sokolom in gostom. Drugi dan ob 7. zjutraj so odpotovali ?r>ko!i in SokoMce v Subotico k javnim vajam. Ob 9. dopoldne se ie na petro-varadinskem nokopališču darovala slo-vesna ntaša za ncdolžne žrtve avstrij-ske vlade. B. Lovrič. učiteli veronauka vojaške kadetnice v Kamenici Je ime! svečan in navdušen govor. NITTI RAZGOVARJA Z »IREDENTI«. LDU. Trst 29. Junija. Italijanski listi poročajo iz Rima, da je minister za zunanje zadeve Tittoni 27. t. m. sprejel italijansko - dalmatinske deželne po-slance Roberta Chicrlianovicha iz Zadra ter Ivana Cubina in Ercolana Salvija iz Splita, s katerimi je imel daljši razjro-vor. Zvečer je društvo jadranskih ire-dentovcev sklenilo sledečo resolucijo: »V zvezl z izjavami ministra Tittonlja v senatu in v hipu, ko novoimenovana italijanska mirovna delegacija začenja svoje delovanje, potrjuje ppHtfčno draSt-vo Jtalijansklh iredentovcev (jadranski oddelek) svoj program glede jadranskih nacionalnih zahtev, t. J.: pridobi-tev ćele Istre z Reko, vsej?a o«emlja in otokov £*Jn»ctic kukoc.m oaw»^« v londonskenm paktu, in tndi druffli italijanskih most in otokov Dalmacije, kl ntso obseženi v tei pojrodbi; poiivlja italijansko mirovno delearacijo. nai nar stopa vztrajno za celokupne izvedbe tc-jra proRrama in opozarja vlado in dd&-gacijo, naj ne Sklepa ne prijateljskih, niti novih političnih zvez z nikomur izmed Antante, dokle r nfmate Izrecne^a in odkritosrčnega dokaza o soddova-nju pri fzvedbi oraenjenejfa programa.« — Jutri bo ministrski podpredsednik Nitti sprejel dalmatinske in resko politične zastopnike. PROTEST RAQI CELOVCA, LDU. Trst, 29. junija. Italijanski listi ppročajo, da je nemško - avstrijska delegacija na mirovni konferenci protestirala proti sklennm mirovne konference glede zasedbe Celovca. IZTREZNENJE PRI LAfflH. LDU. Trst, 29. junija. Milanski list »II Secolo« obiavlja daljše privatno po-poročilo iz Reke od 27. t. m., v katerem navaja. posebno orlasom »Jutarnega Lista«, da je Jugoslavija sklenila razne tr-i?ovske dogovore ž vsemj zavezniškimi in ćelo sovražnimi državami in na^teva več takih sluČajev. Da ni Italija, nada-Ijtiie poroč'lo, dosegla obsežnejših dogo-vorov v tem pogledu z državo SHS., iz-haia iz nev^ečnejara položaja Italije, ki je zaveznica Srbije in sovražnica dnig:^ držav. kj sestavljajo Ju^oslavijo. Ker pa je novo kraliestvo SHS. rtadaljuje poro-čilo, sedaj dejanski že priznano po vseh vlastih in ker so vsi bistveni razlomi, ki so ovirali priznanje Jugoslavije, odprav-Ijeni s sklepom mirovne konference, da bodo nri sanaciji vojnih stroškov in vojnih nokodb deležni vsi dediči bivše Av-tro - Orrske in ker nadalje priznanje loveea kniliestva ST1S ne prejudicira ureditvj mn^. ni smatrati za primerne-ga odpor Italije proti formnlnemu pri-znanju, ker se vsled te^a odpora nahaja Italija v položaju, da ostane izven vsa-kejra tnrovske^a dogovora, dočim jo vsi ara^i, prijatelji in neprijatelji, prehite-vajo na jušoslovanskem trjru, od kate-rec^n bo sledniič Italija definitivno iz-klji^čena. Mar bo upanje, vprašuje po-ročilo, da bi docela izveden londonski oakt pretrese! novo državno obtiko Jugoslavije — kar se sicer ne bo nikdar z^odJlo. ker se bo morala iskati in najti rešitev, ki bo morala vpoštevati dejan-?ki, sedaj že priznanj položaj — mar bo Italija s tem odškodovana za škodo, ki jo ima vsled tesa. da ji je nemo.scoČe sklepati dogovore, ki bi pospešili italijanski izvoz in uvoz v državo Srbov, ftrvatov in Slovencev.___________ _ Društvene vesti in prireditve. Ohčnl zbor šentpetrske ženske In moške podružnice Družbe sv. Cirila In Metoda bo v soboto, dne 5. iulija ob 20. uri v gostilniških prostorih hotela »Tratnik« na Sv. Petra cesti z običajnim sporedom. — Odbora Šen.t-petrskih pođružnic Ob^ni zbor društva za vzdrževa-nje Elizabetne etroske bolnice ne bo v petek 4- juli ja- Dan novega občnega zbora se pravoeasno objavi- V prid šentjakobskl lavnl kn-lžnfcl se priredi v nedeljo 27. julija »Sent-jakobsk! semenf« ob prjliki cerkvenega žesrnanja v fari. Ker je namen kulturen, prosimo dm?ra društva, da se na to priredi fov ozirajo. Društvo inženjerj«v v Ljubljani vabi svoje člane k mnogobrojni nde-ležM prijateljskih večerov. ki bođo stalno vsaki četrtek v sobi > Češka obece Narodnega doma- Dohod iz To-manove ulice- Prijateljski večeri so nujn.o potrebni, da se med seboj spoznamo in oživimo društveno življenje- Posebna vabila na te veSere po listih se ne bodo več objavi jala* Dalje se člani obveščajo, da se namerava prirediti 13-julija 1919 pri zadostnem številu pri-srlašcncev društveni izlet v Trbovlje-Prijazni kolegijalni sprejem nam je od Trboveljslrih tovarišev zagotovljen. Prijave naj se vpošljejo po dopisnici najpozneje do 6. julija 1919 društvene-mu odboru, Re«lieva ceeta 3- Odhod iz Ljubljane ob ^6-, povratek ob 21- uri- Sestanek poljeđelskih prođuoen-tov' Dne 13- julija t. 1- bode na Dobravi pri Kropi skupni sestanek produ-centnih udov ob 2« uri popoldne v šol-skem poslopju* Vsi udje kot tuđi ne-udje se vljudno vabijo, da se v§i v obilnem številu udeležite- K sestanku priđe veo govornikov-veščakov od slov. kmet- družbe* Dnevni red bode: Zivinoreja in planinstvo ter sadjar-.stvo- Podružnica slov- kmet. družbe na Dobravi pri Kropi« Učiteljsko društvo za rađovljiški okraj ima fivoj redni občni zbor v če-trtek t* j- 8* julija ob 3- uri popoldne v šolskem poslopju v Radovljici- Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje tov. V- Ruaa U Kranja o naj-vainejših nalogah naših ttanoveklh organlzftcij. Odbor- Rađovijiea- Prostovoljno gaailno društvo v Radovljici priredi.v nedeljo 6- julija t- 1* ob 8- popoldne ▼ graščin-skem vrtu veliko veselico m koncertom, tombolo itd-t pri veselici sodeluje tuđi domaći pevaki sbor in godbeni orke-ster- Za vseetransko poetrežbo in 1a-bavo bo preskrbljeno- Ker je čisti đo-biček namenjen sa nabavo gaailnesfa orodja, se darila nvaleino sprejemajo. Vetopnina 2 K, Im Bleda. Vojni pohabljenci občine Bled priredijo v nedeljo, dne 6- julija tombolo, Šaljivo pošto in veselico na vrtu gostilne Potočnik (Flegarija) na Bleda ▼ korist rsvnih otrok Ja ▼*>▼ y wofn\ padlih no« in eeeto^ Dobitke tss đenarne prispevke hvaležno sprejemii > jo proti potrdiln gostiIničarka is ▼ te> pooblaščeni pohabljenci. Pričetek točno ob 14 uri Ptaj. Dne 4. iulija 1919 gostuje ▼ Ptuju ljubljanska drama* Uprizori se Funtkova enodejanaka drama >Za hoerc in Heyermansova svetovna stadija s petimi veselji »Amnestijac- Opo* zarjamo na ta večer eenjeno občlnstvo, ki bo imelo priliko po dolgih letih v svoji sredi pozdraviti najboljfie moči ljubljanske drame- Upanto, da se vsak odzove temu vabilu, ter tako dokaže, da ve ceniti požrtvovalnost ljubljanskih igralcev. Obenem se naznanja, da se C- in M- kres preloži na soboto 5. ju-lija- 2gal se bo v Rogoznici- Po krešu je sestanek pri Bračičn* " Suzne stvon Beograd ima sedaj prebivalstva 90.000. Tovarna aeroplanov v Jogoslavlif. Neko veliko angleško tvorniSko pod-jetje namerava zdraditi v Novem Sadu tovarno aeroplanov. Vrcđnost lova v Hrvatski in Slavo« niji se ceni na 254-210 komadov divja-čine v vrednosti 762-630 K po predvoj-nih cenah; danes znaša ta vrednost okoli 5 milijoDOv. Dohodki lova znašajo 414 milijona- TOletni feeki Sokol na slovaSkt fronti- ČeSki listi poročajo, da je odSel s sokolskimi prostovoljcd na slovačko fronto tuđi 701etni Sokol Jan Riha i* Lipštata. ♦ Berlinski vojak! fn đljafcf zažvali franeoske zastave Iz let 1870/71. Berlinski listi noročaio, da Je šio dne 23. junija okoli 300 vojakov in dijakov v »Zeughausc pod lipami hi tam so vzeli franeoske zastave iz let 1870/71, katere bi morali Nemci sedaj vrniti Fran-cozom, ter jih nesli pred spomenik Friderika Velikesra. kjer so iih polili z bencinom in zažgrali, samo da ne pri-deio zopet v franeoske roke,________ Vremensko poročilo, flHii nad moijm M+i_______Sfi*j] g>M tlak 7X ■■. . Štuje iS, I I I opuo- i£ |: Vetrovi Nebo T"J»-1 t mm ^| 30 2. pop 7320 164 sL Jgx. đei . 9. 2V. 735 0 12*3 sr. svi. . 1 7. zj. 734.8 10*0 brezvet. , Padavina v 24 urah 38*2 mm — Srednja včeraiSna temperatura 14-6°, normalna 191°. — Vremenska napoved za jutri: Oblačno, del. v presledHh, severno .vttrovno vremc Aorovizaclia. + Slađkor ]e došel- Trgovci se nai jutri zglase pri ravnatelju g» Aloiziju Lillega zaradi nakazila- -f- Aprovizadja Jušne Šele«nio© deli svojim odjemalcem moko, sladkor. makarona, sodo, vžigalice in jesili- 4- Vžigalioe! >Impezc Ljubljana, Mahrova hiša, ima na razpolago več vagonov vžigallc, ki se razdele na okrajna glavarstva v Sloveniji- Intere-sirani trgovci in aprovizacije naj se obrnejo direktno na tvrđko- Poizvedbe« Gospa častniškega namestnika je izdubila ženski uhan od belgijske vo-jašnioe po Metelkovi ulici, Cesti na južni kolodvor, Sv. Martina cesti do pokopališč* Izgubljeni uhan nima po* mena za najdltelja, pač pa 2a dotično, ki ga je izgubila, ker je za njo drag spomin- Prosi se pošteni najditelj, da odda proti dobri nagradi pri upravni-štvu tega lista ali pa pri vojni policiji belgijska vojašnica objekt VIII- Našla se je srednja svota denarja v denarnici med Dolenjsko cesto-Rudni-kom- Izgubitelj naj se zglasi v trgovini Zebal, Rudnik pri Ljubljani- Kdo ka] ve? Prančišek K o š I r, 27. dom. polk, 14. stotnlja, Korpstrain-gruppekompagnie 2./3M vojna pošta 65, Je bil na zadnje v Galiciji, se pogreša že od oktobra 1914 leta. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči posestnid Fran-čiški K o§ i r v Pristavi pri Borovnici. ki povrne vse stroSke. Izdajatell In odcovornl urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna to ttsk »Narodne tiskanih. Če stare ranitve zopet bolijo, vze-mimo Fellerjev bolečine tolažeči, an-tiseptični >Elsa - fluide* 6 dvojnatih ali 2 špecialni stedl^ci podije za 19 kron lekarnar E- V^JpHer, Stubica, Elsatrg It. 23S (Hrvatsko)- Naj bi bilo vedno rpi niši* Od mnogo zđravnikov proporočeno- Dalefi Čez 100.000 zahvalnih pisenF Omot i poštarina se doduše računaju posebno, ali najjeftinije sto se vrše dakle na jedanputa naruči, tim se više prištedi- (fa) Poslano.* Gospodu Milanu Hočevarju na njegovo »Poslano« v časopisftf ne boden odgovarjal. marveč prejme odgovor pri sodišču. V Lj u b 1 j a ni, dne 3a lunija 191Q __________ Valentin Urbane«. ♦ Za voebino ten «plaa ie nredni-itvo od^ovoiao. koflhMF dcjefte wJwp. i52. atcv. ___________________ t ,đi.u¥ci^Ki NAMutr đac I Julija imu. - ^_________________________________________Stran 5. liafl ftrii "ajbolfef sestara, sasm Kali UlIJ, nov III malo rabHtn §«. luno kuniti. Ponude tvrtci Scawarezj dmf. Zipel, Prerafefićm I. 3347 ?nrtimOBI tako* i«>rje«o pisarnilko AjJIC|UICul moć, veščo popolnoma stro jeoisja m stenograf i je. Odvetnik dr Fran RoSt Lalko.___________ 6484 v vclikO5ti 47X65 cm priporoča Pa* Knilgarni i Linbrani. Cena v knjlgarni H 15--, v tid.m ovoju po pošti H 18aS0. ]\U}!yUfUUja. vodja, slovenskom, hrvatskom i njemačkom je?iku vješt, verziran u svim granama kontoarskih rad nja, po'puno samostalna sila te savršeni bilancista. Nas'up službe po mogućnosti rdrmh u jednom velikom mlinskom f!b-duzeću u Hrvatskoj. Ponude slati na upravu lista pod „Knjigevodji 6434.' 6434 Ifffl fO krecak uCenec, ki je dovr«*l lili! 5K ljudsko šo'o, za kliučavnlčar-stvo za Vransko kraj Celja. Učenee dobi hrano in stanovanje. Bližja po-ročila po dogovoru 6477 M\ opBstitifB triJSTiSir prazne sode od 60—1000 Iitrov ter vagon raznih buteljk. Fr. Cvek, Karnete. 6406 Pr-fUlIa Sepnlh ur. ilatrin«? In sre-tl.'iOlltu brmne sprejme F Cuden S n — nasproti glavne pošte v Ljub'»an<. Točna in solidna izvršitev. 5531 M& ni iJeliro $mwh untor-i Kolos. aviorn.Qiiil3v in imo pnsv- mtiL'A vsaj > I^B9 H^HBBB^H ^^ |»»w^**"^*»*^*^"»*» v^« VHBvV" ktr, Sclenburgova uL 6. 0317 Rfm ihihl **•;»*• mehanika ali OBI flUN strojnega khaiavniCar* '• takoj ali pozaeje. Ulcaftm ta a v>«ml potrebnlmi izpiicevali naveden« str oke. Naslov nove upravmltvo .Slo~ vanskaga Narooa". 6532 ssBrissrsss upravo SI. N. pod .1 alatka «n\ CAffi|fj ali manjSo restavndjo pri UUIIIIN kakem kol dvoru viamem v na,em ali na račun. Naslov pove u~r. Sloven. Narodu, (1523 flMttl MUnAl štiride letno gosplco ali vdovo orez otrok. Predragoj*: popotno zdravje, dobra higna gos odinja, znanje stoven skega ali hrvaSkega jezika n po est pHmerne stanovmj ke opreme. Neano-nimne ponudbe s sl'ko, ki se vrne, ie poslati do vštetega 10. juiiia na uor, SI Nar pod .Stroga talattt 65«". Hšiillitan rjB'ia, uSnfae ™veK proda. Kjc, pove unrava SI. N. 6520 [IjinipA ^rn. najfineiše mirovno delo rifl||M|U z Dunaia, tzvriten glas kakor nov se nrodi. Za opledati od 11 — 13 in od 17 —19 ure. Naslov pove upr. Slov. Nar, 6518 lit mnitoi toceflr meer ro K *5"5' go meter ro K 210. Marile Teretne ce^ta at. 13. II. nadatropt« vrat3 107. 6^3- ICfOijl srr: aie n oti d »bremu plavilu \ ra no de \ A'itcn Stfciner, ma*ta* esaraUl mn*a1e^. Lniljana, Jari« nova ulica at 13 4344 H'V':-kfin nrMt ^6 u' s-ar* v vseh it 1 i.!:iC 'Jiuli, tr^o^nskh stiOKaii, deioma tuđi v kletar-tva dobro i?u-jen gosjod. slovenlči »e i«i nt* proda. Oeteda se lahko v pi^arni VVotfo-va ulica štev 12, po'eg ugovine ^ semem od 11—12 ure dopoldne, 6516 Več modernih sloven«tc*H in hrvatskih Mig io slsvariev r>n rroda . l<;>otam tud* krtten briHaatni ^rs:an. sreb ta d>za ia ci:arctct samokrfs in (orskl tevljl. Naslov pove upravi . ^!ovi-n->kt-j»a Naroda" 6515 Spra »e se "^^ ieullarsHl pomoćnih nr.»ri dobri plači. Istotam se sprejme nćccea, Potzve se pri btSnici na K^n g-esm-1^ tr?u §t. 3. f>49 PRODAJALKA!! špecerijske stroke se sprefsio* Pismene ponudbe na: l|obl'ana poitni pređa! 12!. 6422 7 jajca?; jai<*a za čaj (temno rumena) 85 v. la !fi:ca (čez 50 !? težKa) 80 v. Ha jajca 70 v. Plavci (Schw-mnrr) in umivana 6 v. en komad se pt-odaiajo v oneina'nih zaboji'i nn EM SiJPi*ii!C2U v Rogatctr. Siovensko Štajersko. .591 Gospodična stenosrra* nfa, strojeoiska in kore-spondentinja, se gTeJine. Pismene ponudbe pod: ,,Strefe« pis^9ai na I. Je postova *sfe* nn^nčni ia infor-nafcm z%7ođ Bcsclj?«^ & Bo%a^Q lš\uh-IJaaa, Franćevo nabr- 9. Hlapca, 2anesljives:a, freznega, za konje rabim. Plača po dogovoru. Frano HaTnikar, L^«bl)aQa9 Linbart^Ta allca 29. «466 iv^ Proda se pes dot^r uvaj, IV2 leta -tar Poizve se, na Glačah it 2V> 6S4' ! Ing Miian Rojan tehniika poslovniea \a kemln indnsiriii Zagr«k9 Oajava MMia 97* Osnova, irtita, vagoa atrokovrno notit vaakovrtlnlli kamljalOb tror^ia. Ha.fototao t»fcmatiy v ta te tea- Foflavitao: ivapleaa klsaliaa ■aivtB« gMjtte (aaterlaalall ia. daaUIaclfa katrana. Mabanra valk ke»l|sUlk pralivotfov la sdravil U •••aa»«tw» Josip Jug fltMrtMai Im aajAfatffVAlal Rlmilui ents lt« *6. nasnanja, da Se vedno dela a prts nm liviMai tatea. liaraa ••«• U fti jitfiaaa dala imtim <>e leti ĐddniiiilH skusan, te potpune vjeSt poslovima kod clcktrienot; pofr^na i svijetle, koji manje popravka na stretevima I vodovima sam izvesti može. trati at ia ai po zmerni ceni. Pi< da e ga tuđi v rn^r jših paft jah Naslov v o^ rav mltvu »Sl'-vtnikega Naroda«. 6454 L"stwt i HertrifiM Aiitta tpilfni tfwfa Naznanilo. Podpiiani naznanjam si. ob-činstvu, da otvorim v četrtek, dne 3. julija t. 1. na Starem trgu 19, svojo dobro znano trgovino s prekajenim blagom, kjer bodem izdeloval Hlobiaipo vseh vrst iz prekajenega mesa po praškem načinu. — Za dobro postrežbo jamčim, ter se si. občinstvu naj-vdaneje^ priporočam. 6526 imn Chalupnik, prekajevalec Lfubllana. HiB Da veliko: Žigice, šveds c, ;Lužni kamen, lukavački, Soda za rublje, Carobbe, Modre galice, 98-99 cdst., Sumpornog cvijeta, Raffiic, Pekmez od šljiva, P-par, cijeli, Paar, pp IIa Paprika Im Paprika II* Makaroni i Fidcllini, sort., Svijeće, Vanil je (Bourbon), Čokolade, Kave. 6499 ^ „Kolonlale" Hrv. trgovačko dioničko društvo' Zaareb, Hica 73. Brzojavni naslov: LEVANTE. • lita trgovski lokal - oprmrZStvcTsi. Nar pod Itev. 44. 6400 dozdni lm), oženjen, sposoben in krepak, dobi takoj službo pri gozdni industrijski del. dr. .Croatia*, Ljubljana, Mar. Ter. c. 2. 6360 I Ucenec1 poštenih s^aršev kateri ima veselje do manufakturne in galanterijske trgovine aa fakti apra)ma pri Iv, iflvalUa, Kraaf, 6409 1200 kron dotič-emu. kdor mi preskrbi !epo stanovanje s 3—5 sobami v Ljubljani. Ponudbe na upravn Stvo .Slovenskesa Naroda' pod „I. K1. 6539 *. Kot vratar •* ifče me U 32 let star mož, oženjen brez otrok. N'aslov pove upravni^tvo »Slovenskega Naroda«. 6538 ■ospoidl U£t •tlcdjnttaa ftobro prehrano Pooudbe na upravniStvo .Slovenskega Naroda" pod ,A. K. SM. 6534 :.: ftiblmm soDo :.: <Šče profesor. Ponudbe pod »Profesor* na upnvo .Slov. Naroda". 6542 8pr«]me aa Kontorlstlnlo stro:episka, 2 veCletno prakso v slov. in mm. jez'ku. Stenogr. prednost. Pismene ponudbe v'slov. in nem. izvodu s zpbtivkom začetne plače, ie oddati setno v kuoč. pis. .MEftKATOR* Jur-ićev trg 3 ured. 10 — X2 aii 3 — 5 ur. Fko boluje? a želudcu zatvorenoj stolici, glavo-olji i uopće poremećenoj utrobi pod-uricma će se izliječiti bez svake bo-' pijuč na tašte naravnu gorku vodu Satarica" zvanu. Jedan sanduk za iz-ečenje stoji samo 50 Kruna, koje se i.adu unapred sa točnom odresom nručitelja poslati na: CIOLAB i DRUO, skladište mineralnih ?oda. Ceitrala: Gorja Stibica, Hrvatske Zag#rje. §612 SpeceUSIsko 1 koloniialno in I prekomorsko I blago I najceneje in najbrže kupujete ■ :: od poznate veletrgovine :: I izMor Sthollera sm Ilagreb, Vlai^ta ni. 21. I Telefon 106. Utemeljeno 1883. I Zahtevajfg cenih! j Radi nodmakie sezone prođalein prima Maiunoa ni daleko ispod cijene. Osim toga imadem na skladištu kave, riže, svijeće, engleskog sapuna te salonske metle broj 1/3-50, broj 2/4*50 te broj 3/5*50 po komadu. Brzojavi i listovi: 6504 Mđ llraiUajieb. Telefon interurban 2-77. BiianB MfcMm ^a "■*&«■» ■m^^^HH a^MHOTB NM rtltfCI1 ljavo v sredini mesta se lamenja u mebiovano sobo z dobro cdodnevoo brano v prtttičlu. Vpr»l«ti je pismena ■a upravnitvo »Slovenskega Narodi« pod,Jator. . 64» Farnl stroi zeflim cilindrom, kondenzacijo in ve*** ti Ino zavoro 75 HP, potem parni kotel 81 m* Irarilne ploSCe 6 atm, parne napetosti, Kuđliczev roS in Schw5rerjev parni preparilnik na prodaj. Se gt Je moči videti v obratu. Tavana ka>. mlćnlli iidelhor ▼ MraatalHa. 6506 Resna ženitna ponudba, Posestnik in obrtnik želi zaanja z gospodično aii. vdovo brez otrok ne izpođ "8 let. Ponndbe Ce mogoče i sliko. Za tajnost se jamči, na poStno ležele ..LJabljaaa 106". 6496 Sanatorij „Mirni dom44 je spet odprt in sprejema bolnlke vseh vrst, kakor tuđi okrepčanja potrebne. Zdravljenje, tuđi izvrstna hrana eri zmernih cenah Pojasnila daje la-tnik in vodla dr. Praa Ćah« poita Qorn\m Enngnta pri Maribor*« 6491 Dokler kaj zaloge oddajam: la suha goveja ireva, suhe tetefje žeiodc& suhe goveie mehurje (nadome* stilo za pergamentni papir za zavezavanje steklenic). 6496 I. ZaH, iiatilnio« sa ftrava, Maribor- Ucenec poStenih starSev s piimerno *)lrico izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stano-van;e prosto Ponudbe na J. fvogartnik LakoTlca pri Domitlah, 6606 Uvoz in izvoz v JujoslUvljo in iz me. Vskladiščenja blagornega tranzita, nakup in prodaja na lattni račun ali proti proviziji. Uvozne ponudbe na vse kraje Jugoslavije za vn predmete radovoljno, za izvozne ponudbe od tam prosimo. Stalna kurirska slu2ba. 0. Partl. WareatraatKferkelv, Orade« (Graz) Ranbergasse 3/L TAKS 3000 kf točno debivno v ?ieh Bntiiaaa. 0553 MinB 1 ali vilo v Ljnbljani ali tik nje kupim takoj. Cenjene ponudbe na li ■■•Cei Union", Ljubljana. 6410 W,a pisamiSa B8(: z večletno prakso, popolnoma vešča korespondence stenografije ter knjigovodstva •• sprejma pod ugodnimi pogoji. Detajlirane ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda*1 pod „Broslst41 6460 Prato lm nilg (top) iz res dobrih pravih s terpentinom izdelanih surovin prispela je večja količina in to vrsta It. 0 (težine 45 gr.) 1 groš K 220*— vrsta St. 1. (teža 60 gr.) 1 groš K 320 — vrsta št. 2. (teža 80 gr.) 1 groš = K 410'— ■ Pravo marsotsfco milo za pranje 10 — 15 metričnih centov v ko-madih po 1 kg po povoljnih pogoji h takoj na prodaj. B /fknker agenturni in komisioni posao, lagreb 19, Patrlalaka olloa *tev. 3. HL Bokof les (ide) samo libraai, za izdelovanje stolov, se kupi vsako množino franco Vifmarje nad Ljubijano. Ponudbe na tasaraa stolOT v If , Ommal|Biali ma« L|nb-l|a»o- 6445 Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. DelnUka glavnica: It3O.0OO.0OO. >jrtM-#*>'f*A1>J1^*r> Uil»l\n Hum,,. ohro- K 10400.OOO.-. M^a """"~^^~™"™" ^■|l->|§7"^"^'~ aaBOOTMAl Menice, deviz«, mdnostne ptpirje itd. SPBUEMai Tlog« ■■ lM|m—. .._________u .___, „^_ w*> nMJai Cekt, nakamlce in akreditive na vsa tu- ia inozemska nesta. VleĐ« u taft*M !■ "J* ™".f2" "fi2T!!-2!S -■ ^tfra>plg-i^ ••« nmtUI Onm pod najagodnejSimi pogoji. obrestovaojo. Dvig« — !»■• »«* «■ »e* •«« ■• ■•«• J^Li SSSSr UUI PmtMMMB: na vrednostne paplrje in na blago, leieče » jafnih torij. Rentni davek »to&i P*«k* i« »»»leg«. # K2? Ji^Mi ' skladittih. KUPUJE ni PBODMAi Peviic, vl«td wedwrt«e »apirje nM. i^JU*^ «fSjT I WWMWtMULt Um* ■»ročila in jih iivrtaje otjkniutneje. Br«o»«ni naslovi JADHAM«**- » Telefon it. 857. žtran c*___________________________________________________________„SLOVENSKI NAKUCT dne 1. julifc im 9.____________ 152. siev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■^- D«toHh. gl.vnlc. W,OOO.OOe..kro^ MF* StritarfoVS llMCft !!•¥• 2« *^M —r ■—«* ton« 4.OOO.OOO.. kfon. -^j Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. W Spreiema ~Wm I Kupuj« ki prodale vse vrste vrednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in tekoii račun - . ln €£l¥OlllttM_.-- - - proti ugodnemu obrestovanju I ■■^' VSakOVfStlie KREDITE ^W Elektromonfer popolnoraa samostojen instalater električnih in telefonskih naprav, se sprejme takoj v trajno delo. Ponudbe, ki naj vsebujejo dose-danje službovanje in plačilne za-htevke naj se vpošlje na Elek-trarno v Kranju. 6472 Za oslabele vsled starosti, proti slabostlm v želodcu in proti gubitku telesne moči, je stari vinski konjak pravo oživ-Ijenje. Razpošilja dve pol litrski stcklenici, franko pakovanje, za GO K. 5S48 Benedikt Hertl, graštak na graščini Golič pri Konjicah, Štajersko. Lepa, velika, zrični, sita in tfttla vinska klet se odda ▼ nafem t akoj. — Vpra-3ati je pri Fran Orehkn. posestnik, Spodoia Sižka, Nova nlica St. 247.__________645 i Ne prodaju Prodaje se »Vila" u Beogradu na najlepšem mestu, na uglu Krunske i Braća Nedića ul. br. 55 Površina 1000 m2. Vila ima u prizemlju 6 odelenja, vestibil i kupatilo. U suterenu 5 odelenja i veliki podrum Za uslove obratiti se sopstvenici gdj Janko* vićki, Ura!*a Mlniina olica br. 53- — Beograd. 6430 INDUSTRIJA Sprejemajo se vsake vrste stroke za začetj? na novo. Ponudnik mora biti popolnoma vešč in sposoben v svoji ponudbi. Poslop'e, prostori m n> 1. Prva hrvatska tovarna za električno industrijo Zagreb ZAORCĐ: Tovarna in pottovahiica Ottndtilttava iHIca 4f. Prevzenna urejenja električnih DOgonov. Velika zaloga elcktričnc^a ©ri-bora. Zaž'lie na vel ko in malo Specijalno nije za mazanje električnih strojev. Tovarni§Vo popravlianie eleWtH<'nih strojev. Tovarna žennih Ibaterii »CROAT1A« Zdravilišie Gleichenberg na Stajerskem za vse obolelosti sopil. Popoln 2dravili§ki obrat, 2 živili preskrbljeno. Do-vol ene za pripotovanje da deželna vlada v Gradcu, Štajersko. (Priložiti je 10 kron in zdravntško spričevalo. 6479 f SUETLII T laturlf« larnlce, elektrotehnićai predmeti, (izdelek svetovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 18S2 žsčasno Ljubljana, Mestnl trg. &tav. 25. Maii i! siroHe ohi za mosko in žensko stroko se prično dne 14. folija t. 1. Pojasnila in priglasitve vsak dan od 10. do 12. ure v Gosposkl ulici št. 7, L nadstropje. T. Kune, 6619 lastalk konc. iole sa prlkrofavanje. Rodbina z lastao vito sprolme 6ez poletje mlade gospodične v popolno, dobro oskrbo (Pension.) 652S Cenj. ponudbe do 8- (nli]a na upr. „Slov. Naroda" pod .Pension'. Knjigama L. SCHOENTNER V UUBUANI, PREŠERNOVA Ul. 3. ostane od 1. do 1S. ]ull]a 1.1. zapita. Prodaja mesa v ljudski mesnici § na Št. Jakobskem trgu. Od Jutri, 2. Jnlija naprej, se bode pro-' da'alo meso « IJadskl mesnici vsak dan izviemil nedell in praznlkov. fll^H Bj H ^^^H flS^g ^^~ ^Bl B ^^^ n^H ILmi mf^^H S B S flf II ^a^fl I^H I ^^^ ■ i9^ Imate li kovčeg? Naročite si ga lahko "^j iPSir- v pietarski loli v Strništu pri Ptuju, *^i katera ga Vam najceneje dopošlje z obratno pošto. Zahtevajte ponudbo! Trgovci popust! Stan]e vlog |e snaialo koncem BioMoa fn!!« ttlS B tS0l0t0.tttl—. OUvalca E 80,000.000*—. v°SŠ Češka indastrijalna banka £tl Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakovrstne banćae trawMkd|«. Vtakovrslno baačne transakcijo.