Leto LXXIV., št. 72 LJubljana, sobota 20, ■ i|kuw 1941 Cena Din L« Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje tn praznik«. — Tnoring do SO potit vrst a Din 2, do 100 vrat 4 Din 2.60. od 100 do 300 Trat 4 Din 4, večji tnaeratt petit Trsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, aa Inozemstvo Din 25«—. Rokopisi se ne vračajo. ii h .r t ►NMTVO IN UPBA VNMTVO LJUBLJANA« Knafljevn ulica WL • Telefon: 41-22, 41-2», 41-24, 41-20 tn 41-2« PodrnlBlt«: MARIBOR, Grajski trg* Št- T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tslrfori 4t- 24 — CELJU, eeljsko uredništvo: Stronsmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Koeenova oL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« 8LOVKNJ GRADEC, Slomškov trg; (L — Postna hranilnica t Ljubljani st. 10.35L. režim-noua pota Prisega kralja Petra II. na ustavo Potreba zveze med narodom in vrhovno državno upravo je bila glavni vzrok zgodo vinske spremembe — Ohranitev reda doma in mir na zunaj sta temelja notranje kon solidacije in državne varnosti — Vladati mora stroga zakonitost BEOGRAD, 29. marca. L Včeraj dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter II. slovesno prisegel na ustavo kraljevine Jugoslavije. Ob 10. so se pripeljali na Dedinje člani kraljevske vlade, kjer so bili zbrani vsi ministri s predsednikom vlade armijskim generalom Dušanom Si-movićem. Ko je kralj prisoel v veliko dvorano v uniformi letalskega armij-skega generala, so ga člani vlade pozdravili z vzklikom: Živel kralj! Nj. Vel. kralj Peter II. je nato ob 10.45 prisegel, kakor predpisuje ustava: »Jaz, Peter D. prisegam pred Vsemogočnim Bogom, ko stopam na prestol kraljevine Jugoslavije in prevzemam kraljevsko oblast, da bom čuval nadvse edinstvo naroda, neodvisnost države ter celoto državne oblasti, da bom po ustavi in zakonih vladal in v vsem svojem stremljenju imel vedno pred očmi bla- gor naroda. Amen.« Tako mi Bog pomagaj!« Po prisegi so vsi navzoči vzkliknili: Živel kralj Peter II., nato pa je spregovoril patriarh Gavrilo: »Po tem svetem in slovesnem dejanju prevzema Vaše Veličanstvo danes funkcijo gospodarja in kralja naše velike domovine. Naj Vas milosti ji vi in vsemogočni Bog spremlja pri vseh Vaših važnih opravilih in naj bo Vaša vladavina dolgotrajna in srečna v slavo Vase vzvišene dinastije in v napredek vsega našega naroda. Naj bo srečna in dolga! Tako naj Bog da!« Kralj je ostal 15 minut v razgovoru z ministri, nato je pa zapustil dvorano. Ko se je peljal v avtomobilu skozi mesto v saborno cerkev, kjer je bila svečana služba božja, so Beograjčani mlademu kralju priredili navdušene ovacije Pred saborno cerkvijo je bila zbrana ogromna množica. Kralj je izstopil i/ avtomobila, pregledal postrojeno častno četo, godba je zaigrala državno himno V cerkvi so bili zbrani najvišji predstavniki vlade, generaliteta, diplomatski zbor. duhovščina, predstavniki kulturnih in nacionalnih organizacij. Patriarh Gavrilo ie ob asistenci opravil molitve za vladarja in njegovo srečno vladanje, nato je pa v daljšem, za-nosnem govoru orisal pomen zgodovinskega dne. ko je mladi krali prevzel vso oblast v svo^e roke in poudarjal, dn danes upira 16 milijonov sinov in hčera našega juga svoje oči v mladega kralja in vsa njihova srca utripaio zanj. Enodušni in prežeti m;sli za križ častni in svobodo zlato — vse za kralja in domovino! so pripravljeni da pojdejo na kraljevo povelje v oeeni in smrt. da izvršijo svojo dolžnost. Želel ie mlademu vladarju, da bi srečno vladal v blagor in napredek Jugoslavije. Vsi navzoči so vzkl-'krnli: Živel kralj! Zbor je zapel pesem »Na mnoga leta«, nato pa je kralj poliubil križ in patri-arhovo roko, patriarh pa ie kralja trikrat očetovsko poljubil na čelo. Po končani službi božji se je kralj odpeljal nazaj na dvor med navdušenimi manifestacijami vsega prebivalstva. Tudi v katoliški cerkvi Kristusa kralja je nadškof dr. Ujčič opravil zahvalno službo božjo. VJada naredae s!oie na dalu Beograd. 29. marca. e. Današnja *Po-Etika« objavlja pod naslo%rom »Nov režim, nova pota« članek izpod peresa redakcijskega člana dr. Milivoja Popo-vića, v katerem pravi med drugim: Manifestacije v Beogradu in širom države o priliki spremembe, ki so bile izvršene 27. marca, so vsemu svetu pokazale ne samo enodušno soglasje države s to spremembo, temveč so te manifestacije hkrati na zelo jasen način pokazale tudi vzroke, ki so izzvali to spremembo. Eden vzrokov je nedvomno v dejstvu, da ljudje, ki so predstavljali srbski narod v prejšnjem režimu, razen dr. Sr-djana Budisavljevića in dr. Branka Cu-briloviča niso uži vab" zaupanja naroda. Ko sta pred dnevi izstopila iz vlade dr. Budisavljević in dr. Ćubrilović, ki sta kot zastopnika svojih strank predstavljala samo še edino jamstvo srbskega naroda in sta vzdrževala zvezo med na- Novo stanje je odločno in nedvoumno obeležil predsednik vlade Simović v svoji izjavi. Kot prvo nalogo svoje vlade je predsednik Simović poudarjal čuvanje reda v državi in miru na zunaj Predsednik Simović je zlasti apeliral na vse državljane Jugoslavije, da se vzdržujejo vseh manifestacij, ki bi lahko otežkočile odnošaje z našimi sosedi, s katerimi želimo tudi nadalje ostati v miru in prijateljstvu. Kar je rečeno, se bo tudi zgodilo. O tem ni treba dvomiti, ko se ve, da vlada narodne sloge razpolaga z močjo in zaupanjem za trdno vodstvo notranje in zunanje politike. Vsak se bo varal, če misli, da ta sprememba služi drugim ciljem, kakor notranji konsolidaciji in varnosti naše države Mi želimo biti svobodni in neodvisni. Ne želimo slediti niti laskanjem, niti noče- . mo kloniti pred težavami. Hočemo biti rodom m vrhovno državno upravo, je i , , . . . . , . ___Z__n____^______________~xLsZ. ! složni in zedmjeni v radosti in v preizkušnjah. Kot en človek lahko pričaku- nastopil popoln moralni padec prejšnjega režima. Položaj je bil izredno težak in resen, tako da je v narodu nastal vrhunec zaskrbljenosti in nemira, kakor je bilo to tudi rečeno v izjavi predsednika vlade Simovića. Slabi ljudje v srbskem narodu so se našli na čelu države v trenutku, ko je bilo treba reševati najvažnejša vprašanja narodne usode. Srbski narod je vajen, da ima v velikih zgodovinskih trenutkih na čelu svoje prve ljudi in po možnosti vse. Zato ga je po pravici prevzela skrb za državo in je neogibno moralo priti do poloma starega stanja in imenovanja vlade narodne sloge in narodnega zaupanja, O spremembi, ki je nastala, ni treba povedati nič drugega kot glavni vzrok notranjo politiko. Če je zaradi slabih j&ačinov vodstva javnih poslov ali zaradi nepopolnosti ljudi, ki so dosedaj vodili te posle, bilo pri predvčerajšnjih manifestacijah nekaj vzklikov ali izgredov na ta ali oni naslov, ne more to imeti nobene zveze z glavno stvarjo ali novim stanjem. jemo preizkušnje, pa naj bodo kakršne koli vrste. Narod je želel biti zedinjen in danes je zedinjen. Vsi morajo razumeti narod, za katerega je Leopold Ranke dejal, da se mu je posrečilo, da je ostal in da se je ohranil, zahvaljujoč se odločnosti in žrtvam za svojo svobodo in neodvisnost. Prijatelji in sosedje morajo razumeti neogibnost zgodovinske spremembe in glavne notranjepolitične razloge, ki so izvršili to spremembo. V misli, da bomo pomen spremembe pravilno razumevali kot stvar notranje politike, pričakujemo, da bo novi režim po novi poti in hitro odstranil vse tisto, kar je prejšnje režime delalo nepopularne in zaradi česar ti režimi niso mogli uspevati. Zato je potrebno, da se uvede javna kontrola na vseh poljih. Naš narod, ki se je tako sijajno izkazal in pokazal odločnost, da se žrtvuje, mora vedeti, kako se upravlja njegovo imetje in njegova usoda. Pomanjkanje javne kontrole je napravilo tisti ogromni prepad nezaupanja med narodom in državno upravo in povzročilo stanje, ki je moralo biti presekano 27. marca. Stroga zakonitost n spoštovanje osebnosti morata zamešati dosedanje napake in preziranje zakona, čemur so se privadili tisti, ki so uporabljali zakon. Za podvig duha in narodne morale bo ootrebno takoj očistiti administracijo tistih elementov, ki so se vlekli od režima do režima. Kdor je pošteno služil državi, ne glede na politične režime, mora ostati na svojem mestu. Tisti pa, ki so izkoriščali vsak režim za svojo silo. morajo enkrat za vselej biti odstranjeni. Takih k sreči ni veliko, toda nekateri primeri stvarno demoral^zirajo po- j stene uradnike in ubijajo vero v držav- . no administracijo sploh. [ Enaka obremenitev mora biti presoja merila za zasluge in nagrade vsakemu posamezniku. Ni domoljub tisti, ki ima vsak dan na jeziku patriotične fraze, temveč tisti, ki se ne odteguje plačevaniu davkov ki izpolnjuje vojaške dolgosti, ki nlnčuie vse dajatve, potrebne za zadovoliitev socialne skupnosti in za zadovoljitev socialne pravičnosti. Ko je bila izvršena ta sprememba, je naša javnost dobila občutek varnosti. Beograd in vsa država sta včeraj nudila sliko, ki nam to potrjuje. To je jasne vsakomur, kdor ima oči in ušesa in dobro voljo. ni£vi in vtisi v ittozemstvu Nemško stališče Beograd, zy. ni*±ita. p. L>opismk *Politi-ke<* poroča, iz Heiiina med drugim: Vest, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel kraljevsko oblast in da je sprernerije na vlada, je prispela v Benin v četrtek zjutraj. Sprejeta je bila z enakim presenečenjem kakor povsod drugod po svetu. Do-čim smatrajo v Berlinu nastop vladarskih dolžnosti po kralju Petru II. za docela notranjo zadevo Jugoslavije in za izraz narodne volje, posvečajo sestavi nove vlade posebno pozornost. Trenutek, v katerem je prišlo do spremembe, je glavni razlog, zaradi katerega pripisujejo dogodkom v Jugoslaviji izreden pomen. V nenLskih uradnih krogih vlada za dogodke v Jugoslaviji ogromno zanimanje. Na vsa postavljena vprašanja odgovarjajo uradni krogi neodločno in puščajo vtis, da si Berlin glede nadaljnjega razvoja položaja v Jugoslaviji še ni na jasnem, Edini dokument, na katerega se nanašajo včerajšnja tolmačenja, je izjava, ki jo je podal ministrski predsednik general Simović. čeravno ta izjava prinaša do-voij jasnosti v novem položaju in predvsem jasno obeležuje glavni motiv, ki je dovedel do spremembe, je bilo včeraj na nemškem merodajnem mestu izjavljeno, da tudi po tej izjavi še ne morejo zavzeti uracti-# ga stališča. Iz drugih odgovorov na postavljena vprašanja na konferenci novinarjev v zunanjem ministrstvu pa bi se moglo sklepati, da Berlin še vedno poudarja, da nima na razpolago zanesljivih poroiil o zadnjih dogodkih v Jugoslaviji. Prvi italijanski komentarji Beograd, 2S. iiuirca. p. Dopisnik »Pouu-ke« poroča iz Farna: Italijanski listi so objavili poročila o spremembah v Jugoslaviji brez komentarjev. Na prvem mestu prinašajo kraljev proglas in listo nove vlade. Edini komentar iPopoio d' Itaka« sloni na poročila agencije A val g, da je sprememba vlade izključno zadeva notranje politike, ne pa zunanjepolitičnega značaja. Ze davno je ju-goslovenska javnost, piše Ust, zahtevala sestavo vlade, ki bo predstavljala vse stranke v državi. Zaradi tega je bila sprememba v vodstvu državne uprave izvršena brez težav in se mora smatrati za dejanje, ki je dcvedlo do sestave narodne koncentracijske vlade. »Corriere della Sera« beleži poročilo agencije Štefani iz Beograda, da namerava nova jugoslovenska vlada ohraniti prijateljske odnošaje s sosedi. »Piccolo« in drugi večerni listi objavljajo na prvem mestu v celoti izjavo, ki jo je podal predsednik vlade general Simović. »Piccolo« navaja tudi komentar »Politike«, v katerem je bilo rečeno, da prejšnja vlada ni imela zaslombe v srbskem delu naroda in da je nova vlada vzpostavila zvezo med Srbi in državno upravo, ki je dosedaj manjkala. V novi vladi so vsi dosedanji predstavniki Hrvatov in Slovencev in že samo to dejstvo jasno priča, da so spremembe narekovali zgolj notranjepolitični razlogi. Madžarski tisk o zakonitosti spremembe Budimpešta, 29. marca. p. Zgodovinska sprememba v državnem življenju Jugoslavije so napravile globok vtis v vsej madžarski javnosti tn izzvale največjo pozornost političnih krogov. Prve vesti so objavili že popoldanski listi, na prvem mestu kraljev 'proglas. Iz samega načina objave teh vesti se Jasno vidi. kolik pomen pripisujejo v madžarskih političnih krogih temu dogodku. Razen lista ministrskega predsednika »Magvai Orssagac drugi Usti ne objavljajo te no* benih komentarjev, pač pa slike kralja in njegov življenjepis. »Magyar Orszag« piše, da si v prven< trenutku ni bilo mogoče ustvariti prave sot.je o dogodkih v Jugoslaviji, ker so so širile razne in lažne propagandne vesti Proglas mladega kralja pa jasno kaže, du je cilj Jugoslavije ohranitev reda ua znotraj in miru na zunaj. V ostalem zavzemajo merodajni madžarski krogi stališče čakanja, utemeljujoč tc s tem. da so prišli vsi ti dogodki preveč nepričakovano. V madžarskih političnih krosrih prav tako prevladuje mnenje, da je treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Madžarski tisk se omejuje na ugotovitev, da je sprememba v Jugoslaviji predvsem notranjepolitičnega značaja ter da je izvršena na zakonit način. Globok vtis v Bolgariji Sofija, 29. marca. e. AA. Bolgarska javnost je izvedela za zgodovinske dogodke v Beogradu po beograjskem radiu. Sprememba v Beogradu je izzvaia v vseh krogih globok vtis. Opoldanska lista »Dnes« in »Dnevnik* sta na prvi strani objavila besedilo proglasa kralja Petra II. j ugosi o venskemu narodu, nato kraljevo biografijo in sliko, ki kaže mladega kralja v sokolskem kroju. Popoldanska lista »Slovo« in »Mir« sta objavila poleg besedila kraljevega proglasa tudi uradno obvestilo iz Beograda o sestavi nove vlade s popolno listo ministrov, kakor tudi slike o manifestacijah v Beogradu in drugih krajih Jugoslavije. Jutrnji listi »Zarja«, »Utro« in »Zora« so objavili na prvi strani sliko kralja Petra, patriarha Gavrila, predsednika vlade Simovića, podpredsednika dr. Mačka in nekaterih ministrov, kakor tudi posamezne slike Beograda. Priobčili so tudi življenjepis kralja Petra II. in obširna obvestila o vseh najvažnejših momentih zgodovinskega dne. »Zarja« je objavila izjavo generala »Javnega mnenja našega naroda z ozirom na značaj tako Srbov in Hrvatov kakor Slovencev, da se stvarno razpoloženje nikoli ne skriva, ni bilo težko spoznati kljub nekim rezervam in omejitvam, vsiljenim po razmerah. Po vseh krajih naše države, med Srbi. Hrvati in Slovenci, se je opazilo enako duševno stanje, ki je karalo višino morale v našem narodu, globoko zavest dolžnosti v trenutkih državne in narodne nevarnosti, pravilno umovanje splošnega položaja za primer, če hi bila tudi naša država omajana in bi moraln braniti svojo svobodo, neodvisnost in sigurnost.« DELO »Nevtralnost smo strogo čuvali, vse dolžnosti izpolnjevali in se Kart« M n«'h odrekali kruha. Z mirom na n.\^ih me-iah in z mirom nn stnrem balkanskem bojišču hočemo donrinesti svoj detel splošnemu miru in obnovi no voi^u un*-?pno in izkrva vliene Fvrone, To ie na§ sklep, katerega ne more spremenit] nobena politična in vojna situacija Komur ta sklen ne zndosfiiie. ta ne r^sli dobro o nrs. Nobeni ro'iti^n' in vojni interesi niso za nas *'crje vrednosti od nagega miru in n^'h nprod^ih interesov. Narod, ki o*i nonenecra me no stuVeva, ne n.rre služiti drugemu in se zanj vo-jevati. ITsodno nevednosti Hrvatov Srhov in Slovencev, svoh »?tv»i»c nr"7r* 7. vIjepTjj ne m?*re zr« ' Ijatl nobe« na tuja rr!ril^i ali VARAŽDINSKE NOVINE Simovića na uvodnem mestu pod naslovom »Jugoslavija želi biti v dobrih odnosa j.h s svojimi sosedi«. Včerajšnji opoldanski m popoldanski list: so prav tako objavil! uradna obvestila iz Beograda in podrobnosti o dogodk h orejšnje^a dne ter prav tako življenjepis članov nove vlade. »Dr.es« je objavil podrobnosti iz Beograda po beograjskem radiu. Vladni list »Večer* je objavil na prvi strani slike kraljevega dvorca kralja Petra II. in o zahvalni službi božji v saborni cerkvi. Poleg uradnih obvestil in obvesti! beograjskega radia listi za sedaj niso objavili nobenega komentarja. Ra^seveltove čestitke kralju Petru 13. Washington, 29. marca. s. (Reuterl. Pred sednik Roosevelt je poslal jugoslovenskemu kralju Petru II. ob priliki prevzema kraljevske oblasti brzojavko, v kateri izraža v svojem imenu, kakor tudi v imenu ameriškega naroda najboljše želje njegovi vladavini. Paročila moskovskega radia Moskva, 29. marca. s. Moskovski radio objavlja o dogodkih v Jugoslaviji pet brzojavk. V prvi navaja v poročilu agencije Avale imena vseh članov nove jugcslovea-ske vlade. Posebej omenja, da je med ministri brez portfelja tudi dosedanji jugo-elovenski poslanik v Moskvi dr. Gavrilo-vić- Nadalje navaja, da predstavlja vlada generala Simovića vlado nacionalne sloge. Nato citira doslovno izjavo, ki jo je podal ministrski predsednik general Simović ter uradno poročilo o odhodu kneza Pavla v Atene in poročilo o imenovanju generala Stefanovića za upravnika mesta Beograda, kakor tudi njegov proglas na prebivalstvo prestolnice. Zagreb in vsa Hrvatska sta mirno in dostojanstveno sprejela zgodovinski dogodek Glasile podpredsednika vlade dr. Mačka o sedanjem položaju Zagreb, 29. marca. o. »Hrvatski dnevnik* pravi v svojem današnjem uvodniku med drugim: Z mirom, ki mu ni primere in dostojanstvom je Zagreb in z njim tudi vsa Hrvatska pričakala zgodovinski dogodek v Beogradu. Ni mogoče reči, da je bilo pri nas za ono, kar se je dogajalo v Beogradu, zanimanje majhno. Nasprotno, že leta pri radijskih aparatih ni sedelo toliko poslušalcev. Tudi listov je bilo kupljenih mnogo več. kakor drugače. Vendar je vse to šlo mirno, brez vznemirjenja^ Hrvatska se je že privadila spremembam v političnem življenju Jugoslavije. Spoznala je, da je najbolje v vseh primerih ohraniti mir in prisebnost ter se izogniti slehernemu incidentu. Redarstveno ravnateljstvo je sicer opozorilo zagrebško meščanstvo na strogo odredbo o prepovedi vseh sprevodov, sestankov in manifestacij brez dovoljenja redarstva, toda to je bil samo običajni ukrep, za katerega dogodki dneva sami niso dali nikakega povoda. Prisotnost predsednika dr. Matica ▼ Zagreba, Je vsekakor povoljno vplivala na samo zavest hrvatskega meščanstva, Vedelo se Je, da je poslal v Beograd svojega posebnega odposlanca bana dr. Ivana ftuba&ića s nalogo, da se informira o novem polo- ta ga • Danes je namreč položaj drugačen, kakor 26. avgusta 1939, ko je bila sprejeta uredba o banovini Hrvatski. Predsednik je tedaj pristal na to, da vstopi v vlado in da s svojo osebno avtoriteto podpre formiranje našega avtonomnega življenja. Bila je to gotovo velika osebna žrtev, ki jo je predsednik prispeval, ker je moral izmenoma bivati v Zagrebu in v Beogradu. V Beogradu je pripravljal in dovrševal svoje poele, v Zagrebu je dajal navodila za delo. Predsednik bo, ko bo ocenil vse momente, ki pridejo v poštev, že sklenil, kar bo storil v novem položaju. Trenutno vprašanje njegovega osebnega vstopa v novo vlado, kakor kaže, ni nujno, ker po vesteh Iz Beograda ne gre za nikako spremembo v državnopravne m pogledu Hrvatske. Predsednik dr. Maček z živim zanimanjem zasleduje razvoj novega položaja. Pri tem ostaja še nadalje dosledno pri svojem globokem prepričanju, da Je politika častnega miru m sosedi in izgradnja skupnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev na osnovi spoštovanja njihove individualnosti, enakosti in enakopravnosti edino sredstvo, ki more dati Jugoslaviji potrebne sile in Jo vzposobltt, da opravi svojo misijo v tem predelu Evrope. Nova vlada ima opravka s svojimi prvimi nalogami, ki so se ji zastavile in tako Nadaljevanje na 2. strani Stran 2 »SLOVENSKI NAROD c, sobota, ». marca »CL Bter. 72 Tedenski razved Dane« teden smo zaJUjučiii nas razved s besedami: Staline Jugoslavije je znano. Vsestranska nevtralnost in prijateljsko razmerje s sosedi. Kakor se mi ne vtikamo v tuje spore, prav tako ne dovoljujemo tujega poseganja v nase suverene pravice. Dalje je bilo omenjeno, da tako v Kimu kakor v Berlinu priznavajo osnovna načela nase vnanje politike: nacionalno suverenitetu, politično neodvisnost in v o j a s k o moč, Na tem temelju — je bilo rcčVno — naj bi te v najkrajšem času prišlo do dokončne ustaljenosti dobrega razmerja med Beogradom in Berlinom. Tretji dan nato je bila sklenjena med našo državo in trozvezo pogodba, pred katero sta Nemčija in Italija pismeno izjavili, da bosta zmerom spoštovali suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije in da ves čas vojne ne bosta zalite vab' od naj dovoljenja za prehod ali prevoz vojaštva čez jugoslovensko državno ozemlje. Ne bo odveč, če ponovimo na tem mestu besede, ki jih je zapisal na predvečer dunajske pogodlie eden naših naj odličnejših diplomatov dr. .M. Spalajkovič: > i-ua vo-jujoča se stran je želela, da se Jugoslavija aktivno udeleži vojne, druga vojujoča sc stran, ki ni zahtevala nič podobnega, je pa želela, da Jugoslavija pristopi k trojui zveži in na ta način formalno potrdi svoje miroljubne namene nasproti osnima silama. Zanimivo je, toda za vsakega, ki pozna dušo našega naroda, tudi popolnoma umij ivo, da se je to drugo zdelo našemu narodu mnogo težje od prvega. Kakor hitro se je zvedelo, za kaj gre, so se čuli v javnosti vzkliki: pristop k trojni zvezi pomeni našo podreditev vojujoči se stranki In dovolitev prehoda njenim četam čez nase ozemlje. Ako naj bi bilo to točno, potem ne more biti govora o izbiri manjšega zla, ampak samo o izbiri med suženjstvom in junaško smrtjo, in z» ta primer se ve, kakšen sklep bi najbolje odgovarjal tradicijam našega naroda,« Dr. Spalajkovič je sicer zatrjeval, da Je ta stran neosnovan zaradi prej omenjenih jamstev, toda naša javnost je kljub vsemu čutila, da to ne more biti v skladu z našo vsestransko nevtralnostjo, to se pravi, s strogim nobenoplatnim stališčem Jugoslavije do vojujočih se držav, kakor je uradno sporočila jugoslovenska vlada v začetku evropskih sovražnosti — ali povedano z besedami z najbolj avtoritativne strani: »V resnih dneh se je jugoslovenski narod čutil nemirnega zaradi načina, s katerim so se vodili javni posli. Nezaupanje do takega stanja stvari se je zadnje dni manifestiralo v tolikem obsegu, da je pr« tila nevarnost javnemu redu«. (Iz izjave predsednika fcr. vlade armijskega generala Dušana Simovića.) Jugoslavija žeb: ostati Izven vojne do konca, Doslej ni bilo in tudi v bodoče ne bo z naše strani nol>onega povoda za sumnlčenje v našo nevtralnost s katerekoli strani. Edina skrb naše države je zagotovitev jugoslovanskih življenjskih interesov v sedanji vojni, Id je nastala brez naše krivde ali sodelovanja. Kakor želimo ostati še naprej v prijateljstvu s sosedi, prav tako želimo ostati nevtralni tudi nasproti ostalim državam, ki so v vojni. Jugoslovensko stališče je v vprašanju nevtralnosti docela istovetno z izjavo švicarskega državnega predsednika: »Politika, ki jo izvaja Švica, ne more dovoliti državi, da bi se priključila kateri izmed obstoječih skupin.« Zato je v težkem trenutku prevzel kraljevsko oblast mladi kralj Peter II. kot izvrševalce narodne volje in obnovitelj narodne tradicije, ki je takoj i i\ ::■ vlado narodne sloge kot Izraz razpoloženja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Zdaj ni več razloga ra vznemirjenost, kajti za kraljem ni samo naša junaška vojska, temveč tudi ves jugoslovenski narod. »Dosedanja vlada, ki ni imela zaslombe v srbskem delu naroda, je spravila v vprašanje notranji red v državi in mir na Balkanu. Tako stanje bi moglo ogražati mir na Balkanu, česar ne žeii noben narod, zlasti pa ne naši sosedje. Namesto nemira in bojazni v duši naroda je nastalo olajšanje, razvedren je in samo-zaupanjc. Spregovorila niso samo narodna čustva, temveč tudi narodni instinkt in narodna modrost. Posameznik se lahko zmoti, narod pa se ne more zmotiti.« (Politika) Zgodovinska sprememba 27. marca je prvenstveno naša notranja zadeva, ki v bistvu ne more vplivati na spremembo jugoslovenske vnanje politike, dokler ostanemo na vse strani nevtralni, kar tudi bomo. Visoka politična morala Srbov, Hrvatov in Slovencev je poleg vojaške moči največja podpora vrhovni državni upravi pri njenem delu za ohranitev popolne neodvisnosti Jugoslavije ter njenega dolžnostim zvestega in pravilnega nevtralnega stališča, Vzlic veliki spremembi pri nas ali morda prav zaradi nje se morejo dobri odnosi med Beogradom In Berlinom dokončno ustaliti In se celo poglobiti brez vsakega političnega svetohlinstva po vzgledu našega prijateljskega razmerja z Italijo, s katero smo te dni praznovali štiriletnico neskaljenega jadranskega miru. Poleg zgodovinskega dejanja v Beogradu sta vzbudila pozornost še dva politična dogodka na Balkanu. Predvsem ruska in turška deklaracija o medsebojni nevtralnosti v primeru neizzvanega napada ali vojne za obrambo integritete ene izmed ebeh držav. Sovjetska vlada je pri tej priliki uvedla v diplomatski besednjak nov strokovni izraz »razumljiva nevtralnost«. Koliko je ta deklaracija praktičnega pomena, rr.a pokazati nemara že bližnja bodočnost. Drug dogodek, ki utegne še bolj zamotati sedanje zapleti jaje. so odločne Izjave poglavarja rumunske države generala Antonesea, da se Rumnnija nikoli ne bo spriiaznna z vsiljeno odstopit-vijo dela Transi!vanlie Madžarski, da tega ne bo snrejela kot dokončnesra položaja in da ne bo miru v tem delu Evrope, dokler rumunski narod ne dobi* aH si sam Izposluje resnične praviee. če se to ne zgodi, bodo na«tali v Romuniji nemiri, za katere ne bo mogel prevzeti odtrovomostl. Doklej Še ni znana reakcija iniciatoriev pogodbe za odstop Tran«5i!vaniie. pač pa je nastalo na Ma<*£r*r«kem pree^jšnfe vrnerolrfenie, pa tudi Bovfetsna zveza — in to se zdi erlavno — posveča Antonescovim izjavam Izredno pa Bnfs\i Polofaf na albanskem hnitš^u fe trennrno takr. rekoč sfaeionnren. Prav tako na letalski fronti na zapadu. Tu kakor tam r*a se pričakuje več?! i" nedvomno nsodneiši razmah operacij. Drueače ie v Italijanski Vzhodni Afriki In Ahesinijk Angleška voj-slm zavzema kljub močnemu in zaradi po- Nadaljovanje s jL strani se ni nastopila prilika, da bi as Izrazila 0 svojem stališču glede na nafto notranjepolitične probleme. Ne gre tu sa Individualne nazore sedanjih članov vlade, temveč za stališče vlade kot celote. Izjave novih ministrov, ki so jih dajali, dokler so bili v opoziciji, so lahko, toda ne nujno mero* dajne za njihovo sedanje in bodoče zadržanje, Vsekakor dovoljuje okoliščina, da so vsi Hrvati, ki so bili člani stare vlade imenovani za ministre tudi v novi vladi, domnevo, da se Je presodil pomen hrvatskega zastopstva v novi vladi In to ravno onega, ki more sodelovati samo na te postavljenih osnovah politike sporazuma. Enako je važno in potrebno vedeti, kako novi režim gleda tudi na razne druge probleme, ki se pojavljajo pred njim. Te ure so enako usodne i za Hrvate i za Srbe 1 za Slovence in je zato razumljivo, da smo tudi mi Hrvati, živo zainteresirani na nadaljnjem razvoju prilik. Sodeč po ukrepa upravnika mesta Beograda, s katerim so bile prepovedane nadaljnje manifestacije v Beogradu, kaže. da je novi Vladi mnogo na tem. da se državljani po-vii-ejo k svojemu rednemu delu ter da se življenje v prestolnici normalizira. Zunanjepolitični položaj resno zahteva, da se vsi sklepi sprejmejo po zrelem pre- misleku, da se as kar M Povratek bana ukrene In ne opasti ntf» kasneje obžalovati. dr. Subafića 29. marca, p. Ban banovine Hrvatske dr. Ivo Subašić je imel včeraj konference s številrumi ministri, zvečer pa je odpotoval v Zagreb. Zahvalna služba božja v Atenah Atene, 29. marca. AA. Atenska agencij« poroča: Jugoslovensko poslaništvo v Atenah objavlja, da bo služba božja ob priliki prevzema oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II. v nedeljo 30. marca ob 12. uri v ruski piavoslavni cerkvi v Atenah. Lojalnost vojvodinskih Nemcev Novi Sad, 29. marca p. Predstavnika nemške narodnostne skupine dr. Sepp Janko In Hans Hahn sta obiskala včeraj bana dr. Kiurino in pomočnika bana Nagulica ter izjavila, da nemška narodnostna skupina v Jugoslaviji pozdravlja stopanje Nj Vel kralja Petra II. na prestol z iskreno lojalnostjo in da je vdana monarhu in kraljevskemu domu s tradicionalno zvestobo in požrtvovalnostjo. Prodiranje proti Asmari Angleški vojaški krogi računajo s skorajšnjim koncem bojev v Eritreji — Vloga letalstva pri zavzetju Kerena IiOndon, 29. marca. s. (Reuter). Z bojišča pri Kerenu poročajo, da angleške In Imperialne čete neprestano zasledujejo In napadajo italijansko vojsko, ki se umika po sto km dolgi cesti proti Asmari. Sa-perji čistijo cesto raznih ovir, ki so jih postavili Italijani, da preprečijo prodiranje angleških oklopnih oddelkov. Asm ara leži približno 1300 km višje od Kerena. Cesta se prične dvigati takoj pri Kerenu na približno 12 km dolgem sektorju. Dalje proti Asmari je teren skoraj raven. V merodajnih angleških vojaških krogih smatrajo, da je brez pretiranega optimizma mogoče že za dogleden čas napovedati konec bojev v Eritreji. Asmara ne razpolaga niti z umetnimi utrdbami, niti z naravnimi obrambami. Kairo, 29. marca. s. (Reuter). Posebni Reuterjev poročevalec v Khartumu v Sudanu objavlja nekaj nadaljnih podrobnosti o zavzetju Kerena, zlasti pa o veliki vlogi, ki jo je imelo angleško letalstvo. Bitka za Keren je trajala polnih 52 dni, od 3. februarja dalje. Na italijanski strani so se borile najboljše evropske in kolonialne čete. na angleški strani pa so operirali indijski, škotski in angleški polki. Ves čas je Imelo v operacijah vlogo angleško letalstvo. Angleška lovska letala so pred vsem krila v začetku bojev transporte orožja, municije in živeža, ki so ga dovažali iz Sudana angleškim četam na bojišče. Angleški bombniki so pripravili z neprestanimi napadi na italijanske postojanke pri Kerenu končni napad. Priprave za naskok so se pričele v drugem tednu marca. 25. t. m. eno minuto pred sedmo zjutraj se je pričela končna ofenziva. Najprej je otvorilo angleško topništvo silovit ogenj. V akcijo so stopila nato letala, ki so Italijane naslednja dva dneva brez prestanka bombardirala. Italijanska vojska je bila skrita v dobro maskiranih in dobro izgrajenih utrjenih topniških postojankah ln strelskih jarkih, izsekanih deloma v gole skale. Angleška letala, ki so sodelovala v operacijah pri Kerenu, so bila razmeščena po raznih letališčih v Sudanu. Piloti so bih opremljeni z najtočnejšimi zemljevidi, na katerih so bile zarisane do podrobnosti vse postojanke italijanske vojske. Zaporedoma so javljali posamezni piloti, da je prenehala streljati ta ali ona italijanska baterija. Nato je prispelo poročilo, da sta padla dva najvažnejša gorska vrhova. Neka angleška postojanka je javila, da ji je zmanjkalo živeža. Ker je bila na težko dostopnem mestu, so ji bila poslana konservirana živila z letali, ki so odvrgla konserve z višine 15 m v bližino angleških oddelkov. V končnem napadu na Keren so sodelovale angleške, indijske in svobodne francoske čete, kakor tudi oddelki francoske tujske legije ln palestinski oddelki. Nekaj dni pred začetkom končne ofenzive je prispel na bojišče sam vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem vzhodu general Wavell, ki je zapustil svoje opazovališče šele uro pred padcem Kerena. Kairo, 29. marca, a (Reuter). Kakor poročajo, je padec Kerena in Hararja izredno bodrilno vplival na abesinske patrio- polne odrezan osti od materske zemlje tragično junaškemu odporu Italijanov postojanko za postojanko. Za Negeiijem v južni A besi ni ji Je padel slednjič Keren v Eritreji, nato se Harar, zadnja prometna zveza med Rdečim morjem in abeslnsko prestolnico. Se prej so Angleži po daljšem oblega t-*" zavzeli zelenico Džnrnbnb, zadnjo vsi 10 itMljansko postojanko v L.1MJI. Aneiiji se očitno mudi, ker boce svoje v Afriki preizkušene čete skoraj gotovo uporabiti ie kje drugle v Sozemlju. O drugih dogodkih so bO nasi Čitatelji več ali manj poučeni iz dnevnih poročil. Iter te. ki se udejstvujejo uspešno trenutno zlasti pri Debri Markosu. Albansko bojišče Atene, 29. marca. s. (At. ag.j. Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 155. vojnem poročilu: Aktivnost patrulj tn topništva. Naše letalstvo je izvedlo uspešne bombne napade na sovražne postojanke. Vsa letala, ki so se udeležila teh operacij, so se vrnila v svoja oporišča, Atene, 29. marca. s. (At. ag.). Grška admiraliteta javlja: Grška podmornica »Tri« ton« je v nedeljo napadla močno zavarovan konvoj sovražnih ladij ob albanski obali. 5000 tonska sovražna ladja »Carmen« je bila zadeta s torpedom in potopljena Neka druga manjša ladja je bila poškodovana. Atene, 29. marca. s. (Reuter). Po grških poročilih so Italijani včeraj na bojišču v Albaniji razvijali zelo malo ofenzivne aktivnosti. Zdi se. da se Italijani utrjujejo na svojih dosedanjih postojankah. Italijanski vojni ujetniki pripovedujejo, da kopljejo italijanske čete strelske jarke, grade postojanke topništva in postavljajo žične ovire. mirna nsč v Londonu London, 29. marca. s. (Reuter). Sovražna letala niso izvedla preteklo noč nobenega napada na Anglijo. London je imel tako osmo zaporedno mirno noč, ostala Anglija pa je že štiri noči brez vsakega letalskega napada London, 29. marca. s. (Tass). Kakor javlja 3>Daily Telegraph<, smatrajo v angleških krogih, da izostanka nemških letalskih napadov v Anglijo v zadnjih nočeh ni krivo slabo vreme. Zgodilo se je že ponovno, da so Nemci napadli Anglijo v slabšem vremenu, kakor pa je sedaj. Zato smatrajo v angleških krogih, da se Nemci morda pripravljajo na novo večjo akcijo ter varčujejo z bencinom, ker so doslej v nočnih letalskih napadih poslali v akcijo po 400 letal, ki so porabila po več tisoč galon bencina. Macuoka v Berlinu Berlin, 29. marca. AA.. (Štefani). Japonski zunanji minister Macuoka je včeraj obiskal novinarski klub in je nekaj časa ostal v družbi novinarjev držav, podpisnic trojnega pakta. Macuoka je odgovarjal na razna vprašanja ln je podžrtal še enkrat bistvenost pogodbe. Nemškl zunanji minister v. Ribbentrop, ki je bil v njegovem spremstvu, se je razgovarjal zlasti z italijanskimi ln japonskimi novinarji. Churchillov govor odložen London, 29. marca. A-A. (Reuter). Angleški radio je objavil, da je predsednik vlade Churchill za nekaj dni odložil svoj govor po radiu, ki je bil določen za zvečer 30. marca. Novo vojno posojilo v Angliji London, 29. marca. s. (Reuter). Finančno ministrstvo je razpisalo novo vojno posojilo v znesku 120 milijonov fon tov. Posojilo bo amortizirano v letih 1954 do 1958 in bo nosilo 3% obresti. Možnost plinskih napadov London, 29. marca. s. (Tass). Kakor poroča Reuter, je podal notranji rninister Morrison v parlamentu izjavo, v kateri je opozoril na nevarnost plinskega napada na Anglijo. Morrison je pripomnil, da bo vlada pod vzela vse potrebne ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi. Na dodatno vprašanje nekega poslanca, če pomeni to, da Anglija tudi sama pripravlja uporabo plinov, je Morrison pripomnil, da ne more podati nobenih informacij o ukrepih, ki jih namerava Anglija pod vzeti. Italijansko poročilo o letalskih izgubah Rim, 29. marca s. (Tass). »Popolo di Roma« objavlja statistične podatke o letalski vojni do vključno 26. t. m. List pravi, da so Angleži v letalskih bitkah z italijanskimi letali ter zaradi udejstvovanja protiletalskega topništva izgubili doslej skupno 889 letal. Italijanske zgube ceni list za isti čas na 210 letaL Kopalna sol v kadi neverjetno osvežuje telo m Vas umiri. — Dkg Din 0.50. Kr. dvorni dobavitelj drogerija GREGOKIC, LJubljana, Prešernova uL 5 Planinci med prvimi, ki slede pozivu kralja Razveseljiva bilanca ob desetletnici sedanjega odbora SPD, Id je Izpolnil svoj program in svoje obljube Ljubljana. 29 marca Ob navzočnosti odličnih prodstavnikcv naših oblasti, med katerimi je d'vi z; jo zastopal general Lukic, je snec- otvoru" 48. rodni občni zbor Slovenskega planinskega društva predsednik dr. Josip Pretnar. Smatram, da govorun rz srca vseh je izjavil g. predsednik, ako s« v ;menu slovenskih planincev na tem občnem zberu z izrazi globoke vdanosti in zvestobe spomnimo NTj. Vel. kralja Petra 11 V teh težkih in pre-resnih časih, ko butajo valovi vojnega požara ob meje na£e države, ko se tudi nad našo domovin* zbira »o viharm cblaki in padajo usodne odločitvt. se je dvignil sin slavnega m junaškega rodu K*iradjord jevi-ćev, vnuk kralja Petra CKvobod'teija in sin kralja mučenika Aleksandra I Zedimtelja naš mladi krali Peter II Z junaškim sir cem in odločno voljo je vze! v srveje mlade, a krepke roke krmilo naše države. Ves narod se zavoda velike resn<\ enske države V tem trenutku smo tudi mi planine k' tako ljubimo svojo domovine in smo popravljeni za njo žrtvovati vse med prvuni ki sledimo pozivu nagega m'a^ega kra'j« da smo ob prestolu in de z vero v boga* izpolnimo svojo dolžni«* do kralja :n domovine. Ob viharnem odobravanja vseh zboro-valcev je bil sprejet predlog da pošljejo vdanostne tn pozdravne brz' javke Nj. Vel. kralju Femi IJ predsednku vlade generalu Simoviću in ministru za telesno vzgojo naroda generalu Ilicu V svojem nadaljnjem poroci'u je predsednik prikazal uspehe odbora ob zaključki- desetletne dobe Planinska "»rcanizaci ja v Sloveniji je danes strnjena v celoto na načelu enakopravnosti in ob>irne samouprave Osrednjega društva in vseh podruž- nic. Cela vrsta odsekov v Osrednjem društvu je opravljala posle v poedinih panogah našega delovanja z največjim uspehom, tako glede ^spodarstva, gradbenih dešl, ozn a m en je van ja potov, zimske in strme a.1-pinisrike, kulturnoznanstvenega dela planinskega fotoamaterstATL. reševalne službe in vod ni št va, propagande in vzgoje planinske mladine Preuredrli, popravili ali dogradili smo celo vrsto koč. igmHfl najlepši planinski dom v državi dom SPD na Kom-ni ter postavili novo zgradbo Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru. Pridobib smo velike komplekse zemljišča, čeprav smo provsoU pred 10 leti 900.000 din dolg»i sme s smotrnim gospodarstvom dolg znižali na okoli 300.000 din. Vrednost našega nepremičnega premoženja pa se je dvignila za i do 4 milijone din. Prepričan sem, je zaključil g. predsednik, da moramo biti mirni, ko dajemo odgovor ali smo izpolni'' svoj program in obljube, ki smo jih postavili pred 10 leti. V glavnem ie vse ogromno delo n« najrazličnejših poljih planinstva opravilo Osrednje društvo. Tajnik dr. Arnošt Brile j je preči tal obširno tajniško poročilo. Lani ie društvo imelo 3630 rednih članov, akademika skupina je imela 1007 članov, mladinski odvek 1308 članov. Vseh društvenih ćianov jc bilo torej 5945. To je za 750 članov več kot lota 1939 Za vse koče skupaj se je porabilo samo 20.204 din. Vsi odseki so pridne delali in dosegli lepe uspehe. Po poročilu gospodarja Josipa Cesarju je uprava prejela razrešnico. Zborovclci so soglasno sprejeli proračun za leto 1941. Inspektor VVester se je v imenu članstva zahvalil odboru za uspešno delovanje v preteklem letu in v zadnjem desetletju. Sprejeti so bili tudi predlogi g. inšpektorja \Ve>-stra glede spopolnitve obveščevalne organizacije v planinskih predelih. Po izvolitvi delegatov v skupščino je predse.: i k občni zbor zaključiL Jutri se prične treznostni teden Zakaj dolgoletna prizadevanja treznostne propagande v Sloveniji niso rodila uspehov Ljubljana. 29. marca. Jutri se prične letošnji treznostni teden. V izredno težkih usodnih razmerah živimo, toda še bolj kakor kdaj prej moramo zaupati v bodočnost in storiti vse, da bodo generacije za nami v svobodni domovini kot zdrav in krepak rod lahko prevzele celotno, s krvjo ustvarjeno jugoslovensko dediščino. Ob letošnjem treznostnem tednu so naše oči uprte v našo mladino. Slovenska mladina je bodoči slovenski narod. To mladino je treba rešiti za vsako ceno pred alkoholizmom. Številni raziskovalci so s statistiko pokazali, da je velik del naše mladine zaradi alkoholizma staršev dedno obremenjen, biološko oslabljen }n zato dovzetnejši. da sam zapade alkoholizmu. Nevarnost za našo ndadino je neizbežna s te strani, če bomo še nadalje živeli v socialnih, zdravstveno-bioloskih, prosvetnih in gospodarskih razmerah, ki omogočujejo razvoj alkoholizma. Znana socialna delavca Mikič in Jagodic sta ugotovila, da le 30 o 0 srednješolskih učencev zavzema odklonilno stališče proti alkoholu ln da je 67 % ljudskošolskih otrok nagnjenih k pitju alkoholnih pijač, moške mladine pa celo 73«"», v vinorodnih krajih pa skupaj celo 85.5 %. Pretežni del slovenske mladine Živi ▼ socialno in gospodarsko neugodnih razmerah. Jagodic je ugotovil, da je najmanjša razširjenost uživanja alkoholnih pijač v mestih (49.7%), nato v trgih (59.6»'»), potem v Industrijskih krajih (64.6%) tn največja v vaseh (71 •/„). Iz teh ugotovitev bi se moglo sklepati, da je socialno in gospodarsko stanje mestnega otroka v splošnem ugodnejše od vaškega otroka, da je alkoholizmu bolj izpostavljen socialno šibkejši otrok. Dr. Ivo Pire je dokazal, da se na stopnjo alkoholizma ne da sklepati samo po količini zaužitih pijač, temveč tudi po stanju prehrane, telesnega m duševnega ustroja, odpornosti, volje. Premajhni izdatki za hrano imajo tudi ne glede na velikost Izdatkov za alkohol za posledico nezadostno prehrano, to je pa kronični glad, ki pripravi telo za različna obolenja. V pasivnih krajih najdemo češče pojavljanje nalezljivih bolezni, večja je v teh krajih umrljivost dojenčkov in splošna umrljivost, vse zaradi preslabe telesne in duševne odpornosti. Nas mali človek malo je ln mu zato že najmanjša količina alkohola škedi. Vsem je znano, da premožnejši ljudje mnogo pijejo, ker se pa dobro hranijo, učinek alkohola pri njih ne pride do izraza tako pogosto ln v taki obliki kakor pri revnem človeku. Kaj vemo o stanju prehrane mlad4ne v Sloveniji? V Sloveniji živi nad 1.200.000 ljudstva ln Je od tega 30.5 % mladine do 14. leta starosti, to je okoli 350 000. S pismenimi anketami po občinah je ugotovljeno, da je 60.6 »/• te mladine slabo hranjene, to je okoli 210.000 otrok. Povsem siro-niasnih otrok je 102.000 (24%), socialno ogroženih pa še 261.000 otrok (57»/»), torej skupaj je 81 % mladine iz socialno šibkejših slojev, pri kateri je ogrožen pravilen telesni in duševni razvoj. Glede na tesno povezanost med prehrano otrok ln mladine ter med nastankom in razvojem alkoholizma obstoje važni ukrepi za omejitev ali celo odpravo alkoholizma prav v prizadevanju za zboljšanje prehrane mladine. Večdesetletna prizadevanja treznostne propagande niso rodila uspehov. Laže dosegljivo je. skušati doseči znižanje stopnje alkoholizma z zvišanjem koeficienta prehrane s tem, da zboljšamo prehrano mladini ln dvignemo njeno kalorično ln fiziološko vrednost. To pomeni, da bomo alkoholizem mladine preprečili, zmanjšali ali odpravili tudi z zadostno ln pravilno prehrano. S to ugotovitvijo je dokazano, da je problem alkoholizma med mladino rešljiv in amo našli njegovo Ahi- lovo peto. Napadati ga s te strani bo mnogo laže in omogočeno brez napornega prepričevanja, poučevanja in pridobivanja za vzdržnost, ker je tudi naravnejše, vahlji-vejše in prijetnejše, uživati zadostno in pravilno hrano, kakor pa odpovedati se sleherni kapljici alkohola. Sleherni otrok, ki danes nosi za prigrizek v šolo žganje, ali ga pije za zajtrk, bi rajši zaužil skodelico mleka s kruhom. Tista mati v Halozah, ki namesto zabele zalije žgance z vinom, bi rajši žgance z mastjo zabelila in jih zalila z mlekom, če bi ga imela. Mladina v naših vinorodnih krajih po večini ne uživa alkoholnih pijač iz navade, ampak Iz potrebe kot nadomestek za hrano. Mestna delavska ln meščanska mladina pije iz priložnosti. Kaj je torej najnujneje storiti, da rešimo mladino pred alkoholizmom ? Uvesti je treba splošno skrhstvo za zboljšanje prehrane mladine. Spričo takih razmer je predvsem potrebna socialna pomoč z ustanavljanjem šolskih kuhinj za predšolske in za šolske otroke. Dolžnost dela proti alkoholizmu v Sloveniji je, da to skrb prevzame v svoje roke in da organizira velikopotezno boj proti alkoholizmu s prehrano v šolskih kuhinjah za vse otroke ln v vseh krajih Slovenije. Edino po tej poti bomo dosegli uspehe, ki jih gola besedna treznostna propaganda doslej ni mogla doseči. Snežne razmere Poročilo Tujsko prometnih zvez v Ljubljani ln Maribora ter SPD 29. HI. 1941 Dom na Komnl 1520 m: 0, oblačno, 250 cm snega, sren, Triglavska jezera 1683 m: 0, oblačno, 270 cm snega, Staničeva koča 2332 m: —8, sneži, 820 eni snega. Dom na Krvavca 1700 mi —1, oblačno, 160 cm snega, sren. Koča na Veliki planini 1558 m: 0, oblačno, 150 cm snega, sren, Dom na Voglu 1540 m: 0, ob Lačno, 240 cm snega, sren, Iz Trbovelj Kolo Jug osi o venskih sester bo prodajalo na plačilni in tržni dan na tržnem prostoru oljke in butare. Cisti dobiček je namenjen obdaritvi mater. Občinstvo naj podpre socialno akcijo naših Kolašic ter s tem pomaga trboveljskim materam, ki so potrebne podpore. Krsti, poroke in umiranja. Krščeni so bili v Trbovljah: Ok rn Vida, Kaše Franc, Fišbaher Edvard, Jarrišek Avjjjust, Planico Jožica. Pečnik Peter. Polanc Vilma Knša Katarina, S' šnik Anton. Spi er Jožef Ze-lič Breda, Potrata Anton. Zidanšek Franc. Poročili so se: Babic Leopold, ru ia? in Babic Ivana. služk:nja. Umrli so: M k Ivana, hči rudarja, stara 8 mes3cev; Florjane Rudolf, ivrr4c. rudar; Sršen Janez, rudar, 30 let; Pečnlk Peter, sin čevljarja. 2 dni; Vetrih Franc, sin rudarja. 20 dni; Grom Albin, rudar, samomor4 45 |g£ SBuak Matija, vpok rudar. 70 let; Tomšič Marija roj. Koh. žena rudarja, 24 let. N .še sožalje! Godalni koncert pnredi v nedeljo 30 t m, Delavska godba ob 19. v dvoran Delavskega dema. Na sporedu ie 10 ctItI db, med njimi Jindrova koračn:ca *S mndja«, Jenkova uvertura »Kosovo« Zaičeva fantazija iz opere »Nikola Sub'c Zrrrsd«. Zastopana so tudi dele dr. Cerina. Fried-mana in Cavkov«;ke<»a Program ima pretežno slovansko obeležje. Naša pripravljenost — naša varnost! Bte*. 72 »8LOVElfSKI NAROD^f^ote, mare* »«. Stran S ;<2 mladi šcralf s&c&il tto prestol Nehaj spominov in opominov, M morajo biti vsem Jugcslovenom sveti Ljubljana, 29. marca Prav živo je še vsem v spominu žalostni dan, bilo je 14. oktobra 1934. L, ko smo poročali, kako je ves slovanski Baikan prisostvoval žalostni svečanosti v Split ko je pamik »Dubrovnik« s posmrtnimi ostanki velikega kralja Aleksandra Zcdi-nitelja pristal ob splitski obalL Takrat smo zapisali: »Dubrovnik« je priplul. Ogromna možica 60.000 ljudi je utonila v jokajočem molku. V zraku brr.e letala. Vedno biiže k zemlji prihajajo in se v krogu zopet oddaljujejo kvišku pod nebo, da se novic povrnejo k svojemu gospodarju. Nato rezka povelja, močnejši jok zvonov in molk — da slišimo, kako je mostič spojil »Dubrovnik« s pomolom, s sveto jugoslovansko zemljo... Odpeljali so mrtvo telo našega vladarja proti stolnemu Zagrebu in Beogradu. Vso dolgo pot je spremljal pogrebni viak nepretrgan, gost Špalir našega naroda, ki je klečal ob progi in žaloval s solzam L Skromni Ličani, ki so v našem kralju imeli svojega velikega prijatelja, so po-ijubovali železniško progo in naslonjeni n: njo strmeli za vlakom, ki se je čim-dalje bolj oddaljeval. Kakor na božjo pot je prihajal narod iz naj oddaljenejših vasi proti progi, prinašal cvetje in prižigal svečke. Sto tisoč ljudi je bilo na zagrebški postaji. Nihče ni spal. Pred kraljevim odrom so defilirale množice vdanih. Bakle so straho+no razsvetljevale progo. Zjutraj so ga kmetje vrnili v vlak. Ponedeljsko poldne je bilo tožno kakor še nikoli. V Veliki Gorici so kmetje v prelepih narodnih nošah plakali :n želeli- *Tiho naj spi naš Kralj...« V Mraclinu žalosten otroški jok. Prstki niso mc<£li več držati zastavic. V plemenitem Turopolju podobna slika. Mrki so bili Turopoljci kakor nepregledni gozdova za njimi. Nekdo je dejal: »On je bil naša pravica! V njem so bile vse naše nade!« V Lekeniku je katoliški duhovnik blagoslavljal vlak: Pax tecum! Mir daruj jegovi duši, o Gospod! Vlak je odpeljal naprej, a za njim jok. V Sisku 15.000 ljudi Nagubana usta sivolasega pravoslavnega svečenika so pričela molitev: »Svjati Bog!« Nadaljevala niso. Božji sluga se je od žalosti zgrudil nezavesten na beton. Dvorni maršal mu je hotel pomagati in mu izpregovoriti nekaj tolažilnih besed, ki pa jih ni izpregovoril. Tudi njemu je jok odvzel besedo. Letala so krožila nad vlakom m motila brezkončni mir. Kraljeva duša je bila že davno nad njimi. Na vseh postajah žalost. Mrki In izbrardani kmetje — kdo ve, alf so sploh kdaj tako jokali? Kmetje drže v rokah voščenke in molijo za mir in pokoj svojega očeta. Kmetice imajo na glavah črne rute. Najdražji gre mrtev mimo. Katoliški in pravoslavni duhovniki stoje skupaj in blagoslavljajo. Brez besede dajejo z roko znak križa, Z ornatom si brišejo solze. Na vagon dežuje cvetje. Otroci ga mečejo. V Novi Gradiški je jokala tudi Častna vojaška straža. Ob sami progi je bil zgraien kata-falk in ob njem je stal duhovnik, da bi blagoslovil vlak, pa ga je zaDustila moč. Le hropenje se je slišalo iz njegovih ust: O Gospod! Ob progi med posameznimi postajami so stali pastirji sredi živine. Prižgane svečice so jim drhtele v rokah. V Slavonskem Brodu je škof Akšnmovič kleče dočakal vlak Ves nnrod je klečal v strahotnem molku, ki so ga trgali le kriki tovarniških siren in udarci cerkvenih zvonov. Noč se je bližala. Vzdolž proge proti Beogradu so gorele bakle. Kdo ve. če niso kmetje dali radnje-gra denar)a. da olepšajo zadnjo pot svojemu Kralju? V Vinkovcih plač 35.000ev. Ljudje kakor sence. Godba ni mogla zaigrati žalebne koračnice. Niti Beethoven ne bi glasbenikom tega zameril... S slavo ovenčane, v borbah prerešeta-ne zastave na Oolencu so čakale svojega Junaka. Mrtvi junaki v jugoslovenski zemlji so ga dočakali. Ob tej poslednji poti našega kralja Aleksandra Zedinitelja se je ves jugoslovenski narod strnil prav tako. kakor se je včeraj strnil ob novici, da je naš mladi kralj Peter II. prevzel vso državno oblast v svoje roke. Odtlej pa do včerajšnjega dneva te enotnosti in tako velikega brat- stva med nami, ki pozabila na vse, kadar Tre za čast domovine, skoraj ni bila včeraj so zopet znova oživele velike be-_>de kralja Aleksandra Zeclinitelja, ki je svojem prog^u Srbom, Hrvatom in Slovencem 6. januarja L 1929 med drugim lejal tudi tole: Moja sveta dolžnost je, da z vsemi sredstvi ohranim državno in narodno edinstvo. in sem se odločil, da to svojo dolžnost brez omahljivosti izpolnim do konca. Varovati narodno edinstvo in celotnost države je Moj najvišji cilj in to mora biti najvišji zakon za Mene in vsakogar. To mi nalaga moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino. To mi nalagata ljubezen do domovine in pie-tete od neštetih žrtev, ki so padle na te ideale. Prepričan sem. da bodo v tem tesnem trenutku vsi Srbi. Hrvati in Slovenci razumeli to moto iskreno besedo njihovega kralja in da bodo njegovi najvernejši pomočniki v prihodnjih naporih, ki jim je edini cilj ustvariti pogoje, ki bodo najbolje ustrezali splošnim narodnim potrebam in našim državnim inte. resom. Ljubljana in vsa Slovenija je včeraj pokazala, da so se vsi Slovenci — brat ob bratu — spominjali besed našega velike- Jadransko Stražo štejemo med naša naj-odl ičnej.ša narodna združenja. In to po pravici. Jadranska Straža nas. navdušuju za zaklade morja, ki so neizčrpni. Mcrje je vir zdravja in bogastva države, ako jo zna s pridom izkoriščati. Morje — to so noj širša vrata v svet. Jadranska Straža venomer daje vzpodbude, da morje spoznamo, da ga vzljubimo in da amo zanj pripravljeni vse žrtvovati. Na drug-, strani je Jadranska Straža prevzela nase lepe socialne naloge: vse leto zbira prispevke, da poleti privošči okrepitve potrebni mladini jadransko sonce, morje in zrak. Bela Ljubljana, ki se prav dobro zaveda, kolikšnega pomena bo za njen razvoj naš sinji Jadran, kadar bodo z njim ustvarjene tiste zveze, ki jih tako krvavo potrebujemo, poklanja Jadranski Straži zasluženo pozornost. Letos poteče deset let, odkar imamo v Ljubljani krajevni cd bor JS. Bife so v tem razdobju leta, ko se je članstvo povzpelo na častno število blizu 5000 članov ki članic Gospodarska kriza in obu-božanje namescenstva sta prizadela tudi Jadransko Stražo, vendar je število članstva vedno prav zadovoljivo, tem boi j, ker so si medtem železni carji ustanovila svoj krajevni odbor. Da je Ljubljana splošno naklonjena Jadranski Straži, se je pokaralo zlasti ob letošnji prireditvi JS na Taboru, ki je bila rekordna po obisku in uspehu. Vseh deset tet je na Čehi krajevnega odbora JS g. Joško Pogačnik, gcnemlni tajni nk TPD. Sam višji mornariški oficir v rezervi, prenaša voljo do dela za jadransko idejo na ves odbor. Stalnost ▼ vodstvu se je izkazala za najboljše jamstvo lepega napredka, po katerem se krajevni odbor JS v Ljubljani uvršča med najbolje organizirane edinice v vsej državi. Gasi pa terjajo vedno nove vneme. Zato se bo Jadranska Straža v Ljubljani v svojem jubilejnem letu potrudila, da pridobi v svoj tabor čim več podpornega članstva, ne glede na prepričanje in na stan. To je odločen zahtevek dobe, v kateri nam je usojeno živeti, pa tudi zahtevek bodočnosti, ko bomo našo krasno domovino Jugoslavijo z Jadranom izročili novemu, čilemu pokole-nju. Toda prepustimo besedo vodilnim funkcionarjem JS. Pretekli ponedeljek je bil namreč v kmetski sebi pn Slamiču občni zbor. Članstvo pač popolnoma zaupa poAte-no in prizadevno ravnanje vodstvu, zato udeležba tudi tokrat ni bila tako številna, kakor bi srcer morala biti. Predsednik g. Joško Pogačnik je prisrčno pozdravili člane prijatelje in zastopnike drugih društev, nakar je izvajal: »V spoštovanju se spomnimo v preteklem letu umrlih članov Zelo kruto je po gla smrt med naše odbornike. Tragične smrti je prt m mi 1 nepozabni g. Franc Golob, načelnik prireditvene sekcije, ekenom. Z njim smo izgubili enega naših najboljših in najpožrtvovalnejših delavcev v odboru. Za vse, kar je bilo v zvezi z Jadransko Stražo, je bil vedno z velikim navdušenjem a razpolago Neprecenljive so njegove zasluge m nepozabni njegovi uspehi. Tudi eden najstarejših odbornikov g. Mihael Hri-bemik nas je zapustil. T'h, toda vedno pripravljen na vsako delo, je veliko pripomogel k razvoju in napredku Jadranske Straže. Nadalje so nas zapustili. Aušič Jakob, bančni ravnatelj v p., dr Stare Emil, odvetnik, Sucbv Josip uradnik TPD, Juroa Anton, policijski arhivar, Šiška Josip, kanonik, Cešnik Mica Stare Jelka m Fettich Marija. Ohranimo vsem časten spomin. Slava jim! Gospoda! Dne 6. julija 1931 je bil v Zvezdi ustanovni občni zbor ljubljanskega krajevnega odbora Jadranske Straže. Izvoljen je bil odbor, v katerem so bih zastopani vsi sloji naše Ljubljane. Kc danes na 10. rednem občnem zboru polagamo račune, lahko z zadovoljstvom in ponosom zremo na naše delo in uspehe. Velike in težke čase preživljamo, priče smo velikih nesreč, toda nič nas ni moglo odvrniti od naše, z našim programom začrtane poti. Pred očmi nam je vedno naš Jadran v vsej svoji lepoti in svoji gospodarski veličini. Njega se oklepamo kot ene naših največjih narodnih svetinj. Ne bomo jc izpustili iz rek. ga kralja Aleksandra Zedinitelja. ki jih je izrekel z najboljšimi željami Jugoslaviji. Samo ob njegovi smrti in na dan. ko je njegov Sin stopil na prestol ter pred narodom in zgodovino prevzel vso odgovornost nase, so bili tako enotni in tako visoko zavedni. Ne pozabimo žalostne poti kralja Aleksandra Zedinitelja po domovini, ko se je mrtev vrnil med nas. in ne pozabimo naj-iskreneiša navdušenja, s katerim smo pozdravili s'.orpanie Njegovega Sina na ju-gosloverskj prestol. Besede Očeta našega mladega Kralja naj nam bodo spomin in opomin, da moramo do zadnjega izpolniti njegov ukaz-Čuvajte Jugoslavijo! Ce bomo z enako vdanostjo, s kakršno smo vsaj v duhu spremljali kralja Aleksandra na njegovi poslednji poti po domovini, sledili ukazom našega mladepa kralja Petra II. in se zbrali okoli Njegovega prestola, bo to res najzanesljiveiš način, da se v teh težkih časih ohrani ta red na znotraj in mir na zunaj. ko prevzema oblast nas mladi kralj. Trdno smo odločeni, da bomo stali tesno ob njem in izpolnjevali sleherno njegovo želja ln ukaz. Sokolska dolžnost nas veže. da pri tem delu prednjačimo vsem drugim. Govor br. staroste je bil večkrat prekinjen z navdušenim pritrjevanjem in vzkliki kralju. Nato je se prečita 1 prsi proglas našega kralja in proglas saveza. Sokola kraljevine Jugoslavije. Na koračnico >Le naprej . . .« je odkorakal sprevod v mesto k večerni manifesta !i in se je pri Narodnom domu priključil že korakajoči sokolski povorki. mmmmmmmmmmmmmmmmmBm ZVOČNI KINO SOKOL — SIfcKA _telefon 41-79_ Krasen poljski film ROŽA j v glavni vlogi: VVILLI V7ALKER Predstave: danes ob 7. ln 9. uri. juti ob 3., 5., 7 in 9. uri. v ponedeljek ob 7. in 9 uri Prihodnji spored (v nedeljo 6. IV. >: VEČNI ZAKON Iz €elfa —c Celjski mestni svet je imel v petek ob 11. slavnostno sejo v sejni dvorani, ki je bila okrašena s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. ter cvetjem in zelenjem. Zupan dr. Voršič je v slavnostnem govoru podčrtal I pomen velikega zgodovinskega praznika. ! ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel kra-• ljevsko oblast. Zupan se je v imenu vsega i mestnega sveta pridružil veličastnim manifestacijam, ki jih je priredilo v četrtek celjsko prebivalstvo. Pozval je čiane mestnega sveta k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu za kralja in državo ter zaključil svoj govor z vzkliki Nj. Vel. kralju Petru TI., kraljevskemu domu. vojski in Jugoslaviji. Mestni svetniki so se z navduSe-njem pridružili vzklikom —c Sreska organizacija JNS za celjski srez je brzojavno čestitala k imenovanju za rninistra strankinima predstavnikoma gg. Jovanu Banjaninu in Bogoljubu Jev-tiču. —c Dvoje zanimivih predavani na ljudskem vseučilišču. V risal niči meščanske šole bo predaval v ponedeljek 31. t m ob 20. pesnik Mile Klopčič o velikem ruskem liriku Lermontovu ob stoletnici njegovo smrti. Recitiral bo tudi slovenske prevode Lermontovih najlepših umetnin. V toreK 1. aprila ob 20. pa bo g. Slavko Smolej z Jesenic ponovil svoje izredno lepo predavanje »Za cvetjem preko Karavank v Julijce« in predvajal številne barvne posnetke. —c Pokalna tekma Celfe : Jugoslavija se prične v nedeljo ob 15.30 na Glaziji. To srečanje bo gotovo zelo zanimivo. Ob 14. se prične preeltekTna. —c Redni mesečni brzi turnir Celjskega šahovskega kluba se prične v ponedeljek 31. t. m. ob 20. v klubovih prostorih v kavami »Evropi«. —c Drama in opera. V celjskem gledališču bosta prihodnji teden dve gostovanii. V sredo 2. aprila ob 20. uprizori mariborsko Narodno gledališče Hauptmannovo dramo »Dorotejo Angermarmovo«, v petek 4. aprila ob 20. pa ljubljanska opera Verdijevo opero »Ples v maskaJi«. Obe predstavi sta za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v prodaji v Slomškovi knjigarni. —c Iz vojaške slnžbe. Aktivni kapetan I. razreda g. Janko Godici, rojak iz Petrovč in član petrovškega Sokola, Je napravil v Beogradu majorska izpit. Čestitamo! —c V počastitev zgodovinskega dne, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel vladarske posle, je zbrala družba v Celjskem domu 260 din za Družbo sv. Cirila in Metoda. —c Dve nesreči. Na Prinovi pri Rečici ob Savinji je padel triletni sinček lesnega trgovca Anton Časi v jamo, napolnjeno z apnom, in si močno poškodoval oči. Na Hudinji pri Vitanju je v Četrtek okrog 16. cirkularka na žagi zgrabila 41 letnega Žagarja Ivana Krančana za desno roko in mu odrezala prste. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c IX. redni letni občni zbor Društva absolventov državnih trgovskih šol v Celju bo v nedeljo 6. aprila t. 1. ob pol 9. dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma v Celju. 2271-n. Darujte za starolosld »Dom slenih« savod za odrasle slepe! Ček. rač. 14.672, »Dom slepih«, Ljubljana. Narod brez otroU ftf narod brez bodočnosti Deset let Jadranske Straže v LJubljani Uspehi v preteklem letu so pokazali, da so Ljubljančani vedno bolj naklonjeni tej odlični narodni organizaciji S čuvanjem te svetinje kateri smo se za-obljubli. doprinašamo na branik nase domovine važno nalogo. V sedanjih resnih trenutkih mera ves na red posvetita vse misli i in moči ohranitvi svobodne in neodvisne Jugoslavije, ki nam ed:na jamči svobodno in nem o uspeh:h krajevnega odbora JS z velikim zadovoljstvom. Nebo nad naše državo še ni vedro, zdaj pa zdai se porajajo težke slutnje, toda Jadranski stražarji že vidimo vzhaiati iutrnj< zarjo v-lepv>ti morja. Mi ostanemo optimist4 kaker da nismo sodobni Vemo. da je Jadranska Straža danes potrebna beli ko kdaj prei Ostanimo ne le čuvarji Jadrana, marveč vse domovine. Ponos, samozavest in odpornost morajo navdajal vse. ptelhmti se morajo iz srca v srce. Velike so na^e nalete v bodočnosti. Bodimo še bolj tesno sklenj^i. složni, bratski. S posebnim ponosom lahko gledamo na ljubijansk; kraievni odbor JS. ki mu želimo nove uspehe. V imenu krajevnega odbora železničarjev je sporočil tople pozdrave g. Srečko Razpotnik Strnimo se okrog zastave JS. dvigajmo jo sležno više in više z geslom »Čuva j me naše morje!« V imenu Kluba koroških Slovencev je sporočil pozdrave dr. Julij FellaheT. Nadalje so bili na občnem zbornu nas.jdnji zastopniki: dr. Zeljko Jeglič za rezervne oficirje, gospa Fernanda Majar« nova kot predsednica Kola jugeslovenskih sester za akademsko JS Stojan H rova t m za združenje mornarjev g. Rudolf Strus. Lotos je zgledno marljivi tajnik g. Kristan, mornariški polkovnik v p» koju. lahko podal Se posebno obširne poročilo, iz katerega naj povzamemo nekaj glavnih podatkov. Deset let deda je za nami m mnenja smo. .da so v tem ra/d< bju doseženi uspehi toliki, da moramo b;ti z njimi zadovoljni, saj se je naš r^ibor v teh letih razvil iz skromnih začetkov v enega naj pomembnejših odborov v državi Krajevni odbor je lani posla! na svoje stro'ke na morje 8 dečkov in 7 deklic Ženska sek:ija je prslnla iz Kočevja 5 de klic in 5 dečkov, iz obmejnih krajev 5 otrok, iz Ljubljane 11 tedaj skupno 26 otrok, vse brezplačno. Ženska sekcija je porabila v ta namen 7880 din krajevni odbor 5630 din Prireditven' odsek je imel 13. januarja na Taboru svoj običajni »Ples Jadranske Straže«. Prireditev je do-segla v vsakem pogledu tako sijajen uspeh kakor malokatera dosedanja prireditev. Prišla je tolika množica gostov, da so bili prost (vri pretesni; razpoloženje je b:lo do- konca prireditve odlično, finančni uspeh pa nad vse pričakovanje zadovoljiv. Zato bo mogoče poslati še večje število zdravja potrebnih siromašnih otrok na morje kakor prejšnja leta. Nepričakovano veliki obisk prireditve je znak, da se krog prijateljev JS vedno širi. Posebno priznanje zaslužijo članice ženske sekcije, ki so pri nabiranju prispevkov in daril kakor s sodelovanjem na prireditvi največ pripomogle k uspehu. Tajnik je nato podrobneje ponočai o jadranskem dnevu, predavanjih in posebno še o merljivem dem ženske sekcije, ki jo vodi gospa. Marija Pirkmajerjeva. Tajnik je žel za svoje poročilo toplo priznanje. Nato je skrbni blagajnik g. bančni direktor Rajko Ogrin poročal, da je 1697 članov vplačalo lani 36.832 din članarine m da znaša društvena imovina 4676 din. Blagajna ženske sekcije pa ima 5921 din premoženja. Društvena prireditev je letos imela nad 82.000 din dohodkov, izdatkov pa 37.000 din ter je tako čisti dohodek dosegel vsoto 45.000 din, kar bo šlo vse za pošiljanje otrok na morje. Na predlog finančnega direktorja dr. Mozetiča je bila odboru podana razresni ca. Pri volitvah je bil g predsednik Joško Pogačnik deležen prisrčnega priznanja z dolgotrajnim pleskanjem vseh navzočih. Po večini je bil z njim na čelu rzvoljen stari odbor ki bo po vseh danih možno-srih poskrbel za nov napredek v jubilejnem letu. Slednjič so bile predsedniku Pogačniku sporočene tople čestitke k desetletnici in mu je bilo izročeno tudi majhno spominsko darilce. Predsednik je zaključifl res vzorno uspeli občn* zbor z nekaterimi načrti za tekoče leto in z besedam1: »Dela je dovolj, iskati pa bomo moTah tudi novih virov, da se blagajna okrepi, ker z zneskom, ki ostane od nabrane Članarine in od prireditve, se ne da narediti toliko, kolikor je treba Same s složnim, nesebičnim in požrtvovalnim delom vseh odbornikov in članov je omogočen razvoj naš organizacije. Polagam vsem na srce, da se se bolj strnemo, da se večkrat snidemo se pogovorimo c vseh bngah ;n, kolikor le moremo, d opri nese m o k varstvu morja in moja- Čuvajmo naše morje!« Sokolska manifestacija v Mostah Ljubljana, 29. marca Vest o prevzemu vladarskih poslov po našem kralju se je v Mostah razširila 27. t. m. že v dopoldanskih urah. Vse prebivalstvo je nestrpno pričakovalo novih vesti, ki sta jih oddajala beograjski in ljubljanski radio. Ves okraj je bil takoj v zastavah. Ob 17. so se pričeli zbirati na letnem telo-vadižču sokolski pripadniki. Močan zvočnik je oddajal patriotske in sokolske koračnice, ki so se čule daleč naokrog po meščanskih ulicah. Začul se je rezek pisk načelniSke trobke, ki je pozval vse Sokole v zbor. Pred 19. je bilo zbranih te nad 200 pripadnikov Sokola. Pred okrašeno sliko kralja Petra II. je društveni starosta pozdravil vse navzoče in v jedrnatih besedah sporočil vest o prevzemu vladarskih poslov po našem mladem kralju Petru H ter dal duška temu radostnemu in zgodovinskemu dogodku. V daljšem govoru, je orisal dobo nase narodne dinastije Kara-djordjevićev, ki je že več ko stoletje najtesneje povezana z usodo nase domovine in z njeno svobodo. Nepopisno je naše veselje, »SLOVENSKI NAROD«, »obeta, » 1»*L fttev. 72 Narod svojemu kralju Na Jesenicah Jesenice, 27. marca Ko se Je v dopoldanskih urah razširila vest, da je vladarske posle prevzel Nj. Vel. kralj Peter IT, se je ves nas industrijski revir odel v državne zastave. Popoldne so se proti Sokolskemu domu in Krekovemu domu začele zgrinjati velike množice Sokolov, slovenskih fantov in de-iUet, koroških borcev, gasilcev, športnikov, ćlanov Aerokluba. planincev, pevcev, godbenikov in drugih narodnih, kuliurn.h in stanovskih društev in organizacij z Jesenic, Hrušice, Javornika in Koroške Bele. Ob 17.30 je izpred Sokolskoga doma in* '.zpred spomenika kralja Aleksandra krenil z godbami, zastavam* in prapori na čvlu sprevod, ki je štel okoli 2fi00 ljudi. Ob glavnih cestah io ulicah je stalo več tisoč ljudi, ki so burno pozdravljali manifestan-te in živahno vzklikali mlademu kralju. Jugo3laviji in vojski. Ob zaključku sprevoda se je več tisoč ljudi z£m.Io prfd spomenikom kralja Aleksandra, pred spomenik so stopili po tri^e Sokoli in slovenski fantje v slavnostnih krojih, ki s<-. si segli v roke in si slovesno obljubili, da bodo v bodoče skupaj delali za dobro kralja in domovine Množice ljudi so ta svečani akt pobratimije in povezanosti med Sokoli in slovenskimi fanti pozdravili z viharnim odobravanjem. Godba je zaigrala državno himno ln himno »Hej Slovani«, nakir so se množice mirno iazsie. V šPr&Sji Lcki V Škof jI Loki. 28 .marca # Z ogromnim navdušenjem ie sprejela Skorja Loka včeraj ve. t. da ie prevzel vladarske posle Nj Vel kraij Peter II. Na Mestnem trgu so Se kmalu dopoldne začele pojavljati državne trobojnice. Opoldne sk >r.» nj bilo hiše ki ie ne bi krasila trobojka. Ob 13.30 se je sestala sokolska uprava k seji. na kateri ie bilo sklenjeno, da bo sokolstvo z vsem svojim član-tvom manifestiralo v večernih urah no mesu Popoldne je imel slavnostno sejo tudi občinski odbor, ki je odposlal vdanostno brzojavko Ni Vel kralju Petru IX Trgovci so okusno okrasili svote izlorbe 6 cvetjem m jih opremili s slikami vladarja Veselo razpoloženje se je. stopnjevalo in vsa Skofja Loka se ie DriDr ;vlia-la. da pekaie tudi na zunaj svoja Čustva do kralja Petra II. Sokolstvo se ie zbralo v velik; dvorani Sokolske:a dom* Na sprednji steni je med cvetjem in tr branicami vlsola si: ka sokolskeJtoreši e kralja, h kateri sta pristopila pr^p ršlak članskega in narastajskega pra.r>0"a vsak na svojo stran Po odsviran j u državne himne je starešina br Rudolf Horvat olt-tal za vso dmovino in zlasti še za sokolstvo pomembni docrodek. Potem, ko ie sokolska družina odpela himno -Hei SI :vn-m\« in »Pesem sokolskih lesij*. ro od-li bratje in sestre z naraščajem in deco na Mestni trg. kier je bilo zb rališče zo skupno rnanifestacijo. Na vseh rknih so gorele sveče, nešteo ie bilo lamp.ionov, zlasti lepo i>3 so bile okrašene pomembn^iše zgradbo mesta Pogled na razsvetljano mesto ie h:l naravnost očarljiv! Z ast' so s« odmžnii Sokol'■k? dom. sresko naČ2l-stvD. občinska hi:a in Soške zgradbe. Zbrann množica ie v silnem navdušenju vzklikali kralju, vojski, domovini in narodu! Ko ie odirtrala sodba »Ljubnlk« več koračnic, ie stopi] na govorniški oder. ki je bil ves v zastavah, župan s. Matevž Zihor! V daljSem na?o\"oru ie izrazil prelepa čuvstva, ki novda;aio s'^eme^a ob dnevu, ko prevzema vladarsko oh/a** v svoio ro--o kra^i Peter TI 5krf;i Lokn. Td je že toHcrat feoričala svojo ljubezen do Juffoslavile in krnijo, tudi t^kr^t noče Izostati. T *dno povezana koraka s :?voiim kraljem za .crečno bodočnost nar(Hn in domovine. Izrazom vdanosti in zvesfrbe se ie prebivalstvo oa'd :šeno rr dr "žilo, go.^bo m ie zaigrala državno himno. Ob 20 30 io krenil sprevod skozi m^to, spremljan cdci. s^ko'stvo s trom; zsstavprat. elani. đec3 č'a^ire in naraščaj mlekarslra č-io ? rr-ofesorskim zborom t<*r o**h11 me.'čnni Iz vsah s'o1ir?ri In n:e^:h tnanevr*h W io bil spreje* z n*»rWwi*«ntrn* n**vdušenlem V Domžalah V H»traniih urah 27 marca ie odicknilo v naših 5rcih čustvo, ki ga že dolgo nismo nrav poznali Radio nas ie razveselil z novico, da ie naš kralj Nj. Vel Pete*- II. ram prevzel krmilo državne ladie Kolikor smo bili prei potrti, tem boli ie odjeknila ta vest v nas in okroa nas. Sokoli smo se zbrali ob 17 v Sokolskem domu. ki te bil icoo okrašen Proslavili smo na dostojen naHn ta zgodovinsko važnj dogodek in nosali svojemu starešini nainrisrčnej-še brzoiavne pozdrave Po proslavi smo 1 zapeli Jrž. himno. »Le nsprej* in »Hej Slovani t Dostojno smo proslavili ta dan tudi s povorko cb 20 Na pobudo predsednika občine g. Janeza Vrečaria so se zbrali člani obč odbora, predstavniki uradov in drv.š-ev s prapori prod obč domom, od':oc;er ie krenila impo^an*-- povorka z baklami po ulicha Pn spomeniku viteškega kralja Aleksandra I ie spregovoril primerne besede predsednik občine, za njim pa prosvetar Sokola br Ant. O^ovnik. Mno^i^o so v oau>oS harmoniji in slod nep-estanc vtikal« kralju domovini, vojski in svobod; Navdušenje le bilo ne-popirmo. Pokazali smo VSi, da smo narod, ki se zave-ia s\-oie preteklosti in bodočno--sti. Zavedamo se. kak^ se 3=? treba odzvati, kadar na? pok'iče pravi voditeU Narod, fe: je povezan z junaškimi Karadjordje- viči, ne more propasti. Lahko žrtvuje za svobodo mnogo več kakor drugi narodi, toda propasti ne more, ker je njegova življenjska sila prejaka Na Dolenjskem Novo mesto, 28. marca. Z velikim zadoščenjem in še večjim veseljem je bila v četrtek zjutraj sprejeta med Dolenjci vest, da je prevzel kraljevsko oblast naš mladi kralj Peter II. Prebivalstvo Dolenjske je za prvo vest o veselem dogodku zaznalo po radiu. Ljudje so začeli v gručah prihajati v praznično razpoloženo mesto, kjer so manifestirali za kralja in Jugoslavijo. Vsa poslopja so bila na mah okrašena s slikami mladega kralja in z zavrtava mi. Delo so povsod ustavili, tr-govine pa zaprli. Med množicami, ki so prihajale v mesto in samimi Novnmeščani je zavladalo veliko radostno razpoloženje, kakršno je bilo prve dni po našem narodnem zedinjenju. Vse je klicalo mlademu kralju. Jugoslaviji, predsedniku nove vlade in na-Si hrabri iarodni vojski V Sokolskem domu je bila zvečer lepa manifestacija v nabito polni dvorani. Po glasbenih točkah sokol?kega orkestra pod vodstvom br En-^elberta Sorea. *e bra+ M Marinč-ek v lepo podanem sovoru na^lasil velepomem-ben, zgodovinsko važen trenutek, ko je prevzel žezlo slavne rodovine Karadiordie-\ncev mladi jugoslover ski kralj Nj Vel Peter II. Govoru 50 sledili gromoviti vzkliki mlademu kralju, državi in vojski. Vso dvorano je zaiel val navdušenja, ko je orkester zaigral »Hej Slovani« Manifestacija je bila zaklinčena z državno himno. Na trgu kralja Petra II. se ie občinstvo strnilo v lepo povorko, ki so ji na čelu nosili državno zastavo z napisom »Živel krali Peter II.« Ves čas obhoda po mestu so ma-nifestanti vzklikali kralju. Jugoslaviji in vojski. Zvečer so se manifestacije nadaljevale Ob 20 je bil mamfe^tacijski zbor v Prosvetnem domu Tnd; ta ie bila o? na ulicah nad vse živahno Nebo ie razsvetljeval nmotni oseni in streljali so tudi s topiči v Počastitev velikega zgodovinskega dogodka. V Krškem Krško, 28. marca. Včerajšnji dan bo pač ostal vsakomur izmed nas v živem spominu, že kmalu po 8. dopoldne se je zvedela radostna, v začetku kar neverjetna novica, da je mlad kralj Peter O. prevzel vladarske posle. Sele ko je zavlhrala na Sokolskem domu državna zastava, smo se zavedli, kako velikega pomena je ta dan Kmalu je bilo vse mestece zavito v državne zastave in številni zvočniki so oddajali vesele novice in koračnice iz Beogrida. Ob pol '20 je bila v Sokolskem domu svečana s» ja Sokola. Med igranjem sokolske koračn.ce je prineslo članstvo s Častno stražo oba društvena prapora šest narašča nikov in narašča jnic pa državno trobojnico. ki so jo izobesili med igranjem drživne himne na drog v dvorani. Pa prisrčnih in upa polnih besedah staroste br. Davorina šterka je članstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, zapelo himno ^Hej Slovani« in 2>Le nsprej«, nakar se je pridružijo z upravnim odborem na čelu sprevodu, ki je krenil z gasilsko godbo na čelu na Videm do postaje in se vrnil v m:-sto, povsod na lepo razsvetljenih in okrašenih ul'cah pozdravljan od gostesra špalrja prebivalstva. Krasen je bil pogled na morje plamenic in lJimpijončkov ter raiostno v:klikajočo m a-'lino mlademu kralju Petru II.. Jugoslaviji sprejet z nepopisnim navdušenjem. V Trbovljah Trbovlje, 29. marca Naše delavsko središče je praznovalo vest o prevzemu vladarske oblasti po kralju Petru II. z nepopisno radostjo in navdušenjem. Sporočilo o zgodovinskem preobratu se je med našim ljudstvom razneslo že dopoldne z veliko naglico. Vest je šla od ust do ust, radio-aparati so bili zasedeni in vse je poslušalo proglas kralja Petra II. Povsod so izobesili narodne tro-bojke. povsod je zavladalo praznično razpoloženje. Uiice ln ceste so bile v popoldanskih urah polne ljudstva, ki je radostnih obrazov izmenjavalo misli o značilnem zgodovinskem dogodku. Zvečer je bil svečani zbor trboveljskih Sokolov v Sokolskem domu. da se poklonijo svojemu vrhovnemu starešini. Menda je bilo toliko naroda le ob našem osvobojenju in bridki izgubi viteškega kralja, kolikor se ga je snoči zbralo pred Sokolskim domom ter napotilo do zadnjega veliko dvorano. Vse je čutilo, da preživljamo zgodovinski dan jugoslovenskega novega prerojenja, ki nam napoveduje novo narodno pomlad. Svečane akademije so se udeležili vsi sloji trboveljskega občinstva. Dvorana je bila lepo okrašena. Visoko nad odrom je visela slika mladega kralja. Oder je bil okrasen z zelenjem in trobojkami. Ob zvokih sokolske godbe so vkorakali Sokoli z vsemi tremi zastavami ter se postavili pred oder. Starešina br. Jesih je prečital kraljev proglas. Br. Pahor je v slavnostnem nagovoru z izbrariimi besedami orisal razpoloženje sokolskih borcev, ki so dvignjenih glav ln ojačenega duha pozdravili današnji zgodovinski dan. Govornik je zbudil med občinstvom gromko navdušenje, ki se je stopnjevalo vedno bolj ob klicih sokolskemu vladarju. Vse je vzklikalo prerojeni Jugoslaviji. Starešina br. Jesih je zborovalcem prečital navodila, po katerih se imajo brez izjeme ravnati v največji discipliniranosti vsi društveni člani. Slav-nost se je zaključila z državno himno. Ki jo je odpelo stoje v se občinstvo. Pred kraljevim spomenikom je medtem čakala že tisočglava množica. V imenu Sokola je pred likom viteškega kralja Aleksandra podal br. Jesih zaobljube zvestobe trboveljskih Sokolov mlademu kralju Petru H. in položil krasen nageljnov šopek s troboj-ko ob vznožje spomenika. Državna himna, ki jo je pela vsa množica, Je zaključila patriotsko svečanost. Občinstvo se je nato mirno razšlo po svojih domovih. Trbovlje so s to manifestacijo ponovno pokazale, da je narodni duh in jugoslovensko prepričanje veren izraz razpoloženja vsega prebivalstva. iz tup dravske banovine m iz žup banovine Hrvatske. Za tekmo se je prijavilo 25 na-raščajnikov, in bodo tekmovali na orodju in v prostih vajah. Vabimo »oJcolsJco Član- stvo, naj ae te izbirne tekme udeleži v čim večjem številu Za članstvo bo vstopnina malenkostna, naraščam ima proti narašča jski izkaznici, ki pa mora biti veljavna prost vstop. DNEVNE VESTI SOKOL Sokolska fnpa Unbliana. Prihodnji mesec bo v Ljubljani tekma med najboljšim* tekmovalci narasčaini!ii iz vzhodnih in zahodnih žup saveza SKJ Na čelni št vo župe bo priredilo v nedelio 30. t m ob pol 1 10. dopoldne v telovadnici Narodnega I — Poziv ljubljanskega Škofa. Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman poziva vse duhovnistvo ljubljanske škofije, naj se jutri v vseh župnijskih in kuratnih cerkvah po opravljeni glavni maši zapoje zahvalna pesem z molitvijo za kralja, kakor je to določeno za kraljev rojstni dan. V župnijah, kjer so kakšni uradi, jih je treba takoj obvestiti o tej molitvi za kralja. Ce bi v katero župnijo to obvestilo ne prišlo ob pravem času. je treba zahvalno pesem z molitvijo za kralja opraviti, čim ta naredba prispe, povabljeno je učiteijstvo in šolarji, da prisostvujejo tej službi božji, kolikor jim je po krajevnih razmerah mogoče. Dalje opozarja škof na molitveno devetdnevnico za mir. ki je bila že določena v času od 4. do 12. aprila. Skof 00 živa vse duhovnike, da to devetdnevni« opravijo tn jo vernikom še posebej pripo-roče. — Svečane službe bo* je za mladino. Banska uprava je v sporazumu s cerkvene oblastjo odredila, da se v nedeljo 30. t. m. pri šolskih službah božjih proslavi prevzem vladarske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II. z zahvalno pesmijo ln molitvami za kralja kakor na kraljev rojstni dan. — S strelovoda koče Kredarici plapola državna zastava v pozdrav ^nlademti kralju. Znana ieseniška alpinista UroS Zupančič in Aleš Jelene sta v četrtek popoldne poneslr $i,-r metre do?so državno zastavo na Triglav v pozdrave mlademu kralju Pc-tru II. ob prevzemu vlac'ar-kih poslov Z Jesenic sta se cdoeliila s kolesi ob 16 do Mojs-trane. od tam pa sta šla rx?š V Tri??^v^kih strminah sta gazila nov sneg in sta že ob 22 30 dosrpeb do Staničeve koče Tudi čez Triglavsk, led3-nflc ste srečno p,~e.51a vilHe g^ri 1e le-^aln tako gosta megla da sta videl-i s^mo Dar korakov predse. Ko s+a končno le uvidela da ie popolnoma nemogoče v terrd in čorb* meeli priti na vrh Triglava, sta državno zastavo pritrdila na strelovod koče na Kredarici ki ie najv'sii nlanin->Lade« v Jakopičevem paviljonu. Sedaj ga krasi lovor jev venec in ju gos lov trobojni-ca, s cimer so tudi umetniki pokazali, da navdušeno pozdravljajo zpotlovinsk' dan. ko je mladi kralj prevzel državno krmilo v svoje roke. Vsa srednja dvorana Jakopi-čevega paviljona ie posvečena srbskim umetnikom, med katerimi je nekaj zelc znanih imen Niihova grafična dela so razstavljena deloma tudi v eni izmed stranskih sob. ves ostali prostrr pa zavzemaj** umetnine slovenskih članov »I.ade«. Razstava je vsekakor uspela in zasluži dobrega obiska od strani našega občinstva. — Po nakaznice za mestni krompir, je*-prenj in premog so doslej morale stranke hoditi v Mestno hranilnico tn tudi tam plačati tako kakor moko Da se strankn-prihranilo pota in olajša nakup naipotreb-nejših živil po nizkih cenah ln da se poenostavi poslovanje, izdaja odslej nakaznice za krompir, ješprenj. premog in moke mestni preskrbovalni urad v svojih prostorih v II. nadstrooiti Mestnesrn doma vsak dopoldne od 8 do 11.. seveda pa ta urad tudi kasira denar Na drobno dobite krompir ln ješprenj na mestni stoinici na Vodnikovem trsm po nižji cent kakor po trgo vin ah in drugod. lj^— Tradicionalna je že postala vsakoletna akademija združenih ljubljanskih podmladkov Rdečega kr.ža. Letos bo prihodu jo nedeljo 6. aprila ob pol 11 do 12 v opernem gledališču Cisti dobiček te prireditve je namenjen počitniški koloniji revnih ljubljanskih podmladkarjev. lj— 801etn'ca n:irodnega obrtnika. tPo-lagoma. toda nezadržno bom dosegel 30 marca osmi križ,« je povedal g. Radivoi Soklič, čevljarski mojster v Florijansk: ulici 35. Sam bo to najbolje vedel, čeprav bi mu prisodil komaj s-^drai križ Rodil se je 30 marca 1S61 v Kranjski gori. Kot 14!etnj fant je odšel za kruhom in se izučil čevljarske obrti v Radečah pri narodnem mojstru Estu. Prepotoval je kot pomočnik skoraj vs0 bivšo Avstii'o in Hrvatsko, dokler ga niso poklicali k voinkom k takratnim sjanez-">m« Po povratku od vojakov leta 1SS7 se je nastanil v Ljubljani. Jubilant je bil vedno narodno zavednega prepričanja Kljub svoji visoki starosti še vedno marljivo dela in zadovoljivo postreže svo;im strankam. Sin je železniški uradnik na Rakeku žena pa mu je umrla predlanskim, želimo mu še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! lj— Umrla je v visoki starosti 83 let gdč. Antonija R e b e k Pogreb bo v soboto oh pol 16 z al k Sv križu. U— Ker I"-a «tarokatoMrka cerkvena občina s'mo enega duhovnika, bo za to nedeljo že napovedana služba božja v Dp'av-skem domu na Jesemcah ob 9. z molitvami za kralja Petra II. V Liubl4ani bo služba božja v ensk namen prihodnjo nedeljo. lj— Društvo absolventov drž. trgovskih sol v Ljubljani priredi v četrtek 3. aprila ob 8. zvečer v salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti zanimivo predavanje ^Cez Albanijo v Grčijo«. Predaval bo gosp. Viktor Pirnat in bodo njegova izvajanja pojasnjevale številne skioptične slike. Absolventi, udeležite se predavanja polno-številno! Vpeljani gosti dobrodošli. —lj Preskrbite si vstopnice za Bučarjevo Igro »Na Trški gori« že pri dnevni blagajni, ki bo odprta od 10.—12. in od 15.—17. Kdor ljubi domače pesmice in se rad nasmeje originalnim kmečkim dovti-pom, bo prišel drevi in jutri zvečer v Mestni dom. Pohitite, ker je zaradi nastalih zaprek malo verjetnosti, da bo ta igra šc dalje časa na repertoarju. Začetek v sobo in nedeljo točno ob 20.15. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO: lj— .Jugo-Iovanskemu akademskemu podpornemu društva v Ljubljani je Društvo slušateljev pravne fakultete poklonilo 100 Din namesto venca na grob umrlemu tovarišu Gaspariju. —lj Vse ve*ne karte pH PFTNTKTT — Nedeljski popoldanski plesni tečaj ho od 16. do 20. v veliki dvorani Kazine pod vodstvom Jenkove šole. Večernih plesnih tečajev ni već. Zaključni venček Jenkove šole se bo še objavil. 239-n —lj Vlom pri Kregarju v Stepanji vasi. Vlomilci in tatovi so zadnji čas pridno na delu, zlasti pa taki, ki iščejo po tujih shrambah živila. Policija je pred kratkim aretirala predrzno tatinsko trojico, ki je kradla po shrambah in kleteh po mestu, sedaj pa se je pričela uveljavljati neka slična tatinska družbica na periferiji mesta. Ponoči so vlomilci vdrli v dvoriščno shrambo znane Kregarjeve gostilne v otepanji vasi, odkoder so odnesli za okrog 3000 din raznih živil, zlasti mesnine ter masti. Vlom so Kregarjevi prijavni! takoj zjutraj, vendar za vlomilci še ni sledu. Kakor domnevajo, so morale biti vlomilcem razmere dobro znane, zato je tudi verjetno, da ukradenega blaga niso odnesli daleč. lj— Vino od 15 Din navzgor v gostilni LOVŠIN. 238-n Z Jesenic — StarokatoliSka služba božja bo jutri v nedeljo ob 9. dop. v Delavskem domu. Cerkveni govor: >V pogrebu podobni Kristusu«. Vabijo se vsi člani in prijatelji! — Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. zv. ( v nedeljo tudi ob 3. pop.) krasen češki velefilm »Plakajoče gosli«. V gl. vlogah: Bohač, Smolik in drugi. Med dodatki: glavni film »Tajnost zakopanega zaklada«, dalje kulturni film ln vojni tednik. — Sledi »Kongo Express«. Svoboden narod ne pozabi nikoli na svoje Življenjske interese %q(q\n\ca KOLEDAR DANES: Sobota, 29. marca.: Ciril, Evstahij JUTRI: Nedelja, 30. marca: Janez Klunak DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MOSTE: Jezdec fantom I. del. in Pesem svobodo KINO SISKA: Roža ŠENTJAKOBSKO QLJ5DAI^Iftč-E »Na trški gori« ob 20.30 Mastni dom šKBSKo-SLOVENSKA RAZSTAVA »LADE« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. prireditve V nedelio KINEMATOGRAFA NESPREMENJENO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Na trški gori« ob 20 30 Mojstru dom DIlvBNI LSKABM DANES IM JUTRI: Mr. B^itarCtC. Sv. Jakoba trg 9 Riimor. Miklošičeva cesta 20 Murmaver. Sv. Petra ce^ta 78 MESTNO DE2URNO ZDRAV SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8 zjutraj rnestnl vi A ji zvirav-stveni svetnik dr. Frania M i s. Po-Ijauska cesta 15 II., telefon st. 32-84. Naše gledališče d r a .m a Začetek ob 20 url Sobota. 29. marca: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Medel ja. 30. marca Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL (Predstava v okviru Treznost nega tedna). * Zaradi nenadno n.. . .jUvsih raprek bodo grah drevi namestu napovedane Gehrije-ve igre »fcesto nadstropje«, Fr. Milčinskega igro »Cigani«. OPERA Začetek ob 20 url Sobota, 29. marca: Tri stare Škatle. Izven Vedelja. 30. marca Ob 15. Traviata Izven. Znižane cene od .-H) din navzdol Go stovanie Zlate Giunrjenčeve — Ob "0 uri Tri stare škatle Izven. Znižane cene. Iz istega razlopa kakor v drami, je spremenjen repertoar za drevi tudi v operi kjer se bo pela namestil napovedane opere »Vesele žene vvindsorske , Kollova opereta »Tri stare škatle«. KINO MOSTE Od 28. marca do 31 marca dva Izbrana filma: Jezdec fantom I. del Bučk Jone* v tisočerih senzaci.ah skrivnostnega borca za pravice Pesem svobode Kralj pevcev RDDi NELSON poj. krasne romance v tem elitnem filmu Predstave: ob delavnikih ob 20 uri ob nedeljah ob 14.30, 17.30 in 20 84 SPORT Slovenska koledarska zveza v Ljubljani. Redna seja upravnega odbora bo danes« ob 19.30 v kavarni Vospernik. Stari trg št 34, s temle dnevnim redom: 1. Kazenski postopek zoper gg. Fajsa in Cajnkota zaradi samovoljne prisvojitve pooblastil, ki so bila predložena na občnem zboru SKZ dne 14. marca letos; 2. izvedba verifikacij za kolesarsko dirko, ki bo 6. aprila v Kranju; 3. predlogi za občni zbor SKZ; 4. slučajnosti. — Tajnik. Alpinistični klub »Skala«, podružnica na Jesenicah je razpisala ta nedeljo 30. t m. ob 10. dopoldne na Rošci smuško tekmo za »funkcionarjec in neverificirane smučarje, stare nad 20 let — za »Bukov« poka L Start pri Križišču pod sedlom Rosce, cilj pri Skalaški koči na Rošci. Prijavnina 10 din se sprejema do 9. v skalaški koči na Rošci. Razglasitev* rezultatov bo ob 15. na Rošci. Bukov pokal si lahko pribori samo klub, posamezni zmagovalci pa prejmejo ^Bukove« plakete. Za to tekmovanje pravila Fise, JZSS in SZSZ ne veljajo. Vabilo KMETSKA POSOJILNICA LJIPIJANSKE OKOLICE v Ljubljani vljudno vahi vse one vlagatelje, ki se 6e niso zglasili radi dogovora o Izplačilu starih hranilnih vlog, da se čim prej zglase s hranilno knjižico v nJenl posvetovalnici aH pa da jI spo-roče svoj naslov in številko svoje hranilne vloge.« Iz Krškega — Pasji konturrufc. Sre?*ko načelstvo v Krhkem je razglasile pavji kontumac na področju vsega sreza Kakor sme zvedeli, se je 4. t. m poiavil v Zahjaku pri Sv. Križu zvečer pes. ki te kaz<*!> vse znake stekline. Psa so tedaj pregnali in je neznano kam izginil, 1° t m po se ie pojav-1 drug pes v Začinu pri Lcskmtu ki ie r.ak čas pripravljeni dati najčastnejšo žrtev za svobodo naroda, za neodvisnost domovine, za večno čast in slavo kralja in Jugoslavije. Armijskemu generalu Bogoljubu Ilicu, ministru za vojsko in mornarico, Beograd. Rezervni oficirji s področja ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev Vas radostno pozdravljajo kot predstavnika naše slavne vojske fn izjavljajo, da so vsak čas pripravljeni dati najčastnejšo žrtev za svobodo, za neodvisnost domovine, za večno čast in slavo kralja in Jugoslavije. Osrednji upravi Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Beograd V zgodovinskih dneh narodne sreče in ponosa smo z vami in vas tovar*ško pozdravljamo. Pripravljeni smo dati najčastnejšo žrte vza svobodo in neodvisnost, za kralja in domovino. Po svečani seji so rezervni oficirji po~ predsedstvom inž Ladislava Bevca položili pred spomenik kr^a Alck^rndra Zedinitelja krasen vmec iz nageljnov in ze lenja Po vzki:kih -junaškemu kralju mu ceniku in njegovemu nasVdniku kralju Fetru II so se rezervni oficirji razšli. Posebna deputacija je odšla h komandantu diviziie ^enerolu Stefnnoviću kate-remu se je predstavila v novem spsfm-u ne-davno izvoljene uprave ter mu i7rckla svojo radost spričo včerpjšnjega velikega dogodka. Izrazi zvestobe Nj. Vel. kralju Petru IL Aleksandrova umverca Senat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani se je 28. marca dopoldne zbral k slavnostni seji o priliki prevzema kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II. Po rektorjevem nagovoru, ki so ga vsi člani senata poslušali stoje, je sklenil univerzitetni senat poslati Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo vdanostno brzojavko: Senat Aleksandrove univerze v Ljuljani, zbran na slavnostni seji dne 28. marca, si dovoljuje poslati Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti iziaze gl-bike vdanosti ln neomajne zvestobe. — Za univerzitetni senat rektor Slavič. Rdeči križ Dravski banovinski odbor druStva Rdečega križa v Ljubljani je s svoje seje 27. marca odposlal Nj. Vel kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa izrazi Vašemu Veličanstvu, svojemu visokemu zaščitniku, ko stopate na presto] slavne dinastije Karadjordjevićev. svojo neomajno vdanost in zvestobo. Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa v Ljubljani poziva vse sreske in občinske odbore ter poverjeništva društva Rdečega križa v dravski banovini, da vršijo odslej svoje človekoljubne naloge s še večjo požrtvovalnostjo in vnemo, vedno in v vsakem položaju pripravljeni služiti domovini in pomagati bližnjemu. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je poslal dravskemu ban ovi nekemu odboru društva Rdečega križa v Ljubljani brzojavko nas'ednje vsebine: Glavni odbor društva Rdečega križa v imenu vseh svojih odborov, članov društva ln podmladkarjev Rdečega križa, prežetih z občutkom neizmerne ljubezni in vdanosti do svojega mladega kralja ter visokega zaščitnika, je z največjo radostjo pozdravil nastop Nj. Veličanstva na kraljevskem prestolu. Glavni odbor je prepričan, da vse naše društvo Rdečega križa sodeluje v narodni enodušnosti za čuvanje narodne časti in svobode ter zaščite neodvisnosti in miru naše mile in drage domovine in da je pripravljeno rodoljubno ln s požrtvovanjem izpolnjevati svojo človekoljubno dolžnost nasproti narodu in naši dični in hrabri vojski. Živel kralj! živela Jupt,,nvHa! — Prvi podpredsednik Ivan Gjaja. d rektor društva Mirko Marinkovič. Zveza industrijcev za dravsko banovino je poslala Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Ko je Vaše kraljevsko Veličanstvo v tem tako težkem času zasedlo prestol slavne dinastije Karadjordjevićev ter prevzelo v svoje roke krmilo naše ljubljene Jugoslavije, si dovoljujemo sporočiti Vam v imenu slovenske industrije izraze neomajne vdanosti. Beg živi Vaše Veličanstvo. Bod čuvaj močno in svobodno Jugoslavijo! — Zveza industrijcev za dravsko banovino: Predsednik Avsust Praprctnik. glavni tajnik dr. Adolf Golia. Trpovi« ska -in đ us tri j ska zbornica v Ljubljani Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani je odposlala včeraj naslednji brzojavki: Nj. Vel. kralju Petru II. — Beograd. Ko prevzema Vaše Vel Čon^tvo kraljevsko cblast m krmilo nase ljubljene domovine Jugoslavije v svoje roke, p:osi Trgo-Vinsko-industrijska zbornica Vaše Veličanstvo* da sprejmete izra e globoke vdanosti in neomajne zvestobe gospodarskih kreg^v Slovenije Vašemu kraljevskemu domu in naši slavni in hrabri narodni dinastiji Kara-ćjordjevićev. Bog živi Vaše Veličanstvo, Bog živi Vaš presvetli kraljevski dom. — Predsednik zbornice Karel Ceč. G. armijskemu generalu Dušanu T. Simovicu, predsedniku kraljevske vlade, — Beograd. Trgovinsko-industrij^ka zbornica pošilja Vam in kraljevski vladi v imam. g spcda.r-sk:h krogov Slovenije vdane pozdrave z željo, da bi bili Vaše delo in napori kronani z uspehom, da se ohrani svobodna in neokrnjera kraljevina .T:ig' savija pod žezlom slavne narodne dinastije Karadjordjevićev. — Predsednik zbornice Karel Ceč. Zveza kulturnih društev Zveza kulturnih društev je poslala Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Zveza lailtuTnih društev v Ljubljani pozdravlja z največjim navdušeniem Ni. Vel. kralja Petra II. ter mu izreka neomajno zvestobo in vdanost. — Prof Fran Jcian, predsednik. Slov. avtomobilski klub Nj. Vel. kralju Petru II.! Slovenski avtomobilski klub naproša Nj. Veličanstvo, naj blagovoli v tem" velikem zgodovinskem trenutku sprejeti izraze najglobljega spoštovanja in neomajne vdanosti. Svojo ljubezen do kralja^ in domovine bomo izkazali vedno in povsod. — Predsednik Avgust Praprotnik. Okrožni urad za zavarovanje delavcev Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je poslal banu dravske banovine naslednjo izjavo: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zastopan po svoji samoupravi in upravi vas prosi, da tolmačite na najvišjih mestih naše veselje in čestitke ob velikem zgodovinskem dogodku, ko stopa na prestol Jugoslavije kralj Peter II. V imenu delavcev, delodajalcev, zdravnikov in nameščencev našega zavoda izražamo ob tem zgodovinsko-pomembnem trenutku svojo voljo, da se vsi združimo okrog pre stola novega vladarja, ki je prevzel vod stvo naše države Zavedamo se, da je naš zavod važna socialna ustanova, ki more in mora pravilno izpolnjujoč svoje naloge mnogo storiti za resničen mir in red v državi. Teh nalog se bo naš zavod trdno zavedal tudi v bodoče in tako pokazal svojo odločno voljo, da visoko ceni in spoštuje našo državo kot svojo domovino. Prosimo vas, da na najvišjih! mestih tolmači*e izraze naše vdanosti, našega veselja in naše zaobljube, da bomo vedno v polnem obsegu delali za blagor naše države in našega kralja Petra II. . Predsednik inž. Jože Sodja, ravnatelj dr. Joža Bohinjec. Meicansko^clsko učiteljstvo Društvo meščanskošok-ikih učiteljev v Ljubljani je poslalo Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Društvo me.scanskoš l k h učiteljev, sekcija za dravsko banovino, pošilja Vašemu kraljevskemu Veličanstvu o priliki prihoda na prestol izraze svoje globoke vdanosti. — Predsednik Anton Fakin, tajnica Cecilija Volk. Jugoslovenska unija za zaščito otrok sekcija za dravsko banovino, je poslala Nj. Vel. kralju Petru U. naslednjo brzojavko: V imenu Jugrosloven.ske unije za zaščito dece. sekcije za dravsko banovino, ter vseh v njej včlanjenih društev in ustanov pošiljam Vašemu Veličanstvu izraze niše globoke vdanosti in neomajne zvestobe z vročimi željami, da bi bila Vaša vladavina v dob, o in sreč© vse jugcslovenske dece. — Dr. Oton Fettich. predsednik. Zvani&aiiki finančne kontrole so poslali Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Dravska sekcija Uduženja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani izraža v imenu svojega članstva Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti neomajno vdanost in zvestobo. — Predsednik Zabu-kovec. Veličastne manifestacije v Celju Blizu 15*000 ljudi je izpriča!s neomajno ljubezen in zvestobo mlademu kralju Celje, 28. marca. V četrtek popoldne je krožilo nad Celjem in okolico vojaško letalo ter metalo letake s proglasom Nj. Vel. kralja Petra II. Prebivalstvo je letake hitro pobiralo in jih z radostjo bralo ter širilo dalje. Proti večeru so vse celjske ulice oživele. Pročelje mestnega poglavarstva so svečano razsvetlili in okrasili z zelenjem. Nekatere trgovine so okrasile svoje izl-žse s slikami mladega kralja, mnogi prebivalci pa so razsvetlili okna. Na Glaziji se je do 19. zbrala večtisoč-glava množica in se uvrstila v veličasten sprevod, ki je ob pokanju topičev krenil ob 19.15 z Glazije po Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici. Glavnem trgu. Ulici dr. žerjava, Trgu kralja Aleksandra, Cankarjevi in Kralja Petra cesti ter Prešernovi ulici na prostor pred mestmm poglavarstvom. Sprevod je otvoril konjenik z državno zastavo. Sledila je Delavska g~>d-ba iz Pečovnika. Za godbo so nos:li omladinci veliko kraljevo sliko in državno tro-bojnico. Sledile so čete Sokolov in Sokoli e, učenke šole šolskih sester, že'ezn'čarska godba. gas;lci. člani nacionalnih tn kulturnih društev, slovenski fantje, skavti, gojenci rudarske šole, članice dekliškega krožka, sokolska deca in naraščzj. gimnazijci in gimnaz'jke s profesorskim zborom, dijaki in dijakinje trgovske šol2 ter nepregledna vrsta prebvalstva obojega spola in vseh stanov. V sprevodu je korakalo mimo gostih špslirjev občinstva nad 3000 os?b s številnimi državnimi zastavami in baklami. Celjske ulice je napolnjevalo navdušeno petje nacionalnih pesmi, ozračje pa je neprestano, pretresalo viharno vzklikanje mlademu kralju, kraljici materi, svobodni Jugoslaviji m naši junaški vejski. Prizori so bili nepopisni. Prostrani prostor pred mestnim pog'a-vaistvcm je napolnila ogromni mr-.ožica prebivalstva. Ko pa je prikorakal še sprevod in so se udeleženci razvrstili, je bii prostor natrpano poln. Tako ogromne množice še ni bilo nikoli zbrane pred poslopjem mestnega poglavarstva. Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da se je tam zbralo blizu 15 ODO oseb. Na balkonu mesenega poglavarstva, na katerem so namestili kraljevo s'iko, so se zbrali predstavniki voja'k h in civilnih cb-lastev in uradov ter nacionalnih in kulturnih organizacij. Ko se j** viharno vzklikanje nekoliko poleglo, je železn carska godba ob 19 50 zaigrala državno himno. Ozračje so znova pretresli navdušeni vzkUki mlademu kra^u. vojaki in Jugoslaviji. Ovacije so trajale več minut. Prvi je nato spregovoril celjski župan dr. Aloj ij V o r š ič. Dejal je med dragim: Starosavni presto! Karadjo.djevičev, ki je osta! po smrti viteškega ki a ja Al ksan-dra I Zedinitelja nezaseden, je danes zasedel naš mladi kralj Peter n in s tem prevzel usodo Jugoslavije in njenega naroda v svoje roke. Vsi naši pogled; so danes obrneni na m'ad°ga kralja. Neizmerno navdušenje in veselje preveva srce vsakega državljana. Od Triglava do Djevdje ije in Kajmakčalana se dan^s zbirajo nep^eg'ed-ne mno'.ice. da izpričajo svojemu kralju v teh težkih dneh vso svojo ljubezen in neizmerno vdanost. Mladi kralj je po vzgledu •vojega velikega očeta m avojm Junaških prednikov vzel vladarsko žezJo v svoje roke. da očuva naši državi nedotakljivost, neodvisnost in svobodo. Danes je tudi velik praznik naše mladine, ki stopa na plan. da pomore svojemu kralju povesti naš narod po razburkanem morju današnjih dni v lepo bodočnost. Prisezmo nagemu kralju, da ni u hočemo posvetiti vse svoje moči in sile! Nj. Vel. kralju Petru II. poklanjamo v teh težkih ln usodnih dneh vso našo ljubezen in zvestobo. Ko je govornik zakluičil z vzkliki mlademu kralju, kraljevskemu domu. s savo ovenčani jugcsloverski vojski ter veliki in svobodni Jugoslaviji, se je med množ, co spet dvignil vihar navdušenja in vzkHka-nja kar ni hotelo biti konec. Nato je spregovoril starešina celjske sokolske župe br. Jože Smertnik: S edi vrt-ncev vojne s« ie od^oč'1 naš mladi, junašk' krali, da prevzame državno krmilo v svoe roke. Odkar obstoji n~š^ velika Jugoslavija, se nobena vest ni razgibala in strnila nnšee-a naroda v toMksm meri kakor današnja Vsem jueo-lnv^n^'im patriotom so se razvedrila lica. odvaM1 se jim je težak kamen od src ln spet zremo s ponosnim čelom v bod~čnost\ Kadar je kralj z narodom in narod z njim se narodu ni treba bati nti na^te^jih preizkušenj To čustvo temelji na naisiohl^j ljubezni vseh Jus:oslo\ enov. V bratski s'ocr1 in strogi nai-odni disciplini smemo m rno pričakovati dogodke ki ilh bo rod'i s*»d^n i svetovni vrvež Dan^s je J:igosU>vi1- š** ooJj utrdila svoio moč n svoj ngjled *n .*^he vredni poloza.i v svetu Glasno iz-av'j:inv\ da nam ie čast in neodvisnost Tusro^Io^dje nad vse Bohe ie biti gro^ kskor tujcu rob' V teh usodnih in zgodovinskih dm h mora ostati narodna sloga n^porušl' va. S to slogo hor»mo mlademu k^a'ju olajšat] težko breme v teh burnih časih Ko ie govornik kon'al z v ki kj kralju, •odu Karad^id^evi^ev. na*i hrabri nept e-maediivj vojsk' ter na^i sio^i in rnr>'n: lisnolini so ?pet za^nM nnvdu^^ni vzkiki unož'oe ki ie bila kakor efck*r1 'ir «na. V imenu podzveze fantovsk'h odsekov je snregovoril prof Mrko Bi t ene: živimo v silno važni zg dr.- n k d bi. ^tnri svet s« lom] in no>-ljaio se obri proha. Živel naš m'adi kraM Peter TT zi •.!.!"o visokega kr."'j »vskega don^a. HW&3 in ^:očnost ve'lke in svoboine Jutos nv ,e iu srečon napredek jugosloven^kee;» ni-ro 'i 7.> ^Tn'^ar-ka »r^dba je zai~ra!q d ža^o himno, nato pa je vsa množica z< hi"ino IT» ^ S'o'a*d ' Neoop-isne ov^eje. s katerimi ie množi va že prej prekinjala in spremljali gUVOfO, BO seda; trajale več mHut. Nato je ž'.!nan dr. Voršič zaključi vel ča^tnn m°ni>sfi-cl^o in pozval množ c<-», da sc di-cinlinlrmo. nvmo in dostojanstveno napoti na svojo domo-e Množica ie ta poz v točno upo-•Uev^-a in se je zac>la v naj'epsem red 1 rarhn jati. Tako sijajne in oe-romne manife^acMe Celic še n k<->b ni <* fcevtlo, >~n * r> ntnn in nad vse impozantan na,*in Je i:"~»ri a^o BVO* io plamtečo ljubezen ir» neomajno rv^stob^ mlademu krahu P^t*ai II. ki je ponrw in sreča vsega našega nan da. Petindvajsetletni jubilej N. šfrit^in Gostovanje Zlate Gfungjenac in Alde Konni je prineslo odlična „Carmen" L tub1 ja na 2° marca S prav čredno prisrčnostjo sc snovi ljubljansko i.,b:n>t\n sled^'ška up-»\a n cle-dah^V.o osebje obeh hiš probavili 25lctni umefni^k: ;ubilei dirigenta. prelagate' i*i skladatelja organizatorja in g!a>benega kr:t'ka Vika 5tnt< fa Ze odrska ramna je b la izjemoma okrašena s cverjem in zeli-njeni oder je bil spremenjen v cvetluni ga j z vene1 ^*/pki. najiazličnej"imi pokluni celo trajnim umet ninami. dramsko eperno n operetno osebje pa se je zbralo kak<-T menda še nikoli tako po!m>številno da izkaže veiezusluž-nemu tovarišu m voditelju k tolvkerim velikim in resnim usphom na opernem in koncertnem odru svojo zahvalnost m priznanje. Upravrvk Oton Župančič, optmi ravnatelj Vilko LTkmar in operni dingent A. Neffat so dali z izjemno tc.plimi nagovori na jubilarja izjave, kakrvn'h se še ni sliša lo s tega mesta: izjave najglobljega spoštovanja, iskrenega občudovanja io resnične ljubezni. Čestitke in zahvale, ki jih je prečital nato še dramski prvak SI- J«n. pa so povedale, kolik ugled uživa naš Stritof m koliko priznanje izrekajo izredno m no gost ran 4; i uspešno delavnemu jubrlarju gg ban dr. Narlačcn. župan dr Ad'>e>ič. rektor Glasbene akademije A. TroŠt, organizacije naših gVisben iko^v in igralcev uprava mari-biiTskega Narodnega gledališča, ravnateljstvo ljubljanske drame, ravnatelj Jul. Bete-tetto in nešteti drugi. Vsem se je kratko, a tem prisrčneje zahvalil jubftar, proseč naj ga publika odveze besu-drvonja, ker vse svoje mišljenje in či: tvovanje na nocoj-nji večtr mu je mogo-če edino !▼» najlen^t izmrvi n dirigentskim pultom s svojo taktirko Viharne ovacije občinstva in to\ar''\ 1 so zaključile prekrasni uvod k avečanoatm predstav BizctfVC »Carinen« Gospa Z'ata Gjuncienoc v na^k \ni par r i j i in grispa A:do Notni' k< I Mc.ilIj — ^•he v lepi. jasn- rsedccaH pazil m'ji vi s'c«t!al' nail vse zan'nvvi krtrac:ji. ki sta neprestane sprožili valove v/hičenja in priznonja Dvc.jt rnoistric v pcv>kem in igralskem podajanju sta ke.j-pak potegnili za sebe j \-se sc.deluj**će operno osebje, da je bila predat" 1 a v ce'nti po izvajanju in temperamentu na višku, ki je pri nas sploh dosegljiv. Največjo zaslugo m odlično predstavo pa ima sam jubilar k' je da' orkestru ?e v uverturi izrednega žara in bleska ter je predahnil vsr> uprizor,rev z najp^istneišim poletcm lastne ognjevit^«sti. Niko Stritot. neumorni iskalec nm'ih lepot in novih načinom izrazni>s+i v vsnki operni umetnini, je da1 zmiča' s\-oie umetniške osebnosti že v 1 dej., k* je raz ir.l vlogo fanta solista zelc smiseln^ in m!adi Ra kovec je resi! vUgt prav usTcz!J'\o pev- ski in igralski. Tudi n-^'i DolniČLirjev Mora les je hil zelo dober. Vsi solisti od sijajnega J'>seia našega Franc'a do cigank in t hc^t-'pee\ pa d< ha leta z Bra\n'čiirjcvo in Golovin< ter zbora so se potrudili, dđ so podali najboljše na ča5-t jubilarja in g'edali-vla Izjemni so taki umetni-'ko visre cvetja, grom ploskanja viharno v/klikanje, nul<:-r m ->rC0a na vsakem ofc ličju . . . Kilo je h\a!a strltofu. lepo! Tudi z*i rc^ lepoto Fr. G 20 Er (erbij). 21 smaragd. 22 t^. 23 jroS, 24 ob. 26 eno. 28 Uri. 29 potem. 32 01 -a'. 43 rano. 36 heterogen. Navpično: 1 M"hor, 2 el. 3 L'ma. 4 Ir^. 5 ono, 6 Peru, 7. Ir (iridiji, 8 Lovar, 12 starost. 14 basen. 16 Fedor, 18 Pag, 1» naš, 22 teloh. 25 bh:on. 27 opit. 28 Umag, 30. oče, 31 Ero, 33 re. 35 e-. Pomen besed Vodoravno: 1 poljski piideek, 4 glasbilo. 8 eden izmed peterih ćtitov. 10 vrsta jastreha, 11 kem. znak za prvino. 12 slovenski pianist, 13 tidiln ca, 14 predlog. 16 predlog. 17 glavno mesto evropske države. 20 izpuščanje zadnjih glasov v besedi. 22. mesto v Sleziji, 24 ter. 26 industrijska rastlina. 28 veznik. 29 števnik, 30 predlog. 31 veznik, 33 posoda. 34 grški junak pred Trojo. 35 krajevni prislov. Navpično: 1 japonsko mesto, 2 bajeslovno bt^'e. 3 vr^ta pesnitve, 5 glasbena nota, 6 grška boginja, 7 morska riba 9 otočje v E^ejskem morju. 15 vrsta kazni. 16 država v Aziji, 18 rrožje, 19 nasprotno od star. 21 stara grška država, 23 elektroda, 25 edini trojanski junak, ki se je rešil iz boja pred Trojo, 27 svetopisemska oseba, 32 kem znak za prvino, 33 veznik. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1 Melitopil, 9 Olib, 10 Nero, 11 Mosor, 13 oba, 15 Ufa, 17 Ra, 18 Pan, SPECLAI.NO TEMNO TOMISLAV PIVO se toči v restavraciji hotela STRIKEL ! Prihodnji ponedeljek ho prinesla poivdH jska izdaja »Jutra« v svojem jezikovnem tečaju drugo lekcijo iz ruskega jezika. Tečaj, ki je pisan tak 1 stvarno in poljudno, da je dostopen prav vsakemu čitatelju z osnovno izobrazbo, Je zbudil med našim čitajočim občinstvom zelo veliko zanimanje. To je najboljši dokaz, da je uredništvo poned^lj^kcga ».Jutra« res ustreglo splošni želji vse kulturne javnosti, ki je pogrešala praktičnega in cenenega učbenika ruskega Jezika« Ce vam je do tega, da spoznate bogastvo največjega In najpomembnejšega slovanskega jezika in želite uspešno slediti tečaju, je pač najbolje, da se takoj naročite na ponedeljsko »Jutro«, ki stnie po po^li 5 din, po ra/rm-'a'eM na dom dostavljeno pa 6 din na rnesee. Tudi spoštovanim čitateljem »Slovenskega Naroda^ priporočamo, da sl vsako lekcijo, ki ho izšla vsak ponedeljek, iz lista izrežejo in si vse lekcije po vrsti shranijo v preprosti mapi. ki bo polagoma rasla v popolno tn zelo pregledno učno krrj'go ruskega jezika. Ni* niste še zamudili, če prve lekcije niste čitali. Druga lekcija, ki jo bo prineslo prihodnje ponedelj«ko »Jutro«, bo o!>-segala tudi kratko ponovitev Iz prve lekcije, obenem pa boste v njej našli že mnogo novega jezikovnega gradiva. Ako pa se na ponedeljsko »Jutro« do konca meseca naročite, wm bo oprava ponedelJskega> »Jutra« poslala na vašo željo rudi številko s prvo lekcijo: List se naroča pri upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva 5. Stran S »StOVBSSKI IfARODe, sdlKJta. 29. marca 19ti. 72 Deset največjih osebnosti Zfdlnjenlh držav Ljudje, ki so poleg predsednika Roosevelta v Ameriki najbolj popularni šotno zanimanje t ameriSki javnost Na čelu seznama je general George G. Mar-schal, sef generalnega štaba, ki je odgovoren za organizacijo nove armade Zedi-njenih držav. Na drugem mestu je William S. Knudsen, ki vodi oboroževanje Zedinjenih držav. Razen tega so na tej nsti se trije ministri predvsem zunanji minister Cordel Huil, finančni minister Morgenthau in trgovin-ski minister Jesse Janee. Med temi znameniti možmi je navedena tudi žena predsednika Roosevelta, ki velja kot največja propagandistka v Zedinjenih državah. Na listi je dalje John L*. Lewia, ki je največja osebnost v sindikalnem ameriškem delavskem gibanju. Tri naslednje osebnosti so manj znane v Evropi, tako Thurman Araold, Harry L. Hopkina, ki je osebni prijatelj preži den ta in Coreoran, Id je bil važen prezldentov sodelavec v začetku New Deala (obnovitvenega gospodarskega programa preziden-ta Roosevelta). Značilno je, da na tej Usti nI naveden noben senator ali zastopnik reprezentančne zbornice. Trdijo, da ameriSki kongres nima, odkar je umrl senator Borah, nobene osebnosti več, Predsednik reprezentančne zbornice ali speaker spada v tretjo vrsto unije in prezi-dentu vrhovnega sodišča. Prezident reprezentančne zbornice je sedaj Sam Ravburn, ki je začel svojo politično karijero L 1906 v starosti 24 let, ko je vstopil v parlament Zunanji minister Cordel HuH Finančni minister Henry Morgenthau Rooseveltova soproga General Georg G. Marschal svoje rodne države v Texasu. Sedaj si prizadeva, da bi federalni kongres dobil zopet svoj sijaj in važnost, kakršnega je imel Stremi, da bi spravil Belo hišo s frakcije demokratske stranke, ki je sovražna Roo-seveltu. Ravburn upa, da se mu bo to posrečilo in da bo poslej kongres igral mnogo bolj blestečo vlogo. Pri zadnjih volitvah je Ravburn računal, da bo izbran za podpredsednika toda Roosevelt je dal pred- William S. Knudsen nost ministru za kmetijstvo Henrvu Valla-ceu. Kljub temu Ravburn s svojimi sposobnostmi in delavnostjo zelo olajšuje težko delo pT-ezidentu. Upanje je, da bo prihodnjič na listi desetih najznamenitejših osebnosti Zedin j enih držav. John Le\vis Zavod Gallup je ugotovil, kateri so naj-Boamenitejši možje v Zedinjenih državah, razen prezidenta Roosevelta. Na tej listi Jo deset največjih osebnosti, ki zbujajo po- Kdaj je bil Kolumb rojen Dusseldorfsfci profesor dr. Rihard Hen-nig j« pravkar objavil novo razpravo o Krištofu Kolumbu. V nji objavlja doklej neznane dokumente in iz njih je končno mogoče ugotoviti točen datum rojstva Kriste ia Kolumba. Le o redkih velikih možeh svetovne zgodovine so bile doslej teko nepopolne vesti glede čas« rojstva kakor o Kolumbu. Skoraj dve stoletji so se zgodovinarji pečali s tem vprašanjem. Mnenja o datumu rojstva so se zelo deHila, Tako so nekateri trdili, da je bil Krištof Kolumb rojen jo L 1430, drugi pa L 1457. V zadnjih stoletjih so se raziskovalci zedin ili, da se je Kolumb rodil v L 1446 ali 1447. To letnico navajajo tudi ieksiiconi. Kljub vsemu pa ni točna, kakor rudi ni točen dan Kolumbove smrti, za katerega je naveden 21. maj L 1506, kajti Kolumb jo v rcsmvci umrl 20. maja istega let Dr. Honnig v ovoji razpmvi »Kolumb tn njegovo dejanje« objavij* dva notarska akta iz Genove, V teh aktih je izjava samega Kolumba, ki je v sodnih procesih navedel svojo starost Notar Niccofla Re-gia je zpisoi, da je Kolumb izjavil 31. oktobra L 1470, da je nad 19 let star. Ta navedba jo šo nekoliko nejasna, drugi notarski spis z dne 25. avgusta L 1479 pa odstranjuj vsak dvom. Notar Girolamo V en t i migi ia jo vprašal Krištofa Kolumba, koliko je star. Kolumb je odgovoril, da je star 17 let Co primerjamo obe bstini, vidimo, da se je Kolumb rodil med 25. avgustom in 31. oktobrom L 1451, torej bržkone septembra aLi v začetku oktobra. Potemtakem je umrtl v starosti 54 let Malta pod točo bomb 150 vojakov z otočja Tanga Krvni davek pacifiškega kraljestva za britanski imperij Pod večno modrim nebom, na otoku sanj se je vkrcalo na parnik nedavno 150 mož ob navzočnosti Nj. Veličanstva Salot Tubu. Otočje Tonga v Oceaniji je poslalo angleškemu imperiju svoj krvni davek. Vseh teh 150 mož, ki se gredo borit za Anglijo, je prostovoljcev. Vsi so lepi možje, kakor so sploh prebivalci tega otočja, kjer so bolezni in revščina skoraj neznani in kjer kraljuje pod smehljajočim se solncem veselje kakor v pravem zemeljskem raju. Otočje je odkril sloviti Cook v 18. stoletju. Ko je prispel tja, je prinesel seboj dve želvi. Ena izmed njih Še vedno živi. Predstavljajo jo predvsem turistom, obiskovalcem otočja Tonga, kot najstarejšega prebivalca. Sredi krasnih vrtov je lepa, a preprosta vila kjer živi kraljica kot premožna meščanka s princem Tungi. Izhaja Iz zelo starega rodu. Kraljica Salot Tubu ima edino pravico razen Jurija VI., da sme v angleškem imperiju nositi naslov Veličanstva. Ona kraljuje v resnici. Čeprav jc njeno kraljestvo odvisno od visokega komisarja za Pacifik, Ima svoj parlament in svojo valuto. To kraljestvo ima razne posebnosti. Otočje je posebno zanimivo tudi za geologa. Med njim je otok, ki se od časa do časa pojavlja in zopet izginja. Zadnjič se je pojavil 1.1927. Otok Niu-Fo-U leži 700 km od Nunalopa, prestolnice. Na tem vulkanskem otoku živi 700 prebivalcev. Otok je v pravem pomenu besede odrezan od sveta, ker ostre čeri branijo ladjam, da bi se zasidrali ob njem. Prebivalstvo prejema pošto na zanimiv način. Ko prispe ladja in se ustavi daleč na širokem morju, plavajo »pismonoše« do nje, da prevzamejo pošto v veliki pločevinasti škatli. Zadnje Čase se je pa organizirala skupina prebivalcev, ki nudijo svojo službo s kanoji. Prevažajo turiste od ladij na otok. Hkrati so prišli na zamisel, ki se jim dobro obrestuje. Objavili so v velikih svetovnih dnevnikih, da filatelisti lahko prejemajo njihove znamke, če jim pošljejo pismo z znamko v vrednosti 5 penijev. Zato dobe znamko otočja, ki nosi napise v 10 jezikih. Ta trgovina z znamkami je zelo donosna. Sedanja mobilizacija moštva z otočja Tonga pa ji je dala še nov polet Kaj vse ljudje jedo Beli narodi pojedo mnogo več mesa kakor pa drugi ljudje po svetu V Evropa in Ameriki so glavna hrana ljudi meso. kruh ln močna te jedi. na Kitajskem. Japonskem in v Indiji na riž in stročnice. Krompir je zelo važna hrana vseh narodov bele rase. Na nrvem mestu 00 obrabi krompirja je Nemčija, kier znaša 150 do 170 kg na osebo in leto V Ameriki znaša poraba krompirja na osebo in leto le SO do 90 kg. Razne vrste zelenjave in sočivja jedo le v Evropi in Ameriki, med tem ko se azijski narodi hranijo no večini s stročnicami, celo z nekaterimi, ki so Dri nas po-vsem neznane. Rastlinske masti in sladkorja uživajo narodi bele rase mnogo več kakor drugi narodi. Največ mesa pr"»rabijo narodi vsesa sveta govejega in ovčjega, med tem ko svinjine poiedo v .Vi j i zelo malo. v Indiji na ie so1 oh ne uživajo. Na Kitajskem je zelo rjri1 jubljena oerut-riina. ne irHvajo pa svežih fojc, temveč le vležane. Meso ie v Indiji, na Japonskem in Kitajskem le redko na jedilniku V bogatejših družinah ffa jedo le po e-^-rat "« teden ali samo enkrat na mesec 2;v^l~ke masti kakor mas^o svinjsko mast itd umivajo le narod' bele rase na pa tud; v Indiji, na Kitajskem in Japonskem Rib-3 so važna hrana obmorski narodov kar vel i a tudi za Kitajce ob obali I^d jskega in Tihega oceana. Poslastica prebivalcev južnih morij je črv pololo. Ta črv se pojavi dva- krat na leto ^kt^bra in novembra v izrednih množicah. Te morske žival! imajo dve barvi: samci so umazano modrozeleni, samice svetlosive. Pojavijo se ob času ploditve in v tistem času imajo domačini pravo narodno slove.^neo^t. Love črve. ki imajo okus kakor ruski kavijar. V troničnih pokra iinah Doznaio domačini posebno vrsto gline, ki jo peko kakor pri nas kruh. Prebivalci Afrike so še mnogo ma-ij izbirčni Ko jim kobilice u^ičiio prld^ke, morajo škodo plačat* s svojim življenjem. Arabci in črnci jih pobijajo na debelo, jih suše in zmeliejo ter peko iz n:ih pos°bne poslastice, ki so zanje narodna jed Pr v tako uživajo tudi mravlje termi >e. k; iih uporabljajo za marmelado v omeleih. Prava poslastica so kraljice teh mravelj, ki so po 10 cm dolge, in so njihova telesa polna masti in jaičec. Delikatesa p'emen v srednji Afrilti so posebne vrste o^jki ki imajo okv dobrih začimb. V vzhodni Afrik' zb"rai~> domačini ličirkev odn;h mušic in peko iz njih hlebce. V Mehiki zelo rad; jedo jaičec^ vodne stenice ki sn baje dobra kot kaviiar V iužni Ameriki in Indiji eoie posebna vrste žuželk na palmah "Ličinke te žuželke pražijo in dobro zaoinijo ter tako dobe okus, ki jim izredno prija. La Valette, glavna loka Malte V dolgfh podzemeljskih hodnikih, slabo razsvetljenih z redkimi žarnicami, slone možje in žene, na tleh, na kupih cunj pa se valjajo otroci. Od časa do časa se kdo spotakne ob nje. Prebivalstvo Malti preživlja vojno v svojih 275 zakloniščih. Nemški in italijanski strmoglave! krožijo nad staro citadelo in merijo na zasidrano angleško križarko. Vrste se eksplozije in odgovarja jim protiletalsko topništvo, toda prebivalstvo je mirno, tudi ženske ostajajo hladnokrvne. Skale na Malti so trdne. To skalovje je prevrtano kakor mravljišče- Velike predore so Izvrtali že v prejšnjih dobah. V njih so se skrivale v dobi prvih krlstijanov katakombe in v mnogih krajih še nalete na človeška okostja Nc-številnl podzemeljski hodniki so se zdaj izkazali zelo dobro kot zaklonišča proti letalskim napadom. Podzemeljski hodniki so tako dolgi, da tu tn tam prideS po njih od enega konca otoka do drugega Veliki podzemeljski hodniki služijo tudi admirali teti kot izvrstna skladišča življenjskih potrebščin. Otok ima dovolj Živil za tri leta. Sredi trga v La Valetti so odprtine ogromnih silosov. Tam so imeli že malteški vitezi svoja živilska skladišča. Sedaj so jih Angleži zopet napolnili. General "Dobbie, guverner Malte, bo Inh-ko vzdržal po zaslugi teh silosov zelo dolgo. L, 1934 so Angleži priznali, da Malta dotlej ni bila izrabljena kot pomorsko oporišče. Pozneje so jo začeli močno utrjevati in sicer po zaslugi sira Dudlev Pounda. ki je bil šef mediteranske eskadre in ki ga je podpiral sir Ironside. Cel venec trdnjav se razteza na otoku in številno protiletalsko topništvo b«rnni Malto. Omeniti jo treba zlasti naslednje trdnjave: Rlcaoolt, Manuel, Tigners. Spinola in Saint-Elme. Tramvajska nesreča v Baslu En voz razbit, 40 potnikov ranjenih V Baslu se je primerila minulo sredo v opoldanskih urah huda tramvajska nesreča. Dve tramvajski kompoziciji s proge Basel—Aesch in Birseckbahn sta trčili v bližini nekega tramvajskega postajališča s takšno silo, da se je eden izmed voz razbil in je bilo 40 tramvajskih potnikov bolj ali manj ranjenih. Sunek je moral biti silno močan, kajti voz, ki je bil nabito poln potnikov, je šel dobesedno na kose. Ljudje v notranjosti tramvaja so dobili hude poškodbe, večinoma na rokah ln nogah. Za prvo silo so jih pobrali tn položili tik prizorišča nesreče. Ko je prispela na mesto nesreče zdravniška ambulanca, so ugotovili štiri budo ranjene, 10 hudo in 19 lahko ranjenih. Vsem so takoj nudili prvo pomoč, štiri najtežje ranjene pa so odpeljali v holnišnico. Med njimi je tudi vozač tramvajskega vozn Večina potnikov je dobilo rane od steklenih drobcev razbitih šip, nekaj jih je dobilo živčne napade. Nesrečo je povzročila napačno postavljena kretniea. Gmotna škoda zaradi tramvajske nesreče znaša 25.000 švicarskih frankov. Večna mladost Nekaj nasvetov za zdravje in lepoto žen Prejeli smo: Članek o zelišču »večne mladosti«, gin-zengu. je zbudil izredno zanimanje, čeprav sem hotela ostati neznana, so mnogi odkrili moj naslov. Oblegajo me z rajnimi prošnjami, ponudbami in predlogi Vsi bi želeli ostati odnosno postati na večne čase mladi, sveži in prožni. Ne le tisti, ki imajo kupe denarja, temveč tudi nekateri z zelo sljomnimi dohodki. Verjemite mi, da bi prav rada ustregla vsem ter bi ne delala nobenih razlik, vedeti pa morate, da zdravljenje s tem zeliščem ni tako enostavna zadeva. Način tega zdravljenja ne oblega le uporabe zelišča, temveč tudi masažo, kapeli, počitek in posebno dieto. Takšno zdravlienie je mogoče le pod nadzorstvom v sanatoriju. Razbliniti moram tudi iluzije mnogih dam, ki mislijo, da lahko postanejo mlade in lepe. če se kratkemalo namaž.jo z zdravilnim zeliščem po obrazu. Tako s? res »pomlajajo« mnoge s kremami, pudrom in rdečilom ter si demiš^jajo. da so najm mj 10 let mlajše, če skrivajo gube in nezdravo barvo za masiv o. 2al je takšna pomladitev le navidezna, a tudi navidezni lepiti ne morejo nanovo koristiti, če je »lep« samo obraz, telo pa morda celo deformirano. 2ena. ki želi biti lepa. mora predvsem stremeti, da je zdrava Brez zdravja ni lepote. Ce je žena zdrava, ti pa ni treba po-lepševati obraza z raznimi mazili. P s e-čajte torej vso pozornost svoj mu zdravju, negujte vse telo z masažo, gimna-tik- in primerno hrano (dieto), pa bo lei tudi obraz! — Odgovoriti bi še morala gostoo-dom. ki tudi pri čak-1 jejo čudežev od čudodelnega zelišča Morda prihodniič. A P. Nagnjena luna Le še nekaj čnsa nam bo mino epa o-vati dvojico planetov — Jupitra in Saturna; kmalu prideta navidezno blizu Sonca, a visoko nad njim Ker se obenem tudi dan daljša, nam Še lvtreie izgineta. Posebno značilno ie pri Jupitru da se vidijo njegovi vidni štirje spremljevalci, ki jih imenuj eio učenjaki Jo. Evrora. Ganimed in Kalisto. zelo strmo eden nad drugim. Kolikor nižje na obzoriu ie Jupiter. t?m bolj strmo viđ'mo njegove. Že z ma^m daljnogledom vidne soremlievalce. Prav tako ima Saturn svoi obroč zelo strmo. Zakai tako vid:mo? Mi na Zemlii smo od niene osi nagnjeni okrog 44 stopenj proti jusru. Ko t?k^ nagnjeni gledamo proti zapadu v smer Jupitra, vidimo nieerve Štiri snre-nlievalce. izmed katerih so trije nad Jirpitrom e-^en pa spodaj rtrmo v vrsti. Le naš globok naklon proti jugu. gledanie onti zapadu, le vzrok, da se nam opisano vidi zelo po-končno. Podoben poi-'V ooazamo pri Luni. Kolikor nižje na obzorju je Drvi k~ajec tem boli navzdol ie ovr^jena niepo-a svetla stran, ob zid^iTn krpicu na ie svetfa obrnjena sfcrnao nav^nr. ker nagni ni proti fo?n pl^^^mn na vhod. Zem^a in Luna nimafa 0*1 snoredno. Ta :e nri Lnrtf za 23 ?n po1 stopnj-- oJVon^ena od o^i Zemlje Ko ie v marcu rr^l^a Luna na desni strani Zemlje nad ravrvkorn «=^r> ^Mnoči močno na-m j eni pro+i Luni Ko dvignemo svoj pogled 45 stopenj visoko. opazimo, da je telo Lune zgoraj m čno nagnjeno na levo. To ie vidno na njeni površini, ako jo deloma poznamo. Vidni so ogromni lijaki po 40 kilometrov v premeru, ki pač niso kaka ognieniška žrela. BoLj podobni so padlim telesom. Verjetno ie. da ie naša ZemJia imela v davnimi već manjših sprem leva i cev. ki so popadali na Luno. Lep pogled ie res v marcu na naAi strani razsvetljeno, a na levo nagnjeno Lun >. Vredna ie našega globokega poltlona. Nasprotno vidimo v sep.embru. da ie polna Luna zgorai in na desno nagniena, ker ie na drugi strani neba Le v decembru je polna Luna nagnjena proti nam. a tesa ne vidimo, ker je visoko. Samo v decembru se tudi ona nam globoko k'ania ter nam vrača naš poklon. Vse to lahko vidimo v malem, po naravi izgotovl jenom m:delu, da dobimo p a vi pojem o prcnv'kanju osončja za'RADOJKA.« V ljubezni precej sreče in uspehov. Na drugi strani je pri vas močno čustveno življenje, gibčnost in — nestalnost, pa tudi občutljivost. Samo vzgoja! »L 1 — L. 2.« 1920 malo smisla za zakonsko življenje, šele v poznejših letih več ravnovesja in zadovoljstva. 1916 velika nestalnost in neuravnovešenost strastne narave, do umiritve in ustalitve pride šele v drugi polovici življenja. Oba po značaju preveč sorodna, zakonska skupnost v tej kombinaciji absolutno nepriporočljiva. »FRIDERIKA.« Ni izključeno, da se Se obnovi nekdanja zakonska skupnost. Ne bodite vsiljivi, pač pa storite vse, da boste v svoji okolici simpatični in priljubljeni. »BOBNOVCAN 19.« Ozke slovenske razmere vas preganjajo in uničujejo. Poizkusite dobiti zaposlitev pri kakšnem primernem podjetju. Odličnih sposobnosti vam ne manjka, le preveč črnogledi, komodni, počasni, okorni, trmasti, zakrknjeni ste včasi po svojem značaju. Oprostite, zaradi nujno potrebne saraospoznave smo vam našteli vase najslabše lastnosti, da se jih zaveste in vodite vedno v evidenci, dokler jih postopoma ne zmanjšate in pretvorite v gibčno, vztrajno delovno aktivnost. Težki trenutki, v katerih ste, bodo popolnoma Izginili spomladi 1942. »JEREB.« Premalo daste svoji ljubezni čustvenega izraza, zato v tem primeru ni upati mnogo na ugodnejšo rešitev. »VXJTT)EN.« Črnogled ste in mnogo stokate, zato pa nimate sreče. Upošte\*ajte ostala navodila in vse drugo bo prišlo samo od sebe. • »marec« Se par težavnih let, pa bo vaše življenje precej lepše. Mož ima svoje dobre in slabe strani, a bodite zadovoljni z njim. »SPREMEMBA 1941.« Precej vihravosti je v tej pisavi in pa hrepenenja najbrže do osebe, ki ji je pismo namenjeno. Drugače pa je inteligenten, bister in sposoben. Vaš položaj je mučen. Vsako zavlačevanje je nesmiselno. Neodločnost je največja pogreška. Jasno se odločite ali — ali. Nato pa dosledno vztrajajte na začrtani odločitvi. »se nikdar VESELA.« Va*a bodočnost V mnogočem zavisi od vas samih. Postavite se na stališče: »Vedno vesela« in videli boste življenje bo dosti prijetnejše. »zA b ni ca F. K^c Prav je. da si hočete izboljšati službeni položaj. r>eklet je mnogo in zelo grešite, če iščete v alkoholu rešitev, tako le sebi škodujete. »VRNI SE!« Mladi ste m temu primerno vihravi, življenje pa je vendarle dobro pogledati vsaj včasih z resnejše strani. Izpopolnit ev izolira<7.be naj vam bo glavna skrb. »LJUBAV JE BOL.« Več resnosti in manj sanj in hrepenenj po platonski ljubezni. Xe bodite naivni m prenesite glavno svojo pozornost na poklicno izpopolnitev! »MELITA — TRŽIČ. Mladi ste in strašno se vam mudi v zakon. Zaradi slučajnih neprilik pa vse prerano obupujete. Vaš čas Sele pride, le več mirnega zaupanja v bodočnost. »nata6a 2.« Ne obupujte, ni še konec vseh dni! Več družabnosti, zadovoljstva ln smeha! »RETT. B.« Precej nemira m nezadovoljstva z vsem, zlasti na področju poklica in ljubezni, je v vas. Težko se prilagodite in imate tudi malo smisla za zakon. Uspeh se vam obeta na področju čiste filozofije. zato prejadrajte s tehnike na vam najholj ustrezajoče področje, ki vam bo dalo možnost povzpeti se do jasnih višin človeških, spoznanj. Edino to vas lahko umiri in osreči. »TRIOLAV-« To pisavo smo že imeli nekoč pod nekim drugim geslom. Upoštevajte to, kar smo vam že tam napisali. Vsakdo se mora z mirno vdanostjo vživet) v položaj, k{ se ne da spremeniti, vse drugo je nesmisel. Iz psihologije poznamo nešteto primerov kratkovidnih in na očeh bolnih slikarjev ter obratno nešteto naglušnih komponistov. Treba je le korajže, vere vase in nešteto vaj dan za dnem, da se težave premagajo in da vsak človek postane na neki način koristen član človeške družbe, »JIZJOL.« Splošnih nasvetov o pravilnem postopanju v ljubezenskih zadevah smo v tej rubriki nešteto podali. Zaradi pomanjkanja prostora vam ne moremo vsega obnavljati. Kupite v upravi ali podružnicah »Slovenskega Naroda« vse sobotne Številke od 15. decembra 1940 dalje, pa preberite in razmislite sami. V splošnem nadvladajte svojo preveliko strastnost in nebrzdanost. »FOTO I.« Storite isto, kar smo zgoraj navedli. Ozko odmerjen prostor na onemogoča obnavljanja. Vaše dekle je preveč čustveno osamljeno, vaš postopek je v splošnem pravilen. Vi se izogibljite skepticizma in konservatizma! Izrežite in shranite! Novi dopisi, nova vprašanja ln nove, prisrčne zahvale se dan za dnevom kopičijo na naši delovni mizi. Vse to je pač najlepši dokaz, da srao prav zares zelo ustregli prijateljem in čitateljem »Slovenskega Naroda«, ko smo pred četrt leta odprli to novo, danes tako nujno potrebno rubriko za psiholoSke nasvete. Nas namen je pomagati vsem onim, ki so nesrečni in nezadovoljni s svojim položajem. S strokovnimi nasveti želimo pomagati iz duševne zagate onim, ki sredi svojih neuspehov ne morejo sami presoditi svojega položaja ter sami odkriti pravih vzrokov svojih porazov in se radi tega ne znajo brez naše pomoči usmeriti k svoji resnični sreči, žal pa prejemamo vedno več tudi pisem s strani onih. ki jih ne preganja zla usoda, ampak le — velika radovednost. Ti nam s svojimi muhastimi vprašanji prav po nepotrebnem jemljejo precej časa in prostora, ki je namenjen predvsem onim, ki jim je naša pomoč res nujno potrebna. Cele gore nesrečnih dopisov se kopičijo v naSi delovni sobi. Doslej smo odposlali odn. objavili že nad 700 odgovorov. Vsak odgovor zahteva obsežnega študija ln vglabljanja v poedini kritični slučaj. Vsakomur je treba drugače svetovati in pomagati. Na Se delo nI In ne more biti ša-blonsko, zato pa je razumljivo, da nam vzame precej časa. Velik naval pisem nas sili radi ozko odmerjenega prostora k prav kratkim odgovorom. S tem pa navadno ne ustrežemo onim, ki so v resničnih težavah in stiskah. Zato slede pogosto od teh nova pisma z Istimi prošnjami, to pa nam le otežkočuje hitro poslovanje. Da zmanjšamo razne neprilike ter da omogočimo res hitre in obsežnejše odgovore, smo prisiljeni podati nova, malo strožja navodila za psiholoSke nasvete. 1. Naše delo je popolnoma tajno, zato opišite predvsem obširno in natančno zadevo, ki vas muči ln obtežuje ter želite v njej naše pomočL 2. V zvezi s tem nam pošljite točne rojstne podatke. Izobrazbo in poklicne podatke ter po možnosti s črnilom pisane rokopise vseh oseb, ki so v gori omenjeni zadevi soudeležene. Imen in naslovov ne potrebujemo, ker nas to ne zanima, pač pa podatki rojstva, izobrazbe, poklica in pisavo. 3. Priložite toliko kuponov z zadnjo številko, kolikor stavljate vprašanj. 4. Za vsak odgovor v »Slovenskem Narodu« priložite 7 din v znamkah, a za vsak obsežnejši odgovor v pismu pa 20 din. Pripominjamo, da ta omejitev ne ve- I lja za one, ki imajo res nujne in važne j slučaje, ki zahtevajo našo pomoč. Tem bomo tiidi v bodoče odgovarjali popolnoma j brezplačno v časopisu in tudi v pismu, če j priložijo svoj naslov. 5. Vase zaprto pismo naslovite na: Uredništvo »»Slovenskega Naroda« — psi- , 6. Kdor ▼ bodoče ne bo točno upošteval teh navodil, tal ne bo prejel odgovora. Vsa dosedaj ie neobjavljena vprašanja bodo v teku 14 dni objavljena, dočim so vsi pisemski odgovori že v rokah onih, ki so priložili naslov. Izvolite al Izrezati ln shraniti ta navodila ter jih vedno točno upoštevati, ker alovanjo. nasveti Kupon SU 16 Težave industrije in veletrgovine Iz poročila predsednika Staneta Vidmarja na občnem zboru Društva industrijcev in vele-trgovcev Ljubljana, 28. marca Društvo lndtrstriicev in veletrsovcev ie imelo včeraj svoi redni letni občni zbor v polovnih prostorih v oalači Kred:tne banke. Predsednik društva «. Stane Vidmar je pozdravil navzočega predsednika Trgovmsko-industrijike zbornice S. Albina Smrkelj a in tajnika g. dr. Ivana Plessa, nakar je prečita! svoje poročilo v katerem ugotavlja, da ie danes eospodarstvo v kritičnem položaju. Omenil ie davčno reformo, katere težko šele zda i posebno čutijo vsi industrijci in veletreovci Gospodarske organizacije si prizadevajo, da bi se elede na dvig cen meia letneea prometa zvišala na 4 milijone dinarjev ker bodo mejo 2 milijonov dosegla zaradi današnjih cen tudi manjša ood^etia katere bi zaradi teffa dosegla uredba o obveznem vodeniu in pregledu trsovsk h kniig. Dajave nai bodo v skladu z možnostlo zaslužka Gospodarstveniki se zavedajo resnosti sedanjega stanja in so n čr-jo ogniti obveznostim do države vendar nai se podjetjem ne nalagajo nepotrebni stroški in izdatki. Industrija se bori z velikimi težavami Zaradi birokratizma «ti nismo mogli ob pravem času nabaviti potrebnih surovin Zdaj so Dota dovoza zam*ta in skušama popraviti napake in dobiti surovine, da se obrati ne ustavijo. Še težje ie danes prizadeta veletrgovina knteir zalone hitro kopne, novih na si ne more nabavMari. Prepoved znižanja cen za določeno dabo je povzročila Drecei zmede v ooslovaniu. Ustalitev cen se da doseči samo za domače izdelke in pridelke ne pa za uvoženo blago. Katerega cena ni odvisna od d ima-čoga trgovca. Vprašanje cen ie zelo delikatno vpraSanje zlasti g!ede na konzumente, na primer državne uslužbence, ki se jim morajo dohodki izdatno zvišati. Vprašanje cen nai rešujejo strokovnjaki, ki temeljito poznajo gradivo, in ne teoretiki in birokrati. Razmere nas silijo, da opozarjamo na napake Oblasti nai sodelujejo z vsemi, ki hočeio nesebično in pošteno sodelovati. Nevarr.i škodljivci nn so tisti. Id vidijo samo svoje koristi Nove razmere bodo prinesle v gospodarstvo velike in globoke spremembe, za piavega podietneika. ki dela m blagor vseh r>n ni v tem nič vznemirljivega. Ne govorimo preveč temveč delajmo. Zlasti v na si junaški voiski vidimo polno jamstvo za našo svobodo in čuvanje naše časti. Namesto <~d?otnega tajnika g Jeleniča je tajniško poročilo prečita! g Prez.elj. Računski zaključek ie prečit al ravna tel i g Josi o Liubč. Zborovale] so sog'a nn odobrili vsa poročila in pedelili na predlog nadzornega odbora upravi razrešnico Pred zakijučk m zborovanja je predsednik prečital i* posebne izdaje »S!ov Naroda* proglas Ni. Vel. kralja Potrn TT Zborovale! so proglas sprejeli 7 navdušenimi ovaciiami mlademu lugos'ovTvkemu kralju. Pri volitvah je bil aa predmetnika ponovno Izvoljen tadustrlialec c Stane Vidmar z odborom, v katerem so povečini dosedanji člani. Ustanovitev »Doma gluhih« Veliki uspehi Podpornega društva za gluhonemo mladino v prvem desetletju obstoja Ljubljana, 28. marca. Med našimi dobrodelnimi društvi izpolnjuje najbolj socialno in humanitarno nalogo »Podporno društvo za gluhonemo mladino«, katero je te dni proslavijo svoj prvi jubilej, desetletnico obstoja. Društveni predsedenik veletrgovec g. Andrej Sara bon je ob tej priliki poudaril, da bo morala v bodoče še bolj kot doslej zasebna pobuda prevzeti skrb za gojence, ki prihajajo iz najrevnejših slojev v gluhonem-nico. Ob jubileju je društvo izdalo brošuro o izredno lepih uspehih v prvem desetletju, ki jo je napisal tajnik g. Vilko MazL Predsednik g. Sarabon je ob 401 etnici gluiionernnice poklonil za »Dom gluhih« mecenska dar 10.000 din in je s tem postavil prvi temeljni kamen za ustanovitev prepotrebnega zavetišča za glušce. Društvo je pridobilo štiri nove pokrovitelje, ki so industrijalec Vili Bizjak v Zagrebu, Kati Gregorič, zasebnica iz Ljubljane, Kranjska industrijska družba na Jesenicah in industrijalec Fran Medic. Najbolj razveseljiv je porast članstva in članskih prispevkov. Glavni delež pri tem uspehu ima gospa županja Slava Češnjeva iz Kranja, V teku prvega desetletja je društvo prejelo podpore od 132 občin. Na žalost pa so bile te podpore kaj nestalne. Po prispevkih v zadnjih letih je upati, da bo društvo v navem desetletju deležno tudi večjih podpor naših denarnih zavodov. Za več kot 10.000 din je narasel sklad Vite Zupančičeve, društvene blagajnice in neumorne in požrtvovalne delavke pri lajšanju gorja naj bedne jšim Na predlog uprave sta bili za prvi častni članici društva imenovani Vita Zupančičeva in Slava Cesnjeva. Predsednik jima je izročil lepo diplomo o častnem članstvu. Posebno zahvalo pa je predsednik izrekel tajniku g. Vilku Mazi ju, strokovnemu učitelju, ki je dal pobudo za ustanovitev društva pred desetimi letL Najvažnejši dogodek ob društvenem jubileju je pa bila ustanovitev »Doma gluhih«. Soglasno je bil sprejet pravilnik o skladu, ustanovitvi in poslovanju doma. društveni podpredsednik g. Janko Cepon je pa sporočil, da je predsednik g. Sarn-bo ndaroval še nadaljnih 15.000 din 7.a »Dom gluhih «in je s tem postal njegov veliki dobrotnik. Tako je sedanji predsednik društva postavil prvi temeljni kamen za zavetišče naših najbednejših. Iz Radeč — Vlomi. Zadnji čas so si neznani vlomilci izbrali Radeče za svoje udejstvova-nje. Tako je bilo pred tedni vlomljeno pri gostilničarju Erjavcu, kjer si je prijatelj tuje lastnine prilastil zlato uro, več perila in obleke. Vse skupaj je vložil v kovčeg. ki ga je tam našel in je nato izginil s plenom. — V noči na nedeljo pa so neznani vlomilci obiskali najprej šolo, odkoder pa so odšli v sosedno vilo, kjer so vlomili v shrambo g. Lozarja. V šoli so poskušali priti v upraviteljevo stanovanje najprej skoat odprto straniščno okno, ker pa so bila vrata zaklenjena, niso mogli na hodnik. Zato so izrezali šipo na oknu pralnice. Sipo lepo prislonili k steni, odpahnili okno in zlezli v pralnico, odkoder so brez težave prišli v kuhinjo. Tu so našli bogat plen. Odnesli so med drugim lepo boo, damsko torbico, smučarski dres, usnjeno čepico in rokavice ter 8 parov čevljev. Vlomilci so si še pred šolo ogledali vsebino torbice in ker so opazili v njej poleg drugega tudi železniške legitimacije, so vzeli iz nje le 400 din ni robček, torbico z legitimacijami pa so velikodušno prislonili k steni, kjer so jo drugega jutra našli domači. Šolski upravitelj je doživel ta obisk komaj prvi mesec svojega bivanja v Radečah. Nato so vlomilci obiskali š<» sosedno vilo. kjer so prav tako izrezali šipo lz okna shrambe. Tamkaj so pobrali iz skrinje vse najboljše perilo, vso mast, razno žganje in drugo blago, da ima g. Lo-zar najmanj za 1700 din Škode, o drznosti vlomilcev govori dejstvo, da se niso ustrašili niti velike električne luči. ki gori tik pred šolo in razsvetljuje vso okolico. Kako tiho in oprezno so delali, sodimo po tem, ker jih nihče domaČih ni slišal, čeprav so tisto noč vsi zelo slabo spali zaradi obolelosti najmlajšega upraviteljevega sinčka. Upamo, da se bo našim orožnikom posrečilo Izslediti vlomilce. Čudno pri vsej zadeva je posebno to, ker pes g. Lozarja ni lajal, čeprav je bil ob času vloma v bližini shrambe. Raciofiiranje moke na Madžarskem S posebnim odlokom madžarske vlade bo v 25 madžarskih mestih racionirana moka in testenine. Obe živili bodo v bodoče prodajali samo proti izkaznicam. rierre Mael: 17 iiubezep Roman Z zaupljivostjo, ki bi se zdela vsaki drugi ženi neumesma, je pripovedovala Reneu o bridkem razočaranju, ki ga je bila doživela v zakonu. Iz globokega prepričanja se mu je predstavila kot najnesreč-nejša žena, ki zasluži najgloblje sočutje. In nič se ji ni zdelo bolj naravno, nič bolj upravičeno kakor iskati utehe pri tistem možu, ki ga je nekoč ljubila, ki ga ljubi še zdaj ali pa vsaj misli, da ga ljubi. Tako veliko moč ima iluzija ljubezni. S kolikim ogorčenjem bi bila Jeanne v tistem trenutku sprejela vsako svarilo, naj bo oprezna, s kolikim gnevom bi bila vsakemu modremu svetovalcu zalučala svoie ogorčenje v obraz, če bi ji bil dejal: — Ne verjemite tem blodnjam vaših čustev; za vedno si pokvarite bodočnost, nikar se ne dajte preslepiti trenutni opojnosti, ki vas privede jutri nazaj k treznosti. Toda. če bi bila Jeanne poslušala te modre nasvete, bi bila kaj lahko pogledala tudi v svoje srce. In v tem primeru bi bilo takoj konec iskrenosti, ki 30 je edina opravičevala. Ostalo bi bilo samo še preračunljivo, rafinirano bitje, ki se igra z ljubeznijo in za primer, da bi se ljubezni naveličalo, bi si zagotovilo umik. Od tistega trenutka bi bila ta zaup- ljivost samo zaničevanja vredna slabost, trenutna vrtoglavost, izdajstvo nad Reneem, nad samo seboj, skratka nekaj podobnega zunanjemu flirtu. v Jeanne je bia namreč iskrena in Reneu je odkrila svoja prava čustva. Ko je mlada gospa v obupu svoje dozdevne nesreče vzbudila sočutje svojega prijatelja in ko se je zatekla k njegovi utehi, se je Reneu resnično zasmilila. Hotel je otreti solze iz njenih krasnih oči, toda niti besedice ni spravil iz sebe. Presenečenje in zbeganost sta ga pripravila ob vso razsodnost in hladnokrvnost. Besede so se mu zdele prehladne, razlogi utehe nepreprečljivi. In če hočemo govoriti resnico, moramo priznati, da se Jeanne ni zadovoljila samo s tolažilnimi besedami To nervozno bitje je hrepenelo po tem, da bi se takoj izpolnile vse njene želje, vsa njena hrepenenja. Take ljudi razorožimo samo, če se delamo kakor da se z njimi strinjamo in da jim vse verjamemo. To je bila v tem primeru vodilna Jeannina želja in da bi jo podčrtala, je nanela vse čare, kar jih je dala narava ženski, ki hoče nekaj doseči: bila je očarljiva tako, da njenim čarom ni bilo mogoče kljubovati. — Uboga Jeanne, — je zašepetal Rene, ki jo je poslušal v začetku sočutno, potem pa z globoko simpatijo. Ti dve besedi sta zadostovali, da je mlada gospa zvedela, da je njena igra dobljena. — Ah, da, uboga Jeanne, — je ponovila Se solznih oči, toda že nasmejana ob teh toplih, tako sočutno izgovorjenih besedah. — Da, uboga Jeanne, kajti vi ne morete vedeti in nikoli ne boste zvedeli, kako sem trpela in kako globoka rana krvavi v mojem srcu. Po tem odgovoru se je sklonila k svojemu staremu prijatelju, k svojemu izvoljencu, ki je tako dolgo zavzemal prvo mesto v njenem srcu. Podala mu je tudi svoje vlažne roke, iz katerih je šinil vanj omamni fluid. Sklonila je k njemu dražestno glavico tako blizu, da je vonj njenih las, pomešan z njenim dihom, omamil drhtečega mladeniča tako. da so mu odpovedali še zadnji ostanki volje. Razprostrl je roke in Jeanne mu je omahnila v naročje. Njena usta so v strastnem drgetanju izgovarjala priznanje ljubezni. — O, zakaj ste mi obračali hrbet, prijatelj moj, dokler sem bila še dekle in bi se vam bila lahko vsa udala. In kako bi se vam bila udala! Kako ponosna bi bila na to srečo, kako vroče bi vas bila ljubila, • Zgodilo se je. Izgovorjena je bila strašna, sladka beseda, nepreklicna beseda. — Molčite, Jeanne, — je zašenetal. — Nimam pravice, poslušati podobne besede. Vi pa nimate pravice govoriti jih. Ne morete biti moja, ker tudi sama sebi ne pripadate več, ker ste prisegli zvestobo drugemu. Vzravnala se je in oči so se ji divje zaiskrile. — Ah, kaj mislite, da tega nisem vedela! Kaj mislite, da si sama neprestano ne ponavljam teh vaših besed? Ali sem sama kriva, da sem izgovo-vorila prisego, ki sem njen pomen razumela prav tako malo, kakor njene besede? Ali ženska sploh ve. kaj počenja, ko prisega večno zvestobo? Jeanne je sama prva nastopila bojevito in potegnila Renea na kočljivo polje spornih vprašanj, kjer zanikanje vedno zmaga. Zaman je poskušal ubraniti se. Njegov razum je bil zastrt, njegov glas ni mogel prodreti sirenine pesmi. Za hip je pomislil na to, kako bi se iztrgal iz njenega objema, Zbežati ni mogel. — O, Rene, moj Rene, obožujem te! In zaslepljen, drhteč po vsem telesu jo je tudi on krepko objel. Privil je mlado ženo k sebi in ona se je strastno privila k njemu in se mu udala z vsem svojim bitjem. Odmev korakov v predsobi jo je zdramil iz sladke opojnosti. Komaj sta imela toliko časa, da sta se izvila drug drugemu iz objema. Gospa Selva je stopila v salon in se na vse načine opravičevala Reneu, da prihaja >proti svoji volji« prepozno k obedu. Niti Rene, niti Jeanne nista opazila te zakasnitve. Morda jima ni bilo prav, da ju je zmotila s svojim prihodom. Saj sta mislila na vse kaj drugega, samo na obed ne. Mar ne živi ljubezen od pogledov in poljubov? Kako sta mogla mlada zaljubljenca sploh misliti na jed? Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 29. marca 1941. Btcv. 72 Skupščina trboveljskih podružnic CMD Obe podružnici Clril-Metodove družbe v Trbovljah sta na skupnem 45. in 446. ženskem in moškem občnem zboru pregledali svoje enoletno delo. Skupščino je otvorila predsednica gdč. Tončka Carga z vzpodbudnim nagovorom polnim domovinske ljubezni in volje za čim uspešnejše narodno-obrambno delo. Pozvala je članstvo na branik narodne svobode, priborjene s krvjo in ogromnimi žrtvami, ter nazdravljala mlademu kralju Petru in knezu-namest-niku. Počastila je tudi spomin pokojne članice ge. Feštajnove in dobrotnika družbe g. Haucka. Tajniško poročilo je podala gdč. cotar-jeva, ki je poudarjala dvojno dolžnost d-rilmetodarjev, da povsod m ofc vsaki priliki krepijo ter budijo narodno zavest ter odločno nastopajo proti vsakemu podtalnemu rovarenju, ki skuša zanesti med naš narod zmedo in malodušje. Narodno-obrambno delo je za nas vse življenjske-važnosti ter mora zajeti najširše sloje na- rod« v vseh predelih nase domovine. Izv opjevati mk mora po tujem zgledu pot v šolo. cerkev, vsa društva ln časopise. »Čuvajte Jugoslavijo«, naj bi bil stroga in resna zapoved vsem Jugoslovanom. Delo v društvu je bilo zadovoljivo. Obe podružnici sta imeli pet rednih ln eno akcijsko sejo. Priredili sta kresovanje, narodno zbirko in dan števnega novčiča. Nabiralna akcija in prodaja božičnih ter velikonočnih razglednic je zbrala skoro 5000 din. Skupno število članstva obeh podružnic je nazadovalo, kar je vsekakor žalostno dejstvo za današnje dni. Predsednik moške podružnice g. Julij Novak je Izčrpno poročal o poteku glavne skupščine CMD ter v glavnih potezah orisal narodno-obrambno delo v Sloveniji. Prisotni so z zanimanjem sledili izvajanjem. Poročevalec je pozval zborovalce v imenu osrednjega vodstva, naj se z vsem poudarkom posvete narodno-obrambni akciji ter v društveni krog pripeljejo čim več novih borcev. Z društvenim geslom »Služi svojemu narodu* je pozval članstvo, naj trdnega koroka brez obotavljanja stopa naprej po svoji narodni poti. Pri volitvah sta bila ponovno izvoljena odbora obeh podružnic s predsednico gdč Čargo in predsednikom g. Novakom na čelu. S tem je bila društvenim voditeljem izkazano najlepše priznanje za njihovo zaslužno narodno delo. Opozorilo delodajalcem Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, naj odjavijo vsakega člana, ki je vpoklican na orožne vaje, z onim dnem. ko je dejansko zapusti! delo zaradi orožnih vaj. V interesu delodajalcev kakor delojemalcev ie. da na odjavni-cah delodajalci označijo »orožne vaje«, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. Vsake^e člana, ki je po dok rizirane kuharice. sobarice, vzgojiteljice otrok in gospodinje, ki opravljajo samostojne gospodinjske posle; te se uvrščajo v mezdne razrede po višini prijavljenega zaslužka Prvi mezdni razred predstavlja zaslužek v denarju in v naravi, skupaj 250 do 500 din na mesec. Do!oč;!a re kategorizacije veljajo od 1. III. 1041 dulje Delodajalci naj v primerih, v katerih so njihove, v gospodinjstvu zaposlene uslužbenke, cd zadnje prijave spremenile značaj svoje zaposlitve, n pr pom< čnlca je postala samo kuharica, laviio to spremembo uradu na tiskovini »sprememba pri Članu« s točno označbo vrste zap<*l'.tve v zasebnem gospodinjstvu in prejemkov v denarju in naravi. RAZnO Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek H.— din PROFESORJI, PREDAVATELJI, IGRALCI dobijo čist, nezahripav glas z uživanjem planiskega cvetličnega medu iz M E D A R N E, Ljubljana, 2idovska 6. 13. T. OGLAŠUJTE male oglase r „Slov. Narodu" ker so najcenejši ZA 4 DIN lahko pridelate 10 kg najzgodnejšega krompirja. — Bohmo-va specijaliteta — najpriklad-aejši za meščanske vrtove. — Dobavlja: Miško Belec, Radomlje ali trgovina Jurčič — palača »Slavija«. 691 KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pn TAPETNIŠTVO £. ZAKRAJŠEK Miklošičeva 34 »»»««»«♦................ 50 FAR ENTLANJE ižuriranje, vezenje zaves, pe--ila, monogramov, gum unio — Velika zaloga perja po 7.— din. »Jiilijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 8. T. TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah, Vam napravi i z najnovejšim aparatom. Cene I nizke. — »Salon Mer lake, Sv. I Petra c. 76. 670 PRVOVRSTNA VINA ter pristna žganja si nabavite do sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo vino liter din 16 kaštelanska ružica > > 15 rizling > > 20 iolenjski cviček > > 16 hruševec > > 8 muškatni silvanec > > 24 dingač > > 20 2 g a n j a Tropinovec liter din 45 slivovka > > 50 brinjevec > > 60 rum > > 60 borovničar 1 > 50 Mrzla jedila! Se priporoča BUFFET Minka Rakar Ljubljana, Sv. Petra c. 38 2911 KfISEJE MOGRAFIKA » NASIPZJ Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek &— din Strojepisni pouk (desetprstni ssitem) Večerni tečaji, oddelki od ^7. io 8. in od do 9. ure zve-ler za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. aprila. — Šolnina aajnižja. Največja strojeplsnlca s 60 pisalnimi stroji raznih si-rtemov. — Vpisovanje dnevna rjhristofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 559 ŽEnlTEV Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek *» - din DEKLE SREDNJIH LET revnega stanu in mirnega značaja, bi želela biti ljubeča in dobra žena boljšemu gospodu. Samo resne ponudbe poslati na upravo SI. Naroda pod šifro >Mirno življenje«. 697 Otomane vrhnje in spodnje modroce, dobre posteljne odeje dobite najceneje pri IL SEVER, Ljubljana, Marijin trg Prepričajte se sa.mil S LUzB E cieseda 50 par. Da ven posebej Najmanjši znesek S-— din ' ODMK iz vate ln puha, stare in nove, prevzamem v prvovrstno delo. HRIBAR, Marijin trg 2/H1. 630 GOSPODIČNA s malo maturo in trgovsko solo, zmožna stenografije ln strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali olagajnl. Nastopi Lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delavna«. 491 HOTELSKA SOBARICA perfektna, z znanjem nemščine, srednjih let, se sprejme. Ponudbe s sliko na Park hotel Rab. 684 PEKOVSKI POMOČNIK vsestransko izurjen, išče zaposlitve. Gre tudi v kako večjo trgovino ali hotel za slugo ali kaj sličnega. Sovič Ivan, pri Cernetu, Jesenice, Kralja Petra cesta. 690 DOPISI teseds 5U par loven poeeoej Najmanjši znesek s.— đm. STAREJŠA VDOVA " premožna, želi spoznati v svrho možitve okrog 60 let starega gospoda, z dohodki. Ponudbe pod »Osamljena« na upravo Slov. Naroda. 689 KUPIM Beseda 50 par Davek posebej Najmaniš: znesel« H.- din ~ GOSPODINJE za medene potice rabite edino le ajdov med, katerega dobite v MEDARN1, Ljubljana, židovska ul. 6. 16. T. KROJAŠKE EN VOLNENE ODPADKE kupujem po najvišjih cenah. — R. Višnjevec, Masarvkova 48, nasproti skladišč gl. kolodvora in Florjanska 37. 696 AVTOMOBIL kabriolet ali limuzino — samo dobro vozilo — kupim. Prednost amerikanska znamka Kapi ten. Admiral ln slično. Aleksandar Radan ovič, Okučanl. 649 PRODAM Najmanjši znesek H.— din Beseda 50 par Davek posebej POZOR! Ceneje oddajam žlahtna drevesa, najnovejše krasne vrtnice, lepotično grmičje, ribes itd., obrezujem, sadim strokovno. — Vrtnar Zg. Siska 40, Pod hribom. 695 PLAT 524 sestsedežni, 13 do 14 litrov, nove gume, in > SKODA PO PULAR«, štiri sede ina limuzina 8 litrov, vse v dobrem stanju, radi od potovanja ugodno naprodaj. Štefan šorli, Žiri 67. 650 Trajno ondulacijo, barvanje las — prvovrstno izvršuje frizerski salon »a dame in gospode .RAKAR* Prešernova 7 poleg glavne pošte m. mi m bm m m OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK skoro nov, poceni prodam. Sa-jovic, Cesta 29. oktobra (Rimska), dvorišče. 652 ^rtltMOC ^> XOKS•DRVA no