I K rW bo> w m i. cO ;drf « ZD« j«" it«" )Sl' Sp" lit iti I, ;b»' w the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act oE October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands; one nation indi-visible wira liberty and justice for all." ^■1 'OLUME IV.—LETO IV. .'~w, CLEVELAND, 0., ČETRTEK, (THURSDAY) AUGUST 4,1921 ŠT. (NO.) 181. Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. AMERIKANCIV RUSUl IZPU- mi Poročilo je neuradno, toda verjetno. 3. avgusta. — Glasom ^®Uradnega poročila, ki je je iz-danes ■ tukajšnji boljševišiki f'oslanik, se je Amerikance, ki so nahajali zaprti v Rusiji že iz-''^stiio na prosto. f'oročilo pa ne pove, kdaj se jih je izpustilo, koliko, in kje se Irska pogajanja. London, 3. avgusta. — Ministrski predsednik za pokraijino Ulster je pregledal mirovne pogoje, katere je podal Lloyd George Sinfajnovcem, in je že odposlal svoj komentar angleškemu miniistrskemu predsedniku. Tako poroča brzojavka iz Belfasta, ki jo je nocoj prejel "Evening Post." Sir James Craig, ministrski predsednik za okraj Ulster, ter drugi ulsterski prvaki imajo dospeti semkaj v teku 24 ur. Dublin, 3. avgusta. — Kot se Iz grško-turškega vojnega gleda- l*v v lisca. Železniš. družbe ho-\ čejo nadaljna zni-nja plač. TURKI SO OBSODILI NA SMRT 50 GRŠKIH JETNIKOV. Angora, Mala Azija, 3. avg. — Turško vojaško sodišče je danes obsodilo na smrt 50 grških jetnikov, ki so domačini iz Sam-suna. Turki smatrajo tudi Vse grške domačine za turške podanike. Zavezniki svare Grke. bo izročilo preko meje. Mrs. Harrison je dospela v Berlin. .Berlin, 3. avgusta. — Mrs. ^'■gareta Harrison, ameriška ča-f^'karka, ki je bila pred kratkim 'Opuščena iz Rusije, je danes do-'Pela semkaj iz Rige v družbi se-'*®torja Jos. I. France. Senator France bo odpotoval ^ London v teku dveh j ni, dne ' avgusta pa se bo v Plymou-|Ku vkrcal na parnik Roterdam-odpotoval nazaj v Ameriko. Senator je izrazil mnenje, da I^Oročila, v katerih je rečeno, da oziroma 25 milijonom prebivalcem preti smrt vsled lakote, ^'®t!rana, toda dejal je, da nje-^ samemu položaj v pokrajinah Volgi, ki so najbolj prizadete V'W lakote, ni poznan, ker on *?'"'■'ttiudil le v Maskvi ih okoli- % g ^0 Moskvi mu je razkazoval Reinstein, ki je svoječasno v Buffalo, N. y., in ki je v sovjetske vlade izza padca ''^Rskija. °^eči križ zanikuje obdolžbo proti dr. Ryanu. ^ashington, 3. avg. — Urad- ^ ' Ameriškega rdečega križa so . 2 glavnega urada podali v kateri se zanikuje res- '''^ost obdolžb, katere je nape- V Napram Dr. E. W. Ryanu, na- Ameriškega rdečega kri- Za balti&ke države, ameriški '^■^ator Jos. 1. France, ki se je 14 dni v Moisk.vi. Kot je p včeraj poročano, je senator *3hce izjavil, da je dr. Ryan na-tej- izjavlja, se odlaša z odgovorom j London, 3. avgusta. — Za-na mirovne pogoje, katere je po-| ve;zniki so posvarili Grčijo, da se slala Sinfarijnovcem angleška via- j napredovanja grških čet proti da, edWole iz razloga, da se za- 1 Carigradu ne bo trpelo. sigura podporo Ulstercev, tako A poleg tega se zatrjuje, da se da bi obe irski stranki nastopili veruje ,da Grčija sploh nima na-pred angleško vlado v popolnem mena podvzeti pohod na Cari- sporazumu. Zatrjuje se, da si prizadeva grad, ker to bi jo gotovo prineslo v konflikt z zavezniškimi oku- pripraviti Ulsterce do tega, da bi pacijskimi četami, ki se nahajajo sprejeli zastopstvo v parlament, | v Carigradu. v katerem bi bila zastopana vsaj Poročila iz A'ten, da je Angli-Irdka, toda okraj Ulster da bi|ja naklonjena grškemu pohodu navzlic obdržal svojo krajevno;na Carigrad, se označuje tukaj avtonomijo. Dozdaj so vsa ta j kot nesmiselna, in docela nasprot prizadevanja, katerim je pri jaz- na resnici. Tukaj se zatrjuje, da •Anglija v boju med Grki in Turki zavzame docela nevtralno sta- lisce. v boju proti veneričnim boleznim. •'Jeval zarotnikom, ki so meseca j^'^Uarja letošnjega leta vprizori-. ^ Kronstadtu revolto proti sov-'®^ki vladi. , klavni stan Ameriškega rde-križa pa pravi, da ni niti !^yan niti Rdeči križ na no-ftačin pomagal koritrarevolu- ^'io: I^ot ao dejala včerajšnja po-se je France izjavil, da bo na tudi angleška vlada, ostala docela neustoešna. -j-o- mati je izvršila samomor in umorila dete. New York, 9. avgusta. — Ker je bil njen mož pred kratkim obsojen v zapor radi kradnje avtomobilov, in ker ji je zdravnik povedal, da se jo je lotila j etika, je 22-letna Elsa Schmidt odprla plinovsko cev, vzela v roke svojo 3-letno hč<^rko Marian, in čakala smrti. Trupli obeh so bili najdeni danes na postelji nekoliko pred poldnem. -,-O- črnec linčan. Petersburg, Va., 3. avgusta.— Danes seje navalila na tukajšnjo ječo množica, šteječa okrog 2000 jlijona oseb, in vzela ter linčala enega med poedine države, ki naj pri New York, N. Y- — Izza premirja so državni zdravstveni u-radi osnovali y dispenzarijih in bolnišnicah vež It o t 400 klinik, v katerih se brezplačno leči j o o-sebe, ki imajo kako venerično (spolno) bolezen. Te (klinike so se osnovale v zmislu prosvetnega in zdravstvenega programa, da se spravijo pod kontrolo te bolezni, ki o-grožujejo zdravje celokupnega naroda. V to s vrh o 'je federalna vlada prispela dva in pol mi-dolarjev, za razdelitev Semkaj 1?- ~ _olžbo napram dr. Ryanu na- tudi v senatni zbornici Ze- ^"Jj^nih držav, kadar se vrne na- ' ^ Ameriko. ^ 3. avgusta. Poročila pravijo, da so se| ^ čete, ki so bile poslane, da pohod 6,000.000 kme- ^ ' ki zapuščajo svoja domovja, 1^^' ^žile kmetom, ter da se na- na poti proti Moskvi. lu . resnice je na poroči- ^GMiogoče trditi, 'kajti v p''' času so Se začela kot ,0#^ zopet širiti pretirana poro- 5ij ® Položaju v notranjosti Ru- T ufed.) 3. avgust. — Lloyd iV je izjavil pred poslansko da bo naijvišji zavez- jj sončil na svoji prihodnji se- Soyj^^'^otrival lakotni položaj v izmed dveh črncev ,katera sta bila prijeta v zvezi z umorom poštarja T. Elmore-a, ki je bil u-morjen v pondeljek. Drugega osumljenca se druhal niti dotaknila ni. To je prvo linčanje v Virginiji v precej dolgi vrsti let. \-O- VENIZELOS SE OŽENI? Geneva, Švica, 33. avg. — Glasom poročila iz St. Moritea, se .je bivši grški ministrski ipredsed-nik Venizelos zaročil z madamo Schližzi, ki je Grkinja po rodu in Jako bogata. no tako za Nemčijo kot tudi za Poljsko. To je bil edini komentar, ki ga je podal Llod George pred poslansko zbornico z ozirom na šlezijski problj^em, ki že več tednov povzroča nesporazum med Anglijo ter Francijo. Kot znano, hoče Francija, da se nemudoma posije v sporno ozemlje nadaljna vojaška ojačenija, medtem ko Anglija temu nasprotuje . Llod George ni podal nikake-daljše izjave, iz katere bi bilo mogoče soditi, kake vr^te predloge misli staviti na konferenci najvišjega koncila. Izjavil pa je, da rnu ni fficesar |pokroviteljstvom U.S.Health Ser-znanega o poročani konqetraciji | vice in American Hygiene So- I .^'®ki Rusiji »g George je tudi rekel, da seji, ki se bo vršila 8 gledalo, da se bo šlezij ^fasanje poravnalo pravič- spevajo drugo poloviccft.J)o danes je vsaka zvezna država sprejela to ponudbo. Na teh klinikah dobivajo bolniki brezplačno ali proti malenkostnemu plačilu najmodernejšo zdravniško oskrbo, ko je denar in znan^stvo morata preskrbovati. Bolnikom, ki nimajo sredstev, presskrbujejo se Arsphenamine (t. zv. "606") m druga taka draga zdravila. Brez take pomoči mnogo okuženih oseb ne bi nikdar ozdravelo; na tak način se je na tisoče ljudi iznebilo veneri-čne bolezni in na tisoče se jih nahaja na poti k ozdravljenju. Tekom minolih dveh let so te klinike zdravile 200.000 oseb, dočim Se jih je leta 1920 poslu-žilo nič manj kot poldrug milijon ljudi. Žalibog ni zadnji kongres določil sredstev za to sodelovanje z državami, in ako sedanji kongres ne priskoči na pomoč, se federalna pomoč popolnoma u-stavi. Kajko posledico bi to i-melo, je najbolj razvidno iz govora Mr. H. C. Davidsona, tajnika mednarodnega ^ruštva Maši-nistov, na konferenci, ki se je nedavno vršila v New Yorku pod vojnega materijala na romunski in poljski meji, kjer bi se istega lahko rabilo proti sovjetski Rusiji. V tukajšnjih vladnih krogih se splošno priznava, da Anglija ne ciety. "Venerična bolezen je prava nesreča za delavca, ker vničuje njegovo ustvarjajočo silo, ki je najboljši del delavčevega premoženja. Na vse zadnje je delavec New York, 3. julija. — Prihodnji teden bodo velike vzhodne železniške družbe dale vedeti železniškim uslužbencem svoje stališče z ozirom na nadaljna znižanja plač, in pa z ozirom na odpravo višje plače za prekourno delo. Tozadevno naznanilo je bilo podano nocoj po končani seji, na kateri so bili navzoči ekše-kutivni uradniki vzhodnih želez-niših družb, predsedniki štirih že-lezničarskih bratovščin in pa predsednik zveze premikačev. Dokler konferenca ne podvza-me končne akcije, toliko časa se baje tudi ne bo izvajalo referenduma, katerega so izvedle želez-ničarske organizacije z ozirom na zadnjo odločitev vladnega železniškega odbora, glasom katere so se plače železničarjem s 1. julijem znižale za povprečnih 12 procentov. Unijski uradniki so zahtevali od družb danes pojasnila glede naslednjih vprašanj: Da-li bodo družbe uvedle plače, ki so bile v veljavi do 20. junija 1921; da-li se bo umaknilo nadaljne zahteve za znižanja in pa, da-li se bo u-maknilo zahtevo za odpravo višje plače za prekourno delo. Eksekutivni uradniki železniških družb pa so vsa ta vprašanja zavrnili. Warren S. Stone, ki je predsednik bratovščine lokomo-tivsikih strojevodij ni maral nato podati nikakega odgovora. Delavska zmaga. Chicago, 3. avg. Unijsko delavstvo je doseglo zmago v odločitvi vladnega železnliškega odbora z ozirom na zahtevo Lond Island družbe giride pogajanja z delavci. Odločitev odbora pravi, da se mora družba pogajati z organiziranimi uslužbenci, katerih organizacija je pridružena A-meriški delavski federaciji. -—o-— — Delavski department v Wa- shingtonu je odredil da se depor-tira Frank Modrijana v Cehoslo-vakijo kjer živi njegova prva žena. Leta 1916 je prišel Modrijan v Cleveland, in čez dve leti je do-bil od sestre svoje žene pismo, da je ona umrla in tako je prišlo, da se je on tukaj poročil z neko Clevelandčanko. Koncem svetov, ne vojne pa je dobil od svoje ma. tere pismo, da prva žena že živi. Takoj se je odpravil skupno 3 drugo ženo na pot domov, da dobi, tam ločitev zakona od prve žene in tudi, da vlzame seboj dva otro, ka, katera je imela njegova prva žena v Starem kraju. Na po-vratku nazaj v Ameriko so ga pa na Ellis otoku ustavili, ker se je med •časom njegove odsotnosti dognalo da z drugo ženo celo postavno pordčen ni bil. Mislilo se je takoj vse skupaj depotirati toda na priziv senatorja Willisa se je odredilo Samo za njegovo deportacijo, medtem ko njegova druga žena lahko ostane v Ameriki. — Clevelandska trgovska zbornica se je obrnila na predsednika Hardinga, naj odredi, da bi se vršila roizordževalna konferenca v Clevelandu. Kot se čuje bo on določil mesto, kjer bo zborovala konferenca, ako se slednja ne bo vršila v Washingtonu. Kako se poveča delavska uspešnost. Alkron, O., 3. avgu. — Odkar se je začelo v Zedinjenih državah s takozvano ekonomsko preureditvijo, se delavcem ni samo pritrgalo njih plače, temveč zahteva se od njih tudi, da morajo garati kot živina, alco hočejo obdržati svoje delo. To je razvidno iz proučitve industrije za izdelovanje avtomobilskih gumijastih obročev, ki je poglavitna industrija tega mesta. Poročila tukaj šrijih družb namreč izkazujejo, da se je "uspešnost delavcev povečala za celih 150 procentov." Kot dokaz se navaja dejstvo, da v Akronu 27.000 delavcev, ki so zaposljeni v treh večjih pnevmatičnih tovarnah, izdela 75 procentov od količine, za katero pred šestnajstimi meseci bilo u-p osi j enih 72,000 delavcev. Uradne brezposelnostne številke tudi izkazujejo, v koliki me-i ri je pnevmatična industrija v I Akronu trpela ttfkom obstoječe industrijalne depresije. Od vrhunca produkcije, ki je bil dos.ežen v mesecu aprilu 1920 ko je bilo zaposljenih v tej industriji v Akronu 72,000 delavcev, produkcija in število usluž- Caruso bo pokopan danes. Neapelj, 3. avgusta. — Truplo Enrico Carusoa je danes ležalo ves dan v sobi, kjer je umrl, kajti v zadnjem trenotku se je odločilo, da se bo pogreb vršil šele jutri. Po posebnem dovoljenju kralja Viktorja Emanuela se bodo pogrebni obredi obdržava-li v baziliki cerkve San Francisco de Paola. Po tej ceremoniji bo truplo največjega tenoriista, kar jih je poznal svet, prepeljano na pokopalšiče in položeno v družinsko grobnico. Ob grobnici bosta govorila neapoljaki župan in kraljevi namestnik, in možno je, da bo tudi tukajšnji ameriški konzul obdržaval kratek nagovor v imenu ameriške vlade in mesta New Yorka. Carusova zapuščina ni tolikšna, kot 86 je mislilo. New York, 3. avg. — Ožji prijatelj Enrico Caruso-a, Konstantin J. Sperco, je danes izjavil, da je pokojni zapustil za seboj premoženje, katerega vrednost se ceni okrog $1,01)0.000. Sperco, ki je tudi javen notar, se je včeraj izjavil, da je sestavil tenori-stovo oporoko pred dvemi leti nekoliko pred porodom svoje (hčerke Glorije. Splošno se j^ mi- bencev padalo toliko časa, da je gjilo^ da Caruso premore več mi- bi podpirala vojne proti sovjet-joni, ki plača ceno z denarjem in siki Rusiji, tedaj bo Anglija, kot j zdravjem. Industrije utegnejo se zatrjuje, zavzemala isto stali-^ preskrbovati po'tr^bno zdravni-šče, kot tekom polj'sko-ruske voj-jško pomoč in dajati navodila [svojim zaposlencem, ali industri- ne. je se utegnejo za to odškodniti na stroški konsumentov. Ker je del.avec oni, ki plača ceno, so vse delavske organizacije voljne, da sodelujejo v tej stvari z via- število delavcev v mesecu decembru preteklega leta znašalo le še 18,500. Od meseca decembra naprej se je število zopet jelo dvigati, toda stopilo ni nikdar preko 27.000 mož. Te številke obsega le tovarniške delavce, všteti pa niso pisarniški in drugi uslužbenci. Število vseh skupaj znaša približno 35.000, medtem ko je za časa. ko je bila produkcija na vrhuncu, znašalo skupno število uslužbencev 95 tisoč ali celo 100.000. -O-:- ŠTIRJE UBITI V EKSPLOZIJI Union town, "Pa., 3. avg. — Danes popoldne se je v tovarni Du Pont Powder Co. primerila eksplozija, ki je zahtevala štiri človeška življenja. Eksplozija je bila tako silna, da so popokale šipe po oknih na razdaljo več milj. / -o- — Le glejte, da boste kupili vaši ženi dovolj čevljev, ker dru-ga'če vas lahko toži za raaporoko, kot je storila Mrs. Ethel Allen, 2565 E. 335th Street. Ona pravi, da ji je njen mož Samuel, ki živi na 2679 E. 31 St.,/ dočim stanuje ona ha 2565 E, 35th St., kupil le dva para čevljev v ipetih letih, kar pa je premalo. Dvojica je bila poročena v South Carolina. V družini sta dva otroka 2 leti stara Bessie in dva meseca star Adelbert. — The Cleveland Retail Men's Credit Op. je poslala na vse svoje člane-trgovce svarilo, naj se varujejo pred goljufi z $20 bankovci. Ze tri trgovine so bile ogoljufane na sleddč način: V trgovino pride moški, kupi kako malo stvar in plača z bankovcem za $20, na katerem pa so načečkani mali zaznamki kot "krompir 30c, perilo $1.25, tri srajce $6," Trgovec mu da drobiž in odjemalec oddide. Cez nekaj časa pa pride v trgovino tovariš prvega moškega, kupi kaj mal^a in pla'ča z $1.00; vzame drobiž in odide. Cez par ur pa se vrne s pritožbo, da se je trgovec izmotil, in da mu ni dal naJzaj dovolj drobiža, češ-ker on da mu je dal bankovec za $20.00. Trgovcu pove kakšni zaznamki so bili na bankovcu, in ker<>'<>oo-"<>ooo<> Preljubo dete, jate poznam moža, katerega je zadelo, kakor minolo noč tvojega očeta, nenadno gorje, ker je bil iMŠtenjak ter ni smatral samega sebe in svojih sosedov za brezumno živino, ki je stvar j ena v večno sužnost, in ker si je upal javno izgovoriti svoje misli zatrjujoč, da ima vse človeštvo enake pravice na svetu. Oblegli za zaradi tega biriči v noči njegovo hišo. 0-ropali so mu vse imetje. Spodili-so njegovo ženo in otroke po svetu, njega pa zaprli v temno mokrotno podzeme Ijsko ječ(). Baš štirideset let je minolo letos od tega. V to mokrotno votlino, premilo moje dete^ pa se ni čula nobena tolažba, ni posijala nikdar solnce. Pet dolgih strašnih let je upiral jetnik zastonj svoje oči prqti vzhpdu, od koder je upal rešitve, — Ali neko jutro je čakal zastonj po prečutej noči dnevnega žarka, ki mu je naznanjal do sedaj vsaj slaib razloček med nočjo in dnevom, med temo in svitom. Nemiren je postajal zaradi tega. Klical je, kolikor so mu pripuščale slabe moči, naj mu dovolijo vsaj mali žarek dnevne svetlobe v ječi. Cul ga ni nihče, Oslabel je strašnega čakanja. Pojemal je njegov glas. Skeleti so ga jele ne^opieljivo oči, in strašna slutnja se mu vzbudi v prsih . . . Izgovoriti niti misliti si ni upal svojega strahu. Izpraskal je naposled kamen iz stene, zgrabil ga je in jel kresati po ka-menitem obzidji, Šesto poglavje. Lepo se je dvigovalo za naše povesti nad seloTO Stubico obširno kmetsko poslopje. Bilo je zidano v e-no nadstropje, za isto dobo nekaj nenavadnega med hrvatskim in slovenskim kmetstvom. Tudi stranska P"' slep j a so pričala, da gos'podari tu premožen kmet, ki bi se vsaj po zvunanjem lahko prišteval grajščakom. Ce ravno posestnik tega lepega domovja ni bil grajščak ^ pravem pomenu besede, vendar navaden kmet tudi n' bil. Že davno so si pridobili njegovi dedje zaradi posebne pomo'či, ki so jo v denarjih skazovali grajščakorO' lep naslov beg ter bili na pol svobodni kmetje. Takova čast Pa jih je seveda veljala precej hlimbe in ponižnosti proti grajščakom. Staprav sedanji posestnik se je bil iznebil tega nepotrebnega hlapčevanja. Smatral se je videzno popoln" prostim možem. Denarne zveze njegovega očeta z bližnjimi grajščaki, katere je prevzel po n j ego vej smrt' tudi on, zagotavljale so mu višaj na videz nejco neodvisnost in poseibno čast med kmetstvom. Ta kmetski stni beg bil je naš znanec Gulbec. Trditi moramo, da je položaj, kakoršen je bil nj^' gov, tedaj bila častna izjema. Klečeplazil ni pri vW' in grajščakih, da bi si pridobil po tem potu plemen'' taštvo in še večjih pravic. Ostal je zvest svojemu stanu. Kmet je bil z dušp in telesom in kmetstvo je ljub' in spoštoval. O tem je vedel pripovedovati vsak kntie' tič v okolici na daleč okrog. Za vsakega namreč, ki J® iskal v svoje j bedi pomoči pri njem, imel je Gubec to* lažilno besedo. Temu je posodil novcev, drugega je i"®' šil kar skrivaje zarubljenja in tretjemu je, Če se .ie dozdeval zaupanja vreden, zašepetal na uho: "M«'' čimo in trpimo še nekaj časa! Naša beda ne traje ve(" no. Tudi nam posveti nekdaj pdpolna svoboda." Naravno je, da je bil beg Gubec zaradi poslednJ^^ izvenrednih svojih lastnostij priljubjena oseba. Da, mnogo vež! Marsikateri zaveden kmet se je že ozii'®, davno molče po njem in si mislil: AUGUST 4th, 1921. "ENAKOPRAVNOST' STRAN 3. Pesnikovo mašee^ vanje. Cvetko Golar. ((Konec.) O, gospod Matija!" ga je sladko poklicala Ana. "Kaka c&st' da nas vendar enkrat pose-tite! Tako slaven pesnik! Skoro mi blešči pred vašo glorijo." Matija je hotel odgovoriti, nasmehi jal se je, ali v tem trenutku se je moral sklonita, zakaj vsi ®'i''je malčki so se stisnili okoli Njegovih nog. Dva sta mu za-prla pot in izhod iz nenavadnega položaja, dva sta se mu zapodi-v kolena. In skoro bi bil za-Si^mel na tla. Skušal si je ohraniti ravnovesje, ali vseeno je moral poklekniti sredi izbe. Malčki pa se smejali in Ana se je sme-jala, da so se tresla njena polna nedra, in je mali v njenem na-^ocju pogledal osuplo s črnimi o-'^i po sobi. A Matijeva jeza je I'asla, njegov srd je kipel kot zlo-^est 'hudournik. O, le počakajte, fantički, ni vseh dni konec!'' Otresel se je malih in stopil Pokonci, Ana pa je rekla z Ijub-k'ni glasom: Sedite, gospod Matija, pa tiam povejte kaj lepega!" In ponudila mu je stol. Ah, gospod Matija, lepi časi bili nekoč! Ali se še spomi-'^Jate? Istorjice ste mi pripovedovali in ljubosumni ste bili. — Ha—~ha—ha!" Matija je bil v zadregi in še ^eraj je stal sredi sobe ter nejevoljno gledal okoli sebe. Povejte spet katero! Tisto o Petelinu in kokoški, ki sta šla ^®8nike brat. ' Bi že, ali mudi se mi, čez slavo dela —" ' Seveda, seveda! Pesniki ne '^'cgnejo! Vsaj malo sedite, da ne odnesete spanja!" In tisti trenutek je prešinilo kot "lisk Matijo: "Osveta! Mašče-^&nje je že tu! Nič ne bo sedel, bo odnesel Ani in otro-''om. To bo maščevanje, strašno 'Maščevanje!'* ** Nič ni hotel slišati in se je prav sladko prilizoval malim. "Sedite vendar, gospod Mati-že tako neradi spe naši otro ^'čki. Ta-le bučman se je vrgel "-isto po očku, vse noči bi pre-^edel." In Ana je objela rdeče-'ičnega fantička. Nič ni hotel slišati Matija, le 'gral se je z otroci. "Ali je Peter doma?" je vprašal debeluhastega Martinčka in ga prijel za nos. Peter je bil doma in je napel lica in zatrobil. Matija pa si je moral brisati pršite. "Kako je pa tebi ime?" je u-stavil drugega. "Jaz sem pobič," je odgovoril malik. "Ali me imaš kaj rad?" '"Nič," je dejal pobič in se skril za majko. Maruško je vprašal, ali ima rajša črnice ali belice? In potem jo je vprašal: ''Mož, ali greva češnje brat? " Nazadnje je hotel vedelti od rdeče, majhne punčke, ki ji je bilo ime Jagoda: "Ali si videla kdaj smrt?'' In naprej in naprej se je smejal, a sedel ni. O, kako sladko je maščevanje! Priklonil se je, ljubeznivo se nasmehnil in se poslovil. Že na pragu je začutil, da je njegova suknja zelo napeta. "Ha—ha! Spanje sem jim odnesel! Martinčku, Maruši, Jagodi in pobiču. Ha—ha! In vsem, vsemi " Tolkel se je po kolenih, ko je stopal po ozkem hodniku med, lesenim konjičem, ki ga je pobič jezdil, in vojsko kralja Matjaža. O, sladko je maščevanje! Marija je šel in se tipal: Debel in ši-.'ok je bil njegov žep, napet kot mehur in poln je bil spanja. Krenil jo je v gostilno s smehom in radostjo. O, sladko je maščevanje! Dolgo ni ostal pri "Zlatem Angelu ki je točil črno vino in je bil danes kratkočasen nad vse mere. Ko se je storil večer, ga ni več strpelo v gostilni. Odpravil se je na Martinov dom, da vidi Ano in tiste preklicane malčke, katerim je odnesel spanje. V resnici, kakor da je stopil v panj: Vris in piš in burja. Dva sta se smejala, dva jokala, dva kričala. Gospa Ana si je tiščala ušesa, Martin je hodil ves zmešan ©krog. "Ali vam nisem rekla," ga je ljubeznivo pokarala Ana, "da sedite. Sedaj pa nočejo spati." Matija se je opravičeval, majal z glavo in zvito besedil: "O, gospa čestita, žal mi je, v resnici mi je žal, zelo mi je žal. Prav nocoj, sem si mislil, pojde-mo v gostilno, ker je jutri god svetega Martina. Malo bi pili in se veselili — zdaj pa sami križi n težave zakonskega stanu." Lepo in z usmiljenim glasom I. M (A ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: SLAD — HMELJ — SLADKOR . in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.—■ Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND. OHIO S ti' "3 i§ S % 0 > 3' 1 PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave je govoril in se smejal pod debelo suknjo. Silno dobro se mu je zdelo. O, sladkost, o maščevanje! Ana ni mogla od doma, pač pa je mogel Martin. In sta jo zavila premišljeno in počasi v go-I stilno. ' Kako je bilo všeč Matiju, da se je tako imenitno maščeval! Od veselja je sklenil, da se nocojšno noč ob tej slavni priliki odpove večnemu devištvu. Zopet bo ljubil pastirice in kraljičine. V tisti beli ljubljanski izbici sta se prijatelja Matija in Martin namestila okoli mize in naročila vina. Pila sta in Matija je poklical k sebi deklici Minko in Polo-nico. Eno je posadil na svojo levico, drugo na svojo desnico. — Vsem je natočil in objel ljubi deklici, noge pa je stegnil pod mizo in jih svojemu prijatelju Martinu položil na kolena. Krohotal se je zelo prešerno in bil razposajen na vso moč. Ko pa se je tako raztezal na stolu in objemal deklici, poljubil zdaj Midki rdečo rožo njenih u-sten, zdaj Polonici rožno žep raz-počil ,spanje je planilo iz suknje in se zaprašilo Matiji v oči. In tisti trenutek je spustil kozarec, ki ga je prav nesel z levico k ystriicam, in njegova desnica, kč je objemala Polonico, je omahnila kakor mrtva. Oči so se mu zaprle, in Matija je zaspal in spi še danes ,ako se ni zbudil. Zalkaj tudi preneusmilj eno maščevanje nad nezvesto ljubico se maščuje na svetu. -O- GORE IN MI. Nad sto let je minilo, odkar je človek vzljubil gorsko naravo in ta ljubezen plamti od tedaj vedno bolj, kajti izgubljena ovca— človek je našla svoj nekdanji dom — naravo, iz katere je v pradavnih časih izšla. Usoda nas premnogih je, da tičimo cele tedne in mesece dolgo v zaduhlih prašnih pisarnah, delavnicah, tovarnah, šolskih sobah in delamo ravno nasprotno, kot kar zahteva naše telo, ki je po pradedih bilo namenjeno za prosto življenje v prosti naravi. In ravno tekom minulega stoletja so se povečala mesta tako zelo in vsrkala toliko človeštva v svoje ozke mrtve zidove, kjer mlado in staro malone vseh stanov životari žalostno življenje v prahu in medlem solncu ali pa v dimu gostilniških sob, kjer pijav-ka-alkohol uničuje moči ljudstva! Zato kličejo prijatelji ljudskega zdravja vedno bolj, da naj vsakdo, ki mu dopušča čas. za kratko dobo zapusti mestne zi-i dove in naj pohiti ven, kjer še deluje, še živi naša pramati narava, ki nas izgubljene otroke še vedno sprejme prijazno in nas vsakokrat odpusti nazaj bogato obdarovane z najdražjim, kar i-mamo: z zdravjem, zadovoljno-stjo in srcem, polnim veselja in spominov na krasote, ki presegajo človeške umetnine daleko! Res, dolgo časa si je mogel 1« petičen človek dovoliti, da se je Nasensinilo! Seda.i imamo v zalogi poleg; železnine tudi lepo število ip'oistdj in finih bombažastih blazin ka^kor tudi zmeti (springs) najboljšega izdelka in sicer vse po zmernih cenah. Obiščite nas kadar kaj sMčnega potrebujete. Pri nas vam bomo prijazno postregli in gotovi smo da boste zadovoljni z vsafeim predme'tom kupljenim v naši trgovini. latotalko vam lahko postrežemo z vsakovrstno železnino bodisi gospodarsko ali gospodinjsko. Za gospodinje imamo kuhinjsko posodo in drue kuhinjske potrebščine, za gospodarje pa razne potrebščine za popravo hiše kalkor tudi lepo zalogo finih barv. Ne pozabite naše trgovine, ako si hočete prihraniti denar. Doli z visokimi cenami! Nazaj na normalne predvojne.cene, tako kličejo ljudje in mi stoji-nio z njimi. Se vam priporočamo Liovrenc Avcin. 15406 CALCUTTA AVE. odstranil dalje iz mesta, ker so bile potovalne razmere težavne. Danes pa nas popelje železnica v nekaj urah tako daleč, da niti ne slutimo več o mestnem trupu in da niti oblaka dima, ki plava nad mestom: hoteti, da pridemo ven in pa žrtvovati malenkost denarja. Napačno misli, kdor misli, da so izleti dražji kot posedanje po gostilnah! Zunaj mnogokoga telesno gibanje v čistem planinskem zraku prepriča, da je alkohol telesu — obenem pa denarnici škodljiv — kar že samo upliva naj izdatneje na u-godne finance. Na človeka uplivata s svojo mogočnostjo največ morje in gorovje! Žal, prvo je nam Slovencem sedaj malone neprsitopno, ker nam je zemljačni Italijan pred nosom zaprl dohod do njega. Ostal pa nam je dobršen del naravine lepote: to so naše lepe, visoke, sinje gore! One so nam nedvignjen zaklad zdravja in moči in za mnogega edini kraj kjer se more še enkrat preroditi in poživiti! Kogar ne veseli visoko v gore, najde že pod njimi v divjih, krasnih dolinah izredne užitke. Kdo ne bi umolknil spričo pogleda na Triglav, ki se dviguje nad dolino Vrata 1 800 m malone navpično, ko hiti pogled črez temne tihe gozdove okoli belopro-dnate Bistrice, črez širne meli, snežiišča, po strašni skalni steni, vso prekopani od črnih kaminov, črez blesteči ledenik in gori črez zadnje, beIo> venčane stene na vrh, moleč v temnomodro nebo? Kdo more vpriča takega veliča-stva, takega velikanstva še misliti na sebe, ki se more tam imenovati komaj prašek? Kje ostanejo tedaj vse skrbi, prepiri, malenkostne želje in druga duševna navlaka mestnega človeka! Orjaške gore s svojim velikan-stvom, s svojo nemo lepoto nas očistijo vseh dušnih madežev in v» • t osrečijo! In koliko imamo ta:kih krajev, kjer se sredi gozda ali na solnčnem planinskem pašniku brez truda ud am o mirnemu razgledovanju gorskih krasot! Že dolina Kamniške Bistrice je pozdravila premnogega, ki je še truden od težkega telesnega ali duševnega dela, klonil glavo, da se je vračal nazaj z bistrimi očmi, 2 novimi močmi — z eno besedo: ves prerojen. A poleg preje omenjenih Vrat in Bistrice je pod našimi planinami še mnogo lepih in lepših dolin kakor onidve, in vsaka nudi novih, nepričakovanih lepot, tako posebno Logarska dolina, severn^o pod Kamniškim sedlom, s 60 m. visokim slapom Rinke, divji Robanov kot, krasna, tesna Kokriška dolina z nepopisno lepo pod se vernim vznožjem divje razdra-pane Kočne in Grintavca ležečim Gorenje Jezerskim; Bohinj ska dolina s temnim, skrivnostnim jezerom; čudovite tesni Rodov n$ v Vintgarju; Velika Pišenca pri Kranjski gori z veličastnim zak ljuokom, ko se dvigajo Razor, Prisojnik in Škrlatica s tisoč metrov visokimi, razpadlimi, temnimi stenami nad črnimi gozdovi; 1 mi, rdečimi, s snegom pobeljeni-I Planica, domovina Save Dolinke, j koder se nad krasno oblikovano dolino dviguje sloki Jalovec tako mogočno in silovito v modro nebo, da gleda človek ta orjaški steber narave ure dolgo — a mu postaja vedno ljubši; zobati venec Martuleka, tik nad vasjo Gozd pred Kranjsko goro upliva s tako silo na vsakogar, da neho-■te zakliče: "Tu-sem se bom vrinil še mnogokrat!" j Pa besede so proti resnici ka-ikor plamen sveče proti solncu! I In, vendar, kako malo jih je, ki poznajo te lepote in ki uživajo njih kras, njih nebeški mir in čisti zrak, in ki si tam utrjajo zdravje za pozna letal Še vse kaj drugega, lepšega nam nudijo gore, kadar se po-vspnemo po potih ali brez njih na visoke vrhove! Že pot sama tje gori v sinje v.išave je polna j čarov, posebno gori na meji, kjer I sovražni mraz in Ijuti viharji o-' težujejo življenje rastlin. Tam se prilagodijo vsem težkočam divjih vetrov, strašnih plazov in dolgotrajne zime. V slikovitih skupinah stoje tam razmršeni vi-harniki — amreke, v družbi žilavega pritikavega ruša, ki mu zadostuje za življenje le malo prsti v ozki špranji na strmi skali ali na širnih meliščih. Kfir se je upalo gori v te neprijazne višave dolinskih rastlin, podleže nezgodam in bukve so skrivljene, podrte, poležane, med tem ko žilav viharnik, ki mu je bil odlomi j en vrh, zopet ponosno dvigne vrno vdjo v nebo kot nov vrh! In neštete bujno barvane cvetice! Pomladi so skale v krajih, kamor se ni prišel človek, ki nesmiselno uničuje rastlinstvo, kar pozlačene od prekrasnega planinskega jegliča! Poleg njega cvete temnomodri kelih svišča in truma drugih živobarvnih cvetic. Poleti pa prevladuje na težko dostopnih krajih bela zvezdica planike, najlepše rožica gora. Le žal, da so jo turisti in domačini tako temeljito uničili na lažje dostopnih mestih. Saj je planika rastlina travnikov in se je le u-maknila v skale pred uničevalnostjo človeka! Ob meliščih, ob robu gozdov in hudournikov pa žari poleti škrlatno rdeči gričevnik (rodo-dendron) v takih množinah, da se nam veseli srce. Kajti, ti krasni živobo'jni cveiti v zvezi s temnim zelenjem, svetlimi skalami, belimi, blestečimi snežišči, viso-Jtimi stenami, ki jih zaključujejo sinji vrhovi in zobati grebeni ter modro nebo s podečimi se oblaki, tvorijo sliko lepote, ki se je ni mogoče naveličati, ki upliva na dušo izmučenega človeka kakor balzam. In sveti mir vsepovsod — kvečjemu oddaljen grom slapa ali vršenje vetra po višinah — pomiri nas popolnoma.— Ko pa zapustimo zadnje samotne viharnike in ostajajo sočni planinski pašniki pod nami, širi se nam pogled v daljave, pred nami pa se dvigajo goli vrhovi vse bolj divje in strašno, kot smo slutili od spodaj. Mrtve stene —r le redka rušica skromnih cvetk jih še krasi — oži ve od časa do časa, ko se kruši skala, ko šine preko njih divja koza. Da, tu gori. kjer se že pogosto menjujejo skalne stene in meli z bujno zelenimi, s cvetkami posuti strmi pašniki, tam je dom divje koze, naše najbrhkejše živali. Seveda oni, ki vriska 3n kriči in kali božji mir po gorah, je ne bo našel, ker se mu bo plaha in urna žival umaknila na kraje, kjer je ne moti nespametni človek. Kdor pa se tiho vzpenja po onih krajih, bo nenadoma ugledal tropo divjih koz, pasočih se po visoki zelenici in če ostane tih in miren in mu je veter ugoden, lahko jih bo opazoval poljubno dolgo, kako se znajo tudi one veseliti življenja in bo končno občudoval njih lahki tek čez bregove in stene ter se divil drznim skokom v globine, kjer jim nudi stojišče prostor, komaj dlan obsežen! So to užitki, ki ostanejo nepozabni in daleč nadkriljujejo vse, kar nudijo dolžine. Vzpenjajoč se navzgor, plezajoč po skalah, kaminih in po zračnih grebenih se nam razgib-Ije vse telo in močno delujoča pljuča vsrkavajo najčistejši, najfinejši zrak. In solnce nas osvetljuje z nezmanjšano močjo bolj kot v dolinah, kjer nam prah in vodna para odvzameta tretjino njegove sile. Končno je dosežen cilj — visok vrh in komur je bila usoda mila, da ga je dosegel v jasnem vremenu, ima sedaj poplačan ves trud prebogato. Že dosega cilja nam uzadovolji srce, kaj šele, če nam nudi polno mero največje lepote! Vzvišen je užitek solnč-nega vzhoda na gorah. Daleč smo od ljudi, globoko doli v modrih meglicah se spava mesto in vas — pred nami pa se odpirajo v krogu komaj doumne daljave, polne čudovito oblikovanih vrhov in nad tem prekrasnim velikanskim krogom se dviga te- vzhodu se pokaže širok pa« kr-vavordeče in zlato obrobljene zarje. Vedno više sega v nebo, vedno širša postaja in vrhovi se svetijo v njej. Vsa ta velikanska narava pa je smrtno tiha ob pričakovanju nastanka novega dneva in solnčnega prihoda. Nimamo besed, da bi popisali, ne barv, da bi naslikali ta veličastni prizor — imamo pa srce, da ga občutimo v Vsej njegovi velikosti. In ko se prikaže solnce, za-žare vrhovi v prekrasni rdečici — a globoko doli je še vse modro-mračno in dolge sence padajo še preko ravnin. Dan pa je tukaj in polagoma se posvetijo iz globin hišice Iju-dij, teh ošabnih črvov. Kdor pa stoji ob takem času visoko gori, spozna svojo ničevost in mir se mv naseli v srce, mir, ki ga življenje tako skopo meri človeku! — In če smo ure dolgo prebili na gori, onih daljav, ki nam neprestano odkrivajo nova čuda, in za katerimi slutimo neizmer-nost stvarstva, se ne naveličamo. Pa pride doba odhoda in težko je slovo od vrha, od gore, od vsega, kar nam je naredilo veselje, kar nam je dvignilo srce in nas poživilo telesno in duševno in spoznali smo, da so gore naše zavetišče, naše prijateljice, tola-žiteljice in najlepše svetišče, kjer globoko zaslutimo neizrekljive reči. KAJ POTREBUJE VSAKA GOSPODINJA? Mnogo denarja prihrani gospodinja, ki dela obleko zase in za svojo družino doma. ŠIVALNI STROJ ji je neobhodno potreben, zato ako ga še nimate pridite v mojo trgovino in si oglejte naše Singer-jeve šivalne stroje, ki so najboljši stroji, kaj jih je danes na trgu. Pri meni so cene zmerne. Ce pa že imate stroj in se vam je kaj potrl, ga vam pri nas zopet popravimo, da bo delal kot nov. LOUIS LEVSTIK 6527 St. Clair Av. [ AV'rOMOBII--ISXI! I 9 Kadar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se ■ S obrnete na nas. Smo strokovno izučeni in lahko se zanesete, da boste m g dobili izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica je opremljena z S ~ vsem potrebnim orodjem, in popravimo vam lahko kakoršnekoli vrste g avtomobil. Ce se vam mašina kje na potu vstavi in ne morete naprej, ■ nas pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam pomagamo. PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276. BONNA AUTO REPAIR CO. I g 1275 E. 61. ST. IN VOGAL SUPERIOR AVE. g I FRANK HOMOVEC. J I Hi i Kristjan Lozar 1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST. KROJAČNICA Izdelujem najboljše obleke, jih-popravljam, likam in krpam. Kadar, kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni, V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere sem ravnokar dobil. Cene so različne. Se vam priporočam za obilen obisk. i i "i=ir KEEPING WELL MEANS A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARRH Mursikako bolezen imenujemo katarhično. Kašelj, prehlad, nosni Katarh, želodčni in žrevewni neredi, so nekateri izmed številnih bolezni, katere povzroči katarh. Horite se napram njemu z zdravilom, ki ima ie zagotovljene zasluge in ima ugled radi svoje vporabljivosti zadnjih 50 let. *», w.-*! .DR. HARTMAN'S. irsb/0ts Of Liquid BoitU m¥Orywi»0r0 < B MifGNIFICENT STEAMERS 3' Gfut Ship "SEEANDBEE" •'Xmr OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO" b b t wb s n CLEVELAND — Daily. Mny l»t to Nov. IBth —BUFFALO U»Te Cutvsuuni Artire BurvAU) 9iOO P. M. > . 7<80A.M. f Eastbxh Stanearo Tnni 5 LoiTc 5o»»*to ( A'rirc CixvaUitm 8,00 P. W. 7.30 A. M. Connection! at BufTnlo for Nfusara FitUi and all Eaat«m and Canadian points. Railroad tickets reading b«twMn Clavtland ana Buffalo ar* eood for traiupqrtoUon on our atoamcn. Ask your Uckat agent or tourist avancy for ticket# Wa C. & B. IJiw. New Tourist Automobile Hate-.HO.00 Bound Trip, with 2 days retqro limit, for can not axcoedlpg 127 Ineh wUeolbwe. BanoUJuiiy wlored »actional paaala chart of The Great Sblp '^BKANDUEIS" KOt on rocolot of flyaj:entt^_Aleoagjt_f»^OTj!j$a^_rigtgri^_!rodjjegeriptl.Tq bqokUt fr<^. Th* a«T*l*nd & Buffalo Tuno Oroftt ^Up •8B£A NDBXE" —Uu» largMt and moat «o0tlr< p*weBg#r oa toUw vaten o/the world. Si##pfmg HARRY F. CLICK SLOVENSKI ODVETNIK naznanja, da je preselil svoje ODVETNIŠKE PISARNE IZ SOCIETY BUILDING V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio. Prvega julija Central 812 Devetnajst sto enoindvajset Main 1865 pokažejo ta bitja svoj značaj, ko mno nebo z belimi zvezdami. Na STRAN 4. ••ENAKOPRAVNOST' AUGUST 4th, 1921. Clevelandske novice, — V nedeljo bo imelo piknik društvo Jugoslav Camp. št. 293 Woodmen (rf the World na (Kaste-ličevih farmah. Rojaki so vabljeni, da se vdeleže v kar največjem številu. — Pisma imajo v našem uradu : Franc Opeka, Frank Močnik, Frančiška Žagar, Andrej Kržiš-nik, Lovrenc Zupančič. — Med osmimi moškimi, ki so bili včeraj aretirani v nekem hlevu v bližini vshodne 30. ceste in Euclid Ave., vse je nahajal tudi brat Mrs. Eve Kaber, Charles Brickel. Moški so se nekam sumljivo obnašali in policija je obrnila svojo (pozornost nanje. Veruje se, da 80 moški zapleteni v številne tatvine avtomobilov. Pri njih so našli policaji več hipo-dermitnih šivank in pa nekaj av. tomoTiilskih licenc. Neka ženska, katera je, kot se veruje, prinesla moškim kokaina, je zapustila hlev ravno nekoliko pred prihodom 'policajev. — V po žar ju, ki 'se je pripetil včeraj zjutraj na 2657 E. 63 St., je zgorelo 5 konj in en tovorni avtomobil. Zgorelo je več hlevov, katere je imel v najemu John Erownlow. On ceni svojo škodo na $6,000, .lastnik hlevov pa svojo na $10,000, tako da je skupna zguba okrog $16,000. Vzrok ognja je neknan. — Župan FitzGerald je prejel zadnji torek iz Dortmunda, Nem. čija, od Mrs. Amilije Gorius pismo, v katerem ga prosi, naj ji poišče njenega sina Karla, ki je živel pred vojno na 3104 Dier Ave. Preiskava je dognala, da je bi! njen sin ubit v neki pocestni nesreči še leta 1919, in da je bilo njegovo truplo upepeljeno, Go-riug je živel v Clevelandu kakih je pričela rokoborba med mladimi godbeniki. Najprvo sta se začela dva dečka stara od 7, do 8. let. Bila sta rudeča kot kranjski purmani in ko jbi ne imela rokavic na rokah bi si človek mislil. moralo že v ustavi odločiti, da imajo Vsi sodniki samo naslov "sodnik" in nikakega drugega naslova. Vsak sodnik naj bi imel pa tudi isto temeljno plačo brez ozira na to, ali je zaposlen pri da se bosta pobila. Potem so pri- sodišču prve instance ali pri ape- šli na vrsto ddčki stari po 10 ali 12 let in te je bilo zelo zajbavno za opazovati. Največji revež pa je bil učitelj Bombač, ki je tepež nadzoroval. Tepežu je sledila dirka v žak-Ijih. Vsi dečki so bili do glave zavezani v vreče in valjali so se kot starokranjske buče. Prva nagrada je bila vodena buča in dobil jo je sin rojaka Frank Zake iz Akrona. Bučo smo razreza!i In tudi popotnik je dobil svoj delež in reči mpram da je bila silno dobra. Nato se je vršila dirka z zvezanimi nogami in pa vlečenje vrvi. Mr. Bombač je prinesel močno vrv, nato razdelil dečke v dva dela, na vsako stran je dal 16 fantov nakai' so pričeli vleči, da vidijo katera stran izmaga. T^da obe strani so bile močne, vrv se je pretrgala in vsii so bili deležni nagrade. Med to zanimivo zabavo se je soince čimdalje bolj nižalo in jelo se je že mračiti in meni se je bilo treba na vso žalost posloviti. Ker sem brez doma sem se podal 3 Koširjevimi v Akron in tam prenoCil. Koširjevi so bili zelo go, stoljuibni napram meni in zato se jim toplo zahvaljujem. Istotako se zahvaljujem Math. Zalcrajšku in Vine. Zorcu, ki sta Oba stara naroičnika lista Enakopravnosti, za vožnjo v avtomobilu. Pozdravljam tudi vse mlade'godbenike in č^titam starišem, ker imajo svoje otroke tako lepo vzgojene. Mnogo sem že potoval, toda na kaj takega še nisem naletel. Pozdrav učitelju godbe Mr. Bom-baču, ki je silno prijazen in pod To bi bile nekatere pripombe .rada zoper verižnike itd. zaple- laciji ali pri kasači ji. Diferenciacija plač naj bi se vr'šila samo po službenih letih. Socijalisti istojima na stališču, da naj sodnike — kakor ostale uradnike — narod voli. Vendar pa radi priznamo, da pri nas raz. mere še niso take in da še tudi nekaj let in desetletij ne bodo take da bi videli garancijo boljšega sodstva v tem ako narod voli sodnike. Zato smo predlagali drug način volitve sodnikov, da naj namreč sodniki volijo sodnike sami izmed sebe. V ustavnem načrtu je tozadevno napravljen nekak, čeprav popolnoma nezadovoljiv poskus. Kolikor sem informiran, je v načrtu "zakona o sudijama" tudi nekaj sličnega predvidenega. Vendar me to, kar je v ustavnem načrtu in kar slišim o "zakonu o sudijama", nikakor ne zadovoljuje. Volitve sodnikov naj se vrše po posebni kolegijih in pravosodna oblast naj nima nobene ingerence na to, koga — ako ima seveda kvalifikacijo — te korporacije izvolijo, in niti minister pravde, niti državni poglavar ne sme imeti druge kot formalno pravico izvoljeneiga v službi nastaviti. V ustavnem načrtu pogrešam tudi natančnejša določila, kako stališče naj zavzemajo sodišča pri razsojevanju v slučaju dis-krgpance med določili ustave. Pogrešam tudi določila, kako stališče naj zavzame sodnik napram zakonu, napram od upravnih oblasti izdanim naredbam. V tem pogledu je nedvoumna določba soc. kluba k IX. oddelku ustavnega načrta. Poudarjam še en-, krat, dajeta oddelek vsled tre-tjeiga odstavka v 1109. členu e-den najslabših v celem načrtu, na drugi strani pa manjka temu oddelku cela vrsta določb, oddelek je torej nepopole^in nam ne daje zavesti, da smo položili v ustavi vse garancije za dobro in uspešno pravosodje in za dobro sodno organizacijo v tej državi, ((^doibravanje pri socijalistih.) RAZNOTEROSTI. % _____ Umrlj je g. Andrej Zalar zasebnik in bivši gostilničar v sta-doati 68 let. Dražba na policiji. Dne 18. julija začela ob 14. uri pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani javna dražba raznih vrst od u- njenega blaga. Prodajali so klobuki, slamniki, manufakturno blago, bakrene žice in druge stva ri. Dražba se nadaljevala potfem dnevno od 1 4. ure naprej do razprodaje vsega blaga. Kurir — milijonar. Te dni je bila hišna preiskava pri češkem državljanu Klavirtku na Dunaju. Imel je za 30 milijonov raznih inozemskih valut. Klavinka je bil svoj čas manjši urednik Av-stro-Ogrske banke, a je živel zadnji čas j ako potratno. Njegovo stanovanje ni štelo nič manj ko 30 sob. Milijonski imetje si je baje pridobil v špekulacijah z valuto, ko je popotoval kakor češkoslovaški kurir. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinitiiiittiiiiinniiiniuiiruuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiimii' MALI OGLASI aiiHi)iiiiiiNiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiii)ii'i'iiii'ii)iiiiiiiiiiniii;iii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii[)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiii[ii[iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimil V OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOST^* deset let in je bil tudi oženienA mladino in želim mu še P°trebna, ali sme v slučaju dis- Po njegovi amrti je žena zapustila mesto; Župan je odredil, da se odpošlje upepeljeno truplo sina materi. ---—O I , ^ DOPIS. Akron, Ohio. Najiprvo pozdravljam vse rojake po Akronu, Kenmoru in Bar-bertonu, kjer se mudim kot potovalni izastapnik delavskega dnevnika Enakopravnosti. V Soboto sem se napotil v Akron in 'se ustavil pri rojaku Frank Koširju, tajniku društva "Dolenjec" št. 170. S. N. P. J. kamor sem prišel v nedeljo zjutraj na 31. julija Ko smo se pogovarjali kam bi šli popoldne, nam pove Mr. Košir, da ima mladinska godba "Jugoslav Republic Band" v Bar-bertonu vrtno veselico in pristavi, da bi ne bilo nič kaj napačno posetiti jih. Tako smo se torej podali na pot v Barberton. Peljal nas je Mr. Matt. Zakrajšek iz Kenmore, Ohio, in prav kmalu smo bili pred barbertonskim Na. rodnim Domom kjer je mrgolela precejšnja gruča mladih dečkov starih od 7. pa do 15 leta, ki so bili VSi oblečeni v godbeniških krojih. Povedalo se mi je, da so to slovenski godbeniki. Meni se je kar čudno zdelo, kako da bi mogli taki majhni fantički nosit inštrumente. Ko se tako čudim, pa mi pravi učitelj Mr. Bombač, "počakajte in videli boste ko enkrat zaigrajo." In res 'čez nekaj časa se fantje vstopijo v kolo, bilo jih je 36, in ureze j o neko prav lepo staro kranjsko polko in rečem vam bilo je tako prijazno za slišat, da bi ^človek poslušal cel teden, brez da'bi kaj jedel ali pil. Ko so komad iskončali je bil čas podati se na kraj piknika in vsi smo šli na pot. Prišedši na kraj piknika smo se posedli po klopeh pod lipami, vsak je izpil en "Near beer" ali pa "pop" in tudi jedi je bilo na razpolago v izobilici. Potem pa se je pričelo zopet igranje da je 'bilo veselje. Ljudi Pa je bilo tudi toliko ua-zočih, da si nisem preje nikdar predstavljal da živi po teh naselbinah toliko rojakov, mislim pa tudi, da ga ni bilo rojaka, ki ge ni ydeležil te veselice. Po igranju se mnogo uspeha. 'Konično pdzdrav-Ijam vse rojake širom teh naselbin in jim sporočam, da jih v kratkem obiščem ker sem prepričan da se bo' sleherni ki še ni naročnik Enakopravnosti odzval. Vaš udani ipopotpnik John Jakllch. --O- ZA DOBRO SODSTVO. (Nadaljevanje iz 2. str.) Tozadevno v pretekloisti vsaj v tistih krajih, v katerih polznam razmere iz lastnega opazovanja, ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti. To je bil tudi eden važnih razlogov, da ni bilo sodstvo na zaželjeni višini. Ker mislim, da so določbe, ki se tičejo na eni strani osiguranja nezavisnoisti in osiguranja gmotnega položaja sodnikov, na drugi strani pa višine kvalifikacije sodnikov, tako i važne, da jih ne moremo od časa/ do časa izpreminjati potom zakonov o organizaciji sodišč, sem mnenja, da je umestno IX. od-iielek tudi tozadevno podroibneje izdelati, kakor ga je pa izdelala večina ustavnega odbora. Med drugimi stvarmi zahtevamo, da se sodnik dvigne iznad nivoa dnevne in strankarske poli. tike. Daisiravno stojimo glede drugih državnih uradnikov na stališču, da se naj jim pravica političnega udejstvovanja ne krati, smo vendar pri so'dnikih — poseibno, dokler sodni stan v n.oralnem oziru ni na taki višini, kakor si to želimo — napraviti v soc. ustavnem načrtu izjemo in smo sodnikom politične pravice omejili, da ne bi zamogel nihče nikdar niti posumiti o tem, da vrši sodnik svojo sodno oblast z vidika politične pripadnosti k posamezni politični stranki. Potrebne so določbe, ki naj do. ločajo, s katerim letom stopa sodnik v pokoj, samo želeli bi jih izboljšane, posebno v tem pogledu, da se ne izreče samo, da se sodnik upokoji, kadar dovrši 65. ali 70. leto, ampak da je sodnik s koncem kalendaričnega leta, v katerem dovrši 65. ali 70. leto, ex lege upokojen. S tako določbo se sodnikova stalnost, še bolj podčrta, izrek sodne uprave pri upokojitvi sodnikov se omeji le na golo formalnost. Mnenja sem tudi, da bi se bilo r' krepance med zakonom in ustavo sodnik sam odločiti, ali pa naj bo ta izrek pridržan posebnemu forumu. Pogrešam tudi določila, da bi imel sodnik samo pravico presojati o pravilnem razglašen ju zakona, ne pa o zakonitosti zakona; na drugi strani pa, da ima sodnik popolnoma prosto roko, da presoja zakonitost uredb, ki niso bile donešene na podlagi kakega zakona zakonodajne skupščine. Sokolstvo. v mladinski oddelek "Sokola" so zopet pristopili 4 malčki in si. cer: Steve BernardJč, Jos. Kramar, Edward Simon^i'c in Štefan Škulj, Deški naraščaj šteje že 77 članov. Dne 14. augusta, ko se bo vršila veselica kulturnih društev, sodeloval tudt deški naraščaj. Najeli se bodo posebni trucki, na katerih se bo peljalo mladino na določeni prostor.Več viprogramu, ki izide te dni. ^ / Tajnik. ČLANE DRUŠTVA L. N. TOLSTOY št 26 S.S.P.Z. se opozarja, da se gdtovo vdele-žijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo dopoldan, 7. avgusta v navadnih prostorih. Na dnevnem reldu bo , poleg veselice, ki se bo priredila drugo nedeljo, j. 14. avgusta v Jug. Domu v Nottinghamu, tudi več reči iz glav. urada, da «o jiih bo razmotrivalo. Marsikateri član ne ve kako in kaj je z združitvijo, da pa izve kaj se je vse godilo v glavnem uradu, je vaša navzočnost potrebna. Obveščen sem tudi, da bo moral vsak član S. S. P. Z. plačat 50c naklade, katera se ima poslati v glav. urad meseca septembra. Primanjkljaj je v glavnem upravnem skladu in istega je treba zopet izravnati ,tako je sklenil glavni odbor na svoji polletni seji. Vsi tisti ki imate za dobiti bolniško podporo, pridite na se jo, kjer vam jo bo blagajnik izplačal. Upam, da bo vsak, ki nima posebnih zadržkov, gotovo navzoč na seji v nedeljo v Kuhčiče-vi dvorani. Vas bratsko pozdravljam. Frank Pucelj, ' ? ' t- , *1- i 4—i----- 50 akrov farma se zamenja za dve družini hišo v Collinwopdu, kdor ima $7000 gotovine v hiši. S farmo se dobi živina, orodje in vsi pridelki. Zraven te farme je druga farma, 41 akrov z orodjem in živino in pridelki; se zamenja za hišo v bližini EucM Beach. Kdor ima v hiši gotovine $5 750 lahko zamenja za to farmo. Imam veliko drugih farm naprodaj v državi Ohio, kakoršno si kdo želi. OLMSTED FALLS, OHIO, to je samo 18 milj od Clevelanda v bližini železniške postaje in cestne železi^e, in v bližini šole. Iz tega kre^ja se lahko vozite delati v mesto Cleveland. Zemlja v tem kraju je oib tlakani cesti in po tej cesti je napeljana električna žica tako, da sleherni lahko dobi električno luč v hišo. V kratkem se bo gradila nova proga cestne železnice iz Berea v Elyrio, katera bo šla skozi zemljišče, katerega sedaj prodajam. Rojaki, to zemljišče ima enaki?" vrednost, kakoršno je imel Glennville pred 20 leti in ker je še zemlja zelo poceni, jo priporočam slehernemu Slovencu, da si jo kupi, ako ne več, vsaj par akrov. Rojaki, v tej okolici je precej farm razprodanih clevelandskim kompanijam, katere jo mislijo razdeliti v lote, torej je to znamenje, da bo v kratkem času mesto. Ako se pa mesto ne bo razširjevalo, potem bomo pa rabili dotično zemljo za sebe. Kakor vse kaže, bomo morali Slovenci pridelovati nekoliko vsakdanje hrane, da ne bo ravno vSfe življenje odvisno Ife od dolarja, pa posebno sedaj, ker se plače nižajo, ctna hrani je pa še vedno visoka. Rojaki, malo premislite in boste prišli do prepričanja, da je to še edina pot, posebno za tiste družine, katere se bolj obdarjene z množino otroik. Meni je dobro znano, kaj se da pridelati na enem akru zemlje, ker sem to sam posiku«'!. Zato pa priporočam rojakom, da si preslkrbite vsak par akrov zemlje* ker jo boste se potrebovali. Kdor pa želi večjo kmetijo, in če imate manjšo finančno moč, mu pa svetujem, da kupi farmo v državi New York. Tam imajo Slovenci letos zelo lepe pridelke. Ze več Slovencev mi je pisalo, kako lepe pridelke imajo letos v državi New York. Tam se človek ne zakoplje v tako velike dolgove, kot po krajih, kjer je zemlja dražja. Jaz imam, še nekoliko cenikov, v katerih boste dobili čez 80 različnih kmetij. Ako bi vam ne ugajala ena ali druga teh kmetij, mi pa naznanite, kakšno kmetijo želite imeti in jaz vam jo bom poiskal v najkrajšem času. NAJVEČJA NAPAKA. Mnogo je Se naših rojakov ,kateri rajše gredo k drugim agentom, kot svojim domačim. To sem opazil že večkrat in sedaj so posledice te, da bodo prišli ob vse kar so imeli ob času, ko so kupovali kmetije. In sedaj k meni hodijo, da bi jim pomagal iz zadrege. Pa kje je to mogoče, ker po toči zvoniti je prepozno. To vam naj bo v dokaz, da se boste zanaprej pazili s kom kupčujete za kmetije. Rojaki, pri prepisninah mora biti eden, kateri razume vreditev. Navadni delavec, ako nima skušnje v ligalnih zadevah in kedar kupuje kmetijo brez posredovalca, kgifceri se razume na- vreditev, bo kupil mačka v žaklju. Rojaki, kaj je potreba danes ri-skirati ves svoj trdo prisluženi denar, ko se vendar danes dobijo posredovalci, ^ateri vam bodo bolje vredili, kot pa vam popolnoma neznani agenti. PRIDITE K MENI V URAD. V uradu sem vsaki večer od 6. do 8. ure samo ob sredah po'poldne je urad zaprt. Ako pa pridete v urad čez dan in če me ni v uradu, pustite svoj naslov v uradu pa bom prišel osebno do vas, in bodite prepričani« da vam bom postregel ravno tako, kakor sem postregel svojim odjemalcem skozi zadnjih 10 let. JOHN ZULICH FARM AGENCY 6313 ST. CLAIR AVENUE-CLEVELAND, OHIO. (To je V prostorih Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega društva.) DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitsta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid avc, vogral E. 9th Si. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. / DRUŠTVO "SLOVENIJA" IMA SLEDEČI ODBOR ZA LETO 19211. Predsednik, Frank Spelko, 3504 St. Clair Ave. Podpredsednik, John Perušek, — 14222 Westrop Ave. Tajnik, John Germ, 1089 E. 64. St. Računski tajnik, Frank Kočevar, 1425 E. 39th Str.. Blagajnik John Fortuna, 1401 ^E. 47th Str. I Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu. Več podrobnosti se izve pri društvenem tajniku ali pri predsedniku. Za sprejem novih članov v^ društvo je Dr. J. F. Kern. ■■■■■■■■■■■■M IBniBHinB Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. LIBERTY BONDl IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačami v gotovini takoj .Simon, za.n«