Leto XYm f Celju, dne 3. aprila 1908. Štev. 38. DOMOVIN i Uredništvo Je n* Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Za Inserate ue plačuje od vsake peti t-vrsto po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno lnseriranja znaten popust. Saniranje deželnih financ. Anketa o saniranju deželnega gospodarstva se je sešla na Dunaju dne 7. m. m. Posvetovanja, ki so trajala več dni, je začel finančni minister s pozdravnim govorom, v katerem je na kratko načrtal namen ankete. Minister dr. vitez Korytowski je dejal, da se večina kraljestev in dežel bori že dolgo časa s čedalje večjimi težavami, da obrani ravnotežje v svojem gospodarstvu. S tem se pa obtežnje in omejuje izpolnjevanje upravnih nalog, katere so deželam nakazane. Vse te naloge, naj se že tičejo poljedelstva, šolstva, javnega zdravstva, zavodov za umobolne ali česar koli, bi bilo pač treba razširiti, mesto tega jim vladajoča gospodarska stiska grozi z omejitvijo. Treba je pomoči, a da se najde pomoč, treba je jasno spoznati, odkod izvira ta stiska. Težave deželnega gospodarstva so globoko vkore-ninjeno zlo. Že deset let se dajejo deželam čedalje večji deleži na državnih dohodkih. Deleži na osebnih davkih so znašali do sedaj 6—7 milijonov ter bodo v prihodnje še večji, delež na davku na žganje bo znašal letos okroglo 19 milijonov in vendar tudi ti 25 milijonov presedajoči deleži niso deželam prinesli olajšanja. Da bi pa država kar na kratko prevzela deželne primanjkljaje v svoje plačilo tudi ne gre in bi se na ta način ne prišlo do cilja. Saj1 so eni ter isti ljudje^ ki plačnjejo deželne kakor tudi državne davke, zato bi jim to prav nič ne pomagalo, ako bi se jim deželne davščine znižalo za toliko, za kolikor bi se jim zvišalo državne davke. Vlada je dobila nalog izdelati načrt o ozdravljenju deželnih financ. V ta namen je poskusila pred vsem iz- delati za vseh 17 avstrijskih provinc deželni preračun po jednotnem načelu. Finančni minister se je že sprijaznil s potrebo podpirati dežele z državnimi sredstvi. Sredstva, pa ki so sedaj na razpolaganje, ne zadostujejo, ker državne potrebe stalno rastejo. Treba bo torej odpreti državi nove vire dohodkov. Po ministrovem mnenju bi žganje preneslo večje obdačenje in iz teh dohodkov bi se dobila sredstva za ute-šenje deželnih potreb. (Po vladnem načrtu bi znašalo povišanje davka na žganje skupaj okolo 35 milijonov, od teh bi prepustila vlada deželam 19 milijonov, 16 milijonov bi obdržala zase.) Ako se sprejme povišanje davka na žganje, kakor bode vlada predlagala, ostane osebni dohodninski davek prost deželnih doklad. Večina predlogov o saniranju deželnih financ se da razdeliti na tri glavne skupine: 1. Deželam naj se nakažejo nekateri državni davki ali državna sredstva; 2. država naj prevzame upravne naloge v svoje roke; 3. država naj povrne deželam del troškov za izvrševanje upravnih poslov. Vlada je pripravljena na najrazličnejše predloge in načrte. Mogoče je tudi, da pride anketa do sklepa, da se deželne finance ne dajo ozdraviti samo z državno pomočjo, ampak da ostane še marsikaj, kar more izlečiti le samopomoč. Vlada misli tudi na upravo občinskih financ ter zbira in pripravlja gradivo za to. Na sedanji anketi pa o tem ne bo govora, ker bo gradivo razprav itak preobilno. Pred vsem treba rešiti vprašanje o saniranju deželnih financ, kakor hitro bodo dežele uredile svoje gospodarstvo, se prestopi na rešitev vprašanja o občinskem gospodarstva. Za ministrom je prvi spregovoril ekspert posl. dr. Herold (za Češko); dejal je, da je saniranje dežel, financ pred vsem ustavopravno vprašanje, katero je nastalo vsled nezadostne razdelitve davčne visokosti med državo in deželami. To vprašanje bo treba tudi rešiti, če se tudi gre samo za začasno saniranje deželnega gospodarstva. Samo po sebi je umevno, da pritičejo deželi deželne tižitnine, deželne pristojbine, (dedne pristojbine in pristojbine za zemljeknjižni prenos nepremičnin) tudi deželni produktivni davki na prirodne zemeljske zaklade (premog, zdravilni vrelci, mineralne vode, vodne moči). Država naj bi tudi takoj prevzela polovico plač učiteljev ljudskih šol, troške za lokalne železnice in javno zdravstvo, ne da bi se moralo že sedaj rešiti vprašanje, ali naj ostane osebni dohodninski davek deželnih doklad prost Na konec predloga naj bi se v vsaki deželi ustanovili mešani uradi, sestoječi iz zastopnikov deželnih odborov in državne finančne uprave, kateri bi skupaj s finančnim ministerstvom pripravljali definitivno ozdravljenje deželnih financ. Ekspert prof. vit. Wolczynski (iz Bukovine) je zahteval, na bi država prevzela vse troške, kateri ne izvirajo iz avtonomne uprave. Ko bi se šlo pa samo za razdelitev dohodka, ki ga bo dalo povišanje davka na žganje, zahteva prav odločno, naj se ta dohodek razdeli po dejanskem konsnmu žganja v vsaki deželi. (Z drugimi besedami, vsaki deželi naj se izplača premija za večje število žganjarjev in pijancev najslabše vrste!) Ravnatelj, gališke deželne banke prof. Milewski predlaga, nlj se nvedejo deželni transportni davki in deželne nžitnine. Razdelitev dohodka iz poviška davka na žganje se mora vršiti na temelju dejanskega konsuma, to je prvi korak za ozdravljenje deželnih financ. (Po tem se vidi, da sta Bukovina in Galicija najmočnejša konsumenta žganih pijač v Avstriji in da hočeti imeti od tega tudi svoj »dobiček". Kolika razlika med Avstrijo in Finskim! Pri nas se hoče sanirati deželne finance z davki na žganje — na Finskem je prepovedano prodajati žganje in žgane pijače drugače kakor proti zdravniškemu receptu! Seveda nima Finsko velikih dohodkov iz davka na žganje, zato so pa tndi troški občin za norišnice, bolnice, hiralnice, ječe in kaznilnice nerazmerno manjše nego pri nas. Dohodki, ki jih daje davek na žganje, so zelo dvomljive vrednosti, kajti indi-rektne materijalne škode, katere pro-vzroča žganjepitje občinam in deželam, so vsaj tako velike, če ne še večje, nego so dohodki iz tega davka, da o moralni škodi niti ne govorim.) Posl. Renner predlaga, na bi v v trenotno pomoč v finančni stiski dežel država tam, kjer upravlja, tndi soplačevala, torej za učitelje v obliki določenih prispevkov za vsakega učitelja. Posl. Steinwender pravi, da vzrok finančne stiske tiči v omejevanji auto-nomije. Temeljito ozdravljenje deželnega gospodarstva bo šele mogoče, ako se predvsem razširi in dogradi auto-nomijo dežel. Predlaga, naj se poviša davek na žganje za 40 v na 1 liter, naj se dohodek deli po konsuma ter naj bi deželna doklada na pivo ne bila več podvržena dosedanjim omejitvam. Dr. Lemisch (Koroško) zahteva podpore za ljudsko šolstvo. Dr. Wecker-nell je proti temu, da bi se na vodne sile nalagal davek, tudi ni za to, da bi se deželam nakazal ves dohodek državnih davkov. Prof. Redlich predlaga, naj država prevzame 50% oči teljskih plač. LISTEK. Poezija in proza. (Ur. K. Ozvald.) (Dalje.) Ne vem, ali je moral sleherni obiskovalec »Secesije-, če ni sam nmetnik-g€f«'sinnist, spričo izložbenih umetnin toliko listati po katologm Za me vsaj pa j« potreba kataloga motivirana po novosti one struje v upodobljajoči umetnosti, ki je na svoj prapor zapisala, da — vsak čas imej svojo umetnost, a umetnost svojo svobodo. „Živel sem dolgo časa z vami", lepa Atena in . Miinchener Kindl", ter se naslajal vaju bogatih darov. In sedaj zopet pot pod noge, palico v roke! A na svidtnje! Saj že čutimo v srcu m-odoljivo silo hrepenenja. Brzovlak rež** bavarsko ravan. Pri Ingolstadtu je sfrčal čez Donavo ter drvi proti severu kakor bi čutil nestrp-ljivost potnikov, ki jim jo cilj — bavarska jubilejna razstava v glasovitem Norimberko. Oko mi pluje daleč tje čez ovsena polja in v divjem tira se vrsteče pokrajinske slike tam na horizontu; a duh mi nhaja še dalje, čez obzor, nazaj doli v Atene ob Izari, kjer kraljujeta Atena in »Miinchner Kindl". Moški krepko zabavljajo jutrišnjemu 1. avgnstn, ki tndi Bavarski prinese — davek na vozne listke. Zraven mene sedeča dama kakor za praznike določeno gos pita dveletnega otroka s klobaso in slaščicami ter zaliva z opojno duhtečo tekočino. Ko ji izrazim svoj pomislek glede pijače, me pomiri, češ, da ne daje otroku morebiti konjaka, ampak le — tokajca. A še ni prav izgovorila zadnje besede, ko omamljeno dete zgubi ravnotežje ter lopne pod klop, kakor da ga je podrla tržaška burja. Sprevodnik je vrgel v knpč par izvodov »Niimberger Eisenbahnztg." in tam na jedva doglednem obzorju so se kakor pušeči velikani pojavili tovarniški dimniki. Čim dalje tem več jift more bistro oko razločiti v megli rjavega dima. Vse vidna znamenja, da se se bližamo mestu glasovitega Ivana Sachsa, ki „ ... je bil Čevljar, in ob enem pesmar." In še predno bi zmolil očenaš, se vlak brez tistega, na naših železnicah obligatnega sunka, vstavi v — Norimberko. Pestre množice se vsujejo proti »izhodu", pa ne v smrtni nevarnosti, čez pol tucata železniških tirov, marveč skozi viadukt pod železnico. V razstavo! Kakor so razne volitve, rodoljubne slavnosti, pogrebi velikih mož in slične prireditve nekak pregled narodnih voj-ščakov, tako so večje razstave zrcalo kulturne stopnje narodov. Zato vselej zbranih misli, kakor vernik v cerkvi, stepam od paviljona do paviljona ter se pomudim tudi v lokaln, nad katerim se pretežna večina občinstva z ogorčenjem obregne, češ, da so notri — same številke. A te številke o kulturni stopnji kričijo morebiti bolj nego izstavljeni predmeti onema, ki jih je voljan poslušati. Razstavišče v idiličnem parku zunaj mesta, kraj obsežnih ribnikov, z ličnimi paviljoni in stolpi zabavišči in restavracijami, vodometi in električno železnico, pristaniščem in celo svetilnikom ob »Dutzendteichu" je bilo nekako Benetke v Norimberkn. „Und 68 walletnnd siedet and brauset and ziseht, wie Wasser mit Feuer sich mengt . . Kakor običajno na takih razstavah, je tudi tukaj slavospev modetni tehniki bučal veliki zamašnjak v veži za stroje. Zmaj ob zmaja, kakor Sf-ila in Karibda, je renčal in preža 1 od desne in leve, da te požre s kostjo in kožo, če mu stopiš preblizu. Ta je od Prof. Mischler (iz Gradca) zahteva, naj bi se deželam olajšalo investicije na ta način, da bi bili deželni dolgovi z jamstvom dežele proglašeni za del državnega dolga. Zastopniki Češkega, Šlezkega, Moravskega, Štajerskega, Kranjskega, Koroškega, Bukovine, Sol-nograškega, Vorarlberškega, Istre, Trsta in Dalmacije so izdali skupno izjavo, da zahtevajo, naj prevzame država — brez škode na ostale za saniranje še potrebne odredbe — polovico plač vseh aktivnih in upokojenih učiteljev brez premene sedaj veljavnih pravnih razmer. Na to je še spregovoril finančni minister daljši govor, v katerem pred vsem konštatira, da je anketa dosegla svoj namen. Večina je priznala predlagane premene deželnih proračunov v formalnem obziru kakor tudi ojačenje ustavne odgovornosti finančnega poročevalca in deželnega odbora. Nadalje reasumira v glavnih točkah vse važnejše predloge in načela, o katerih se je na anketi razpravljalo. Pomnoževati monopolov sedaj ne kaže, pač pa bode vlada delala na to, da pomnoži davčne dohodke, uvaževala bode tudi o predlogu, uvesti državni davek na premog. Da bi država prevzela pasivne lokalne železnice na svoj račun, to ne kaže. Da bi prevzela država 50°/o učiteljskih plač na se, naložila bi si v tem breme 60 do 70 milijonov kron, kar ji je sedaj nemogoče. Štiri dežele, in sicer: Nižje Avstrijsko, Galicija, Tirolsko in Goriško so se izrekle proti temu. Za sedaj ne ostane drugega nego zvišati davek na žganje in prepustiti en del tega deželam, ker ima pa tudi država velike potrebe, ne more prepustiti deželam celega dobička, ki ga bo dalo povišanje za 40 v na liter. S tem je bila anketa zaključena. Vlada bode povišala torej davek na žganje, prepusti približno 19 milijonov deželam, toliko pridrži tudi zase in dežele bodo gospodarile tudi v bodoče z dolgovi. Toliko se je doseglo do sedaj, nič več. Poročilo o glavni skupščini južno-štajerskega hmeljarskega društva dne 25. 3.1.1. Vkljub skrajno neprijaznemu vremenu došlo je k zborovanju toliko hmeljarjev, da je bila precej obširna Hodnikova dvorana natlačeno polna. Ob 3. uri je pozdravil društveni predsednik, g. dr. Bergmann vse navzoče prav prisrčno in otvoril glavno skupščino. 1. Društvu je pristopilo 81 novih članov ter plačalo udnino po 2 kroni. 2. O delovanju društva poročal je društveni tajnik tako-le: Odkar je bilo ustanovljeno hm. dr. ni bilo njegovo delovanje tako vse- piral in zapiral žrelo polno — črk, oni je z lahkostno roko dvigal in spuščal utež, da bog varuj, tretji je kot čevlje brzohode imel ogromna kolesa ter zamišljeno sanjal o trenutku, ko mu nekoč v divji jezi zažare krvave oči in se kot besen pozoj zažene tje doli čez bavarsko ravan, da v eni sami uri predirja do 120 kilometrov. A tudi ti na gledalca rohneči zmaji so živeli po vzajemnem načelu, da vrana vrani ne izkoplje oči: jeden jim je skrbel za pijačo, drugi za luč, tretji za dober zrak ... v tem kraljestvu železnih po-zojev in lintvernov. Največ privlačnosti pa je i za me vseboval paviljon za umetno obrt, zlasti oddelek za moderni antikvariat. Že izza srednjega veka je Norimberk izdelo-valnica par eicellence za svetovno znano „drobno blago" — skoraj bi rekel rsilho robo". — Rimski pesnik je sicer mnenja, da „quieta non movere", toda jaz mislim, da je recimo moderni stransko in obsežno, kakor v minolem letu. Društvo je imelo 93 udov. Odborovih sej bilo je 25 — razven redne glavne skupščine dne 24. febr. priredile ste se še dve izvanredni in sicer dne 2. 6. in 15. 9.; pri prvi so se sestavile želje, ktere naj bi vlada upoštevala pri sestavi izvršilnih odredb, k novi provenijenčni postavi za hmelj pri drugi pa se je sklenila energična resolucija, da naj bi vlada pri sestav-ljenju izvršilnih odredb k novi provenijenčni postavi ne upoštevala želja čeških hmeljarjev. To resolucijo je poslalo društveno vodstvo ministr. predsedništvu, polj. in trg. ministrstvu ter se je tudi objavila v lokalnih časopisih; vrhu tega pa je društveno vodstvo poskrbelo za to, da so vsi občinski zastopi Sav. doline poslali enake resolucije na polj. ministrstvo. V podrobnosti te resolucije se ne bodem spuščal, ker se bode o njih še pozneje razpravljalo in ker so bile itak razglašene po časopisih. Pri odborovih sejah so se rešile tekoče društvene zadeve ter so se tudi sestavljala poročila o rasti hmelja, o škodljivcih in boleznih limeljske rastline o vremenu, o tendenci kupčije, o cenah itd. Le-ta poročila so se objavljala po vseh avstrijskih in nemških strokovnih časopisih; pošiljala so se pa tudi polj. ministrstvu, c. kr. kmetijski družbi v Gradcu, c. nemškemu konzulatu na Dunaju in še posameznim hmeljarskim društvom. Minolo leto ne bode ostalo »hmeljarjem v dobrem spominu, kajti hmelj se ni odlikoval ne glede kakovosti, ne glede množine in najmanj pa glede cene. Na kakovost in množino hmelja je gotovo uplivala nenavadno dolga zima in skrajno neugodno vreme v spomladnem in poletnem času. Obče obiranje hmelja, ktero se je v s$ho pridobitve tujih obiralcev razglasilo v 100 občinah celjskega, šmarskega, kozjanskega, rogaškega, sevniškega in laškega okraja pričelo se je obče dne 12. avgusta. Začetkoma sezone plačeval se je met. cent hmelja po 140 K, ktera cena pa je — zlasti pri poznem hmelju padla na 60 in 50 K za met. cent. Kupčija v obče ni bila tako živahna, kakor smo bili tega vajeni — pa tudi število tujih kupcev je bilo manjše ko druga leta. Po približni cenitvi pridelali smo minulo leto blizu 12.000 met. stotov hmelja. V svrho pouka ukrenilo je hmelj, društvo v minulem letu sledeče: a) Dne 8. 7. je poslalo društveno vodstvo vsem občinam in vsem šolskim vodstvom poziv, naj se kolikor mogoče zatre divji hmelj. b) Dne 7. 8. razposlalo je društveno vodstvo vsem občinam razglas, kteri opozarja hmeljarje na pravilno obiranje na sušenje in spravljanje hmelja. Ali so se občine odzvale temu pozivu, nam ni znano. c) Društveno vodstvo je aalo po navodilu društvenega tajnika v tukajšno obrtno-nadaljevalni šoli naslikati razne hmeljske škodljivce in druge podobe, ktere služijo kot nazorno sredstvo pri poučnih predavanjih. Te slike si lahko vsakdo tukaj ogleda. d) Poučna predavanja o hmeljarstvu so se vršila v minulem letu dne 24. 3. v Št. Jurju p. Tabrom, dne 14. 4. na £g. Ponikvi, dne 22. 7. na Vranskem; vrhu tega je dne 21. 5. g. Naraks po naročilu društvenega odbora razkazal in razložil najvažnejše pojme o hmeljarstvu učencem poljedeljske šole v Križevcih na Hrvatskem. Poučna pre davanja so prav dobro uspela. Na Vranskem je bilo blizu 250 hmeljarjev zbranih, kteri so nad dve uri pazljivo sledili besedam društvenega tajnika. V Št. Jurju je bilo nad 150 in na Zg. Ponikvi nad 100 poslnšaleev, kjer sta o hmeljarstvu razpravljala g. Wabič in društveni tajnik. Le škoda, da se tudi v drugih krajih hmeljarji ne oglašajo za takšna predavanja. V to svrho treba je pismenega ali ustmenega zglasila pri društvenem vodstvu, ktero vsaki taki prošnji tem ložje ustreže, ker ima v to svrho na razpolaganje posebno podporo od poljedelskega ministrstva. e) Velikega pomena za pouk v hmeljarstvu je tudi hmeljski poskuševalni nasad, kterega si je preskrbelo društveno vodstvo. Ta nasad šteje 836 hmeljskih rastlin, ktere pripadajo 15 različnim vrstam. Glavni namen poskuševalnega nasada je, po izkušnjah določiti, kterim vrstam najbolj prija naše podnebje in naša zemlja. Za slučaj, da bi naš .golding" začel pešati, ako bi obnemogel — ako bi ne doprinašal več toliko in takšnega pridelka, kakor dosedaj, moramo biti pripravljeni z drugo vrsto imelja, ktera bi nam ga zamogla nadomestiti. V to svrho se priredi vsako leto tudi razstava hmelja iz poskuševalnega nasada. Po teh skušnjah je prišlo društveno vodstvo do prepričanja, da )i v nadomestilo za naš pozni hmelj, kteri v resnici zelo peša, najbolje kazalo saditi belgijski hmelj „Aloster" in zeleni hmelj iz Duba. Predno pa se te dve vrsti priporočate v obče nasajanje, napravilo bode društveno vodstvo še večje poskuse le z navedenima vrstama in sicer tako, da bode za vsako vrsto priredilo posebno polje s 500 rastlinami. Tako pridobljene skušnje se bodo pote« razglasile. Za letos pride le Aloster na vrsto in je društveno vodstvo prosilo v ta namen za državno podporo. A žalibog, centralni odbor c. l^r. kmetijske družbe, po kteri smo vposlali dotično prošnjo na ministerstvo, ni prošnje priporočil, češ, da je Aloster ena najslabših hmeljskih vrst. A centralni Odbor nas ni razumel, saj se gre društvenemu vodstvu le za poskuse. Res je sicer, da je Aloster hmelj slabše vrste, a njegova zunanjost, njegova fasona, je tako vabljiva da so nam ga priporočali posebno v nadomestilo za pozni hmelj vsi tuji trgovci, kteri so se udeležili razstave. Povodom razstave vrše se tudi raznovrstni poučni govori o hmeljarstvu. Na dan lanske razstave, to je bilo dae 15. 9. razgovarjali so se hmeljarji posebno o umetnem gnoju — njegovem nakupovanju in učinkovanju. Pri razstavi hmelja so imeli obiskovalci tudi priliko videti naslikane hmeljske škodljivce, kteri so tudi danes tukaj na razpolaganje. Končno bodi mi še dovoljeno omeniti najvažnejše prošnje, ktere je društveno vodstvo vložilo tekom mi-nolega leta in sicer: a) Dne 6. 6. na glavno ravnateljstvo Južne in državne železnice v svrho znižane vožnje za hmeljske obiralce. Med tem ko je prva ugodila prošnji društvenega vodstva v celem obsegu, storila je to državna železnica le deloma. V to svrho je bilo treba 2400 leg. listov, kteri so se razposlali na vse občine, iz katerih prihajajo tuji obiralci k nam. b) Dne 12. 6. na poštno in brzojavno ravnateljstvu v Gradcu, da dovoli tudi zanaprej tako zvano „hmeljsko pošto". Ta prošnja se je z odlokom z dne 20. 8. 1907 št. 63.179 ugodno rešila. c) Dne 1. 10. 1907 pod št. 138 potom poljedeljskega ministerstva na železniško ministrstvo v zadevi statističnih podatkov glede množine pridelanega hmelja na Sp. Štajerskem. Tej skromni želji hmeljarskega društva se vsled odloka poljedelskega ministerstva z dne 11.2.1908 št. 5418/166 ni ugodilo. Ves odlok je bil ponatisnjen v „Domovini". d) Dne 11. 11. 1907 na trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu, da naj npliva na upravo državne železnice, da bode v glavni sezoni hmelja vedno na razpolaganje zadostno število velikih ..Inl" železniških vagonov ali lowry in sicer na -postajah v Žalcu, Št. Petru in na Polzeli. e) Končno naj še objavim, da se je dne 28.1.1. L napravila vloga na polj. ministerstvo v svrho: 1. nameščenja hmeljskega konzulenta za alpske dežele s sedežem v Gradcu ali na Dunaju; 2. za nagrado za poskuševalno polje in knjigovez ubral edino pravo pot, ko se je, mesto da stika za „izvirnimi platnicami", vzel tje nazaj v ono dobo, ko Mozes, še ,.v svinjsko bil usnje vezan" in okovan v železne oklepe. Gozdno grobišče! Koli ljubka idila ter ob enem očividen dokaz, da se tudi „na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje," d£ utreti pot umetnosti, ki zopet najde pot do srca. Ona plehka modrost našega časa, ki hoče vse znivelirati in zuniformirati, slavi svoje triumfe žal tudi po naših pokopališčih. Kakor škatlja Frankove kave zraven škatlje v prodajalnici vaškega kramarja tako se lepo po vrsti dviga grob ob grobu. Odrastli vkup, otroci vkup, nekristjani in obešenci vkup, da bi ne bilo za centimeter disharmonije. Kaj čudo, če se človek, ki si še ni ustvaril prepričanja, da tudi smrt ima svojo poezijo, zdrzne ob misli, da ga nekoč vtaknejo v enega izmed dolgočasnih predalov na „njivi" božji. — Dragocenih nagrobnikov in blestečih kolonad res da ne more imeti vsako pokopališče. A „njiva" božja se da tudi kje v Zakotju z malimi stroški spremeniti v božji „vrt". Zasadite le na grobišče po načelih dobrega okusa peščico primernega drevja, da bode tudi nad tistimi grobovi, „kjer križ ne kamen ne stoji", spomladi dehtelo cvetje ter ptičica pela visoko pesen o vigredi in — klijočem _z bitja v birje presnav-ljanju" v grobu! V sanitetnem oddelku sem zamaknjen občudoval pridobitve na polju šolske higijene. Praktična uporabnost, zdravje, umetnost naj bodo vodilo arhitektu za šolske stavbe! Toda o tem ne bom pisal, ker mi v pero silijo preostre besede, ko hočeš nočeš pomislim na človečanstva naravnost nedostojne razmere, v kterih se še čestokrat vrši zgojevanje mladine, „naše nade", po naših m-učilnicah. Nekam trpka ironija se mi je zdelo, da sta vojno in naučno ministerstvo to, s čimer se imata pokazati, razstavila v enem in istem paviljonu, kakor da bi topova kroglja in recimo risarjev čopič bila najožja zaveznika. Kakor v pravljici so mi zveneli stavki, ki sem nekoč čital Bellamyjev „Ogled iz leta 2000.", ko ljudem ne bo več treba romati v oddaljeno koncertno dvorano, marveč bodo v domači udobnosti sedli k telefonu ter se naslajali ob zvokih razkošnega valčka ali vtožne arije ali čarobne simfonije, kakor bo jim ravno pri srcu. No, leta 2000. pač najbrž ne doživi nikdo iz med njih, ki so v „državnem" paviljonu norimberške razstave leta 1906. imeli priložnest, slišati iz Monakova „telefoniški prenešeno" opero. Dalje sledi. 3. za ustanovitev takozvane „zimske poljedelske šole"* v Žalen s posebnim ozirom na hmeljarstvo. O rešitvi te prošnje bomo poročali drHffOkrat. Konec prihodnjič. Politični pregled. Domače dežele. — Baron Beck je po dolgih pogajanjih z vsemi strankami spregovoril v proračunskem odseku, pa prav tako po Beckovsko; klanjal se je na desno in levo, mazal Čehe in Nemce z medom okrog ust, kar je pa povedal, je t resnici samo Nemcem na korist in Cehom in nam Slovanom na škodo. Pred vsem je konstatiral, da je sedanja nesigurnost na poljn jezikovne prakse pri državnih oblastvih na Češkem (in kaj šele pri nas na Štajerskem in na Koroškem) tako velika, da je provzročila politično nevaren pre-okret, ki je že naravnost nevzdržljiv. Tem neznosnim, nedoločenim razmeram treba napraviti konec s tem, da se postavi jezikovno prakso na trdno, postavno podlago. Sedanje stanje je baje za obe stranki noznosno (zakaj bi bilo za Nemce neznosno, saj vendar zanje ne veljajo več zakoni, katerim se smejo brez straha upirati). Posebno važen je ta-le odstavek Beckovega govora: „Vse-kako so se stvari sedaj skrajno neprijetno zasukale in sicer, kakor bi se zdelo v prvi vrsti vsled postopanja posamičnih sodnih uradnikov, v resnici pa zato, k e r j e naše z ak ono d a j s tv o zaostalo za napredujočim razvojem pravnih in ži vi j e n j sk i h razmer." To se lepo glasi in je splošno tndi res. Zakonodajstvo vseh narodov in časov je in bode vedno capljalo za dejanskimi razmerami in potrebami. V tem slučaju pa pomenijo te Beckove besede: Stremayerjeve jezikovne na-redbe ne poznajo zaprtega nemškega ozemlja na Češkem; nemški šovinizem se je pa od Stremayerjeve dobe do danes tako lepo razvil, da bom jaz, baron Beck, predložil načrt jezikovnega zakona, po katevem bodo jednojezična, to se pravi, samonemška sodišča na Češkem priznana. — Ministerski predsednik je dejal tudi, da je vlada pripravila načrt jezikovnega zakona, katerega bode v kratkem predložila zbor niči. Do te dobe zahteva premirje med Cehi in Nemci na temelju status quo ante. — Ta govor je Čehe vznemiril. Klofač je v imenu čeških radikalcev napovedal vladi boj. Nemci s svoje strani so zopet trdili, da je baron Beck Čehom preveč obljubil, da pod status quo ante oni nikakor ne morejo razumeti veljavnosti Stremayerjevih jezikovnih uredb in dvojezičnosti vseh sodišč na Češkem, ampak pravico sodišč, da si sama določujejo svoj uradni jezik (to se pravi sedanjo prakso nemških upornikov). Beck je zopet začel tolažiti in pregovarjati Čehe in posrečilo se mu je te „opozicijonalce" ukrotiti s tem, da jim je povedal, da gre predsednik nadsodišča v Pragi Wessely na dopust in se ne vrne več na svoje mesto. Za to skledico leče so Čehi prodali svojo opozicijo in bodo glasovali tudi za proračun pravosodnega ministerstva. Poraz Kramafeve „pozitivne politike" je popolen. — Posl. dr. Korošec je govoril o sodnih razmerah na Štajerskem in Koroškem ter je končno napovedal resolucijo, s katero se vlada poziva, naj vstanovi posebno nadso-dišče v Ljubljani za Kranjsko, Spod. Štajersko in slovenski del Koroške. Ta oblika resolucije je planinske Nemce razburila. Začeli so se pogajati in so se naposled pogodili na to, da naj se v resoluciji delokrog: nadsodišča v Ljubljani ne določi. Tudi ta, v tej obliki brezpomembna rezolueija je Markchlu in drogovom preveč. — Dr. Ploj je zahteval da naj se izvede rešitev jezikovnega vprašanja tudi v ostalih deželah in ne samo na Češkem ter predlaga, naj se prenese okrožno sodišče iz Rovinja v Pulj ali pa naj se osnuje posebno okrožno sodišče v Pulji. * Vlada predloži državnemu zboru štiri nujne predloge: o rekrutih, o po višanju rekrntov za domobranstvo, o podpori za družine nepremožnih rezervistov poklicanih na orožne vaje in o delokrogu ministerstva za javna dela. Nadalje bo stavil grof Sternberg nujen predlog o svoji volitvi v deželni zbor, Rusini nujni predlog o galiških dežel-nozborskih volitvah. To bo za teh par sej do Velike noči dovolj. Slovenske novice. v Štajersko. P. n. naročnike, katerim je potekla s I. aprilom naročnina, prosimo, naj blago-volijo isto ponoviti. — Občni zbor političnega društva „Naprej" se vrši dne 4. aprila 1908 ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih ..Narodnega doma" v Celju s sledečim sporedom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, spremembe pravil in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Koncert. V nedeljo 5. aprila koncertira v celjskem „Narodnem domu" od 7. ure zvečer češki oddelek „Na-rodne godbe". Ta oddelek je vsled svojega izbornega sviranja na dobrem glasu, pričakovati je tedaj velike udeležbe. — Celjski socijalni demokratje so sedaj zapustili gostilno „pri zelengm travniku" in se nastanili „pri jelenu" na Graški cesti. — Bežigrad pri Celju je kupila „Hrv. poljedelska banka,, za 360.000 K. Posestvo obsega 305 oralov. Zopet jedno nemško veleposestvo v okraju manj. Kakor se čuje, ima banka namen le jeden del razkosati in prodati. — Corrigendum. V zadnji številki nam je tiskarski škrat zakrivil majhno nezgodo: V uvodniku je pisano, da se je vršil protestni shod slov. dijaštva v Pragi 29. aprila in ne 29. marca. To napako so c. bralci gotovo sami popravili. — Slovencem v vzgled! Na Češkem se je že razprodalo v prid njihovi šolski matici nad pol milijona velikonočnih razglednic in še vedno prihaja toliko naročil, da jih jedva zmagujejo. — Vreme 1. aprila. Prvi spomladanski mesec nam je prinesel dež in sneg. Snežilo je po vsem Štajerskem in Kranjskem. „Slov. Narod" poroča, da je v Ljubljani objednem — grmelo. Po poročilih iz Bavarskega je padlo tam toliko snega, da so morali ustaviti na 10 železnicah ves promet) — Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšnji pevski zbor se pridno pripravlja na koncert, kojega priredi 12. aprila, s prijaznim sodelovanjem novega celjskega salonskega orkestra in g. E. Var-gazona. Orkester bode podaval same izbrane, umetne komade, moški in mešani zbor pa najlepše in najnovejše kompozicije priznanih skladateljev. Posebno bodi omenjen ljubki ženski zbor, s sopran-solom in spremljevanjem orkestra, odlomek po narodnih motivih komponirane nove operete g. dr. Josip Ipavica, kojega bode vodil skladatelj sam. S temi skromnimi vrsticami hočemo opozoriti vse ljubitelje naše mične glasbe, ter iih obenem vže sedai va- bimo, da nas posetijo v najobilnejšem številu tembolj, ker jim je izboren vžitek zagotovljen. Natančneji spored priobčimo prihodnjič in po lepakih. — Iz Vranskega. Podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila minulo nedeljo tretje predavanje v tem letu. Predaval je g. Anton Petriček, nadučitelj iz Žalca. Njegovo strokovnjaško predavanje o hmeljarstvu je bilo tako zanimivo, da je po enournem govoru na izrecno željo poslušalcev nadaljeval predavanje skoro celo uro. Hmeljarskemu društvu in gosp. Petričeku našo iskreno zahvalo. — Šest državnih živinozdrav-niških mest so bo spopolnilo na Štajerskem in Primorskem. — „Šoštanjski Sokol". Gdč. Jožica Delakorda iz Sv. Janža je nabrala v gostilni pri Štajnerju za šo-štanjskega sokola 6 K 27 vin. in še sama darovala 3 K. Vrli narodnjakinji sokolska hvala. — Načelnikom šoštanjskega okr. zastopa je izvoljen pl. Adamovič, namestnikom Jože Skaza, župan v Ve-leDju. (V gostilni nekega Skaze v Velenju se nabira za „Schulverein".) V odboru so 3 Slovenci in 2 Nemca. Na-rodnjaštvu g. Skaze in župniku Cizeju moramo le častitati. — V Slovenjgradeu so dne 1. aprila v farni cerkvi neznani zlikovci izpraznili cerkvene nabiralnike. Ker so jih pred kratkim spraznili, so ujeli uzmoviči le nekaj malo denarja. — Savinske in šaleške jame ter votline bo preiskaval in meril na naročilo železniškega ministerstva gosp. And. Perko v Ljubljani. — Volitve v konjiški okrajni zastop. V skupini veleposestva je volilo izmed 19 volilnih opravičencev 12. Kakor piše graška „Tagespost", sta volila tudi 2 slov. veleposestnika složno z Nemci. Sedaj se pa Nemci sami med seboj tepejo. Konjiški tržani so razžaljeni, da ni izvoljen v veleposestniški kuriji noben tržan. Zato hočejo sestavo novega zastopa preprečiti na ta način, da ne bodo volili svojih 7 zastopnikov. — Kmečke občine so volile slovenske može. O volitvi v kmečki skupini še izpregovorimo. — Deželni šolski svet je sklenil v svoji seji dne 26. marca t. 1. ustanoviti enorazredno mešano javno ljudsko šolo v Škalskih Cirkovcih. Nastavljen je bil kot definitivni učitelj pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža g. K&rol Pinterič, in g. Domicijan Serajnik dosedaj nadučitelj na Črni gori pri Ptuju je na svojo prošnjo umirovljen. — Iz Trbovelj. Pred par dnevi so zaprli tri mlade rudarje, ki so v pijanosti razrezali leseno razpelo — kose potem kuhali v Ion u in nazadnje še posamezne dele cvrli na ražnju. Vzroka tej podivjanosti je iskati v prvi vrsti v pijanosti, v drugi vrsti v domači vzgoji in prepuščenju otrok samim sebi, ko stopijo iz šole. Taki otroci se klatijo potem par let brez opravka okrog, predno dobijo slnžbo pri premogokopu. Kako se pa tak otrok lahko v enem letu pohujša — akoravno je bil preje najpridnejši in najboljši v šoli — to vč samo tisti, ki pozna socijalno življenje od vseh vetrov zbranih dvomljivih elementov med delavstvom. Ali bi se ne dalo tudi tukaj nekaj napraviti v oskrbo teh žrtev rizmer ? — Sliko g. Mili. Vošnjaka, očeta slov. posojilništva, izdeluje v Gorici znani nadarjeni akademični slikar g. Grohar. — V Slovenski Bistrici so se vršile minulo soboto ekskurzije v zvezi s hospitacijo; prisotnih je bilo 56 učiteljic, oziroma učiteljev. Poleg učiteljstva slovenjebistriškega okraja je prihitelo Drecei tovarišic in tovarišev tudi iz sosednega mariborskega okraja; šent-lenarški okraj je zastopala trojica od Sv. Trojice. Prvo ekskurzijo je vodil g. Oroslav Železnik od Sv. Venčeslja. V smislu nazornega pouka je razkazoval učencem višje stopinje, ki so bili tokrat prvič v Slovenski Bistrici, važnejše naprave v mestu, vojašnice, trgovine, poštni nrad, sodnijo in davkarijo in konečno cesarjev spomenik pred šolo, kjer so učenci prav lepo zapeli cesarsko pesem. Za tem se je vršila druga ekskurzija, ki jo je prav spretno vodil gosp. Anton Špan. Obravnaval je z učenci 3. šolskega leta slovenjebistriške šole ob potoku za gradom prve geografične pojme. Učenci in hospitanti so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem; vladalo je razpoloženje, kakoršno bi naj bilo pri vsakem izvenšolskem pouku. Splošno je bilo mnenje, da je bila ta ekskurzij a izmed vseh dosedanjih najboljša. Nastop g. Špana pa je tudi pričal o prisrčnem razmerju med njim in njegovimi učenci, kar obenem dokazuje, kako neosnovani so vsi zlobni napadi nanj v nemških listih. Debata o ekskurzijah je bila zelo živahna, kar znači, da se učiteljstvo mariborskega glavarstva s posebno vnemo bavi s tem aktualnim vprašanjem. Ker je bil okrajni šolski nadzornik g. Schmoranzer zadržan, ga je zastopal g. ravnatelj M. Nerat iz Maribora. — Nov hotel v Slov. Bistriei. Vzlic vsem intrigam raznih Jago-ditschev, ki so z vednimi šikanami hoteli preprečiti stavbo posojilniškega poslopja, a so tako žalostno pogoreli, se bo v kratkem otvoril nov, moderno urejen hotel, ki je bil za Slov. Bistrico že nujno potreben. Ponosna stavba na najživahnejšem prostoru mesta bo še poznim rodovom pričala o podjetnosti in agilnosti sedanjega posojilniškega načelstva. Ravnateljstvo je prejelo že več ponudb priznanih gostilničarjev in je torej upanje, da bo uprava v dobrih rokah. Obširnejše še hočemo poročati ob otvoritvi, danes naj omenimo samo še nekoliko o napisu na pročelju poslopja. Prav umestno je ukrenila Posojilnica, da se je odločila za hotel; o tem že pričajo izbruhi nasprotnikov, ki se vsled tega sklepa kar penč same jeze. Že zdaj jih obhaja strah in groza, ker bodo nemški tujci zahajali v nov hotel, ki bo v slovenskih rokah. Čudno, da nemških gostilničarjev ni prav nič strah pred slovenskimi kmeti. Prvotno je bilo določeno ime »Avstrija" ali ,,Evropa", kar bi oboje bilo primerno. Manje prikladno je vsekakor ime „Brandner"; tako se je zval svoj čas nek nemški oskrbnik, ki živi še sedaj če se ne motimo na Dunaju. V slovenskih krogih je vzbudila ta vest opravičeno začudenje. Nadejamo se. da bodo kompetentni činitelji to uva-ževali ter se odločili za eno izmed prvotnih imen. — Solidna postrežba, dobra kuhinja in klet pa je dandanes za vsakega gosta bodisi tujca ali domačina najbolj privlačna sila! — Iz Hajdine pri Ptuju. V nedeljo, dne 5. aprila bo predaval gosp. živinozdravnik za ptujski okraj Viljem Fran ob 3. uri popoldne v Grabarjevi gostilni o nalezljivih boleznih pri svinjah in goveji živini s posebnim ozirom na bolezni pri govejih spolovilih in na rdečico pri svinjah. Razpravljal bode tudi o cepljenju proti rdečici. Gospodarji in gospodinje, ki imate opraviti s svinjsko rejo, ste prisrčno vabljeni. Odbor krneč, bralnega društva. — Novi občinski volilni red za Vojvodino Štajersko stopi z današnjim dnem v veljavo. Kakor znano, predpisuje tajno volitev po glasovnicah. Tozadevni § 23 se elasi: Vsak volilec odda ob jednem z Legitimacijo glasovnico, na kateri so zapisana imena onih mož, kateri bi naj prevzeli po njegovi želji odborniška in naroestniška mesta; sme jib pa zapisati le toliko, kolikor odborniških in namestniških mest šteje volilcev volilni razred. Veljavne so pa samo one glasovnice, katere je izdal občinski urad in nosijo urftdni občinski pečat; vse druge so neveljavne. Ako kdo glasovnico zgubi ali je dotična nerabljiva, jo dobi pred volitvo v obč. uradu in med vo-litvo celo pri volilni komisiji. Predsednik prečita z legitimacije glasno ime volilca, prevzame od volilca zloženo glasovnico in jo vrže v posodo za glasovnice. — Slovenska kmetij ška šola na Spodnjem Štajerskem še ne bo tako kmalu otvorjena. Zvedeli smo iz Št. Jurja, da daje dežela Pisančevo vele-posestvo za eno leto v najem — (orej pred 1. 1910 še ni misliti na slovensko kmetijsko šolo na Spod. Štajerskem. Tako upoštevajo v Gradcu slovenske in pa tako nujne potrebe kakor je kmetijska šola! — Nemškutarski zmagi pri obč. volitvah. Pri Sv. Trojici v Halozah so zmagali pri obč. volitvah zadnji torek zopet štajercijanci in ptujski meščani, ki imajo tam vinograde. — Tudi na Podovi so zmagali, kakor poročajo nemški listi z velikim veseljem štajercijanci. K zmagi jim je še pomagal nepremišljen korak nekega slovenskega obč. odbornika, ki je brzojavno zahteval v imenu obč. odbora pri dež. odboru revizijo obč. blagajne. Odbor je na to poslal komisarja Ste-pančiča na Podovo kateri je našel obč. blagajno v redu. Seveda je to služilo štajercijancem v agitacijo, dotičnik pa bo se moral še pred sodnijo zagovarjati. Proti Štajerci janstvu, ki se po nekod na Zg. Dravskem polju zelo razširja, bo treba resno nastopiti. — Iz Ptuja. Koncert mariborskega „Slov. trg. društva" v Ptuju dne 29. marca t. 1. sd je dobro obnesel. Godbene točke so pod spretnim vodstvom gosp. kapelnika izvrstno uspele. Naravnost očarujoči so bili nekateri komadi, katere je orkester proizvajal z globokim sočustvovanjem. Tudi moški zbor je častno rešil svojo nalogo, saj ga je vodila spretna taktirka gospa D. Zupančiča. Obilo smeha so zbudile komični dvospevi. — Vsa čast zavednim Mariborčanom, ki so se v tolikem številu udeležili koncerta. Pač pa smo pogrešali marsikaterega domačina, katerega narodna dolžnost bf"bila posetiti ta zanimivi večer. — Iz Ljutomera. V spomin 60-letnega vladanja našega presvitlega cesarja Franc Jožefa I. ustanovilo se je »Veteransko društvo za Ljutomer in ljutomersko okolico". Kdor ima količkaj veselja do tega patrijotičnega društva, naj pristopi čim preje, ker je potem vsa uprava ložja in pride vse ceneje, če se oskrbi v večjej množini. Svoj pristop naj naznani vsak načelniku g. Alojzu Bajhu starejemu, tržanu v Ljutomeru. — Prosijo pa se tem potom vsi rodoljubi, posebej še ljutomerski domorodci in Prleki za krepko podporo, kajti vsak začetek je težak. Vrio naprej! Odbor. — Is Ljutomera. „Citalnica" v Ljutomeru je spremenila svojo knjižnico v ljudsko knjižnico. Vsi, ki ste vneti za napredek in višjo izobrazbo, vsi, ki radi čitate, izposojujte si marljivo ugajajoče vam knjige. Ker pa knjižnica ne bode zamogla vsem zahtevam popolnoma ustrezati, prosi »Čitalnica" prav krepko podporo od strani vseh rodoljubov, posebej pa še od bližnjih prleških Muropoljancev. Vsak dar, bodi si v knjigah ali denarju bode hvaležno sprejet Krepko naprej l — V okolici Celje se strahovito množijo spolne bolezni, vzlasti najhujša bolezen (sifilis). Sanitarna oblastva storijo vse, kar je mogoče, vendar je v tako tajnih zadevah dostikrat zdravniška intervencija nemogoča ali pa pride prepozno. Zatorej pozor!! — Za neugodni izid volitev v šoštanjski okrajni zastop sta po mnenju „Slov. Gosp." seveda odgovorna »Domovina" in ,.Narodni list". Zlasti so bili baje „podli" naši napadi. Čudno se nam zdi, da g. župan ne more prenesti malo ostrejše, a stvarno docela opravičene kritike. Kdor se javnosti boji, naj v javnost ne tišči temveč naj varje prosto po Levstiku povedano „dom in babo". Da bi bili pa opravičeni vse drugače pisati, nam kažejo naslednji stavki „Slov. Gosp." : „Kjer je močna nemškutarska stranka, tam se mora priti med slovenskima strankama do kompromisa, če je še včasi tako težavno najti pravega ključa, Kdor se ne ravna po teh načelih (kakor tega ni storil g. Skasa) ne dela kot ud stranke temveč goni osebno politiko kakor se je to zgodilo pri teh volitvah (v šoštanjski okrajni zastop). Mi moramo obžalovati gosp. župana Skasa, da je šel nemškutarjem na liraa-nice . ." In na drugem mestu piše list; „ker nekateri (g. Skasa) tirajo preveč osebno politiko." In: „Lepo število let ni bilo nobenega nemšku-tarja v okrajnem zastopu; je li bilo treba sedaj voliti v odbor kar dva?" Torej vidite, g. Skasa. kako spričevalo vam je dala lastna stranka? Nam je stališče Km. zv., ki ga je tu zavzela, simpatično, posebej še, ker želimo, da bi se stranka v nevarnih slučajih tudi dosledno po tem ravnala in trdno ove-zala v tem oziru svoje pristaše, da bi se ne godili več taki sramotni kompro-misolomi kakor svoj čas v Brežicah. K omenjeni obsodbi, katero je izrekel „S1. G." nad g. Skasom, nimamo mi sicer ničesar dostavljati. Z g. Skasom smo obračunali. — Deželni šolski svet je razposlal vsled grozne nesreče v jedni clevelandski šoli vsem okrajnim šolsk. svetom naredbo, ki jih spominja na vse stavbne in požarnobrambne predpise ter ukazuje, da se morajo otroci navaditi, da na gotovo znamenje za-puste v redu šolsko poslopje. — »Ogorčenje" nad Plojem na shodu pri Veliki Nedelji nam je še le zdaj prav umljivo, ko zvemo, da so plačali duhovniki zavednim volilcem 50 litrov vina! Tako rešuje »Kmečka zveza" naše ljudstvo. — Zdravila so se z novo takso znatno podražila in sicer je dražjih 194 zdravil. — Razstava turističnega društva »Adrija" se je otvorila v sredo dopoldne v Gradcu in bo trajala do 7. aprila. Razstavljenih je zlasti mnogo izdelkov dalmatinske domače industrije. — Zahvala. Dne 31. sušca se je sešla družba narodnih gospa, gospo-dičin in gospodov iz Teharja, Št. Jurja ob Juž. žal. iz Maribora v Rušah ter darovala za »Ruško kočo" 15 kron. Podpisano društvo izreka za ta dar prisrčno zahvalo ter pošilja cenjenim darovalkam in darovalcem iskrene planinske pozdrave. Podravska podružnica slov. planinskega društva v Rušah, 3. malega travna 1908. Davorin Lesjak, tač. predsednik. — Proračun mariborskega okr. zastopa za leto 1908 obsega vseh izdatkov 139.002 K, primankljaj znaša 67.110 K. Pobirala se bo 16 odstotna okr. doklada. Okrajni zastop daruje v spomin 60 letnice cesarjevega vladanja društvu za mladinsko oskrbo v mariborskem okraju 15.000 K v 3 letnih obrokih. — Dragonec zginil. V noči od 30. do 31. marca je ušel iz mariborske vojašnice dragonec Josip Mairleitner ter se še ni vrni!. Njegovo sabljo so našli naslednjega dne na dvorišču neke hiše. — Rešilni voz si je nabavila mariborska požarna bramba. S tem je odpomagano v tako velikem mestu kakor je danes že Maribor, davni potrebi. — „Slov. Gospodar" piše v vče-rašnji številki tako ginljivo govoreč o »Kmečki zvezi": „Na pot psovanja, laganja in osebnih napadov ne bomo sledili liberalcem nepoštenjakom". Čemu pa moramo potem neprestano zavračati vaše laži in psovke? Čemu imenujete takoj v tem stavku na-prednjake nepoštenjake ? O mi vemo. da to ni mišljenje kmečkega ljudstva pač pa vlada ta olika in izobraženost v farovžih. In tej gonji za posurovenjem našega ljudstva velja naš boj. — Železu, nezgoda v Sterntalu. Kakor smo poročali lansko leto, je skočil stroj 12. septembra ponočni brzovlak iz Ptuja na Pragersko v Sterntalu s tira, ker tračnice niso bile dobro premaknjene. Žel. uslužbenca Osojnik in Sattler sta prišla vsled tega pred ptujsko sodišče in bila tam oproščena; Osojnik je bil že preveč utrujen in ni dobro pazil. Sattler pa se je zanašal na Osojnika. Državno pravdništvo se ni zadovoljilo z opro-ščenjem in je tožilo dalje. V sredo se je vršila v Mariboru vzklicna obravnava, pri kateri sta bila oba obsojena na 48 ur zapora z jednim postom. — Lueger — Scbulvcrein — in „kranjski narod". Dunajska mestna občina je darovala letos poleg običajnega letnega darila 5000 K še posebej 10.000 K 'nemškemu »Schulvereinu". Minul torek se je vozil župan Lueger (kateri je svoj čas daroval tudi za nemško šolo v Hrastniku svoj donesek) mimo Ljubljane in tam ga pozdravi deželni glavar Šuklje in naglasa visoko spoštovanje, ki ga goji narod na Kranjskem (bolje poslanci »Slov. lj. stranke" in „Km. zveze") pred dr. Lue-gerjem. Tudi znak časa in dobe, ko nam gospodarijo klerikalci! — Na drugi stran pa molednje in berači ista dunajska mestna občina na hrvaškem Rabu pri Dalmaciji za zemljišče, na katerem misli postaviti nekako zdravilišče za mestne uradnike. Dobrodušni Hrvati se bodo dali pregovoriti in bodo dali zemljišče zastonj. — Značilno je tudi, da stoji »Slovencu" nemškonaci-jonalni dunajski župan višje, »desetkrat višje" ko slovenski župan Hribar v Ljubljani. — Osrednjo pisarno na Dunaju za nemško napadalno delo v celi Avstriji so si ustvarili Nemci. Hočejo to delo enotno organizirati, predvsem pa se ukvarjati z naseljevanjem Nemcev po slovanskih deželah. — V Gornjem gradu se godijo čudne stvari. Po temnih hodnikih če-stitljive grajščine odmevajo sedaj prav pogosto trdi koraki ljubljanskih kanonikov; njihovi resni obrazi pričajo, da jim je »božja previdnost" naložila sitno delo na njihove rame. Bo pa menda le res, kar se govori po trgu, da je namreč knez in škof Anton postavljen pod kuratelo ljubljanskega stolnega kapitelja. Vederemo! — Kako je to? Po božjih in cerkvenih postavah je prepovedano ob nedeljah in praznikih opravljati hlapčevska dela. Teh postav pa ne poznajo pri gornjegrajski grajščini, kajti tamkaj redno vsako nedeljo in praznik rešujejo zavoženo škofovo gospodarstvo. To je pa tako trdo hlapčevsko delo, da mu ga ni zlepa para. — »Roblek se pere". Pod tem na- I slovom se »Slov. Gosp." v svoji številki od 2. t. m, kakor se za tega poštenjaka spodobi, že zopet laže. S svojo posvečeno roko je napisal njegov urednik o nagodbi z Ogrsko: »Toda iz Ogrske se že od nekdaj uvaža živina carine prosta, dokler ne bodonaši živinorerci v stauu zalagati tudi velika mesta s svojo živino". (K temu odgovarjamo, da bode ves srbski uvoz konsumiran na Dunaju in v Budimpešti, kateri dve mesti sta si ga že pogodbeno s srbskimi liferanti zavarovali. Čemu se torej še nadalje blami-rate, g. doktor? Bi li ne bilo lepše molčati ? In pa ta vaš argument je tudi moder: ker se je že od nekdaj uvažala živina iz Ogrske prosta vsake carine, naj se to godi že za naprej! To je ravno tako, kakor bi kdo rekel, ker so nas od nekdaj v šolah in uradih ponemčevali, naj nas tudi še naprej. Ker so nas gospodarsko močnejši Nemci od nekdaj izkoriščali in nam trgali last in imetje iz rok, naj to delajo še naprej! Lepa logika, vredna poslanca kmečke zveze!) Nadalje piše Gospodar: »A Ogrska je ravno v zadnji nagodbi zato dovolila drugod velevažne protikoncesije, zlasti naveterinarnem polju"; (ali se morda izvaža naša živina na Ogrsko? Saj gori pravite da naši živinorejci niti naših velikih mest ne morejo z domačo živino preskrbeti, kaj torej far-bate svoje nerazsodne bralce z besedami, katerih ne razumejo.) »za pravico, katero ima Ogrska že od nekdaj, smo v novi nagodbi dosegli še razne druge pridobitve, ki so itak znane, zlasti na finančnem polju". Ne gospod doktor, te pridobitve, zlasti one na finančnem polju niso znane, zato Vas poživljamo, da je navedete, sicer je vse Vaše govoričenje navadno prazno blebetanje in farbanje neved-nežev. Pridobitve na finančnem polju! Ta je lepa, kakor bi bili Vaši volilci sami kapitalisti, ki nalagajo svoj denar na Ogrskem. Sicer Vam bomo pa o teh pridobitvah na finančnem polja povedali še nekaj z besedami Vašega klubovega kolege dr. Žitnika, ki je precej obširno govoril v parlamentu o teh »finančnih pridobitvah". Ne, pre-drznejše se šlovek ne more lagati, kakor se SI. G. laže v tem člaučiču. To je res lepo katolištvo; ali je to le neumnost? O pooblastilnem zakonu smo Vam g. doKtor, povedali zadnje svoje mnenje in dokazali, da Vaš list laže in zavija, to ponavljamo tudi danes. »Slov. Gospodar" poroča, da se je v odbor novega klerikalnega Caf-Bohanec-Bratuškovega političnega društva za ormoški okraj izvolil tudi neki I. Munda iz Jastrebec. V »Nar. listu" pa izjavljajo Jastrebčani, da v Ja-strebcih nobenega Munda ni in protestirajo, da bi »Slov. Gosp." sramotil Jastrebce s klerikalci! Kaj hočete, list si mora biti dosleden! — Pisarna ptujskega okrajnega zastopa jo nameščena sedaj v starem rotovžu. — V Ivanjkovcih je bilo na shodu po poročilu »Slov. Gosp." le 20 ljudi. Zapomnite si to in vrlo agitirajte za napredno časopisje! Ven z brezčast-nimi lažnjivci! — Drobne novice. V Vogričevcih pri Ljutomera je zasulo pri snaženjn Krampergarjevega vodnjaka mladeniča Klemenčiča. — Častnim občanom je izvolila občina Šentovec pri Slov. Bistrici g. Petra Novaka, gostilničarja v SI. Bistrici. Kupujte narodni kolek! Kranjsko. — Pogreb g. Viljema Polaka v Tržiča se je izvršil nad vse sijajno ob velikanski ndeležbi ljudstva vseh slojev. Svoje zastopnike je poslalo mesto Ljubljana, Ciril-Metodova družba, mesti Kranj in Radovljica. Udeležil se je pogreba tudi tržiški nemški obč. svet Nagrobni govor je žapnik Špendal prepovedai. Lahko si je misliti, zakaj. Naši klerikalci so si pač dosledni! — Otrok zgorel. V Gorjaši pri Bledu je zgorela 4 letna hči zakonskih Kovačič. P.išla je preblizu ognja, ki ga je napravila mati za hišo. — Poštarjem v Tržiču bo imenovan Siovenotf g. Zadnik. Gospodarstvo. Proti drevesnim gosencam, katere našemu sadnemu drevju toliko škode narede, borimo se že leta in leta in z najrazličnejšimi manj ali več vspešnimi sredstvi. V najnovejšem času posrečilo se je nekemu inozemskemu sadjerejcn vsled lastnih skušenj na svojem drevja iznajti prav praktično leščerbo, s katero moremo prav vspešno vničevati to nam toliko škodljivo golazen. Zelo važno bi bilo, da bi se vničevanje gosenic tndi pri nas prav resno gojilo. Najboljši čas za vničevanje gosenic in ličink je proti koncu aprila in v začetku maja. Leščerbe za vničevanje gosenic prodaja trgovina z železnino „Merkur" P. Majdič v Celju, komad po K 1"30. Svetovne vesti. — Velika poneverjenja so odkrili v bolgarskem vojaškem ministerstvu. Za Stambulovove vlade so se namreč dale odločajoče osebe podkupiti in so naročile pri francoskih tvornicah topove in vojaške obleke slabše vrste. Stvar se bo razjasnila pred sodnijo. — Nadomestne obč. volitve na Dunaju so z volitvami v okr. občinske zastope v ponedeljek končale^ Pri slednjih so zmagali naprednjaki v I. in IX. okraju. — Roka kralja Manuela portugalskega nikakor noče ozdraviti. Sedaj se širijo vesti, da je bila kroglja, od katere je dobil rano, zastrupljena. — Iz Carigrada poročajo, da se je izvršil poulični boj med Armenci in Turki v mestu Van v Mali Aziji. Ubitih je bilo prej 30 oseb kakor je preprečilo vojaštvo nadaljno klanje. Sodi se, da podpihuje vstaiško gibanje med Armenci Rusija. — Zaprli so v Bosni srbskega župnika Prokopiča v Banjaluki na povelje vojaškega sodišča. Dolžijo ga, da širi MveIesrbsko" propagando. To je nov nasilni čin proti bosanskim Srbom. Ako vlada misli, da si bo s tem prebivalstvo pomirila, se zelo moti. — Ranil je v tržaški cerkvi Sv. Justa nek blazen človek duhovnika Marziča zelo težko. Sunil ga je z nožem v trebuh. Izkaz posredovalnice Slov. trgovskega društva v Celju. V slmibo se sprejme: 2 poslovodja mešane stroke, 2 pomočnika Špecerijske stroke, 1 potnik, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika želozninarske »ti-oke, 2 prodajalke mešane stroke, 2 učenca. Službo iščejo: 1 knjigovodja, 3 poslovodje mešane stroke, 6 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 prodajalki. Posredovalnica poslnje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Franjo GniM pri Sv. Barbari v Halozah naznanja, da ima več tisoč ključecev riparie portalis ^ naprodaj. — Cena po dogovoru. Listnica uredništva. Ormož i Prisrčna hvala. Vse drngo v pondeljek. Pozdrave in priporočila! Maribor i Dopis predolg — za danes nemogoče, Pride torej prihodnji petek na vrsto. Izkaz posredovalnice slovanskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani in slovenskega trgovskega društva v Celju. V službo se sprejmejo: 3 poslovodji za na deželo, 4 knjigovodji in korespondenti, 1 potnik, 1 kontorist, 6 pomočn. mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske "stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničarka, 3 prodajalke, 6 učencev. Službe iščejo: 4 kontoristi, 3 knjigovodje, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 6 blagajničark, 5 prodajalk, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Malo lepo posestvo pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah tik farne cerkve, tor posebno prikladno za penzijoniste se pi?oda pod ugodnimi pogoji. Posestvo ima novo hišo s tremi lepimi slikanimi sobami in drugč pri-tiklino, gospodarsko poslopje, kuhinjski vrt, tri male sadovnike, njivo in travnik. Lastnik: Anton Kocuvan, trgovec v Šoštanju. 223 3-1 Več (000 komadov samotne opeke „Feuerfesto Ziegeln" se dobi po nizki ceni v prejšni porcelan tovarni na Vranskem p. Celju. 213 3-3 Sprejme se takoj v izdelovanji cementnih izdelkov, kakor opeke, korit, podstavkov itd. dobro izurjeni delavec \ za neko novo ustanovljeno podjetje na Kranjskem. Naslov pove upravništvo Domovine. 215 3-3 Trgovci! Krošnjarji! Sejmarji! Nedvomno najceneje kupujete pri A> Griinspannu na Dunaju II. Stephanaestr. 18; tam so zmiraj naprodaj novosti v galanterijskem, N&rnberškem in papirnem blagu, največja zaloga dopisnic na Dunaju. Najnovejša privlačna novost je moja popolnoma urejena mapa za p'salue potrebščine. Cenik zastonj in 156 franko. 6- 5 i —MMa in vii— i1 .i -i mri ■-.r i i -ni Služba občinskega sluge v Framu je takoj za nastopiti. — Prosilci, ki morajo biti oženjeni, morajo znati pisati ln brati, se naj oglasijo pismeno pri občinskem uradu v Framu. 222 2-1 je zaradi družinskih razmer v sredi trga Sevnice lepa hiša z gostilno in mesarijo ki obsega 5 sob, 2 kleti in hlev za 10 konjev. Pri hiši leži lep rodoviten vrt. Cena 12.000 K; ako prevzamo kupec še njive in travnike, potem je cena višja. — Polovica plača kupec takoj pri sklepu pogodbe. Naslov pove upravništvo „Domovine". 225 1 Edina slovenska puškarska tvrdka na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga razuovrstntb revolverjev od 7 K naprej, 216 50-1 VflaKrisptr poleg sv. Jožefa pri Celju jc m prodaj iz proste roke. — Ponudbe sprejema in pojasnila daje 212 3-3 dr. jKtirHo Grasseli, Cjobljana. Salame fine ogrske gld. 1-75; iz MHimiiic gnjati zelo priljubljene gld. 1-30, dunajske 80 kr. bolj finegld. 115 za kilo Gniat ®la Pra£a 1 brez kosti 120 MBBJC3B K pleče brez kosti 95 kr. suho meso 86 kr. slanina 88 kr. glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. Slivnvlra brinjevec, gld. ] -20 liter pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej. 8 5—3 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj o do-poslanem blagu. — Kupujem pa vedno brinjevo oBje. in modno blago za obleke priporoča tirma na Češkem. Tvorniške cene. i Vzorci franko. MIlan Hočevar Glavni t®*g št. 10 Hjj Priporoča za nakup bližajočih se velikonočnih praznikov: popolnoma sveže in prve kakovosti roaine, civebe, grozdjiče, mandelne, pignole, lešnike, fige, rožiče, bosanske češplje, arancine, citronado, čokolade, strd, maslo, pristno svinjsko mast, pšenične moko vseh Številk, izvrsten čaj, rum, konjak, slivovko, vinsko - žganje, brinjovec in vse druge vrste žganja. _ Vse vrste vrtnega in poljskega semena, rafiie, galice žvepla, bartelnovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo in oljčno olje Rogaško in Radajnsko kislo vodo in tudi vse druge mineralne vode, ills nJ Učenca ■ primerno Šolsko izobrazbo in marljivega sprejme takoj 90. Štedenje časa in perila pomenja pri-hranjenje denarja, in to zamorete doseči, ako si naročite perilni stroj pri tvrdki ,MERKUR4, P. Majdič, Celje. Pojasnila in ceniki zastonj. Stroji so v Celju v več hišah v popolno zadovoljnost v rabi. 218 1 Šivalni stroji vrste po « « ▼ liTii \T. >4 ▼ .. ▼«*▼»»▼»*▼«*▼ O T ▼ *» T «* T ▼ ^ O ^ V ** ^ »* ^ A* T ^ ** krojač v Mariboru v dr. Rosinovi hiši, Tegetthoffova ulica št. 16. se priporoča slavnemu občinstva za 226 3—i izdelouanje usakourstnih oblek za gospode in otroke! Postrežba točna, cene nizke. Učenca zdravega in krepkega sprejme takoj Martin Grilec kovaški mojster v Celju. 202 3-3 IC H C M C M C H C 1 —9 IKO 1 je najsložnejše in najbolj gotovo poiovanje s Najbližji odhodi iz Trsta i Pannonia 14. aprila 1908. Car-pathia 28. aprila 1908. Ultonija 5. maja 1908. Iz Liverpoolai Lusltanija (največji in najkras-nej&i parnik sveta) dne 25./4., in 16./5. Mauretanija dne 11./4. 2./5. in 23./5. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana SlDmSakovs ulici it. 25, poleg cerkva Srca Jtznumga. j. >4 Kunce Velikane belgijske velikanske, francoske ovnovske kunce in kriianje teh paRem, od premiranih, ne pod 6 kg težkih plemenitih star.iev prodaja najceneje Rudolf £owy 20fi 5 4 reja kuncev v Središču na Štajerskem. — Za odgovor se naj priloži znamka. SINGEBč: šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem --—znamenju. Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica 8. IV9N RAVNIKAR, CEHE * i priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke. Zaloga' najfinejšega čaja, ruma, 183 zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst. 4 Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor dvakrat na teden sveže žgano. — Za postni čas priporočam zlasti sveži sir, sardine, ruse in morske postrve na olju in na sveže, suho ===== in namočeno polenovko (Stockfisch). = Za spomlad imam v zalogi razno vrtno in poljsko semenje preiskano od c. kr. kmetijske družbe. — Poštna naročila s« točno izvrše. NA DEBELO! NA DROBNO! Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila. Rafael Salmič v „Narodnem domu" y Ccljll Velikanska zaloga ur, prstanov, uim- ----nov, verižic 1.1, d. Velika izber očal ter optičnih predmetov. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Točna postrežba! Nizke cene! 10 13-« Savinshi preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre- izkuševališču na Dunaju Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENG KYEDER && tiSZSSZ 13 130—84 Gospoda noja prijetna dolžnost ine veže Vam poročati, da ima sedaj R. Stermecki v Celju najmodernejše kravate in najboljše srajce in ovratnike kakor tudi drugo perilo. — Poštne po-šiljatve točno in natančno. 16 47-13 Traverze železo za vezi, najboljše vrste cement, cevi iz ka-menščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine. IMrežnate ograje - za vrtove in v razne svrhe, trnjeva žica. - vodovodne cevi in vse priprave za vodovodne naprave. P |ufl| brane, drevesne žage, škarje za trte, U 5 poljedeljsko orodje in najboljši stroji. Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi Tomaževo žlindro, 2211 naj gnoji tudi s kajnifom ali kalijevo soljo. Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise zastonj trgovina z železnino,Merkur', P. Majdifi, Celje. NMM MARIBOR ! M ARI BOR 2 M. BERDAJS najstarejša trgovina s semeni priporoča svojo veliko zalogo raznih vrst deteljnega, travnega, vrtnarskega in gozdnega semena po nizki ceni. m 12-9 Glavna zaloga za Barthelnovo klajno apno. Glavna zaloga poljskega gipsa, najboljše sredstvo za polje in travnike. Častno priznanje Mariborske poljedelske razstave 1885. MARIBOR! »aiifli Proda se gospodarsko poslopje s hišo, sadnim vrtom, travnikom, lepo gošo z dohro zraslim drevjem ter več njivami po jako ugodni ceni v Ljubiji, občina Mozirje. Kupci se naj zglasijo pri Ivan Brezovniku v Mozirju. 2-20 2-2 ¥mm ■ ■ v w v TjV' v v y V nToTnlnToToTnlnlnioMpIniq»C Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom in graška cesta. Najboljše perenospora- \ brizgalnice po najnižjih cenah kakor vse poljedelske stroje priporoča poštena, domača trgovina z železnino,MERKUR1, P. Majdič, Celje. po najnižjih cenah. Šivalni stroji zaneslj.iv.°...na-ibolj?e vrste «0 9 d 9 V "V r POSOJILNICA 1 V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena. šteje sedaj naa 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6*/2 milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 K rezervnega zaklada. v lastili hiši Narodni dom i: Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. = J Hranilne vloge sprejema od vsakega. ako tudi ni Član zadrnge ter jih obrestuje po 4 '/a°/o-Posojilnica plaCnje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5,l20lo = in 5°,'0 obrestovanju. = 80 48-10 ar mmJ C 24 -J4—37 Nova vinska postava Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. NMMMMI is JI MM Gr ———=—--~~----—_ __—--——■— 1 Vozičke 23 °tr°ke' k°rbe in kovčege za potovanje, taške K p za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča P. Kostič v Celju. _ "1 _ 5S55 ^SSHSE55SB5ESSSE5i^E5E5ii5E555£5555BE5£5£5E555£5£555£555B5iBS5555E^ t- je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju. MM««*** Celje o Rotovška ulica 12, I. nadstropje. '1 f Celje O Rotovška nliea 12, I. nadstropje. Zadruga LASTNI DOM« t Celju 184 16-4 Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastni domw je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po 5°/o od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. —— se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore Rotovška ulica št. 12, 1. nadstr. Celi Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastni dom" je kreditni zarod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike. 5% od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala Zadruga do voljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. —— lAffjl JttžnoštajersKa hranilnica V Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280 000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48-io ali « ]užnošta]epshe hranilnice pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v južnoštfljersko hranilnico. Telika manufaktnrna trgovina Karol Tanič, Celje, Nar. dom. o < > o :: o o o I> o o o o o o o 9 o o o I) o I) o o o o o o n o n (I o o o o o o o O O 54 16 Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.