131. flcvflki. i m lUILkto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........ 12-— četrt leta........ 6*— na mesec........ 2 — v upravništvu prejemati: celo leto ... ... K 22 — pol leta........ H-— četrt leta......., 550 na mesec........ 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Ksaflova ulica it 5, (v pritličju ievo\ telefon šL 34. bisera t i veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserau itd. to je administrativne stvari. številka velia ta .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — celo leto ...... . K 28 - pol leta........13 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karoena tiakarna telefoa it S5. četrt leta........650 na mesec.......230 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Ueravnlstvo: Knaflova ulica s*L 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Hocheniurger. Vsako uradniško imenovanje na j igu ,ie zanimivo! Tako čitamo ravnokar, da je gospod Rudolf Tschech imenovan namestnikom višjega državnega pravdnika v Gradcu. Reii-k ■» je vešč slovenščine, ne vemo, pač m se spominjamo mladega moža. ko > s karnijolsko čepico lazil po Ljub-i, in ko je pozneje trgal hlače pri ljubljanskih sodiščih. Ne pregrešimo ; bene nedelikatnosti, če povemo, da bil tedaj gosp. Rudolf Tschech -ba najponižnejše kvalifikacije. Ali vzlie temu je že svoj čas pre-ta ril enega najbolj nadarjenih sio-- ^nskih juristov. ko je le-ta hotel j -vstopiti k državnemu pravdništvu, ^edaj je brez vsakega boja postal namestnik višjega državnega pravd-ika. dasi je, kakor že povedano, r^nost najponižnejše kvalitete! Eno pa je, kar *ra Hocheuburgerju rriporoča; gosp. Tschech je vsiljive-nemškonoeijonainega mišljenja! To pa je glavna kvalifikacija, katero ahteva justični minister pri vsakem r-tentu na jugu! Pri tem pa ne bo odveč nekaj re-imisenc! Pred leti je bilo tudi iz-aznjeno mesto namestnika pri višin državneni pravdništ vu v Grad-.■»ji Potegoval se je za to službo slo- * : -ki državni pravdnik, v vsakem . sposoben in spodoben petent. državni pravdnik, ki hoče ča-. tudi nam nasproti pravičen biti, : - dlagal ga je justičnemu ministru na prvem mestu, dobro vedoč, da Slovencem vsled potrebe i u vsled pravice vsaj mesto namestnika pri 'dpravdniŠtvu graškem. Visoki go-od je bil o tem tako prepričan, da :. hotel nikogar drugega v temo pojaviti. Pri tem je ostalo, dasi je ~*:čni minister na njega pritiskal. Imenovan pa je bil vzlic temu Ne-a Slovenec je bil vržen v kot, -jer je lahko z zobmi škripal, kolikor mu je ljubilo! Ali gospod Rudolf Tschech je bil rcovan brez upora! K temu pa nadalje pripomnimo, a risti mladi jurist, ki je decembra • vložil prošnjo pri c. kr. deželni adi za pripust k administrativni -i. še danes ni prejel rešitve, tada je izgubil že pol leta svojega življenja. Dočim so se pri ti deželni r 1 CM vladi sprejemali kar čez noč nemški praktika nt je — med njimi notorično kronani nevedneži — stoji gospod Schwarz na stališču, da naj dobi r26-letni Slovence. cV hoče stopiti v prakso pri c. kr. deželni vladi, dotično rešitev šele takrat, ko bo srečno dosegel sedemdeseto leto svojega življenja ! Vse to so slučaji, ki niso več slučaji: Hochenburger in Sehwarz namenoma zapostavljata Slovence, da bi jim vzela sploh vsako veselje do državne službe. Kdo pa bo tudi v potu svojega obraza državi tlako oprav-l.ial, če se mu tedaj, ko je prilika, dobiti boljšo službo, pred nosom vrine protežiran nemški fantiček! Na ta način postanejo v teku enega desetletja vse slovenske pokrajine domena, kjer se bo pred korita na tlačil tisti nemški preostanek, kojega nikjer drugod uporabiti ne bodo mogli. V tem tiči jako premišljen sistem, a sedanji justični minister se mu je že tako privadil, da se v proračunskem odseku niti z besedico več ne ozira na dotične pritožbe slovenskih poslancev. Z velikim zaničevanjem prepušča odgovor svojemu političnemu somišljeniku, Markhlu. — Kar odgovarja ta znani politični otrobar, so sicer res gorostasne bedastoće, nad katerimi bi se goved smejala, ali justični minister ostane pri svojem sistemu, pri katerem bo po malih letih od vseh državnih služb izključena naša akademično v z gojene inteligenca. In to ravno hočeta Sctr.varz in Kochenburger! Poslanci S. L. S., o katerih je pisal Evgen Lampe, da napravljajo slovensko politiko, pa stoje lahko-dusuo pri strani, meneč, da je to zahteva, katera se tiče samo slovenskih »liberalcev«. Ni je večje kratkovidnosti od te! Ker vprašanje, kaki bodi jo državni funkcijonarji med nami. ni zgolj narodnostno vprašanje, pač pa je v prvi vrsti vprašanje vsakdanjega kruha. — S tem, da Scbwarz in Hocheuburger nastavljata nemške uradnike med nami, trgata Slovencem vsakdanji kruh izpred ust! Godi se nam, kakor kmetiču, ki ima majhen t ravni ček, od katerega mu po vodenj odtrga kos leto za letom! Izstradati nas hočejo, in n;iši otroci l>odo veseli, če dosežejo službo portir ja pri baron Schwarzevem a-sledniku, ali pa službo pometača v kakem ministrstvu. In za take pome- tače ima minister Hochenburger že sedaj naše poslance, ker jim v proračunskem odseku sploh nič več ne odgovarja ! Kratkovidnost poslancev S. L. S. je pri tem velika, ker Schwarzeva ali pa Hoehenburgerjeva brana teče ravno tako čez njihova telesa, kakor čez naša. »Liberalec« in »klerikalec« oba hodeta v bodoče stradala, če imajo konservativci v istini toliko aka-demičnega naraščaja, kot se hvalijo vsak dan! Videti je, da bo treba o tem še mnogo pisati. Sedaj, ko se kuje državni, okvirni jezikovni zakon, treba je jasno povedati, — to Hochenbur-gerju, kakor Schwarzu — da tudi na jugu z vso strastjo dvoje zahtevamo. Prvič, zahtevamo slovenskemu jeziku popolno pravico v javnosti; drugič pa zahtevamo, da se dajo Slovencem v slovenskih pokrajinah slovenski uradniki. Od enega, kakor drugega ne odnehamo! —r. Hm Jadramo? Vlada potrebuje ogromno denarja. Te velikanske potrebe denarja so v prvi vrsti posledica aneksije Bosne in Hercegovine. Nova posojila, novi davki — to je refren, ki se sliši iz vseh govorov vladnih zastopnikov. Toda nehote se pri tem vzbuja vprašanje, ali je pa ljudstvo tudi dovolj gospodarsko moouo, da prenese vsa ta ogromna bremena, ali pa vlada tudi dela na to, da se narodno gospodarstvo avstrijskih narodov zboljša, okrepi? Rezultati bilance našega narodnega gospodarstva so ravno nasprotni. Stojimo takorekoe pred gospodarskim bankrotom. In tudi perspektive v bodočnost so zelo slabe. Avstro - ogrska trgovinska bilanca je za mesec januarij do aprila letošnjega leta pasivna za 207*7 milijonov kron, dočim je izkazovala v prejšnjem letu za ravnoisto dobo 1386 milijonov kron pasiva. Predvsem je vzrok tega gospodarskega nazadovanja to, da nimamo sklenjenih trgovinskih pogodb z najvažnejšimi balkanskimi državami in da živimo s temi državami vse prej nego v prijateljskih razmerah. Uvoza v Srbijo smo bili 1. 1885. deležni s 74*1 %, 1. 1905 le še s 601 *7c, za časa carinske vojske pa celo s 36*3 %, dočim se je delež Nemčije zvišal od 11*6 rc v 1. 1905 na 28*8 % 1. 1907. Avstro-ogrski delež pri uvozu v Rumunijo je znašal 1885. 1. 44*9 %, 1. 1889. se je znižal na 13*7 % in je znašal 1. 1907 še vedno le 24*5 r/r. V tem času se je zvečal uvoz Nemčije od 15*4 c/o v 1. 1885. na 34*3 % 1. 1907. Te številke jasno govore, kam jadramo. Za, naš izvoz imajo edini pomen balkanske države. Balkan je skoraj edini trg za naše industrijske produkte. Kakor pa razvidimo iz zgoraj navedenih številk, naš izvoz v te dežele rapidno nazaduje, dočim Nemčija vedno bolj in bolj dobiva tal na Balkanu. Temu se ni čuditi. Vsi dobro vemo, da je temu našemu gospodarskemu nazadovanju kriva edinole naša nesrečna vladna politika, ki je hote ali nehote v službi nemške ekspanzivne politike. Nemčija ima s svojega stališča popolnoma prav, da vporabi vsa sredstva, s katerimi more okrepiti svoj vpliv in svojo gospodarsko moč. Ne odobravamo pa, da ji kratkovidnost in pa nerazumnost naših državnih politikov- pri tem njenem stremljenju pomaga in sicer na škodo avstrijskih narodov. Naši merodajni krogi se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da so sedanje razmere v naši državi popolnoma nevzdržljive in da tirajo državo direktno v pogubo. Številke govore, da smo na Balkanu izgubili vse zaupanje. In značilno je, da ravno nemški listi, ki vedno in povsod na najpodlejši način zasramujejo jugoslovanske narode na Balkanu, zdaj javkajo ter se pritožujejo. Jugoslovanski narodi pač niso toliko omejeni, da bi ne spoznali svojih neprijateljev in zasramo-valcev. In popolnoma naravno je, da se odvračajo od teh ter gredo tja, kjer najdejo prijateljstvo, ljubezen. Toda kako pa pridejo avstrijski Slovani, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva, do tega, da morajo trpeti zaradi grehov nemškega časopisja, zaradi nezmožnosti državnih politikov? Kako pride ljudstvo kot tako cio velike draginje, ki je zavladala ravno vsled teh razmer. Kaj nam pomagajo vse ankete, vsi dra-ginjski odseki, če se pa ne začne z reformo tam, kjer tiči pravi vzrok vse te naše gospodarske mizerije. In to je ves naš nenaravni sistem, ki ječi pod nemško nadvlado. Tega je treba odpraviti predvsem. Ko bodo zavladale normalne razmere, ko bo zavladala enakopravnost, ko ne bomo več odvisni od »veta« propagatorjev vse* nemške misli, tedaj bo rudi nase gospodarstvo prišlo v normalni tir. Balkanski jugoslovanski narodi ne bodo več. videli v svoji sosedinji za-tiralke Slovanov, kar bo omogočilo prejšnje prijateljske odnošaje. S tem bo pa postala tudi naša gospodarska bilanca zopet aktivna. Bol proti Merlkollzmu. Znani pisatelj Paul Samassa se je v nekem svojih poslednjih del dotaknil tudi vprašanja o klerikalizmu. Pri tem je dokazoval, da je popolnoma napačno in nespametno tisto naziranje in mnenje, ki zaiiteva, da se v boju zoper klerikalizem obrne najprvo orožje proti veri in cerkvi, to se pravi, da se agituje za popolni odpad od katolicizma z geslom »proč od Rima«. Način takega boja donaša napredni misli razmeroma le male uspehe. In naravnost neumno bi bilo, če bi se Nemci odrekli temu, kar jim organizirana cerkev nudi dobrega. Veliko dobrega itak ni. Toda v okrepljenje naroda ne smemo zavračati niti takih malenkosti. Nedvomno bi mogla biti cerkev in duhovščina tudi koristna narodu, če bi se postavila na drugo stališče. Dandanes je cerkvi in duhovščini narod pač samo sredstvo, katerega izrablja na vse mogoče načine v svoje skozi n-skoz samo pašne namene. Klerikalizem je torej treba premagati. Zlomiti se mora politično gospodstvo duhov« ščine. To je bilo že od nekdaj tudi na« Še stališče. Nič nimamo proti cerkvi, ki se ne utika v politične zadeve, ni6 proti veri in tudi proti njenim zastopnikom, proti duhovščini bi ne imeli ničesar, če bi se ti prilagodili narodu in pa razmeram časa ter opustili svoje protikulturne in ultra-montanske težnje. Ker se pa duhovščina iz razumljivih vzrokov noče postaviti na to narodu koristno stališče, temveč ga še celo v vseh njegovih prizadevanjih, v vsem njegovem kulturnem, socialnem in gospodarskem napredovanju ovira ter mu izčrpava vse njegove najboljše moči, tedaj je ta boj neizogiben. Čas neizmerno brzo hiti. In narod, ki vsled svoje omejenosti ne more korakati s časom, je izgubljen. Tega pohodijo, pokončajo. Če hočemo torej, da naš narod ne utone v valovanju LISTEK. Ko zapoje večerni zvon... Spisal Ferdo. Sedeli smo pred hišo. Bil je lep julijski večer. Čez Ka-pitel je vel lahen vetrič in z njim je -1 opojni duh bližnjih gozdov. Ce-'-. -e je blestela med tihimi travni-■I, iz katerih je vstajal večerni spev ričkov. Veselo so čričali v* sočni •ravi, da je odmevalo vse ozračje. Pod r-esto se je vila Krka, vsa mirna, ;na; le tu pa tam se je oglasila enih bregov žaba z zateglim gla-"'£o. Prav nasproti nam je drhtela • Krki srebrnobela breza v rahlem - f rnem zefiru. Nebo na zahodu je ^Io in rumenelo, počasi pa so te fle barve prehajale v globoko-vmno modrino in tam na vzhodu je k ležal čez vse nebo in naravo ve-f*«rni sen. Iz doline so vstajale ble-«>tp raeglu-o. Lahno, komaj slišno se je zaeul ?*od iz mesta. Otožno hrepeneče so .i zvoki mimo nas tja dalje ne-aam v tišino in v mir večernega rzračja. dokler niso počasi, polahno v r.jem zamrli, utonili ... Anki je zamrl smeh na ustnicah. Z velikimi vlažnimi očmi se je ozrla Tproti zapadu. Dolgo je strmela v Umirajočo svetlobo, potem se je pa ca^mehnila. »Ah, kakšna sem!« »Sentinietalna<', sem pristavil jaz. »Ne, ne! Saj nimam vzroka. Kako pa naj bodem sentimentalna, jaz, veselo d*kle, ko komaj ime te čudne bolezni poznam. Vendar . . .« »Ravno prej si pa dejala, da ti sentimentalnost 13ko zelo ugaja«, je dejal moj prijatelj. »Ah, pusti me že vendar enkrat. Kaj pa hočeš od mene? Če mi kaka stvar ugaja, ni potreba, da bi bila jaz sama taka. Ti si sentimentalen, pa ne jaz. Za vsakim dekletom se jo-češ in hodiš okoli ves potrt in žalosten. Ali ni tako?« »Ne, ne, Anka! Motiš se!« sem dejal jaz. »On že ne joka za. drugimi, saj ima le tebe rad; edinole tebe.« »Ne! Pusti me še ti! Toda kje je Edvard?« Res! Mojega brata ni bilo več na klopi in odšel je. ne da bi ga kdo opazil. »Iskat ga grem«, sem dejal in odšel sem za hišo, kjer so vodile lesene stopnjice do male ravniniee ob pobočju hriba. Takoj sem ugledal brata. Ležal je vznak v travi in gri-zel dolgo bilko. »Kaj delaš?« sem ga vprašal. »Pusti me!« Pustil sem ga pri mini, ker sem vedel, da bi ne spravil več iz njega, kakor: »Pusti me!« Odšel sem nekoliko višje proti vrhu, slekel suknjo in ae vlegel nanjo. Stemnilo se je. Zvon je utihnil. Zvezde so se zalesketale na sinjem temnomodrem svodu, kakor mala očesca, prijazno mežikajoča doli na zemljo. Za Gorjanci je vzhajal mesec. Globoko v gozdu nekje je prav nalahno drobil slavček svoje pesnice. V moji duši je vstala tiha otož-nost. Kaj morem jaz? Ne daleč od mene je ležal brat in trpel sam z svojo dušo in ljubeznijo, pa mu nisem mogel pomagati. Vedel sem, da ljubi Anko, njene velike, plahe oči in njeno odkrito, otroško dušo. Spoznal sem to že po njegovem govoru. In v vsaki besedi skoro, ki jo je on spregovoril z njo, je zvenela brezmejna ljubezen. Najhujša laž je laž življenja, v kateri človek laže samemu sebi in svoji duši. In Anka je lagala svoji dnši. Ne, saj ona ni ljubila mojega prijatelja tako silno, da bi pri tem ostala slepa za druge. Morda ga je sama zase v najtišjem kotu duše celo sovražila! Morda! — Proti njemu je kazala, da ga ljubi. Zakaj, to mi je danes uganka. Saj edina lepota njegova so bile lepe, modre oči in pa visoko belo čelo. In vendar je bila v objemih vsa njegova. Tako udano ga je gledala, kadar ji je položil roko krog pasa in kakor v sladki sroči je zatisnila oči, ko jo je poljubil na polne, rdeče ustne. In ga vendar ni ljubila. Saj je sama povedala. Nekdo drug, mlad junak, ki je šal v avet, iskat sreče, je ostal neizbrisen v njeni duši za Moj brat pa je molčal in trpel. Ko sem prišel zopet nazaj pred hišo, je bil brat že tam. Toda mojega prijatelja ni bilo več. Anka je jokala. »Kaj pa je!« sem šepnil bratu. »Ah pusti! Ko se izjoka, bode dobro. Nekaj sta se sporekla.« »S kom?« »S kom drugim, kakor s tvojim častit i m prijateljem.« Ironični smehljaj mu je legel krog usten. Neprijetno me je dirnilo bratovo očitanje, ki je tičalo za temi besedami. Molče sem se naslonil na zid in zrl predse. V bližnji vasi so peli fantje. Naenkrat je Anka stresnila glavo, obrisala si solze in se nasmehnila: »Eh kaj, saj ga nisem ljubila! Samo mladost mi je vzel.« »Kako to?« je hlastno prašal moj brat. »Poglej! Nič več nimam mladosti. On mi jo je z svojimi poljubi iz-srkal. Kako morem jaz še sedaj občutiti mladostno ljubav! Mladosti nimam. Sedaj sem stara; on se me je naveličal in me je zapustil. Tako se je naselila starost v mojo mladostno dušo.« »Ti pretiravaš«, se je nasmehnil moj brat.. »Saj to ni nič, ako ie je malo razžalil. In tudi to ni nič, ako je šel. Zaradi tega si ti še vedno tako mladostna, ko prej. Lepa si in mlada, kakor si bila; lilija katero niso oskrunile človeške reke.« »Misliš?« ga je vprašala Anka. »Res, lilija sem, vsa ko prej, cvetoča v vrtu, a vendar moja duša je stara.« »Pa zakaj?« »Spoznanje je kal duševna starosti!« »Kako4!« »Ah, vidva me ne razumeta^ Nočeta me umeti, ko je vendar to tako lahko umljivo. In jaz? Saj jaz ne plakam za njim, ne; za mojo mladostjo jokam. Žal mi je po njej. Saj le po njej plakam . . .« in naslonila se je na zid in po Iti ho zaihtela. Moj brat je molče vstal in šel v hišo. »Res, takrat je izgubila mladosti Izgubila je mladostno dušo. Ah Ivo! Vso dušo si ji izsrkal tako polagoma, brez usmiljenja do ubožice. Ah Ivo! Kje ši?! Pridi in vrni ji-mladost), vrni ji mladostno dušo! In dobila bode mladost in vrnilo se ji bode življenje. Ah Ivo!« Zaman je klical brat mojega psi* jatelja. Njega ni bilo. Edvard se je vsedel na klop pred hišo in se zagledal tja po beli cesti, daleč v daljavo ... Okoli in okoli je bil jasen maj. Vse je cvetelo in duhtelo, Krka je dobila svetlejšo barvo in tam v gozdu se je oglašala kukavica. V sobi pa je umirala Anka . • • takoj pnblnl-ci Is posestniki Slovenei. V celem cesarstvu gotovo ni kraja, kjer bi sla glavna železnica mimo, pa nima polti, ampak: roma ista mimo nas okoli SO km dalje, se dvakrat preloži in nazadnje s konjem prepelje na Bled. Isto velja tudi za Gorjance, katerih županstvo as je tudi pridružilo našim prošnjam. Glavna sezona se začne v 3 tednih in zopet se bodo slišale pritožbe od tujcev. Bilo bi v interesu poštne uprave same, da dosedanji postni urad nekoliko razbremeni in ustanovi še en urad tukaj na Rečici. Prepričani smo, da bo isti v sezoni imel dovolj dela, pa tudi v zimskem času bo imel z ozirom na spredaj imenovano število hotelov in gostiln in hišnih številk več prometa, kakor ga ima poštni urad marsikje. Zato prosimo slavno poštno direkcijo v Trstu, naj še ta mesec potrebno nkrene, da se poštni urad na Rečici ali v bližini kolodvora že začetkom julija ustanovi. _ Mirt novega bazenskega jakona. Dr. Alojzij K o k a 1 j. XI. Zadnjič smo opisali kot kažnjivo dejanje splav telesnega ploda in se pri tem prepričali, da zavzemlje načrt pri tem kazujivem dejanju zelo človeško stališče, ker ustanavlja za ono nosečo žensko, ki zagreši to kažnjivo dejanje, mnogo milejšo kazen, kakor pa za druge krivce. To je tudi čisto pravilno in umestno, ker drugi krivci lahko popolnoma hladnokrvno prevdarijo svoje dejanje, kar ^e pa pri noseči ženski izključeno že z ozirom na njeno stanje. Tudi ravnajo drugi krivci ravno pri tem kaznji-vem dejanju navadno iz sebičnih razlogov, bodisi da si dajo svoj trud bogato nagraditi, bodisi da hočejo odvrniti s svojim dejanjem od sebe ali drugih oseb gnnotno škodo. Načrt pa navaja ravno pri tem kaznjivem dejanju še dvoje prav zanimivih določil. Načrt prepoveduje namreč kot kažnjive vse take oglase po časopisih-, ki bodisi očitno, bodisi v prikriti obliki vsebujejo ponudbe k splavu. Kdor tak oglas provzroči ali obelodani, kaznuje se ga z lahko ječo do šestih mesecev. Poleg te kazni se pa lahko izreče še denarna kazen do 2000 K. To določilo se mora nepogojno odobravati in je le obžalovati, da do sedaj veljavni kazenski zakon nima nobenega sličnega določila. Inseratni del v večjih mestih izhajajočih časopisov mrgoli namreč takih oglasov, ki pod naslovom »Diskretna pomoč« ali kaj podobnega obečajo nosečim ženskam in posebno onim iz boljših krogov, ki seveda tako pomoč tudi lahko drago plačajo, za slučaj nesreče pribežališče in pomoč. Za takimi navidezno nedolžnimi oglasi skrivajo se pa ravno one ponudbe, katere označuje nas nnčri kot kažnjive. Načrt zasluži le pohvalo, da. se je oziral tudi na te oglase in da je s svojim zgoraj omenjenim določilom napravil poskus, da se jih zatre, s tem pa tudi omeji splave. Drugo določilo se pa ozira na zdravniški stan. Načrt namreč določa, da je zdravnik, ki splavi telesni plod ali ga zamori v materinem telesu, tedaj nekaznjiv, ako drugače nI mogel za nosečo žensko odvrniti ne> življenje ali pa težke In trajne okvare na zdravju. Ta izjema se nam zdi pravična, vendar bi želeli, da bi se izpopolnila tako, da mora zdrav, nik, predno splavi telesni plod ali ga zamori, če ni neposredne smrtne nevarnosti, poklicati k bolnici še drugega zdravnika - tovariša, ki mora pritrditi njegovemu namenu. Ta naša želja pa se ne sme smatrati za nezanpnost proti zdravniškemu stanu. To je pri nas že radi tega izključeno, ker previsoko čislamo zdravniški stan in ker nam je znano, da ravno naši zdravniki izvršujejo posebno vestno svoj težavni poklic. Toda pomisliti moramo na velika mesta, kjer se nastanjajo kot praktični zdravniki mladi ljudje, ki so si ravnokar pri vojevali svojo doktorsko diplomo in ki so začeli izvrševati praktično svoj zdravniški poklic, ne da bi si bili poprej z daljšim službovanjem v bolnicah pridobili potrebne praktične skušnje. Že z ozirom na take mlade zdravnike je naša želja po izpopolnitvi gornje izjeme upravičena. Prezreti se pa tudi ne sme, da se ravno v večjih mestih nastanjajo zdravniki v prevelikem številu, kar ima to žalostno posledico, da mnogo sicer izborno usposobljenih zdravnikom komaj toliko zasluži, da ne umirajo gladu. Naravna posledica te mizerije pa je neka dekadenca in ravno z ozirom na to dekadenco bi bilo želeti, da bi se zgoraj navedeno določilo izpremenilo, oziroma izpopolnilo v našem smislu. Taka izpopolnitev, ker pri poznavamo izjemo tedaj, če neposredno preti smrtna nevarnost, bi bila pa tudi praktično izvedljiva. Prepričani smo. da se bode tudi od zdravniške strani pritrdilo na-ši želji, ker bi se z izpopolnitvijo zgoraj navedenega določila v našem smislu nedvomno preprečili ali vsaj znatno omejili vsi prenagljeni splavi in s tem rešilo človeštvu marsikateri mladi plod. Kot nadaljuo kažnjivo dejanje obravnava načrt telesno poškodbo. Takoj uvodoma naj opozorimo, da kaže načrt v tem velik napredek nasproti do sedaj veljavnemu kazenskemu zakonu, da kvalifikacije ne dela odvisne od tega, koliko dni je ostal poškodovanec nezmožen za svoje delo in poklic in koliko dni je imel zdravje okvarjeno, kakor je bilo to predpisano po sedaj veljavnem kazenskem zakonu. Da je v ti opustitvi res videti napredek, bode se raz videlo jasno iz malega vzgleda, katerega hočemo navesti. Po sedaj veljavnem kazenskem zakonu je poškodbo smatrati za težko in torej storilca radi hudodelstva kaznovati tudi tedaj, če je okvara na zdravju dosegrla dobo najmanj 20 dni ali če poškodovanec najmanj za toliko časa ni mogel opravljati poklica. Ako je pa trajala okvara na zdravju samo 18 ali 19 dni ali če poškodovanec samo 18 ali 19 dni ni mogel opravljati svojega poklica, potem je bilo pa storilca obsoditi le radi lahke telesne poškodbe. Prezreti se pa tudi ne sme, da izvedenci, ki preiskujejo navadno takoj na dan poškodbe poškodovanca ali pa le malo dni potem, določujejo pro futuro dobo okvare ali nezmožnosti za opravljanje poklica in da torej taka izvedeniška mnenja, ker izražajo le neko, če tudi po bogatih skušnjah podprto domnevo, vendar ne nudijo one absolutne zanesljivosti, kakoršne bi se vsekako želelo tedaj, ko se gre skoro za najdražji človeški zaklad, za zlato prostost. Iz vseh teh razlogov smatramo dejstvo, da načrt v modernega časa, tedaj moramo odstraniti vse tiste ovire, ki mu zabranjuje jo sredstva za uspešno tekmovanje v svetovnem kulturnem gibanju. Glavna ovira je klerikalizam, vsled tega je ta bo j proti klerikalizmu, proti političnemu gospodstvu, v. interesu našega naroda potreben. Priznati moramo, da ima klerika 1 i zem na razpolago mogočna sredstva, ki se marsikomu zde skoraj nepremagljiva, s pomočjo katerih vzdržuje svojo moč, svoje gospodstvo. Teh sredstev niu ne moremo odvzeti. In tako bi kdo mislil, da je torej boj proti klerikalizmu brezuspešen, da se ga sploh ne more premagati. Tudi najhujšega, najmogočnejšega sovražnika se more premagati. Poznati se mora edinole pota, po katerih se mu pride do živega. Torej tudi klerikalizem se da premagati, toda samo po enem potu. In ta pot je čisto dobro označil Pavel Samassa. Narod kot tak se mora pripraviti do tega. da bo izpregledal, da bo spoznal klerikalizem in njegovo veliko škodljivost za napredek in za obstoj naroda. Odpreti je treba narodu predvsem oči. In ko bo spoznal pravi značaj klerikalizma, tedaj ga bo tudi po zaslugi vpošteval. »Eine innere Umwandlung« naroda je potrebna, pravi Samassa. Narod se mora torej notranje preobraziti, njegovo mišljenje in naziranje se mora korenito izpremeniti. In ko bo narod notranje naobražen. ne bo težek boj proti klerikalizmu, boj, ki mora peljati do končne zmage. Naša prva naloga je torej, mišljenje in naziranje našega naroda, njegovo notranjost, preobraziti. Marsikdo bo vprašal, ali je pa res mogoče doseči to notranjo izpremembo naroda in ali smemo potem tudi v resnici računati na trajne uspehe. V tem oziru nas pa zopet uči zgodovina, da pot, katero je začrtal Paul Samassa. pelje do gotove zmage nad pogubonosnim klerikalizmom. Čehi so sistematično delali leta in leta. da so narod notranje preobrazili, da so mu vcepili naziranje. ki je času napredka in kulture primerno. In posrečilo se jim je s tem spod nest i tla klerikalizmu. Na Češkem nima klerikalizem, navzlic vsem poskusom, prav nobenega upanja več, da bi prišel morda zopet na krmilo ter zagospodoval nad narodom. Ta proces se je izvršil tudi na Italijanskem. Geor-ges Clemenceau je popisal pred leti v N^ue Freie Presse« ta proces na Francoskem. V tem članku je povedal Clemenceau, da se je začel na Francoskem ta boj zoper klerikalizem v časih, ko je bila svoboda še zelo omejena, ko še ni bilo časnikarstvo tako razvito, ko sploh prava oropa-ganda še ni bila mogoča. Toda navzlic tem ozkim mejam se je s konsekventnim, sistematičnim delom eglo ono notranje prelevljenj*1 francoskega naroda, ki je potrebno za usj>ešen boj proti duhovski nadvladi, proti klerikalizmu. In ta notranja preobrazba franroskega naroda je bila tako temeljita, tako korenita, da je rodila uspehe in izpre-memhe. na kakršne pri nas nikdo niti ne misli. Iz vsegra tega razvidimo in spoznamo, kako moramo voditi boj zoper klerikalizem. da bomo dosegli tudi končne uspehe. Pri nas je l.leri-kalizem za dobil take oblike in tak obseg, da bo ^loven^tvo zadušil, če ne bomo napeli vseh svojih moči ter se mu uprli. Gospodujoča duhovščina skuša narod ne le fizično, tem-več tudi materielno in duševno pri- vidno spomnim na njo, ko zapoje večerni zvon. Oni tihi večer mi ostane v duši, ves tak, ko takrat. In tedaj objame tiha žalost mojo dušo . .. Tenki spomini! Z zvoki priplavajo in gredo, utihnejo in zopet pridejo in vedno mislim le na oni lepi, tihi večer . . .« In veš Roman«, me je tiho vprašal brat. »kako je takrat umirala poslednja luč za gorami in kako so umirali zvoki večernega zvona? Ali se spomniš, kako je Anka strmela tja, kjer je gineval dan? Slutila je!« Morda . . .!'< Rožlckl gospodo stotnika. Spisal R. Marin ček. (Konec.) Odložil sem plašč, kapo in bajonet, toda ne na obešalnik v predsobi, ami>ak v kot za omaro, da se ni nič videlo. Previdnost nič ne škoduje, sem si mislil, ko sem se spomnil ubogega stotnika, ki je ves muhast in se kaj lahko nepričakovano vrne domov. Ne vem, kaj mi je bilo, toda nič kaj dobre volje nisem bil, ko sem stopil za gospo v spalno sobo, kjer je na mali mizici pripravila nekaj mrzlih jedil in steklenico starega vina. Klza je imela svojo spalnico in sosednja soba je bila stotnikova. Kako bi lahko bil srečen! Prijetna toplota sobe, izbrana jedila in pijača, omami ji v vzduh ženske spalnice, ki ima za mladeniče moje vrste kleniti nase in sikno ta mogel— as trudi, da bi narodu vzela celo lastno mišljenje in naziranje. Torej pojdimo po potu, začrtanem od Hemssme. Preobrazimo narodovo notranjost, njegovo mišljenje in nasirsnje, Konsekventno in sistematično moramo delati v tem oziru, kajti le potem smemo računati na gotove uspehe. To ne gre čez noč. Delo je težko in trudapolno. Uspeh je pa gotov, saj nam to spričnje zgodovina. Postne mam m Bledu. Poštne razmere na Bledu kakor za letovišče, kamor prihaja na leto na tisoče tujcev, so neprimerne. Naša edina pošta ima čez poletje ogromno dela, katerega ne morejo 4 uradniki brez slug lahko zmagovati. Iz tega razloga in pa ker se Bled okoli kolodvora razširja, se potegujemo in prosimo že 4 leta, odkar je železnica stekla, za nov poštni urad, ki bi se ustanovil v bližini kolodvora ali v vasi Rečica. Ta vas ima po izkazih davčnega urada največ obrtnega davkSi v občini. Oddaljena je od pošte nad 2 km. Vas šteje danes 88 hišnih številk, med temi sta 2 velika hotela, 4 velike gostilne in 15 vil, ki imajo okoli 300 postelj za tujce pripravljenih. Torej je gotovo veliko kapitala investiranega v teh poslopjih, ki so zidana samo v ta namen, da morejo .-praviti tujce pod streho. Tujski promet okoli kolodvora je v sezoni gotovo tako velik in živahen, kakor malo-kje ali nikjer na Gorenjskem. Zdza-vi dolgo noč, ko niti enajst še ni bilo. Položaj ni bil zame nič kaj prijeten. Vedel sem, da sem v kopalni sobi, ker mi je Elza prilično razkazala celo stanovanje. Kako pa naj odidem odtod, ko stotnik ne spi in bi takoj slišal škripanje vrat. Elza se me že ne bo upala izpustiti iz hiše, ker mora biti vedno pripravljena, da bo delala družbo sitnemu soprogu. Kopalna soba je imela še en izhod in sicer v Liziki« no sobo. toda nisem si upal vdreti v njeno spalnico, ker bi se lahko prestrašila in začela kričati. Nič drugega mi ni preostalo nego mirno potrpeti in čakati, saj me mora Elza na kak način rešiti. Govoriti je lahko, toda storiti je težje. Vsled mirne stoje je postalo telo trudno in noge so me začele boleti. Temu sem odpomogel na ta način, da sem as naslonil na steno. A zdaj me je saftslo občutno zebsti, ker som prišel is gorke sobe ▼ mrsio ko- palnico in bil brez plašča. Občutljiv sem že itak glede mraza, v tem položaju sem bil pa še bolj. Deloma od mraza, deloma od prejšnjega razburjenja so mi začeli zobje šklepetati in tresel sem se po vsem životu kakor šiba na vodi. Malo sem brcal z nogami, malo mahal z rokami v zraku, toda nič ni pomagalo, nikakor se nisem mogel ogreti, ampak čimdalje bolj me je zeblo. Vseeno se mi je kazen prehuda zdela za rožičke, ki sem jih gospodu stotniku napravil, čeprav jih je zaslužil, zato sem moral misliti, kako pridem čim preje iz tega neprijetnega položaja. Naj se zgodi, kar hoče, v Lizikino sobo pojdem, sem naposled sklenil, ko sem bil že ves trd mraza. V žepu sem začutil užigalice in prižgal sem eno, da sem videl vrata. Nalahko sem pritisnil kljuko in vrata so se odprla. Kako sem se pa začudil, ko je v Lizik in i sobi gorela se luč in ko sem videl Liziko z odprtimi očmi ležati v postelji. Samo glavico je molela izpod odeje in žive oči so ji plašno gledale. Zdaj so ji pa veselo zabliščale in Šepnila je: »Hvala Bogu, da ste tu, zelo sem se bala za vas, ko je prišel stotnik!« »Ljuba Lizika«, sem ji tiho rekel, »pomagajte mi ven iz hiše in vedno vam bom hvaležen.« »Aha, zdaj sem vam pa dobra«, je nekam škodoželjno rekla. »Toda kako naj vam pomagam? Iz hiše vas ne morem spustiti, ker stotnik najbrž še ne spi. Do četrte ure zjutraj, ko pojde kuharica v cerkev, no moreta odtod.« zgoraj navedenom smislu ni sledil veljavnemu kazenskemu zakonu, zr znaten in velik napredek. Kaznjivega dejanja telesne po« škodbe se okrivi oni, ki drugega poškoduje na telesu ali okvari na zdravju. Kazen za telesno poškodbo je lahka ječa ali zapor od 3 dni do 6 mesecev ali pa denarna globa od 20 kron do 2000 K. — Ako se je dejanje obračalo proti krvnemu sorodniku navzgorne vrste ali pa proti osebi javne službe, proti priči, izvedencu ali verskemu služabniku povodom izvrševanja njihovega poklica ali pa med izvrševanjem samim, potem se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 1 tedna do 1 leta. Poslednje določilo jemlje torej ozir na osebo poškodovanca in odgovarja določilu § 153. do sedaj veljavnega kazenskega zakonika. Ostrejšo kazen in sicer kazen lahke ječe ali zapora od 4 tednov do 3 let je pa tedaj izreči, 1. če je dejanje imelo za posle* dico težko poškodbo ali težko škodo na zdravju, 2. če se je napad izvršil na podlagi dogovora ali iz zasede ali 3. če je storilec že opetovano to dejanje zakrivil. Na lahko ječo od 3 mesecev do 5 let je pa tedaj spoznati, ako je provzročilo dejanje telesno po-škodbo s trajnimi posledicami, o katerih bodemo kasneje govorili ali pa celo smrt. Ako je storilec svoje dejanje izvršil na tak način, da je bilo telesu ali zdravju posebno nevarno ali ako je prizadjal drugemu težko poškodbo na telesu ali težko okvaro na zdravju, potem naj se ga kaznuje s težko ječo od 1 leta do 5 let ali pa z lahko ječo od 3 mesecev do 5 let. V ravnokar navedenih dveh slučajih se sme izreči tudi kazen težke ječe od 1 do 5 let ali lahke ječe od 6 mesecev do 5 let tedaj, ako je dejanje provzročilo telesno poškodbo s trajnimi posledicami ali celo smrt. S težko ali lahko ječo od 1 do 30 let je tedaj kaznovati, a) ako je storilec za stalno oropal poškodovanca govorjenja, vida, posluha ali zmožnosti zaploditvp ali mu govorjenje, vid, posluh ali zmožnost zaploditve bistveno in za stalno oslabšal, b) ako je storilec poškodovanca pohabil, težko spačil ali pokazil, 3. ako je storilec poškodovancu nakopal neozdravljivo ali dolgotrajno bolezen na telesu ali duhu ali ga za stalno napravil nezmožnega za delo ali za njegov poklic in 4. ako se je telesna poškodba provzročila s strupom ali podobno, zdrav-je razdira jočo tvari no ali pa tako, da je bila združena za poškodovanca s posebnimi bolečinami. To so one trajne posledice, o katerih smo že zgoraj govorili in ki upravičil je jo hujšo kazen. Na težko ječo od 2 do 15 let je pa tedaj obsoditi, če je dejanje provzročilo poškodovančevo smrt ali če se je storilec že večkrai okrivil tega dejanja. Iz tega opisa je razvideti, da pušča načrt pri onih kažnjivih dejanjih, ki se označujejo kot telesna poškodbe, sodiščem pri odmeri kazni zelo proste roke, ker sodišče lahko odmeri kazen med 3 dnevi in 15 leti in eventualno izreče lahko tudi samo denarno kazen od 20 K do 2000 kron. To je le odobravati, ker sodniki potem lahko izreko zelo milo kazen, kadar je mila kazen na mesfu — nasproti pa zopet zelo ostro kazen tedaj, kadar zasluži storilec ostro kaznovanje. »A jaz zmrznem tukaj, ves pre« m razen sem že.« »V moji sobi je tudi mraz, a v kuhinji bi vas lahko slišala kuharica. Obleke nimam take, da bi se lahko zavili vasjo, torej res ne vem, kako bi se vas ogrelo. Gorko odejo sama rabim«, je hudomušno pristavila in zdaj se je izpod odeje pokazala gola, bela, polna roka ter pogladila po odeji. Šinila mi je dobra misel v glavo. »Ljubo dete«, sem veselo šepnil, »odeja zadostuje tudi za dva.« Pri vsej resnosti doživljaja sem se moral ob takem koncu glasno za-smejati in počil sem prijatelja po kolenih, da je skočil s stola. »Vidiš zdaj«, je končal prijatelj, da ne morem več v stotnikovo hišo. Zameriti se nočem niti eni, niti drugi, zato je najbolje, da obe pustim. Ali poneseš zdaj povelje mesto mene?« Vzel sem dotični spis in odšel. Ko sem pozvonil, mi je prišla gospa sama odpret. Videč neznanega vojaka, se ji je obraz zatemnil in rekla je: ' »Stotnik ne potrebuje več povelja, nesite nazaj. Oprostite,« je potem rekla, »ali ste vi danes v službi?« »Ne«, sem odgovoril, »moj pri* jatelj Milan P. ima službo, toda je zadržan.« »2e dobro«, je dejala jezno, »junak ni ta vaš prijatelj, lahko mu poveste!« Privoščil asm ta udaren prijate* lju in mu ga tudi povedal. t Seja posl. debata. — Nujni predlo* o tkalcih. —. Interpelacije. Včeraj je bilo v poaL zbornici drugo branje državnega proračuna, kateremu je sledila generalna debata, ki pa ni bila posebno zanimiva. Vodilni politiki v debato sploh niso posegli. Od referentov je posl. dr. Steinwender resigniral na besedo. Poročevalec dr. Diamand utemeljuje svoj minoritetni votlim glede kontrolnih organov za blagajn ično gotovino in razpolaganje I njo. — Za nos. Kadlčakom govori posl. Stolzel, ki pravi, da je glavni vzrok neugodnega finančnega položaja narodnostni boj. Treba bi bilo ta boj reducirati na najmanjšo mero. Glavni krivci niso Nemci, temveč Slovani. Ko bi Ceni opustili svoje državnopravno stališče, bi bil velik del prepirov od-.stranjen. Zveza Čehov in .Jugoslovanov kaže, da nameravajo južni in severni Slovani skupno postopati proti Nemcem, ki se morajo seveda braniti. — Soc. demokrat Muchitsch nravi, da so soc. demokratje proti nroračunu zaradi njegovega razredna značaja. Za socialno-politične namene nima proračun skoro ničeln*. V tem se kaže sovražnost kapitalistične države proti proletarijatu. Krše. šocialci so že davno opustili boj proti velekapitalu. — Posl. dr. s. heicher polemizira s predgovorni-kom in pravi, da soc. demokratje vedno veliko zahtevajo, pa ne dovolijo nikoli niti vinarja. Poživlja >tranke, naj opuste nesrečne prepire tem, ali naj pozdravlja vratar v Litomišlju z »ma ueta« ali pa »babe die Ehre«. — Posl. dr. Stumpf pravi. r,a je na vsak način treba urediti dr-žavne finance. Govornik se nato pe-< • z narodno-gospodarskim položa-i napadnih avstrijskih dežel. — - Muhlwerthu se zdi čudno na-sprotstvo »Slov. Enote« proti Bie-nethovi vladi, ki ni Slovanom nič ■ira storila. Nemci nimajo v parni entu nobenega vpliva, saj niso ogli doseči niti prvega branja jezikovnih predlog. Bukvajevega kvirnega zakona sploii ni mogoče vzeti resno. Govornik protestira proti žalitvi protestantov v zadnji pa-neževi encikliki. Nato govori o po-l>i reforme zakonskega prava in slednjič izjavlja, da bodo nemški n liikalci glasovali za pioračan. — adočeli posl. Neumann pravi, da razmere ne bodo izboljšale, dokler bo na Češkem miru. Vsak narod zahtevati one pravice, ki mu predo po drž. osn. zakonih. Šele ko sem narodom zajamčena enakopravnost bodo mogle vso dežele prosperirati. — Kršč. soeialee posl. Sil-hprer zahteva. da so kmalu ukrene novih davkov kaj definitivne-da bo prebivalstvo vedelo kako kaj. Nato govori o reformi davka poslopja in o obrtniških vprašali. - Slednjič govori še posl. Tre-s . nato se pa razprava prekine. O nujnem predlogu posl. Lisega irlede tkalcev na Češkem govorita pl. Stranskv in Neumann. Češki radikalci so vložili 12 inih predlogov, med njimi so predlogi glede opustitve davka na meso, de znižanja davka na sladkor, gle-odstranitve gosposke zbornice, ^{ede revizije drž. šol. zakonov itd. Prih. soja danes dopoldne. Ustavni odsek. Včeraj dopoldne je bila -**ja * stavnega odseka, v kateri je bilo jeno spremeniti S 3 društvenega zakona tako, da bodo tudi ženske hko člani političnih društev. Sta-tna meja za članstvo v polit, dru-ih se je znižala od 24 na 21 let. Jezikovno vprašanje. Posl. Udržal je včeraj naznanil rin. predsedniku, da so češki agrar-sklenili predvsem zasledovati akcijo za Bukvajev okvirni zakon in zato ne morejo udeležiti nobene ruge jezikovne akcije. S tem so češki agrarci jasno odklonili svojo udeležbo na jezikovnih konferencah in v konference pokopali. Nemci bodo po posl. Marekhlu vložili nujni 'redlog glede jezikovnega vprašanja neglede na to ali bo Bukva je v pred-•-" vložen ali ne. Slovenski klub« se je včeraj o rtiikvajevem predlogu posvetoval in *■ odobril njegove temeljne ideje in il ga podpirati. Iraška fakulteta. Glede laške fakultete so zdaj na Površjn trije načrti: 1. fakulteta s ''žem v Gorici; 2. fakulteta s se-•ežem na Dunaju kot provizorij za "* in 3. provizorična laška iz-^ valna komisija na Dunaju. Laški poslanci so imeli včeraj ^Jr'. na kateri so se o teh načrtih svetovali. Mnenja so, da se mora ^anje rešiti še v poletnem zase-u. Gorico bi Lahi kot provizorij '•ptirali, manj kot Gorice pa ne a*f>;»tirajo pod nobenimi pogoji, če n* dosežejo vsaj Gorice bodo zavzeli -proti vladi opozicijonelno stali-— Gorici pa nasprotujejo Jugoslovani če mogoče še bolj nego Trstu. Nemci nasprotujejo laški fakul-fcti na Dunaju ali s kakem nemškim če H fcftT lo \*w*- ■ — ^^^^ Jp^^aV ^Ta^fta^Sb ^F£flfe^a\flo^a^9 1» pgaiiaaal" triletni proviaorij a* Dunaju. mod tom paMHto kako primerno mesto v.laikam oaamlju. Dnevne vesti. + Ljubljanski ahclaokl svet ima v torek, dne 14. junija 1910 ob šestin popoldne v mestni dvorani redno sejo. — Dnevni red javne seje: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje Meje. Personalnega in pravnega odseka poročilo o odobritvi volitve odbora »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega drštva« za upravno leto 1910. Finančnega odseka poročila: o dopisu »Kranjske hranilnice« glede odpovedi prostorov, ki jih ima v najemu umetno - obrtna strokovna šola v hiši št. 2 na Sv. Jakoba trgu; o ponudbi Adolfa Reicha irt Franceta Schusterja za odkup sveta, Suk-njarske steze, ki se ima opustiti; o ponudbi Adele VVeiseitlove za odkup stavbišča št. II., parcele št. 99/1 kat. občine Gradišče; o prošnji pevskega društva »Ljubljanski Zvon« za izredno podporo povodom društvenega izleta v Belgrad. — Stavbnega in finančnega odseka poročili: o prošnji posestnikov v Štepanji vasi. Gorenji in Spodnji Hrušici, Bizoviku. Hra-deckega vasi in na Poljanski cesti glede ureditve ceste skozi Hradecke-ga vas ter napravo brvi preko Gruberjevega kanala v bližini Poljanskega mostu; o dopisu ž u pano vam glede naprave tal iz linoleja mesto iz deščic v novem prizidku mestnega dekliškega liceja. — Šolskega odseka poročila: o dopisu županovem glede zopetne izročitve vadnice pri mestnem dekliškem liceju v oskrbo društvu Mladiki«; o dopisu mestnega šolskega sveta glede založbe spisa profesorja Milana Pajka: »O zgodovini ljubljanskega mesta v ljudski soli«; o dopisu mestnega šolskega sveta glede nabave nekaterih potrebnih učil za motno slovensko dekliško osem razredu i co pri Sv. Jakobu. — Samostalni predlog občinskega svetovalca Ivana Kneza glede naprave hodnikov ob hišah št. 6, 8, 10, 12, 14 in 16* na Marije Terezije cesti. — Dnevni red tajne seje: Predsedstvena naznanila. — Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. — Personalnega in pravnega odseka poročili: o prošnjah za razpisano mesto magistralnega konceptnega praktikanta; o prošnjah za razpisano mesto magistrat nega stavbnega asistenta, oziroma pristava. — Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega uslužbenca mestnega magistrata za podporo za naučno potovanje. — Šolskega odseka poročila: o prošnjah za razpisano mesto stalnega licejskega učitelja zgodovine in zemljepisja; o prošnjab za razpisano mesto stalnega licejskega učitelja slovenščine; o prošnjah za razpisano mesto stalnega licejskega učitelja verouka; o prošnjah za razpisano mesto stalne iicejske učiteljice matematike, prirodopisja in pri rod osi o v ja. -r Pravica pri graškem nad sodišču. Glasilo graškoga nadsodišča se jezi na slovenske odvetniške kandidate, ki zahtevajo, naj se jim dovoli zakonito predpisani odvetniški izpit pri graškem nadsodišču napraviti v slovenskem jeziku, »Ein ncuer Einbruehsversuch der Slov. nen beim Obergerichte«, imenuje to za-htevanje slovenskih odvetniških kandidatov graška »Tagespošta« in strah jo stresa, da hočejo slovenski kandidatje to stvar instančnim potom dognati ter dobiti novega materijala za dokaz, da je potrebna ustanovitev slovenskega nadsodišča v Ljubljani. Strah ima velike oči in zato nas puščajo bolj smešne, kakor resne opomnje graške »Tagespošte« čisto hladnokrvne. Pač pa je treba nekaj drugega pribiti iz tega, brez dvoma iz višjesodnih krogov izišlega članka. V »Tagespošti« je namreč rečeno, da je graško nad sod išče doslej prošnje slovenskih odvetniških kandidatov, naj se jim dovoli delati odvetniški izpit v slovenskem jeziku načeloma odklanjalo, grundsatzlieh abgewiesen. To je pa za nas nekaj novega. Mislili smo, da so bile doslej odklonjene take prošnje samo vnled tega, ker ima graška odvetniška zbornica pravico, nominirati enega člana izpraševalne komisije in je ob sebi umevno, da nominira zbornica namenoma samo take odvetnike, ki slovenskega jezika niso zmožni, vsled česar je seveda tudi nemogoče delati skušnjo v slovenskem jeziku. Sedaj pa nas je »Tagespošta« podučila, da se graško nad sodišče «8010 izgovarja na odvetniško zbornico, slovenskih skušenj pa nstelnasa ne dovoljuje. To je vsekako dragoceno priznanje. + Italijanska pravna fakulteta. Za ponedeljek so napovedana nova posvetovanja vlade z vsemi strankami, ki so in te resi rane pri italijanski pravni fakulteti. Najnovejši projekt je, naj se fakulteta ustanovi provizo-rično na Dunaju, in trok lat. nakar «* ■»*» W*mm*l m t Trat ali v Gorico. Prvotno se ja nameravalo odložiti posvetovanje o zakonu glede italijanska fakulteto v proračunskem odseku sa toliko časa, da bo v zbornici dokončano drugo branje proračuna. Temu pa so se Italijani odločno uprli. Italijani so namreč v prijetnem položaju, da imajo v rokah usodo proračuna, Ce namreč Italijani ne glasujejo z vlado, nimajo vladne stranke večine in proračun ne bo dovoljen. To ugodnost so seveda Italijani krepko izkoristili in nastavili vladi in vladnim strankam revolver na prsi. In seveda so se vlada in vladne stranke dale hitro omehčati in hočejo Italijanom na vsak način še v tekočem poletnem zasedanju zagotoviti italijansko fakulteto. To se pravi: z vsemi silami pojdejo v boj zoper odpor Jugoslovanov in ga bodo skušali zlomiti. 4- Tržaški Italijani proti sporazumi jen ju s Slovencu Stališče Jugoslovanov glede italijanske pravne fakultete je znano, namreč, da pridejo Italijani do te poslednje le preko sporazum ljenja z Jugoslovani. — Ze koncem junija lanskega leta so bili italijanski poslanci stopili z jugoslovanskimi zastopniki v pogajanje. — Ti poslednji so prvim tudi stavili pogoje, namreč: da se da tržaškim Slovencem potrebno število ljudskih šol, slovenske vsporednice na srednjih šolah in slovensko trgovsko šolo, ter, da se obenem z italijanskim, reši tudi slovensko vseučiliščno vprašanje. — Ko so bili tržaškim italijanskim liberalcem znani ti pogoji, so iste takoj odklonili in izjavili, da za italijansko pravno fakulteto ne s.nejo dobiti Slovenci prav nobene odškodnine na šolskem polju, in raj-še se od povedo oni visoki šoli, kakor da hi se dovolilo tržaškim Slovencem ljudskih šol. — Od tedaj, ne le da stoje prejkoslej na stališču, da Slovencem v Trstu na šolskem polju ničesar ne dovolijo, temveč napadajo dan za dnem vlado, kor plačuje borih pet učiteljev na Ciril - Metodovi šoli. — »PiecoJo« je pred par dnevi celo trdil, da vlada plačuje Slovencem v Trstu večino učiteljstva na tej šoli, na kar je poslal predsednik moške podružnice, dr. Abram, »Piccolu« } »opra vek. kjer je po ved m no, da izmed 23 učnih moči na Ciril - Metodovi šoli v Trstu, plačuje vlada samo not, 18 pa družba sama, ki mora poleg tega nositi še vse druge stroške. — Govor tržaškega socialdemokra-tičnega poslanca, Pittonjja, v debati minulega četrtka, kj**r je rekel, da so pogajanja med Italijani in Jugoslovani dozorela oziroma napredovala že tako dnloč, da je upanje, da bodo tržaški naeijonalisti sledili lepemu vzgledu svojih goriških in istrskih rojakov, je vzbudil med tržaškimi italijanskimi nacijonalci hud odpor in občo nevoljo, ker so pač proti vsakemu sporazumu s Slovenci. — »Piccolo« je za prvi hip pristavil tem besedam samo velik vprašaj. — Ali »Indipendente« je zbok besed poslanca Pittonija ves iz sebe. S srdom zavrača Pittonija, češ, da dobro ve, kam meri sporazumijenje, naureč do slovenskih šol v Trstu, do katerih Slovenci po zakonu ( ?! .M nimajo pravice in katerih Ttalijani v Trstu nikdar, nikdar in nikdar dovolili ne bodo. Indipendente« odklanja na to vsako sporazum ljenje z Jugoslovani, ki bi se nanašalo na kako odškodnino na šolskem polju tem poslednjim v prilog, odklanja pa odločno tudi vsako drugo mesto, kot sedež italijansko univerze, kakor Trst. Mi se pridružujemo naši akademični mladini, pravi »Indipendente«, kličemo vsem, ki se jih tiče: Trieste o nulla! Torej kolikor poznamo italijanske trde buče, do kakega sporazum ljenja med Italijani in Jugoslovani gotovo ne pride. + Zapostavljeni poštni uslužbenci. Pri zadnjem imenovanju poštnih slug, ki so napravili predpisani izpit, za poduradnike so bili maloda-ne vsi poštni uslužbenci v Ljubljani preferirani in imenovani so bili za poduradnike samo uslužbenci v Trstu, Pulju, Opatiji in Gorici. Nič bi ne rekli, ako bi bili ti uslužbenci bolje kvalificirani, odločno pa moramo protestirati proti temu, da se je imenovalo nekatere uslužbence za poduradnike zgolj zaradi tega, ker so Nemci in Lahi, dasi so službeno slabše kvalificirani kakor njihovi slovenski tovariši. Sicer pa že dlje časa opazujemo, da se pri tržaškem poštnem ravnateljstvu nekako sistematično zapostavlja uslužbence in uradnike, ki služijo v Ljubljani. Ni dvoma, da ima pri tem svoje prste vmes ravnatelj, dvorni svetnik Pattai. Vse kaže na to, da ima ta gospod sploh piko na Ljubljančane, odkar so prišle na dan njegove čedne afere z dr. Slejkom. Ali so te afere morda zakrivili ljubljanski uradniki in uslužbenci, da se sedaj hoče znositi in maščevati nad njimi t Gospod Pattai, no bodite še otročji, saj vam povemo, da so vaše afere raskrili ljudje v vaši najbližji bližini, ki pa so vos kaj druga**, kakor fflrnaasiil Tolika _i_ Hrrašfi klerikalci družbe sv. Cirila In Metoda. Nekateri svobodomiselni Hrvatje so mesto sa neko zastavo, dali povodom proti-klerikalnih demonstracij večje in manjše svote za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. In zdaj vsklika »Hrvatstvo«: »Dakle od novca, u pravom z namen o vanju riječi, Judima novca, živjet če družba sv. Cirila i Metoda! Novcem, koji družbi šalje paklena mržnja na samo presveto Srce Isusovo, će se u tužnoj našoj Istri uzgajati hrvatska naša, katolička Istarska mladež!« S temi besedami je rečeno, da napredno misleči ne smejo dati niti vinarja za šolsko družbo. Toda za tem grmom t»či še drug zajec. Tu gre za sistematično uničevanje narodnega obrambnega dela, katero uničevanje je začelo zadnji čas vse klerikalno, od Pijeve-ga društva subvencionirano časopisje. To uničevanje se je začelo pri Slovencih, nadaljevalo pri Čehih in zdaj so prišli na vrsto tudi Hrvati. Ta boj je organiziran in sicer dobro organiziran. Klerikalci nočejo narodno zavednega ljudstva — oni hočejo posebno ob mejah vzgojiti ljudstvo, ki bo mirno prenašalo narodne krivice ter posvečalo svoje moči boju za klerikalno hegemonijo. In čeprav snujejo takozvana obrambna društva, vendar jim pri teh ne gre za nič drugega, nego da podpirajo svojo pol i tično-strankarsko organizacijo. Pribiti moramo pa še enkrat, da je ta boj klerikalcev zoper narodno šolstvo po vsem Avstrijskem organiziran. Če bi jim res bilo do narodnega dela, tedaj bi n. pr. naši klerikalci, ki imajo večino v deželnem zboru in v c. kr. dež. šolskem svetu, že zdavnaj lahko povzročili ustanovitev toliko potrebne slovenske šole v Kočevju, kjer se nahaja nad dvesto slovenskih otrok. Toda naši klerikalci delajo ravno nasprotno. S pomočjo slovenskega denarja ustanavljajo nemškim Kočevcem gospodarske zadruge, da na ta način krepe kočevski živelj in ga delajo sposobnejšega za boj zoper slovenskega soseda. Slovenske duhovnike so polagoma proč spravili ter tja poslali nemške. Pač žalostno, da se s pomočjo naših klerikalcev še vedno vzdrži ona peščica kočevskih Nemcev, ki bi se morala že zdavnaj asimilirati slovenskemu prebivalstvu. + Klerikalci v Dolu imajo »izobraževalno« društvo, kateremu stoji na čeru prečastiti g. župnik Miha Kastclie. To društvo je kupilo od drž. poslanca g. Povšeta nekdanji, h graščini v Dolu spadajoči rastlinjak, ki je pa sedaj takorekoč v razvalinah, in ga nameravalo prezidati v društveni dom. V pritličju naj bi bila mlekarna, prvo nadstropje je bilo pa namenjeno za veliko dvorano, kjer naj bi se vršile društvene veselice, gledališke predstave, »podučni« večeri itd. Govorjeno — storjeno! — Ubogi kmetje, popust i vši svoje delo na polju, so vozili dan na dan — seveda brezplačno samo Bogu na čast — različno gradivo in na vozili res do 30.000 opek, 7 vozov apna, ogromen kup stavbnega lesa i. dr. Toda kaj sedaj?! Očetje so se začeli praskati za ušesi in tarnati: Ej, to ne bo vse skup nič; »rajtenga ne štima«. Prosili so g. Povšeta, ako ne bi odstopil od kupa, kar jim je on rado-voljno privolil, ker ima baje kupca, ki mu za omenjene razvaline ponuja 300 K več. To bi bilo končno še vse dobro, toda pravi se sedaj materijal zopet proč zvoziti, kar pa. kakor se kaže, ne pojde tako lahko, kajti poprejšnji vozniki so se soglasno izrazili: delali smo tlako in vozili zastonj, ne bodemo pa tega več, naj zvozi proč kdor hoče. Kakor se sliši, ne bode kazalo drugega, kakor opeko, stavbeni les, apno itd. na licu mesta razprodati; ker bi se pa v Dolu težko kdo našel, ki bi toliko tega blaga rabil, bi kak interesent napravil mogoče dobro kupčijo. Ce so klerikalci neumni naj jih škoda izpa-metuje + Deželni odbor kranjski je na pritožbo c. kr. kateheta Oswalda zopet razveljavil sklep idrijskega občinskega odbora v seji dne 29. aprila t. 1., da se poslopje št. 509 dovrši po že izdelanih načrtih arhitekta Holin-skega in brezplačno odda pritlične prostore za ljudsko in dijaško kuhinjo, ki se naj otvori 18. avgusta v proslavo oeem desetletnega jubileja Njegovega Veličanstva in to na hiši št. 590 s primernim napisom ali znamenjem ovekoveči. Cesarjeva želja je bila, naj se njegovega jubileja ne praznuje s hrupnimi priredbami, marveč z deli človekoljubja. Idrijska občina je hotela to storiti z ustanovitvijo zavoda eminentno socijalnega pomena za idrijsko mesto, toda proti temu humanemu in lojalnemu sklepu je rekuriral c. kr. katehet Oswald in deželni odbor, ki mu načeluje c. kr. dvorni svetnik pl. Šuklje, je hitel razveljaviti sklep občinskega odbora. Kakor ni imel Oswald stvarnih razlogov sa priziv, tako jih tudi deželni odbor ne navaja sa razveljavljanje, marveč pravi, da je sklep i!>, kan naoprotnja is *- danim pravomoćnim ransodbam de* želnega odbora, Najrajše bi priobči« li že danes doslovno Oswaldovo pri" tožbo in rešitev deželnega odbora, da bi se videla vsa Oswaldova hudobija in grdo, da brezprimerno nasilje deželnega odbora. Lep donesek pa bo to za spomenico, ki jo bomo ob koncu te zadeve izdali, da se tako vsa lepa klerikalna dela ohranijo spominu. Zelo značilno za današnje kranjske razmere pa je, da vlada k vsemu temu molči in nima nobene moči, da bi preprečila občini škodu* joče nasilje deželnega odbora. + »Slovenski Narod« — povabljen na vseslovanski kongres v Sofiji. Uredništvo našega lista je dobilo tole pismo: »Odbor za prireditev slovanskega kongresa v Sofiji si usoja vabiti cenjeno vaše uredništvo, da se udeleži sestankov, ki se prirede ob priliki slovanskega kongresa v Sofiji. Slovanski kongres v Sofiji se otvori dne 24. junija (7. julija po našem koledarju) in bo trajal, kakor je razvidno iz priloženega programa, štiri dni. Računamo gotovo na vašo udeležbo. Za slučaj, ako imate namen, da pošljete svojega delegata, vas prosimo, da nam pravočasno naznanite njegovo ime, da mu preskrbimo stanovanje. Kot časten naš gost lahko g. delegat prisostvuje vsem javnim sejam kongresa in oddelnim poslovanjem in najsi se na teh čitajo zgolj referati ali pa se razpravljajo vprašanja kulturno - gospodarskega značaja, kakor to odgovarja programu. Vsekakor pričakujemo, da se bo vaše uredništvo odzvalo vabilu ter sodelovalo pri plemenitem delu za slogo in edinstvo med Slovani, čemur bodo posvečeni slovanski dnevi v Sofiji. Z bratskim pozdravom: predsednik S. S. Bobčev; tajnik Iv. D. I v a n o v. Sofija, dne 22. maja (4. junija p. n. k.) 1. 1910.«. Pismo je pisano v bolgarskem jeziku. + Shod v Hrastniku. Shod narodne stranke se je radi zaprek odpovedal. Vendar ima svoj shod isti dan (v nedeljo) ob pol 4. popoldne »Slov. del. podporno društvo«. -f- Razmerje med škofom Flap-pom in Vatikanom. Pred nekaj dnevi so prinesli nekateri hrvatski in slov. listi vest, da je sv. stolica uvedla zaradi raznih deliktov preiskavo proti poreško-puljskemu škofu Flap-pu. Pametnemu in razmere pozna-jočeinu človeku se je ta vest na prvi mah zdela neverjetna, kajti Vatikan pač ne bo postopal proti človeku, ki je njega eksponent in veren izvrševa-hee vatikanske politike, katere namen je: na vsak način zatre t i slovansko bogoslužje pri Jugoslovanih in oškodovati teh poslednje v vsakem pogledu. In res pišejo tržaškemu židovskemu »Piccolu« v četrtek iz Rima — baje od strani, ki je Vatikanu prav »blizu« —, da je vest priobčena v hrvatskih in slovenskih listih, glede preiskave proti škofu Flappu, popolnoma izmišljena, kajti ruvanje slovanskih agitatorjev proti Flappu, nima na papeža prav nobenega vpliva. Pač pa je razmerje — pravi »Piccolov« dopisnik — med papežem in Flappom najprisrčneje, kajti Flapp je škof, ki vrši želje in ukaze Vatikana, v katerega imenu je tudi izgnal iz cerkva svoje škofije slovansko bogoslužje. Da je to razmerje res prisrčno, dokazuje lastnoročno pismo papeževo, katero je poslal Flappu o priliki njegove škofovske 251etnice in katero je bilo polno hvale in priznanja. Ob tej priliki je bil Flapp od papeža tudi odlikovan z najvišjim odlikovanjem. Mi nimamo prav nobenega vzroka, da bi ne verovali kar pišejo »Piccolu« iz Rima, ker vemo, kak protislovenski duh vlada pod sedanjim papežem in njegovim državnim tajnikom Mery del Vallom v Vatikanu. Bolj ko bo kateri škof preganjal Slovane, tem večje bo njegovo zasluženje v Vatikanu. Zato pa ni izključeno, da bodo enkrat Flappa — ki se je izkazal izvrstnega zatiralca9 hrvatskega elementa in slovanskega bogoslužja — proglasili — svetnikom! -}- Le ne hvalimo prezgodaj! Od Drave na Štajerskem se nam piše: Ob zadnji okrajni učiteljski konferenci za okraj Celje in okolico dne 4. junija t. 1. v Celju, se je baje predlog glede poslovnega jezika slovenskega pri okrajnih učiteljskih konferencah, glede spisovanja uradnih zapisnikov v slovenščini ter glede uradovanja s šolskimi oblastvi v slovenskem jeziku — sprejel soglasno. Dobro! Ze davno je bil čas, da se je tozadevno kaj ukrenilo. — A sedaj pa pazimo in glejmo, kako se bode predlagano v praksi izvajalo. Ne hvalimo kaj, kar ni hvale vredno; marveč zaslednjmo, kako se bode izvrševalo, kar se mora odslej vršiti! — Sicer je okrajni šolski nadzornik, Supanek, ob zadnji okrajni konferenci v Celju zaklical cesarju slovenski »Živio«, a vse svoje uradno poročilo je čital le v — nemškem jeziku. + Prade ae poslavlja od politike. Na zaupnem shodu v Liberci se je izjavil bivši minister Prade, da so hoče umakniti is političnega življenja ter odložiti svoj državnozborski *f6.OO0 kron ministrske penzije, obenem je pa predsednik nove banke »Oeeterr. Indnstrie- nnd Handels- bank«. Torej nima politika za njega ni kakega interesa več. Njegov naslednik bo baje neki dr. Perko, ki je znan kot velik hujskač iz raznih shodov v Nemčiji. -f-* Nadomestne drzavaozborske volitve na Štajerskem. Klerikalcem mora biti zelo veliko ležeče na tem, da si osvoje bivši Ježovnikov volilni okraj. Da je temu res tako. priča dovolj način njihovega ostudnega boja proti kmečkemu kandidatu. Kacu. Najprej so poslali v 1h>j nekega Zc-liota. ki je potem jh> klerikalnih listih razglasil, da so ga »lilieralni tolovaji« napadli in skoro napol ubili. Stvar pa je kot agitaeijsko sredstvo proti narodni stranki služila samo par dni, kajti hitro se je \sa javnost prepričala, da je bil dotični tia}»ed docela izmišljen edino v to svrho, da se je moglo napadati pristaš«' narodne stranke. Potem so prišli klerikalci z dolžitvijo, da se je narodna stranka zvezala z nemškutarji. Celo o pismeni pogodbi vedo nekaj povedati, čeravno je vse skupaj gola klerikalna izmišljotina. Klerikalci naj samo malo premislijo, kdo je najltoljši podpornik neništva med Jugoslovani, pa bodo prav lepo tiho o zve/, i med liberalci in nemškutarji. In navsezadnje so klerikalci začeli pisati 0 kandidatu Kacu. da je malobese-den. Kac Malobesedni, to je njihova najljubša označba neodvisnega kmečkega kandidata, .le pač težava, ker ne morejo klerikalci dobiti no-}>ene napake na nasprotniku- Ker mu že ne morejo prav niče>ar očitati, pa pravijo, da je malobeseden. Prav otročji argument! Klerikalci bi pač Mioraii vedeti, da mnogokrat vec doseže malobeseden, pa značajea pasla nec, kakor kaka velikonočna poslanska raglja. Kar pogledajo naj svojega največjega ragljača. pa bodo uvideli, da je gorenja trditev resnična, fvaglja in raglja tam po Dunaj«, pa M' uolnma duša nt1 zmeni zanj. Iz povedanega torej jasno sledi, da so bili štajerski kmetje zelo srečni pri izbiri svojega kandidata, kajti pripravili so klerikalce v tako zadrego, da >e morajo v boju proti Kacu |K)služe-vati najbolj podlih, pa tudi najbolj bedastih sredstev. te bodo neodvisni kmetje storili svojo dolžnost, potem je zmaga njihovega kandidata nad farovškim kandidatom profesorjem Verstovškom zagotovljena. -f- »Narodni Dnevnik« je izšel vreraj v či>ti deviški obleki. Prva stran je namreč popolnoma l>ela. pa tudi tretjo stran je državni pravdnik nekoliko »osnaži 1«. Za slovensko napredno časopisje naša državna y»ravdništva res čudovito skrbe. -f- Škofovih brošur brez konca in kraja. Škof ljubljanski je predvčerajšnjim zopet poslal v svet novo knjižico, to pot V škofovi. namreč višnjevi barvi, ne v korarski barvi, kakor zadnjič. Brošura ima naslov: »Dekletom. Prvi zvezek: Krščansko življenje. Spisal i* Anton Bonavcntu-ra. V Ljubljani 1910.« — Tudi v tej brošuri razpravlja škof o delikatnih stvareh, dasi mu za razpravljanje o rakih vprašanjih manjka vseh predpogojev, poznanja sveta in fizijolo-gičnega. kakor psihologičnega znanja. Nečemo se spuščati v pretredovan je tega. kar piše škof o počutuo-^ti. strasteh, izkušnja vali. grehu nečistosti, vzrokih greha, izprijenem spolnem nagonu, mislih, željah, dejanjih, plesih, samotnih sestankih, grešnem znanju itd., saj pozna občinstvo škofa že dovolj iz drugega njegovega literarnega dela. Ves spis kaže, da škof še pojmu ni mu o ženski naravi in da teško vprašanje o žen-stvu pretresa in rešuje z omejenostja srednjeveškega kapucina. Toda nekaj drugega je v tej brošuri, na kar 1 reba opozoriti slovenski *vei. Škof je postal horribile seriptu! modernist. To se razvid^ iz sledečega stavka v tej višnjevi knjižiei (stran 4.): -Kdor je po svojem zadolžen ju zunaj nje (sel. sv. cerkve) se zveličati ne more.« S tem nazorom se je postavil škof v direktno nasprotje s temeljnim naukom katoliške cerkve, ki pravi, da nikdo, ki ni krščen, ne bo zveličan. Škof pravi torej s tem. da so tudi tisti lahko zveličani, ki o katoliški veri ničesar ne vedo! Dobro, to nas jako veseli. Kako bo škof to svojo trditev zagovarjal pred poglavarjem, je njegova stvar. '-f- »Jugoslovanska Zveza« k otvoritvi bosanskega sabo rja. Jugoslovanska Zveza je sklenila stopiti v dogovr s fK>slanci hrvatskega in dalmatinskega saborja, da skupno odpeljejo deputacijo v Sarajevo k otvoritvi saborja. V tem skupnem jugoslovanskem odposlanstvu bo Jugoslovanska Zveza imela dva zastopnika. '-f-' Zopet beračenje. Jezu i t je hočejo zgraditi novo veliko cerkev. Mi jim te pravice ne odrekamo, če sami posežejo v svoj žep. Toda to velikansko vsoto hočejo izprešati iz ljubljanskega ljndetva. »Slovenec« že mole- duje in prosi in poživlja: »Treba bo ie velikih vsot . . . Na dna tedaj % darovi!« V Ljubljani nimamo prav nikake potrebe sa nove eerkve, ie teh je preveč. Imamo pa mnogo drugih ]K>treb. In mi mislimo, da je ljudstvu bolj pomagano, če ae aatanav« Ijajo dobrodelne naprave, nego pa dragocene cerkve. Ljubljančani se zaradi tega prav lepo zahvaljujejo za ta novi davek. -f Is dunajskega krsčaaskoaoci-alnega tabora. Sodnijske razprave proti H rabi in dr. Neuinaverju, dunajskemu županu, se bodo vršile v drugi polovici meseca julija. Zoper Ural*) so vložene štiri tožbe zaradi razžaljenja časti, in sicer so tožitelji: 1. Aimanii in Bielohlawek; 2. kr-ščanskosocialni člani nižjeavstrijske-ga deželnega zbora; 3. člani krščan-skosocialncga državnozborskega kluba; 4. člani meščanskega kluba. Župana dr. Ncuuiaverja toži zaradi razžal jen ja časti občinski svetnik dr. Mittler. Bo menda precej umazanega perila. + l žaljeni predsednik volilne komisije. Ko je v j>etck po državno-zborski volitvi na Reki izročil predsednik volilne komisije bivšemu reškemu županu, Mavlanderju, mandat, je pripomnil: »Izročam Vam ta s pomočjo korupcije pridobljeni mandat!« Mavlander se je takoj zavaroval zoper to. Predsednik drtige volilne komisije je zaklical temu predsedniku: »Sramujte se, da se pri državnem aktu tako obnašate!« Pa resnično bo očitanje korupcije vendarle! -j- Dunajska konzularna akademija. >Pester Llovd« poroča o izletu gojencev dunajske konzularni' aka- uen na Ogr^l m izrazu svoje veliko veselje, ker >o profesorji in gojenci popolnoma zmožni ogrskega jezika. Mi to tudi popolnoma odobravamo - naj se nauče ogrskega jezika. Konzuli imajo predvsem nalogo zastopati interese države v tujih državah. l)*-l te svoje naloge izvršujejo s tem, da branijo in varujejo naše avstrijske izseljence. In dejstvo je. da je pretežna večina teh avstrijski!) izseljencev, ki si v Ameriki in drugod iščejo kruha, slovanska, posebno pa slovenska in hrvatska. Naravna poslediea tega je. da morajo konzuli, ki hočejo zastopati interese teh slovenskih in hrvatskih izseljencev, razumeti predvsem jezik teh izseljencev. Tega pa danes ni! Imamo sicer v Novem Jorku rojaka, podkonzula dr. Scln.vegla. toda to še nikakor ne zadošča. Me roda jn i krogi naj delajo na to. da se na konzularni akademiji poučuje tudi slovenščina in hrvaščina, ker le potem bodo konzuli mogli prav zastopati interese avstrijskih narodov. Rodoljuben dar. Gospod dr. J os. C. O b 1 a k , odvetnik v Ljubljani je imenom svojega klijenta gosp. Hinkota Suttnerja, trgovea urami v Ljubljani, izročil društvu slovenskih književnikov in časnikarjev svoto 1 K. za katero darilo se mu društveni odbor toplo zahvaljuje. — Nadalje je daroval g. S u t t-ner Slov. plan. društvu 50 K in družin sv. Cirila in Metoda tudi 100 K. S tem se j«' pokazal g. Sutt ner res pravega naprednjaka. Bog ga živi! - Za ponesrečene Srbe so poslali: K. S. o K; Fran Kalmus, Ljubljana 10 K; Jaroslav Kalmus, Ljubljana 1 K; Kand Kalmus, Ljubljana 1 krono; Ivan Mejač, trgovec, Ljubljana 5 K; Fani TVilina, Ljubijai a 1 K; Ivan Grobelnik, trgovec, Ljubljana o K; Viktor Roh rmanu. Ljubljana 5 kron; Josipina Verčič mlada narod-njakinja nabrala pri strankah v Cerkvenih in Trnovskih ulicah 16 K 60 vin.; Fani Bratuž, Ljubljana 1 K; dr. Otmar Krajec, sanitetni svetnik in mestni fizik, tu 20 K; Fran VVisjan, izdelovalec vozov 5 K. čebelarski shod v Žel i m I j* h se vrši v nedeljo 12. t. in. ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval o čebelarenju na med g. nadučitelj Li kozar. »( udeži« v Novem Lurdii. Ze večkrat se je slišalo, kakšni »čudeži« se gode v novem Lurdu pod Gorjan-ci na Dolenjskem. Ljudje so se smejali, češ, novi Lurd so napravili bi-stroglavci, da bi zabitim ljudem praznili žepe. Kakor pa se kaže, bo tega smeha kmalu konec, zakaj zgodile so se vendarle stvari, ki so močno podobne čudežem. Tako živi nekje na Dolenjskem župan, ki ga je hudo razžal i I a njegova gospa soproga. Ker pa se gospod župan zaveda, da je izvoljen po katoliških načelih, se ne da žaliti, tudi svoji soprogi ne. Oziral se je torej na svoje župansko dostojanstvo in vslcd tega ni mogel gospe soprogi kar tako odpustiti storjenega žaljenja, marveč ji je napovedal dvoboj. Ta se je vršil brez sekunda n to v. Nesreča pa je hotela, da sta bila oba ranjena, vendar gospod župan veliko bolj, kakor gospa soproga. Ker je pa gospa soproga jako usmiljenega srca in je videla, kako je gospod župan ranjen, je od žalosti pobegnila od doma za več dni. Kuponov sin je hodil s solznimi očmi ma- ter prosit, naj gre domov, češ, saj so eos is boljši, 6n ae ni bati prisada in saj as jim kraste ie eoos. Toda mati sa ni dala progovoriti. Na to ae je pa g. sapam spomnil novoga Lorda ter obljubil sebe in soprogo na božjo pot, če pride mati županja zopet domov. Gospod župan je najel dva moža ter po njih sporočil gospe soprogi svoj namen. In res je pomagalo; gospa soproga je šla precej domov. Gospod župan so dali pripraviti »ohcet.< in veselo se je razlegal glas harmonike daleč na okrog. Ko je bila »ohcet« pri kraju, sta se gospod župan in gospa soproga res odpravila v novi Lurd pod Gorjanci in čim so se gospod župan umili z lurško vodo, so jim naenkrat vse hraste odletele. Prišli so domov popolnoma zdravi, in kako morejo ljudje zdaj še govoriti, da je novi Lurd sleparija. »Čudeži« se množe. Ali ni to pravi čudež. Tudi neko žrebc je na prečudovit način ozdravilo. Bilo je že skoro crkne-no, pa kadar je bilo polito z vodo iz novega Lurda je bilo koj popolnoma zdravo. To potrjujejo različne priče. Kaj ko bi žrebetov gospodar poleg bergel j, ki vise v novem Lurdu, obesil še konjski rep? Tečaj za gozdne in lovske čuvaja v Radovljici. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo pr i redilo bo v mesecih julij-avgust 1910 v Radov-ljiei šest tedenski tečaj za gozdne in entedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo spejemali izključno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski čuvaji. Podelilo se bo obiskovalcem šesttedenskega gozdarskega tečaja 8 podpor po 70 K in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 kron. Prošnje, ki se morajo vložiti najpozneje do 20. junija 1910 pri kranjsko-pri morskem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. da je dopolnil IS. leto; 2. da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi: 3. ima doprinesti nravnost no -pričevalo; 4. od gospodarja (pri katerem je vslnžben). izdano spričevalo o dosedanji gozdarski ali lovski službi; 5. zdravniško spričevalo o sposobnosti za službovanje v goratih krajih, poslednje velja pa le za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali v lovski službi: 0. potrjeno ubožno spričevalo v slučaju, da nameravajo prositi za podporo; 7. od vseh prosilcev brez izjeme se Pa zahteva od c. kr. notarja ali od občinskega urada poverjen reverz, s katerim se zaveže prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroške. Šesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične z 18. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske paznike z 22. avgustom 1010 v Radovljici. Aljažev dom. Stavba novega Aljaževega doma vrlo napreduje. Izdelava jo se že prostori, v* prvem nadstropju je sedem sobic že popolnoma prirejenih in vsi prostori se i/gotove, kakor je zanesljivo pričakovati, do konca tega meseca. Na praznik sv. Petra in Pavla in sploh od L julija naprej bode Aljažev doni popolnoma oskrbovan; za sedaj je pa tudi provizorično oskrbljen s pijačo in mrzlimi jest vina mi in tudi prenočevati je že mogoče v stari Aljaževi koči in v nekaterih sobicah nove stavbe. Višja obrtna šola v Celovcu. Vlada hoče eelovško strojno in obrtno strokovno šolo izpopolniti v višjo mehanično - tehniško obrtno šolo. Seveda se pri tem ne bo vlada prav nič ozirala na potrebe slovenskega prebivalstva na Koroškem. Dobro bi pa vendarle bilo, spomniti ob tej priliki našo pristransko vlado na to, da bivajo na Koroškem tudi Slovenci, ki bi tudi radi obiskovali obrtno šolo ter se izobraževali za dobre obrtnike — seveda s slovenskim poukom. Slovenk si žele. Za turnarsko slavno&t iščejo celjski nemškutarji slovenskih kmečkih deklet, da bi stregle Nemcem, ki se jutri pripeljejo v Celje. Pri tem poslu pa nemškutarji nimajo posebne sreče. Dobili so le nekaj nemškutarskih »fraj-lic«, ki so pri pravi jene »za vsako postrežbo«. Ker bodo gotovo tucM celjske nemške »frajliee« zelo postrež-ljive, bodo lahko prišli nemški »gau-turnarji« do polne veljave. Slovenska dekleta pa so preponosna, da bi si pustila omadeževati svojo čast po nemških »turnarjih«. General, ki ni klerikalec. Komi komandant v Gradcu Kari Schikof-ski je hotel dati civilno poročiti svojo hčer, pa je ženin zbolel. Torej avstrijski general, ki se enkrat ni zbai premogočne klerikalne gospode! Smrt na dirkališča. V sredo se je vršilo na tržaškem dirkališču Montabello predzadnje dirkanje v tej sezoni. Dirke se je udeležil tudi znani sport man (iOletni Josip Roesi, ki se je nameraval s to dirko posloviti od dirkališč. Na koncu dirkališča je zadel Bosai s svojim dirkali-skim vozom a tako silo ob drug vos, da je odktel t mrak ter priletel a glavo na zemljo. Občinstva se Je polotila groza, ko je videlo ta prisor. Roesi ju so takoj priskočili na pomoč sdravniki, toda bilo je brezuspešno. Zlomil si je tilnik in si pretresel možgane. V nekaj minutah je bil mrtev. Tatvina v Trstu. Nekemu trgovskemu uradniku v Trstu je bilo ukradenih 1600 K. Uradnik trdi, da mu je bila svota ukradena iz suknje, ki je visela na steni. Vsled prijave na policiji sta bila dva tovariša do-tičnega uradnika aretirana. Toda pri njima niso našli niti denarja niti denarnice. Policija je aretirala tudi ljubico enega teh osumljencev, neko varietetsko pevko. Vsi trije trdovratno taje. Raspis učiteljskih služb. Na eno-razredni ljudski šoli v Koritnici je razpisana stalna učiteljska služba.— Na dvorazredni ljudski šoli je razpisana služba nadučitelja. Obe prošnji je vložiti do 9. julija. Elektroradiograf »Ideal«. Hotel pri »Maliču«. Zraven glavne pošte ima od sobote 11. do torka 14. junija sledeči spored: Življenje metulja. (Originalni posnetek.) Kleparska prigodba. (Komično.) Izabela Ara-gonska. (Zgodovinska drama.) Luka kupuje ptiče. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Pot na Ledeno morje. (Originalni posnetek.) Grehi očetov. (Drama.) Pretkan slepar. (Komično. Privlačno!) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. Slov. Filharmonija. Cirkus - varietć Apollo je priredil sinoči svojo prvo predstavo, ki je bila jako številno obiskana in so vse točke žele mnogo priznanja. Produkcije akrobatov so izborne, umetna strelca sta nekaj izrednega vprav čudovitega, amerikanska plesna ekscen-trita, komična in muzikalna akrobata, dresirane mačke — vse je zaslužilo pohvalo. Občinstvo se je jako dobro zabavalo. Predstave so vredne priporočila. Nesreča. Ko je včeraj nesla 50-letna oženjena delavka Uršula Mi-helieeva pri zgradbi nove Privskov? hiše v Prisojni ulici v III. nadstropju malto, se ji je zvrtelo v glavi in ker se ni imela nikamor (»prijeti, je omahnila in padla 5 m globoko. Pri paricu se je na levem očesu, na levi roki in nogi tako poškodovala, da jo je morala policija, ko je izvedela o nesreči, na odredbo g. dr. Ulnerja odvesti v deželno bolnišnico. Nesreča se je pripetila ob 10. dopoldne in je najlepše še to, da sta polirja poško-dovanko takoj spravila v klet, kjer je bila brez vsake zdravniške pomoči do polu 2. popoldne. Hišo gradi »Kranjska stavbna družba«. Strela udarila v poštni urad. V četrtek popoldne ko je divjala strahovita nevihta malone po vsem Kranjskem, j«1 treščilo v )>oštni urad na Rakeku. Uradnik g. Lenassi je bil malo minut poprej zaprl aparate. To je bila prava sreča. Strela je udarila v žico s tako silo, da je poškodovala vse aparate in vse razmetala. Samo previdnosti g. Lenassija se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Pogrebi se od dne 5. t. m. dijak III. gimnazijskega razreda v Rudol-fovem 141etni Karel Vrisk. Deček je za svojo starost srednje velikosti, rjavih las. obrvi in oči. okrogloličen in širokega nosa. Pri odhodu je bil oblečen v črno obleko, je imel črn klobuk, čevlje na zadrgo in srebrno uro s srebrno tenko verižico. Kjer se ustavi, naj ga naznanijo najbiižnji varnostni oblasti, policiji ali orožni-štvu. Tatvina. Tovarnarju g. Milanu Ivančicu je bila dne 6. t. m. v Svetjah pri Medvodah iz suknjiča, ki je visel pri oknu, ukradena listnica, v kateri je bilo 200 K denarja, več kupčijskih pisem in vozni listek za državne železnice s sliko za leto 1910. Pred mesecem pa mu je bil iz predsobe ukraden »Prizma Binoele« z napisom »Solluv«, vreden 150 K. Kolo ukradeno je bilo predvčerajšnjem med 8. in 9. uro zvečer g. Tomažu Mencingerju izpred prodajalne na Resljevi cesti. Kolo je že zelo obrabijno in vredno 60 K. Prednje kolo ima belkast, zadnji pa rdečkast obroč. V Gradašco je padel včeraj dveletni Viktor Habrovšek iz Cerkvenih ulic. Ker je bila voda 1 m globoka in se je dečko že potapljal, je skočila v vodo vdova Helena Valušnik in otroka rešila gotove smrti. Izgubil je častniški sluga Jožef Blaža i^ečo, konjsko odejo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z jnžnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev in 20 Hrvatov-. V Heb je šlo 25, v Buchs 30, v Bregenc 19, v Meran 26, v Friesach pa 10 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 40 Lahov, na Tirolsko 17, v Gosposveto pa 25 Sumarjev. Posredovalnica sa delo in službe N. D. O. Sprejme se: 1 parketni pred-delavee za stalno mesto in z dobro plačo, 4—5 dobrih mizarskih pomočnikov, plača po dogovoru, 1 klepar (takoj), 1 hlapec. Slnibe iščejo: 1 že-lesostmgar, pisarniški pomočnik, na Tsa dala, 1 mladenič a tr- govsko izobrazbo, & sftugi. Pojasnila' v »Narodni delavski organizaciji« od 5.-8. ure zvečer. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodja, 4 kontoristi, 3 korespondenti, 2 poslovodja, 3 potniki, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik galanteirijske stroke, 5 blagajničark, 1 kontoristinja, 5 prodajalk, 12 učencev, 2 učenki. Službe išče: 2 knjigovodij, 4 kontoristi, 3 korespondenti. 2 poslovodja, 2 potnika, 18 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinj, 5 blagajničark, 6 prodajalk, 4 učenci 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Uradne vesti. Pri okrajni sodni ji v Radovljici bode 1. julija dražba zemljišča vi. št. 37 kat. obč. Mošnje. Zemljišče je cenjeno 1618 K 66 v, Najmanjši ponudek znaša 1079 K 12 v. — Dne 19. julija bo pri okrajni sodni ji v Litiji dražba polovice zemljišča vi. št. 222 k. obč. Dole. Določena vrednost 5303 K 32 v, najmanjši ponudek 3535 K 54 v. — Dne 27. julija bo pri okr. sodni ji v Črnomlju dražba zemljišč vi. št. 34, 27\ 282, 283, 728. 871 k. o. Črnomelj, vi. št. 160 k. o. Loka in vi. št. 337 k. o. Majerle. Zemljišča so cenjena 11.000 kron. Najmanjši ponudek znaša 7333 K 33 v. narodna obramba. Delovanje »Siidmarke« v Št. IIju, Nemci vedno naglasa jo, da imajo njihova obrambna društva edinole namen braniti ogrožene nemške kraje. Toda to ni res! Nemška obrambena dustva a la »Siidmark« in »Schul-verein« germanizirajo slovenske kraje in pripravljajo pot Nemštvu do Adrije. Pri tem jih podpira Nemčija, in sicer oficielna in neoficielna, z ogromnimi denarnimi podporami. To, nam Slovencem, pa tudi državi škodljivo delovanje so spoznali tudi nekateri nemški listi, kakor »Reichs-post«, »Linzer Volksblatt«, »Grazer Volksblatt« ter postavili na pranger to početje teh društev. Seveda ti klerikalni listi tega niso storili iz ljubezni do slovenskega naroda, temvor iz edinega vzroka, ker ta društva naseljujejo po slovenskem ozemlju bankrotne in tudi sicer propadle protestantske družine iz Nemčije. Vsled teh odkritij je vodstvo društva »Siidmarke« vložilo tožbo proti »Linzer Volksblattu« in sicer hote zoper voditelja tiskarne in ne zoper odgovornega urednika. »Siidmarka« si je bila v svesti, da res tako postopa, kakor so ji očitali ti listi, in je dobro vede-la, da bodo dotični listi to postopanje tudi dokazali. In vsled tega je tožila voditelja tiskarne, ki nikakor ni odgovoren za časopis. »Siidmarka« je morala odstopiti od tožbe ter bo plačala vse stroške. S tem je pa dokazano, kakšne namene ima »Siidmarka«. To početje tega društva je dobro podpisano v dokazilnih spisih, katere je predložil dr. Mavr kot zastopnik obtoženca. Navesti hočemo edinole delovanje »Siidmarke« v Št. Uju. »Od katoliškega Nemca Krumb-bolza je kupilo društvo »Siidmarka posestvo za 54.000 K ter ga razdelilo na tri dele. En del so dali protestantskemu peku Eberle. Drugi del je dala »Siidmarka« rajhovskemu Korn-heislu. Ta je bil kot protestant rojen, pozneje je postal katolik ter pustil svoje otroke krstiti. Ko ga je »Siidmarka« naselila, je postal zopet protestant in hoče tudi svoje otroke do tega pripraviti. Tretji del je dobil rajhovski protestant Kiibler. — Neko posestvo katoliškega Nemca Ham-merja je bilo kupljeno za 16.000 K, čeprav je bilo cenjeno samo na 8000 kron. Tam so naselili rajhovskepa protestanta Otta. Posestvo katolišk. Nemca Wagnerja so kupili za 64.000 kron (vrednost 50.000 K). Naselili so na njem rajhovskega protestanta Scholla. — Posestvo kat. Nemca pl Kahlerja so kupili za 16.000 kron (vredno 10.000 K). Tam so naselili dva protestanta, od katerih je eden krojač. — Katoliškemu Nemcu He gerju so odkupili posestvo ter na njem naselili nekega čevljajrja iz Ogrske po imenu Nje. — Posestvo kat. Nemca Bundlechnerja je kupil0 društvo za 44.000 K (vrednost 36000 kron) in so na njem naselili inozemske protestante. — Od Slovenca Ko-lariča so kupili neko posestvo za 15.000 kron (cenjeno na 10.000 kron) ter tam naselili nekega protestantskega mesarja iz Saksonskega. — Neko drugo posestvo Kolaričevo so kupili za 44.000 K (vredno največ 20.000 K) ter tam naselili nekega protestanta. — Od Slovenca Zorkota so kupili posestvo za 17.000 K (vredno 10.000 K), ter tam naselili nekega protestantskega metlarja is Virtem-berikega. — Od Slovenca Proča so kupili posestvo za 32.000 K (vredno 16.000 K), od Slovenca Kočnika posestvo za 14.000 K (vredno 10.000 kron), od Slovenca Brusa posestvo za 40.000 K (cenjeno na 32.000 K Na teh posestvih so tudi naselili raj- hovske protestante.'t T* podatki kažejo v pravi luči vseneLJŠkc delovanje. Toda naši me roda jn: krogi, pred vsem vlada še zdaj ne izprevidi. kam plovemo T' podatki JM tudi spričrv jejo. kako potrebno je naše obrambno društvo »Branibor' Poživljamo vse narodnom isleče Slovence, da pristopijo k temu društvu in, da s tem pomagajo zagraditi nemško prodiranje proti jugu. »Družba sv. Cirila in Metoda« ima od razprodaje »Kolinske kavne primesi«,ki je naprodaj njej v korist, precejšnje redne letne dohodke, kar je zdaj, kc izdatki »Družbe* za slovensko manjšinsko solsivo rapidno rastejo, prav velike važnosti. Zato nozivljamo slovenske gospodinje, da povsod zahtevajo izrecno lc kavno primes iz »Kolinske tovarne« v Ljubljani, ki je na prodaj v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«. DruJtusna naznanila. Sokolski zlcti in naše občinstvo. Zatrobil je školski rog. sokolske srajce rdijo zopet, bliža se lahkih korakov mogočna sokolska četa. Občinstvo se zbira in nemo gleda nemo četo. Okna se odpirajo, da se zopet zapirajo. Videl je. tudi slišal, ali občutil ni. Videl je lepo barvo, skladnost in prožnost korakov, slišal je ubranost rogov in godbe, toda srce mu je pri pogledu ostalo ravno tako hladno, kakor oni večer, ko je oko opazovalo nemo romanje za meglenega ko- i ti a. Občinstvo morda celo vpras-u-kaj so. kaj hočejo. Odgovora ni, ue ve. kaj hoče sokolstvo. kje in kakšni so njegovi cilji srce ostane ne-■ ■;»:.«» i »plim, » isl im čnst ■ •m. ker razumu nedostaja jasne sodbe. Čuje-□ da se bo vršila velika sokolska ivnost prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Koliko priprav in u-k« ga rcs- v»ga dela v telovadnicah. Koliko sej, h^sed in načrtov pri odborih in odsekih. Pokazati se hoče teško priborje- i plodove, ki jih je rodila vztraj-i »t in ona globoka ljubezen, ki žrt-^je vse, samo da bi uzrla lične, kre-j»ostne in krepke sinove v slovenskem narodu. Toda, komu pokazati? Vsem, ki se prištevajo k onemu narodu, za katerega dela Sokolstvo s ^to nesebično požrtvovalnostjo, ki r zabija sebe samog;?. V soboto ču- 'in: »Prijatelj, kam greš jutri?« — Odgovori: »Odpeljem se na gore, m nujne trgovske opravke, večja mešana družba >^ na> odpelje na kmete itd.« — Odmevi: »Osebne zabave čemo. denarja čemo.« In ti odmevi prihajajo iz naših oficijelnih, poloficijalnih, trgovskih in uradniških krogov. »Sokol« je ostal sam! Tisti narod pa. ki se Tako rad trka na prsi > klicom: ponosni >mo nate, narodna vojaka, je otekel, ostala je le ščiea zvestih borilcev j Sokolov« sa mijena in zapuščena, z malim m na zmago. Ti pa, narod, glej, ~. -aj. misli in občuti! Sprevod Sokolske sape Ljuhlja* na I. se vrši jutri v nedeljo 12. t. m. po že naznanjenih ulicah po slodo-rem redu: godba, zupno predsedstvo. :>n.i zastava z dvema sabljačema, rr-zentančna četa. trobent s ski ;. Sokol Ribnica z odsekom, Lašče in Sodra žica. Sokol Šmartno-Liti-:n z odsekom Vače, Sokol Kamnik. Sokol Št. Vid, Sokol II. in Sokol I. iz Ljubljano. Radi kazine ne pojde sprevod sokolske župe Ljubljana I. po Selon-burgovi ulici na Kongresni trg, temveč po Prešernovi in \Volfovi ter od Kongresnega trga potem dalje. K tej tzpremembi je odbor pregovorila - svojimi dobrohotnimi nasveti na^a za obči blagor vseh materinsko skrbeča vlada. Pripomnimo samo še, da v slovenski Ljubljani v prihodnje n*' bodemo nikoli \or pustili odrivati v različne ulice, tudi ne, ako je vla-• bolj nam naklonjena. ^Sokolska Župa Ljubljana I.« * novno vabi vse brate »Sokole« in ljib prijatelje na J. župni zlet, ki se rši jutri v nedeljo, dne 12. t. m. na Ledini. Spored javnega sprevoda se o spremenil v toliko, da se is'i vrši / Dunajske ceste DO Pr«-somovi, Wolfovi uliei in ne skozi Šolenburgo- -o nlieo i?i Kongrsni trg. kakor je ►ilo prvotno določeno. -— Vesel i čn i -♦•k nazTianja, da je prejel od Ko- Rske tovarne za kavine primesi 1000 kosov tega slovanskega blaga. V zalogo jih prevzame br. Lušin, \>'dja kmečkega štanta, po 9. zvečer r»a bo pol zastonj, ped za denar. — Odbor sokolske župe vljudno prosi -e mojstre in gospodarje, da naj v nedeljo 12. t. ni. ne zadržujejo svojih uslužbencev od sokolske prireditve in tega, kar je dopoldne z zletom v z\ * zi. — Kokolskega Evangelija II. zvezek izide danes in se ga bo jutri na sokolskom zletu na Ledini prvič a z prodaj al o. kal U.« posivlja vos svoje člana, da se udeleae JuUiinjagn sksta Sokolsko žnpe Ljubljana L Odhod ob 6. uri zjutraj na državni kolodvor, da sprejmemo brate iz Kamnika Na zdar! »Politično In Izabrao* valno dro- sivo sa Dvorski tkraj« priredi jutri, v nedeljo, dne 12. t in rodbinski iz-1M na Brdo pri Viču. Zanimanje za izlet je vsestransko, kar naivs društvo posebne -ii m peti je is ker loki kraj nad v«e »di lično. Krasna plan j« v a. plesišče n* prostem. *kc»H zaba* nega prostor« senčnat gozr* barabo raši, pevci, harmonika. Preski bi jen» je tudi za dobro postrežbo. Do Br da je le pičla '*ra počasnega hod" Zbirališče točno ob 2. popoldne v gc stilni pri Franceljnu na Tržaški cesti, približno 100 korakov naprej od mitnice. Občni zbor »Mladike«. Žensko vzgoje val no in naobraže valno društvo »Mladika« ima svoj letošnji redni občni zbor v petek, dne 1. julija ob šestih popoldne v pritličju društvenega internata v Gosposki ulici št. 8 s sledečim dnevnim redom: 1 Nagovor predsednice. 2. Letno poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajni-čarke o računskem zaključku za tekoče in o proračunu za bodoče upravno leto. 4. Poročilo računskih preglednic. 5. Volitev računskih preglednic za bodoče upravno leto. 6. Samostojni predlogi, ki jih je vsaj 8 dni pred občnim zborom pismeno predložiti upravnemu odboru. 7. Slučajnosti. K prav mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor. Slov. del. pevsko društvo »Slavec« se udeleži v dneh 25., 26. in 27. junija 1010 oOletniee pevskega društva »Hlahol« v Taboru na Češkem. To bratsko društvo je delovalo pri tako krasno uspeli 251etniei Slavca« \ Ljubi jam. Na povrat k u iz Tabora poseti pevski 7l>or še nekatera druga češka mesta in lovsko razstavo na Dunaju, katera je tudi iz obrtnega stališča jako poučna. Za »Tabor narodnega delavstva« vlada med občinstvom, posebno pa med slovenskim delavstvom, splošno zanimanje. In to tudi upravičeno, saj je znano, da so vse prireditve »Narodne delavske organizacije« neprisiljeno zelo zabavne. Poleg tega je pa tudi restavracija gosp. Goršeta pri : Xovem svetu« splošno znana, tako glede dobre kuhinje, kakor tudi dobre kapljice, tako da bode vsak pose? nik veselice postrežen v vsakem oziru. Veselični odsek »N. D. O.« se trudi, da poskrbi za kolikor mogočo zabavo in veselje na »Taboru«. Tudi damski odsek se že pridno pripravlja tako, da bode letošnji »Tabor« nekaj izrednega. Opozarjamo torej že danes občinstvo in slovensko delavstvo, da naj bode vseli geslo: »V nedeljo, dne 26. junija vsi na »Tabor narodnega delavstva« k »Novemu svetu«!« — Kegljanje na dobitka povodom »Taborja' se prične jutri v nedeljo, dne 12. junija na kegljišču pri »Novem svetu« ob 0. dopoldne in traja do 9. zvečer. Dobitki so sledeči: T. dobitek M K; II. dobitek 20 K; III. dobitek 15 K: IV. dobitek 10 K; V. dobitek za največ serij 5 K in šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. — Vabimo torej kegljače, član*- in somišljenike »N. D. O.«, da se pridno udeležujejo kegljanja! »Češkoslovenski klub«. Ustanov-ni občni zbor »Češkoslovenskega kluba« se vrši v soboto dne 18. t. tu. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora odobrenje pravil, volitve, slučajnosti. - (as in lokal se p avo-časno naznanita. Pogrebno in podporno društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne )2. junija svojim članom in njihovim družinam prvi družinski izlet. Zbirališče je pred Trubarjevim spomenikom. ča> odhoda je ob pol 2. )>opoldne. Izletniki pojdejo j>o večni poti v Zgornjo Šiško h gosp. Fr. Zajcu št. 105. V »Narodni čitalnici« v Novem mestu so gostovali 4., 5. in 8. junija člani slovenskega gledaiišča v Ljubljani pod vodstvom g. Hinka Nučiča. Prva \ečera so vprizorili »Sebastija-na. velikega kneza georgijskega« in »Crni madež«. Igrali so prav is vrstno v splošno zadovoljnost občinstva. Tretji večer je bil dramski, operni in operetni. Igrali so šalo igro »Brat Sokol« jako spretno; zlasti se je odlikovala Nanča, kuharica pri koruzi. A žal i bog je »Brat Sokol« tako slaba igra, da je škoda truda za njo. Gostujoči giralci bi morali upoštevati, da ni v vseh mestih, oziroma trgih onako občinstvo. Novomescani imamo že večje zahteve v umetnosti. Zato naj opuste ljubljanski igralci prihodnjič pri nas poleg »Brata Sokola« tudi točki »Zaljubljeni rezervni kadet na jesenskih vajah« in »Izlet na Vače ali raztrgane hlače, kar pač ne -pada na večji oder. Sicer pa vsa čast k nam došli m igralcem; gdč. Peršljeva in Thalerjeva sta nas očarali s svojim nastopom in obaalujemo, da nas je prva pri programu prikrajšala. Režija zasluzi vse nje. Kaj bi sa vodno nehali tisti časi, ko so hodili k nam taji igralci brit svoja barka! 8 tam škodujejo oaomroc stvari in sobi. Umetnik bodi vselej in povsod no svojem mestu! idr(|Bna Biki taks topa as korporativno udeleži sleta »Primorske Sokolske Žnpe. ki bo v nedeljo. 19. K iv v St. Peter pri Oorici. Članstvo se vabi k najštevilnejši udeležbi. Vse podrobnosti glede zleta se mo-•"5Jo poizvedeti ori odborih v I. S. Ž. združenih sokolskih društvih. Doslej .K priglašenih 100 članov v kroju ;*» 50 telovadcev za proste vaje. Dolžnost Idrijske Sokolske Župe je, da r čim častnejšem številu pohiti k *vojim bratom oh meji. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji priredi dne 29. junija t. 1. ob pol 4. popoldne na Glavnem trgu v Idriji javno tombolo v društvene namene. Med dobitki, ki so različne vrste, se nahajata tudi prašič, šivalni stroj, stenska ura, žična posteljna podlaga itd. Z ozirom ra blagi namen, pričakujemo naj-ohilnejše udeležbe vseh slojev prebivalstva. »Sokol« se ustanovi v Št. Pavlu p-i Preboldu. Ker je potrebna večja svota za nabavo potrebnega orodja prosi pripravljalni odbor za rado-T oljne darove. Akademieuo društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju bo imelo svoj tretji občni zbor v ponedeljek, dne 13. junija ob 8. zvečer v restavraciji »Novak«, III. Hauptstrasse 45. Slovensko društvo na Reki priredi v nedeljo 12. t. ni. le ob lepem vremenu izlet v Zamet pri Reki na avstrijski meji. Spored: odhod ob 3. popoldne iz društvenih prostorov, prihod v Zamet približno ob 4. uri, kjer se vrši na vrtu gostilničarja Slovenca g. Mat. Finderla prosta zabava do nedoločene uro, kakor komu drago. Bratje Slovenci! udeležite se, kolikor mogoče mnogoštevilno tega ?iasega prvega izleta, na ta način hočemo se natančneje spoznavati, organizirati in učiti se ljubezni do našega materinega jezika. Vsak Slovan ie dobro došel! Prosveto. Slovensko deželno gledališče. Nanovo je angaževana za miadodra-matične iu kolorantne vloge v operi gdč. Cilka Smidova, bivša koloratur-ka kralj. dež. narodnega gledališča v Pragi, kralj, dvorne opere v Stutt-gartu in deželnega kazališta v Zagrebu. — Izmed dramatičnih členov sta iznova angažirani gdč. Mara Pcrš-lova kot prva operna altistka. in gdč. Ter. Thalerjeva kot operetna in operna }>evka. — Gdč. Jos. Haderbolčeva je v Pragi jako opasno zbolela in je postalo zato dvomljivo, ali bo mogla lakoj spočetka sezone zopet priti v Ljubljano. — Členi opernega in operetnega zbora se augažujejo meseca avgusta, ko dospe v Ljubljano kapelnik. Pevci in pevke za zbor, ki žele biti nanovo angaževani. naj se oglašajo v pisarni. Iščejo se tenorji, soprani in alti. II. javna produkcija gojencev »Glasbene Matice«, v ponedeljek, dne 13. junija 1010. Spored: 1. Moszkow-ski: Šaljiv trenutek. Na klavir svira gdč. Vvgusta Spetzler. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIL razred). 2. a) Gounod: Pesem Valentina, b) Giige: V čolniču. Pesmi poje g. Vladimir Stamcar. (Šola g. M. H ubada TI. razredi. 3. Grieg: Norveški ženi tovanj-ski sprevod. Na klavir svira gdč. Kisa Soss. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIL razred). 4. a) \Veber: Kavatina iz Carostrelca. b) Mevbeer: Kavatina Izabele iz opere »Robert Diabel«. Poje gdč. Pavla Tominšok. (Šola g. V. Gerbiča III. razred). 5. Doppler: Koncert na pesem »Lahko noč, dete sladko«. Na flavto svira g. Rajko Stoječ (Šola g. A. Breznika VIII. razred). H. a) Čajkovski: Barkarola, b) Heller: Tarantella. Na klavir svira gdč. Filipa Snpančič. (Sola gdč. Vide Prelesnik VITI. razred). 7. a) Dev: Pastirica, b) Schuinann: Posvetilo, c) Dev : Ptička. Poje gdč. Pipa Tavčar. (Šola g. M. H ubada III. razred). 8. Beethoven: Finale iz sonate v cia-molu. Na klavir svira gdč. Mara Kabaj. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIII. razred). 9. Leonard: Koncertni aadante inallegro. Na gosli svira g. Viljem Ločnik. 10. a) Ni-kolai: Arija iz opere »Vesele žene vindzorske«. b) Čajkovski: Za poj mi pesem, o mati!« Poje gdč. Ivanka Hrast. (Šola g. M. Hubada IV. razred). 11. a) Suk: Pomlad, b) Hrepenenje ljubezni. Na klavir svira g. .Tanko Ravnik. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIII. razred). 12. Donizetti: Dvospev iz opere »Favorita«. Pojeta gdč. Pavla Tominšek in g. Rudolf Trošt. (Šola g. Fr. Gerbiča III. in IV. razred). 13. Chopin: a) Nokturno, b) Polonesa. Na klavir svira g. Bogdan Savnik. (dola g. J. Vedrala VIII. razred). Prodokeija se vrši v veliki dvorani hotela »Union« ob C. ari zvečer. Vstop brezplačen. Za ono občinstvo, ki hoče prispevati k pokritja stroškov, so rezervirani sedeži po 1 flMKsI M. Srbi* jo In Crna gara. V poslednjih dneh se je vršila v Belemgradu seja ministrskega sveta, na katerem je bilo definitivno sklenjeno, da kralj Petane pojde na Cetinje k jubilejnim slavnostim. Vsled tega so odpoklicali M. Š. Jovanovi*a, katerega je poslala srbska vlada, da bi reorganiziral finančno ministrstvo črnogorsko. To vse se je zgodilo zaradi tega, ker črnogorska vlada ni ugodila zahtevi, da bi bili amnestirani politični kaznjenci. Nasprotno, iz polvladnega lista »Cetinski Vjestnik«, se razvidi, da črnogorska vlada še vedno veruje denunci jaci jam znanega Nastiča. Da so se odnosaji med Srbsko in Črnogorsko poslabšali, se razvidi tudi iz prej omenjenega »Cetinskega Vjest-nika«, ki v št. 41 ostro napada Pasi-čevo vlado in citira tudi ostre napade srbskih radikalnih listov na kralja Petra izza Alavantičeve afere. Cetinski dopisnik »Obzora« poroča^ da se srbski diplomatični zastopnik Petko-vič ne vrne več v Cetinje, iz česar se prav lahko sklepa, da so se srbsko-črnogorski odnosaji poslabšali. — Jubilej hrvatskega poslanca Erazma Barčiča. 9. t. m. je obhajal hrvatski poslanec Erazem Barčič svojo 80ietnico. Barčič je eden najboljših govornikov v ogrskem parlamentu. Za časa hrvaške obstrukcije so celo Madžari občudovali njegove dvršene govore. Veliko je delal Barčič za narodno stvar na Primorskem. Pri vsakem narodnem podjetju na Reki je sodeloval iu zastopal z vso energijo narodno in napredno misel, katere zvest pristaš je bil vsepovsod. In čeprav je dovršil osem- [esetr vedno svež in dela- \ -n. Želimo tudi mi, da bi se Erazem Barčič še mnogo mnogo let boril za napredno misel na Hrvaškem. Ogleduška afera v Belgradu. V četrtek so prišli v Delgfad na sled n^ki ogleduški družbi, ki je bila baje v avstrijski službi. Zaprli so nekega bivšega srbskega stražnika, pri katerem so dobili zelo obremenjujoč^ spise. V zadevo je zapletenih več oseb. Po slcuanslem suetu — češki dramatični umetnik Vojan na slovanskem jugu. Največji češki traged Edvard Vojan od praškega Narodnega gledališča je zadnjič gostoval v Zagrebu in v Belgradu. Hrvaški in srbski listi so o Vojanu polni hvale in občudovanja, > Daleč stoji Kainz za Vojanom« so napisale »Beogrdskc novine«. Srbski kralj je odlikoval Vojana s komanderskim križem reda sv. Save; to je najvišje odlikovanje, ki ga more na Srbskem doseči umetnik. — Za drugi milijon češke »Šolske Matice« je zbranih doslej skoro 80.000 K. — Kaj pa z našim obrambnim skladom 200X1000? Kdaj bo dovršen ? — Znani češki pisatelj Arbcs praznuje te dni svoj 7o. rojstni dan. — Poljski zdravniki in slovanski kongres. Profesor Behtjerev v Petro-gradu je dobil sledeči dopis od odbora poljskih zdravnikov v Krakova: »Cenjeni gospod! Poljski odbor, kot del osrednjega odbora slovanskih zdravnikov, je izdal tekst spremembe pravil, ki jih je lani predlagal glavni odbor na dunajskem kongresu. Ker se izogiba sploh politiki v delokrogu osrednjega odbora slov. zdravnikov, je sklenil poljski odbor delati na to. da bi se projektirani shod slovanskih učenjakov v Sofiji ne vršil istočasno s kongresom novoslavistov. Poljski odbor misli, da bi bilo bolje sklicati ta shod v kako drugo slovansko mesto, na pr. v Zagreb, Ljubljano. Prago, Krakov ali Lvov.« Podpisani so: predsednik prof. dr. VVi-cherkiewicz in tajnik dr. Surzvcki. Razlogi poljskih zdravnikov so res čudoviti. — - Razstava češke literature na Nemškem. V Saksonski Kamenici priredi tamošnje češko društvo »Vla-stimil« v spomin 351etnega jubileja razstavo češe literature, združeno z razstavo vsega češkega časopisja. Razne stvari. * Političen umor na Turškem. V Stani bulu je bil ustreljen šef-redak-ter lista »Sadai Millet« Ahmed Sami n, ko je šel v spremstvu nekega redakterja lista »Tanin« iz redakcije proti domu. Ustreljen je bil od zadaj. Morilec je izginil. Časopis »Sadai Millet« je opozicionelen, ki že nekaj časa ostro kritikuje sedanjo vlado in mladoturako stranko. * 2ensko truplo v kovee£u. Iz komoekega jezera v Zgornji Italiji sta potegnila dva ribiča kovčeg, v katerem je bilo truplo neke kakih trideset let stare, dobro oblečene ženske. Umorjena, ki je bila polna ran, je živela pri neki ameriški družini, ki je bivala do 1. toga vili v Moltrasio in Id je od tedaj faP ginila. Nekega Amorikanea z ia*e-nom Parker išče policija, ker ga sami, da je on morilec. Zdravniki so konstatirali, da je bila umorjena vsled udarcev na glavo le omamljena in še živa zaprta v kovčeg. Kovčeg ^o potem vrgli v jezero. * Milijonska nagrada ameriškemu detektivu. Detektiv Parr, ki je razkril goljufije sladkornega trusta, vsled česar je bil ta kaznovan za 10 milijonov kron, je dobil od vlade nagrado 3,300.000 kron. Pač lepa nagrada. * Srce sv. Jožefa ukradeno. V Leonesse v Italiji hranijo — pravzaprav so hranili — čudovito relikvijo, edino" na celem svetu: srce sv. Jožefa, deviškega ženina device Marije. Relikvija je bila seveda trdno zaprta v bogato okrašeni skrinjici, katero je pa zadnjič ukradel brezbožen tat in seveda z njo vred tudi znamenito relikvijo. — In katoliška cerkev je spet za eno relikvijo revnejša; ni škode, jih ima še vedno dovolj. * Nemška kultura. Dva komaj poročena gospoda iz najboljših krogov so aretirali v Monakovem, ker so ju zasačili, ko sta uganjala v neki večji trgovini razne nenravne stvari. Eden je skočil skozi okno, da bi ušel. Oba pripadata neki veliki »fini« družbi, ki se peča s takimi perverznimi, svinjarskimi stvarmi. Več čianov te lepe družbe je bilo aretiranih. Je pač lepa ta nemška kultura! * Ustaja v Meksiki. V Meksiki po se dvignili Indijanci iz rodu Maja. Napadli so mesto Valladolid ter ga izropali. Ubitih je baje 500 meščanov. Ko so se približali mestu vojaški oddelki, so se Indijanci razkropili na vse strani. Indijansko gi^ banje je s tem zadušeno. * Zastrupljene hostije. V neki vasi blizu Berna v Švici je dobil župnik pri maši zastrupljeno hostijo. Zgrudil se pred oltarjem. Hostije ki so bile še v zakristiji, so bile tudi zastrupljene. Najbrže je kdo to storil iz maščevanja. * Rothschildi — dediči. Bratje Kotlischiidi v Parizu so podedovali sedem milijonov frankov. Neki ren-tje v Mentoni jim je testamentarič-no zapustil to svoto »ker so njegove finančne posle tako spretno in dobro S izvrševali«. Reveži Rothschildi potrebujejo pač denar! Izpred sodišča. Pri upravnem sodišču na Duna- ju bo dne 21. junija zanimiva obravnava. Razpravljalo se bo namreč o pritožbi mestne občine ljubljanske proti deželnemu odboru zaradi prodaje ob Dunajski cesti ležečih parcel bivšega vojaškega oskrbovališča. Mestna občina je ta svet za izredno visoko ceno prodala Kreditni bankL Ker pa je Kreditna banka na tem svetu nameravala zgTaditi hotel, ki bi bil kolikor toliko konkuriral sla-boglasnemu klerikalnemu hotelu : Union« je deželni odbor prodajo razveljavil. Mlekarska zveza. O slabem gospodarstvu pri klerikalni zvezi se je že dlje časa govorilo, a ker je znano, da se pri vseh klerikalnih gospodarskih napravah slabo gospodari, da ni nikjer pravega reda in zanesljive točnosti, se za te govorice ni nihče zmenil. Pri deželnem sodišču se je vera j pokazalo, da so bile o »Mlekarski zvozi« razširjeno govorice utemeljene. Obtožen je bil uradnik »Mlekarske zveze« M. zaradi poneverjenja in obsojen na sedem mesecev težke ječe. Zaljubljena punica in njeni če-stilei. Pri okrajnem sodišču v Cerknici so imeli v četrtek kazensko obravnavo, zaradi katere se smeje ves (»kraj. Pred sodnikom je stala neka -Oletna punica iu štirje njeni ljubimci, stari po 17 in 18 let. Obtoženo dekle je tako zaljubljene narave, da nima nikdar dosti čestilcev in marsi-kako žrtev stori, samo da se jih ohrani. Tako jih je pred kratkim za en večer naročila vse štiri, kar jih je imela. Eden je bil povabljen na 10. uro, drugi na 11., tretji na polnoč in četrti na 1. uro po polnoči. Toda zlo-dej, ki ima povsod svoje prste vmes, je tudi zaljubljeni deklini /mešal štreno. Zgodilo se je, da so fantje, ki so bili povabljni na različne ure, prišli drug drugemu na sled in da so se končno spoprijeli in stepli. Zaradi tega so prišli vsi štirje fantje in za-1 jubljna punica pred sodišče in so bi-bi vsi obsojeni, vsak na 24 nr zapora. Vse to ljubezen st'ri — Gledališki oder pred sodiščem. Pred nekaj tedni je bil ponoči poškodovan v Petrovčah gledališki oder tamkajšnjih klerikalcev. Klerikalni listi štajerski in za njimi kranjski so poškodbo takoj naprtili pristanem narodne stranke. V tem pobožnem katoliškem časopisju je radi dotične-ga dejanja kar deževalo liberalnih lopovov. Najhujši petrovški klerikalec Kuder je pa javno obdolžil člane »Zveze napredne mladine«, da so oni poškodovali oder. Pri raspravi, ki se je vršila vsled tožbe naprednih mla-deničev petrovikih, se je pa izkazala 1 trditev kot podlo klerikalno obroka (Tanje, veled cesar je bil Koder tudi obsojen na 20 K globe oair. dva dni zapora. Kakor se čuje, nameravajo tudi vuhredski narodni mladeniči postaviti znanega »mučenika« Zebo ta iz Maribora pred sodišče, da se mu tako da prilika, da dokaže svoje »mučen ištvo«. — Klerikalci so res čedna družba. Ker ne morejo naprednjakom dnigače blizu, si izmišljujejo ali pa sami napravljajo razna lopov-stva, katera potem obešajo naprednjakom na hrbet. Telefonska in brzojavna porotna. Poslanska zbornica Dunaj, 11. junija. Današnja seja poslanske zbornice je bila tako slabo obiskana, da je trajala samo štiri ure. Izmed 16 zapisnikarjev ni bilo nobenega pri seji, tako da je moral predsenik sani naznaniti došle vloge. Govoril je italijanski poslanee B u -g a t t o , ki je izjavil, da o italijanski fakulteti ne more razpravljati, da pa si bodo Italijani dobro premislili, če naj še ostanejo v zvezi vladnih strank in podpirajo vlado, od katere ničesar nimajo, ako se njih zahtevi glede fakultete ne ugodi. Dunaj, 11. junija. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v ponedeljek popoldne. Ta dan bo ministrski predsednik tudi nadaljeval svoja pogajanja z italijanskimi poslanci. Boj zaradi italijanske fakultete. Dunaj. 11. junija. Ministrski predsednik baron B i e n e r t h je imel danes 'V ure trajajoče posvetovanje z italijanskimi poslanci zaradi italijanske pravne fakultete. Pogajanja niso imela uspeha. Ministrski predsednik grozi za slučaj, če bi proračun ne obveljal, da uveljavi s cesarsko nart^lbo proračun in da s eesarsko naredbo us t no v i italijansko fakulteto. Dunaj, 11. junija. V silni zmešnjavi, ki vlada glede italijanske pravne fakultete, se je porodil nov projekt. Najnovejši nasvet jo. da naj so italijanska fakulteta zopet ustanovi v Inomostu. kjer je že bila, pa so jo nemški teroristi demolirali. Italijani odklanjajo tudi Inomost. Vlada pritiska na Poljake. Dunaj, 11. junija. Ministrski predsednik baron Bieuerth je povabil k sebi predsedstvo poljsk. kluba ter mu razložil vladne zahtoe. Vlada želi, da se še v tekočem poletnem zasedanju dovolita novi davek na žganje in zvišanje osebne dohodnine, češ. da država nujno potrebuje denar in je tudi hitro potrebno urediti deželne finance. Z ozirom na to, da utegnejo italijanski poslanci glasovati proti proračunu, je ministrski predsednik izrekel željo, naj bo poljski klub pri glasovanju polnoštev?!-no navzočem Dalje je baron Bienerth pritisnil na Poljake, naj nastopijo zoper obstrukcijo Jugoslovanov nroti načrtu o italijanski pravni fakulteti, češ, da bi onemogočenjo to fakultete napravilo najslabši vtis v Italiji in spravilo italijanske poslanee v težak položaj pri njihovih volileih, Ob-enem je glede sedeža italijanske fakultete pojasnil, da išče formulo, ki naj zadovolji vse stranke. Predsedstvo poljskega kluba je izjavilo, da hoč»* pomagati, da se takozvani mali finančni načrt koj reši. a s pogo-lern. da se uvede tudi davek na * ino in da se dohodki iz davka na žganje prepuste deželam. Razpust parlamenta? Praga. 11. junija. > Xar. Listv« poročajo, da je vlada odločena razpustiti poslansko zbornico, če bi ne bil - proračun v polnem obsegu sprejet. Belokranjska*, dalmatinska in bosanska železnica. Dunaj, 11. junija. Železniški minister W r b a se odpelje danes v Budimpešto na posvetovanja z ogrsko vlado glede zgradbe tistih ogrskih prog, ki bodo vezale belokranjsko, dalmatinsko in bosanske železnice. Ogrske volitve. Budimpešta, 11. junija. Včeraj £o bile zadnje volitve v državni zbor in je ž njimi volilna kampanja kon-eana. Definitivni resultat volitev je naslednji: vladna stranka ima 24H mandatov, Kossuthova 47, Justhova :*7. klerikalna 13, Rumuni 5, Slovaki Kossuthova stranka je izgubila 58 mandatov, Justhova 99, nemadžar-^ke narodnosti 17. Srbom se odpirajo oči. Novi Sad, 11. junija. »Branik«, glasilo voditelja ogrskih Srbov dr. Polita, prijavlja članek o ogrskih volitvah, v katerem, opozarjajoč na obljube iz Dunaja in na divjaško postopanje ogrske vlade pri volitvah, prihaja do zaključka, da so dvorni Krogi dunajski nemadžarske narodnosti na Ogrskem pustile na cedilu. Turška kriza. Carigrad, 11. junija. »Tanin« proglaša za neutemeljeno vest, da je nastala v ministrstvu kriza in da odstopi veliki vezir, njegovo mesto pa da prevzame >;ojni minister. Grtke Berlin, 11. junija. Is Aten brao-javijajo »Vossische Zeitung«, da se vrše v vojnem ministrstvu posvetovanja generalov in drugih višjih oficirjev glede vajne pripravljenosti grške armade. uospooarnvo. Letošnja košnja obeta posebno bogat pridelek, kakoršnega že ni bilo celo dolgo vrsto let. Ugodne vremenske razmere letošnje pomladi so prav blagodejno vplivale na razvoj in rast trave. Tudi detelja je nenavadno dobro vspela. Ponekodi so že pričeli s košnjo in so z uspehom zelo zadovoljni; da bi se le vreme nekoliko ustanovilo in omogočilo spravljanje sena. Napredovanje čeških bank. Kakor znano, hoče Živnostenska banka ustanoviti v Budimpešti nov bančni zavod, da gospodarsko ojači ogrske Slovane. Nemški listi, predvsem graška »Tagespost«, že javkajo. Vendar mora pa priznati, da slovanski »lenarili zavodi krepko napredujejo. In to je za nas veselo znamenje. Ce bomo v gospodarskem oziru močni in neodvisni, se bomo tudi politično emancipirali nemške nadvlade. Kako bodo še le javkali graški Nemci, ko bo slovanski kapital začel konkurirati z nemškim kapitalom. Nova češka banka v Ameriki. Aseijska banka »Bohenia< je ustanovila v Novem Vorku novo češko banko |>od imenom »Bank of Kuro-pe«. katero je bančni državni d epa rt-ma tudi že odobril. Ta nova banka bo ustanovljena po ameriških zakonitih določilih v obliki državne banke 'Stat* Bank). Bohomia ima žo v Novem Vorku svoje zastopnike, namreč firmo Brodskv & Sovak, ki se bavi prod vsem z izšel jen iškimi zadevami, komisionelno prodajo blaga in notariatom. Nova banka, ki bo stala i* d državnim nadzorstvom, bo prod vsem upravljala prihranke izseljencev ter nakazovala denar na evropske* trge. Ime Bank of Eenrepe« se je vsled tega i/bralo, ker naj ta Uanka sluzi vsem avstrijskim izseljencem in pa ^ >om (»talim Slovanom. Izdajatelj in odgovorni* urednik: Kasto Pustoslemšek. Osebam, ki mnogokrat tožijo nad pomanjkanjem teka, pokazcniui želodcem ali sploh motenjem nrebu-ve, prinese «ln*.*viia vporaba o" jedil nih žlic zelo mile Franc Južef-ove grenčice največjo olajšavo. Pri izredao bogati vsebini žvepleno-kisie soli priporoča JVanc Jozel-ova gren-čica prod vsem v onih slučajih, kjer se mora želodcu dovajati malo množine tekočin. Priporočana od prvih zdravniških avtoritet svetovnega slovesa. lf> Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. dr. Franc Frlan, odvetnik v Ljubljani 20 K, kot poravnalni znesek iz kazenske zadeve g. Ivana Zajca, kiparja v Ljubljani, zoper gg;. Felixa Tomana, komnoseka in Adama Josipa Kizino, arhitekta, oba v Ljubljani. — Gdč. Ivanka Turkova v Idriji 6 K, nabrala vesela družba v Turkovi lop; v Idriji. — G. Dragotin Obtan, tarmacevt \ Gružu (Dalmacija) 10 K, darovala vesela družba slovenskih fantov v Gružu. — G Matej Skala, obč. tajnik v Metliki 1 K, ; ibral v gostilni g. Ivana Mežnaršiča v Metliki. — Realka VI. 4 K, nabrali med seboj r. t izletu. — Skupaj 41 K. — Hvala ! Na zdar! Poslano.' PfITfir? Vse oddajalce stanovanj I UZ.U1 • jn gostilničarje svarim pred tremi hrvaškimi slikarskimi pomočniki, ki so v nečast svojemu narodu, nam pa v škodo. Puste se pitati, ko pa pride čas plačila, pa jo potegnejo drugam. Tako so napravili ti pufarji velik dolg v Hrenovi ulici 16 na stanovanju in hrani in sicer: Ivan Petek 56 kron Emil Cerbes 30 „ Ivan Pavlic 15 „ Varajte m torej teb pnfarjer. 2052 Anton Kolesa. * Za vsebino tega spisa Je uredništva odsovarno te toliko, kolikor določa Poslano. Vedno večja povpraševanja po ^MoU-otm fraav ceskeas I eseje m seli*4 dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1*00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le- k3r eteaat '^eeUmeee #^Vyrni zal°in*k deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod- disom. 4 29 Foulardna svila od meter i K 15 vin obleke Fraeko m posula se dom. awsisiswpf as klase is _____ _ vjernica karal Kronsteiner, Dunaj HI/1, Hauptstrasse 130 nam sporoča, da so za Že takrat ple-skana pročelja njene aeeene proteine barve boljše, kakor vsa druga barvila posebno pa se, kakor t zv. utopljenke v mrzli vodi, ker se le težko prepreči, da bi se le-te ne odluščile. Pri novozgrajenih pročeljih in lesenih stavbah pa se priporočajo zakonito varovane emajlove pročelne barve te tvrdke. Priporočamo našim rodbinam Minsko cikorijo. Se dobi povsod neobhodno potrebna zobna Creme esjfcea]o sobe tiste, bole in sdrsve. eamaasassa^ Za vinopivce ae mešanje e trtnim sokom! ™* — neravne —~ alkalična kislina nevtralizira vinsko kislico prijetno reaočega okusa. Ne barva vin.-: Proti izborao dolnje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda si utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 poleg Franc Jozejovega jubilejnega mostu. Melusine -etna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne voda, katera jc neprenosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar. ■ ■■ mmm —— mw9 -^1 Zapomni, nc žabi: Bolan ali zdrav. Le „FLORIANa rabi, Želodcu bo prav! je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! liter K Naslov za naročila: „FL0BIAN", Ljssljasa. Postavno varovano. Vi Čas Staaje ssn> 11 i Nebo eseji asm •Ji a# > 10. • t. pop. 9. zv. 731-9 7376 209 174 ar jvzaod sL sever oblačno deLoblač. 11. 7.zj. 731-4 161 brezvetr. obiačao Srednja včerajisja 17 r. Padavmo v 34 Al l*e\ poslano V Lšebaem, aO. maja 1910. Veleceajcai gospod Fran Stupica, ▼eletrftee v Ljubljani. Podpisani posestniki kupili smo pri Vas 3 (gepeljne) vratila, 1 mlatilnico in I slamoreznico. Postavili smo si stroje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo ti dosedaj izborao in v našo popolno za-dovoljnost, tako se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo. Ob enem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako enostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje itd. najboljša in najcenejša pomoč. S spoštovanjem Kokelj Ignacij, Cvcnkel Anton, Praproinik Jože?. 2014 Odda se tako! v salom 2032 na Zaloški cesti. Več se izve pri E. PredoviĆU. Išče se spretna šivilja za izdelovanje konfekcije in perila. Zmožna mora biti samostojnega izdelovanja. Zahteve z gotovo plačo even. še provizijo naj se izvolijo pošiljati do 15. julija na upravništvo li^ta pod šifro „Samostojna šivilja". 2048 eirmatizsrai, pretili, \sM Urnim «n rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepoinega trpljenja. Karel Bader, illertissen, Bavarsko V hiši Gradišče št. 4 se oddajo s 1. novembrom 1.1. • gliv e za prodajalno ali pisarno. Vpraša se pri hišniku. 2056 V mestu, v jako prometnem kraju, med dvema državnima cestama, 2037 se oddajo v najem velika lil! liliji velikim dvoriščem in obširnim vrtom, pripravna za trgovino z deželnimi pridelki in špeterijo. Interesent je naj se oglasijo v upravništvu »SI. Naroda« pod .skladišča*. 1760 so vrte do 15. septembra - vsak dan 44 Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/2 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopata* vselej prosta. Ženitna ponudba! 31 let star dobro situiran tr-fovec v večjem slovanskem mesto leti sc v svrho žeairve sczmaaiti z 22—at let staro gospodično. 2059 Siti mera is eterc in solidne lase. perakUiva za trgovino. Ozira se le na Mere trgovce? aH oertnJ-kev ia tadi le a* ow» eoemdao, ki no osnaceaa s polnim imeaoai. stroga tajaost zajamčena. Bcere nradaikov la uninSif so izkUačene. — Po. nadne nej se nernje ped _—It ima na narav. .Slov. Nareda.« Za Itttpnsln irt li nimi irOhi se sprejme takoj I dober pomočnik Zglasiti se je pri Francu Lončarju, Spodnja Slika št 00. 2034 z lepo pisavo, vešč slovenščine in nemščine v besedi in pisavi želi preminiti SluibO. 2035 Ponudbe pod šifro „strojepi- sec" na upravn. »Slov. Naroda. V hiši Gradišče št. 4 se prodajo ramena on, mm niže, škole za stranišča i. Vpraša se pri hišniku. 205f. Pošten in priden ki je vajen vsega dela, tudi sekanja se išče. Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990 majhen, eleganten, brez oprave se m na prometnem kraja v Ljoliljani. Zadostuje eno izložbeno okno. Ponudbe s popisom in ceno naj se pošijejo pod šifro: „M. R. 100", poštno leteće, Celje. 1945 Več majhnih in velikih hiš med katerimi ste tudi dve dobre 2033 vpeljani gostilni se piav po ugodnih pogojih proda. Pojasnila se dajo v Sp. Šiški Št. 22. spretnega, zanesljivega in treznega sprejme takoj, ali pa do dne 15> julija U 1« Plača po dogovoru. 2057 Josip Smodej, notar v Velikih laščsh od ponedeljka dalje vsak dao od 9. do 12. in od 1. do 6. sobna in kuhinjska oprava, obleka in perilo. v Kolodvorski triki ,hottl 3Krij>* IL nadstropje, desno. g206c Ženitna ponudba. Gospodična, stare 30 let s 5000 K gotovine, želi se poročiti z gospodom c kr. finančne straže ali žandarmerije. Resne ponudbe s polnim imenom pod šifro »Slučaj«, do 20. junija 1910 na upravn. »Slov. Naroda«. za 4 osebe se po jako ugodni ceni proda, | Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku D5B 00 6329 19 L4 Kontoristinja za enostavna pisarniška dela se takoj sprejme. Ponudbe na 2063 poštni predalll, Ljufcliana. Zanesljiva oseba s kavcijo o, Fratersir. 57. IOOO Mi fsrii mt r. se rvsfsttiia Psersfils It isi M eglei k eeizfcseaje. a a»m m zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najbolj zdra- vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebave, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri ode be lel osti. V zavitkih po 60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbscber „Pri Obelisku-. Viktor Haoser v Celovca, Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102 obstoječe iz ene stare in ene nove hiše, hleva, kozolca in drugih gospodarskih poslopij, se zaradi preobilega posla iz proste roke proda. Okrog posestva je skupno 35845 m* lepega sadnega vrta, rodovitnih njiv in travnikov. — V novi hiši je gostilna z vsemi pravicami. Pripravna je nova hiša poleg gostilne tudi za trgovino, katere v vasi ni nobene, dasiravno šteje vas blizo 500 prebivalcev. — Posestvo je v najlepši legi poleg ceste ter komaj par sto korakov oddaljeno od vhoda v premogokopne rove, kateri edini imajo v celi okolici prihodnjost. — Kupcu se preskrbi v slučaju, da ne more plačati ceie kupnine, tudi posojilo. ■— Več se izve pri lastniku 2036 Tomo Mm v Zagonu ob H je nedosežnega učinka kot sredstvo 11 m i! vlaknom perila je pa popolnoma neškodljiv. — Dobiva se po vseh boljših trgovinah in pa v tvornici 3 1657 mila v Celovcu. Uradno dovoljena, to 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska nimWi staj in sktf . Flujt Gosposka ulica štev. 69 priporoča in namešča le boljša vsake viste kakor privatno« trgovsko in gostilniško oso*j« za Ljubljano in zunaj. Izbira različnih služes, slasti zs ženske. Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. Potnina tukaj. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor: Presi se zs tuUncni naslov. 2041 Pristno bmsko blago &P9His4*VseVI I PJtetM SSZlJcL KUPON I j J-Pon 7 kree « - m> m II knaen 10 kree metrov 310 Oolg i i-pm «? kron — f 1 kanon 15 kron 1 kupon 17 kree (suknja,hlače,telovnik) I 1 kupon 18 kron stane sanso l 1 kepe* a kres Kupon za črno salonsko obleko K 20— dalje blago zs površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana Sieajel - Imhef v Od tega, da eirektae naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na rveraisken kraja, imajo privatni eejemstri velike nodneet Zaradi obi lega prometa vesee največje Izaka popolnoma svežega blaga. Stolac aajailje cene. Tool najmanjša naročila se izvrše najposoraeje in natančne po 601 vzorcu. Predalnika lite sinite. 2019 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. prodaste st iz proste volje 1 2 Inaiiji t tri četrt ure od Ljubljane. Ena za 5 glav in ena za 7 glav Živine. Vpraša naj se v Kožarjih it. 10. se nudi osebam, katere rade občujejo s poljedelci in imajo veselje do potovanja« — Ponudbe pod „S. L." na upravništvo »SI. Naroda«. 2007 OMika liana dr. I?. .Merica i Celju sprejme stenografa ali stenograjinjo. Znanje strojepisa potrebno. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 1797 rabi mlad trgovec ali penzijonist za nakup hiše, gospodarskega poslopja in zemljišča, kjer se nahaja gostilna z žganje-točem, trgovina mešanega blaga, blizu rudokopa na prometnem kraju na Štajerskem. — Zagotovljena eksistenca! Ponudbe pod j|Ž." na upravništvo »Slov. Naroda. 2008 Samostojnega 1940 in trgovskega poifločDlka sprejme takoj 1 Učitelj, trgovina z mešanim blagom na Rakeku. Specialist za pohištva za mečenje (Bcizen) in poliranje ter z mnogimi praktičnimi izkušnjami v vseh vedno stanovitnih barvnih tonih 1877 išče službe kot voditelj za mečenje in poliranje (Polier und Beizmeister) v večji tvornici za pohištvo. Je tndi praktičen pohištveni mizar. — Pisma pod Ravnik, Mflncken, Adelzreiferstr. 8 n Raj. Rasrarn. Kitnim krojač 1939 Automobil v popolnoma dobrem stanju za dve osebi, tvornice De dion Bonton, 86 cano proda. — Vpraša se pri Antonu Stiplošek, Zagreb, Kačićeva nI. 24. z večletno prakso in dobra računarica iiče primerne službe. — Pismene ponudbe pod šifro „400" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2025 1994 Na prodal je v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno ali drugo obrt. — Natančneje pove Ivan Barbo v Trbovljah. Proda se dobro ohranjen gramofon z 20 ploščami. Poizve se v gostilni Rergant na Sv. Jakoba trgu št. 5. 2030 Zaradi imnitn »a« presna st me razni biljardi, listend za plin, velina ogledala itd. Vpraša se 2031 v kavarni „Evropa" v LJubljani* Proda se v mestu Celju na zelo prometnem kraju 2027 s prostornim vrtom. Natančnejša pojasnila se dobijo pn dr. Alojzija Brsnntu, odvetelka v Cilju. Gostilna z večjimi prostori, tik rudokopa na Spodnjem Štajerskem se da takoj na račun pametni, izobraženi, ne premladi osebi. Sprejmo se tudi oženjeni, brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica Ravno tam se da mala trgovina v najem. Franc Birtič, gostilna in trgovina v Hrastniku. 20o4 C. kr. avstrijske {J| državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Mm Mamaajam nt Is Iplablfane QvL i*L) 7*OS Zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trfič, Icsenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7*30 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Št janz, Rndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje 9 12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: ]esc-oice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j- k.» Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastcin, Solnograd, Monakovo, Kolin. lt»40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: TriiČ, leteaicr. Trbil, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. I>92 popoldne. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rndolfovo, St. Janž, Straia-Topliee, Kočevje. 3-30 popoldne. Osebni vlak V smeri: Trfič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorka, Trst, Celovec Osebni vlak v smeri: Irfič, Josonirr. z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k., Badaastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, TUdI r zveOer. Osebni vlak v cmeri: Groenplje; Št janž, RudoMovo, Kočevje. 10-K> peneOL Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst Celovec 7-M afuMfti Ossbni vlak v Kamnik. 20i popoidnei Meianec v Kamnik. 7»aa anilsr Meianec v s^amnk. 11 Meianec v Kamnik le ob ne- Linbliano Quinm ielesantoe). 7*09 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prao«, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča. *>02 zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Rudolf o vega, Grosuplja, St. Janža. II-20 dopoldne: Osebni vlak is Trbiža, Gorice, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda. Monakovega, Solnograda, lnomosta. Badgasteina. Beljaka. 2"00 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, .Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža. 417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6 58 sveder: Osebni vlaki iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. S>I5 zveoert Osebni vlak is Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 9K>7 zveoert Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. St. Janža, 1KI2 ponoel: Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Liakllamo (irtavaa ialasalas), 0*4O ajutraii Mešanec is Kamnika. 1 Mešanec iz Kamnika. Mešanec is Kamnika. KTSO po nool: Mešanec is Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prikoda m deljah in svaasusdk. C kr. srlsvas-žalssmlsks ravasisllstfs v Trsta 8S- QT 2974 64 39 44 C9D Sledilna ognjišča MWnmpha rza gospodinjstva, ekonomik Itd. v Že 30 let so najbolje priasesa. najboljši in najtrpctnegK j*đ*r hranitev goriva, staiaaliaaateist izpeljavi, i tndi not Največja Ceniki in proračuni na razpolago Glava! katalog 2040 franko proti doposlani znamki. •pjiSca Trisssi Avstrijsko. tbjbolie 5ukiioipo«odwrobu k nuditvrdtka 1 TOMEI izvoz »HM VMM. Tvornica strojev -^T" Umih Mm 3C. & R. ježek, Blansko (Jforavsko) 1335 izdeluje M O T O R J K na bencia in sesalni plin, popolne opreme opekaren, samotnih in cementnih tvornic, mlinov, žag in najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko. Ceniki zastonj. Opr. štev. A 3010.-20 Mvtla sto na Novo hl$o in 3 orale sveta se proda na loBiaki ooafl it 19 tik tfa. lozifomskega zavoda. 2023 Pri c, kr. okrajem sodišču v Kostanjevici so po prošnji dedičev Franceta Homana iz Št. Jerneja 15 naprodaj na javni dražbi sledeče nepremičnine za katere so se ustanovile postavljene izklicne cene in sicer: hiša št. 15 v St. Jerneju, pripravna za trgovino in gostilno z gospodarskimi poslopji (23.840 K), travnika (560 K, 140 K), sadni vrt (1000 K), vrt za zelenjavo (500 K), njive (3000 K, 2200 K. 1800 K, 180 K), vinograd s hramom in nekaj posode (689 K), vinograd (150 K), gozd (600 K), solastninske pravice (600 K). Dražba se bo vršila BOF" dne 27. junija 1910 v Št. Jerneja. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Dražbeno izkupilo je vplačati: 1 . takoj, 1 « v pol leta, ostanek v enem letu. Dražbene pogoje je mogoče vpogiedati pri tem sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Kostanjevici, oddel. L, frishu kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v poaoottcah po 73, 1 *fl tentt v votfik dne 8. junija 191U. Prvi goriški prevoz P Lasmi zaprti vozovi različne velikosti. Gre tud. v hribovite kraje! Železen voz za stroje vsake teže •*. in za drugo blago. .* Cene zmerne. 1710 Gašpar Hvalic, špediter v Gorici, Via Vittorio Alfieri št. 5. fasadne barve za kSe, po tzorah. Slikarski vzorci ia papir za vzorce. laki pristci angleški za vozove, za pohištva In za pode. Steklarski klej Odt) prta prolzknieBO MfMiik prve vrste Telefon št. 1 Karbolinej jKtavec (gips) za podobarje ki zl stavke. iS* 4~< Čopiči 283 illlf i—žep izdelka za zidarje ii zi vsako obrt priporoča fitolj 5Canptmann v rjibljanl „Nobena dama se ne ubrani izkušnjaviCsf Ne kupajte, dokler niste vide!' prekrasne kolekcije firme BRATJE KREJCAR, Dobruška St. 9181, tkalnica platnin in borabaievin. Vse vzorec pošiljamo na ©gfcd gratis in franko. Naročite na poizkušajo *» beiih rjuh brez siva 150 200 cm velikosti za sam« K 13-eS. Ziktmjtc cate! Dstonlske Toplico •m« 1522 dobe dekleta in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo temo ia pral ali mm sa prsi. Rabi se samo zunanje; edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. — Cena K 3 —, K 5 — in K 8 — Zraven spadajoče milo 60 vin. Prodaja jih gospa 63 Katta krnel Dunaj li SiSntemane 25.1. naOsfr.. 0. Zdravilišče GLE1CHENBERG na Šta- _ jerskem Sezija od 15- maja do 30. septembra noprokostjive vrednosti prt vseh boleznih dUtaL Svetovno znani zdravilni vrelcL Pojasnila in prospekti pri ravnateljstvu zdravilišča Gleichenberg. C. kr. priv. tovarna za cement Trbovelfako premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljnjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2944 raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. Samo še malo dni! — Že 30. junija 1910 bo vlečenje kralj, ogrske državne dobrodelne loterije. Glavni dobitek 150.000 kron. ser Vsi dobitki 365.000 kron v uotovini. Ena srečka stane 4 krene. -w Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu (glavni carinski urad), pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh — železniških postajah in po skoro vseh trafikah, menjalnicah itd. —— 1586 Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo. Edina zaloga izvirnih ameriških čevljev. zaloga čevljev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. TRUBAR Krasna umetniška reprodukcija ▼ ¥0)6 barvan ... znamenite Groharjeve slike /. Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka M eno te široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša m najdovrŠcnejša kar 'in imamo Slovenci. Cono m posto K S'tO. Dobiva se v Narodni knjigarni v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. F. P. VIDIC S KOMP., LJUBLJANA strešnikov pandi vsak* poljubio ■Milno patent, dvojno zarezani streSnik-zakrivač s pelena obrezo ta privezaia nastavkom „sistem Marzola I Najariarastejic, HJcenejfc ia tajtrpežBejše kritje streh Na tdjo pdljea* « varna pred nevihtami I 0041 303434 .D Postrv« Spisal Aadro Theoret »Kuharica!« »Prosim, gospod Sourdat?« »Okusno pripravite postrv. Preskrbi te si belega vina, peteršilja, timijana, lorbarja, česna in sveže čebule za omako.sv »Brez skrbi, gospod, vsa kresna zelišča bom dela noter.« »Predvsem nikar ne pozabite okisati; tudi nekoliko citrone ne bode Škodovalo . . . Ob polenajstih bodi pogrnjeno, točno ob enajstih pa zajtrk gotov . . . Ne ob enajstih pet minut — točno ob enajstih, razumete t« Ko je gospod Sourdat, preiskovalni sodnik pri marvilskem deželnem sodišču svoji kuharici v osorne m glasu vse potrebno naročil, je hitel veselih, metodično odmerjenih korakov preko trga in naglo dospel do justičnega poslopja, ki je stalo zadaj za prefekturo. Gospod Sourdat je bil samec petinštiridesetih let, navzlic rastočemu obsegu zelo ročen, plečat in tršat; .crlas mu je bil osoren, grlava okrogla in kratkih las; sive oči so mu jasno in neusmiljeno gledale izpod košatih obrvi; ustna je imel ozka. usta velika., lica temnordeča. od revne brade obrobljena — skratka, gospod Sourdat je bil eden tistih postav, ki si jih nihče za brate ne želi. V resnici blage narave gospod Sourdat ni bil in s svojo ostrostjo se ,ie še celo ponašal. Zapovedljiv in objesten, kakor je bil, se je nad vsakim zadri, kdor mu je bil na poti. Neusmiljen kakor kamen proti obtožencem, trd proti pričam, nevljuden proti zagovornikom, je bil kakor pravi osa t: — kdor ?p mu je približni, se ,)€ občutno obodel. Vsi so se ga bali l^akor ognja, tem manj pa je bil priljubljen. In vendar je imel železni ta mož dvoje napak. Prvič mu je bilo ime Nemorin, kar je obujalo obilo smeha; notem je bil sladkosnedež prve vrste. Njega bistroumna in znanstveno razvita snedenost je mejila skoraj na neznatnega, zaspanega mesteca, na manijo. Deset milj v okolici tistega robu belgijskih Arden, kjer daje miza edino zabavo imovitejšim meščanom, so bile dobro poznane sodnikove kulinarične zmožnost. Pravili so, da je na vi»e zgodaj zjutraj jedel >irove, namočene ribe, češ, da njih meso po nočnem počitku in pred temnim naporom najbolje poživi. Takisto si je izmislil, da je rake, predno se jih, kot navadno, kuha v dišečem njih soku, potopiti v kipeče mleko. Tako da postanejo, kot je zatrjeval, irav ukusni za grlo. Ko je župniku od svetega Viktorja razodel to skrivnost, si častiti mož ni mogel kaj, da ne bi od hvaležnosti žareč, tolstih svojih rok povzdignil proti nebu ter vzkliknil: Slastno, to je preslastno, gospod Sourdat! . . . gotovo mi dovolite, da pod najstrožjo molčečnostjo okusim dobro to reč; ali taka poželjivost pre-baja prav zares v greh, in gotovo se r>odete morali zavoljo nje zagovarjati pred sodnim stolom božje milosti !« Na te pobožne pomisleke je odgovoril Sourdat s pomilovalnim nasmehom in hudobno šalo je zabrusil svojemu sosedu v obraz. Vendar ga je v družbi aktuarja danes zatrdno pričakoval k zajtrku. Prejšnji dan je bil prejel iz Semois postrv, dva funta tehtajočo, rdečo postrv,vjeto a- kristalno čisti vodi. To je bila najljubša riba njegova in pripravljanje te reči je vzelo skoro polovico jutra; o prednosti te omake pred genevskimi in bolandskimi, po kuharskih bukvah prirejenimi polivkami, o tem so mu ležali dokazi na dlani. — Postrv je morala biti prinesena hladna na mizo v dišečini, ki se je kuhala v nji. To je bilo zanj kakor dogma in prav tako nedotakljivo, kakor kazenskega jkonika členi. Prisedši v urad je .*zp\ v uradno svojo obleko in preostal akte k novi kazenski zadevi, ki se je pravkar o njej preiskava zabela. To je bil velik zločin, ki je ves cvet vznemirjal in kojega dramatične podrobnosti so bile posvetnim na-^Tom Sourdatovim naravnost navzkriž. Pretečeni teden so našli pred ^r»lnčnim vzhodom sredi gozdne goli ae truplo umorjenega logarja, skrito pod grmičjem v jarku. Vobče se je sodilo, da so zločin provzročili gozdni tat je, ki jih je bil pokojni pri itvini zatekel; toda doslej ni došlo nić gotovih poročil, in zaslišavanje Prič je zavilo zadevo še v večjo meglo. Tmor se je bil zgodil na gozdnem robu, kjer so ojrlarji kuhali oglje, in prav ta okoliščina je dala sodniku povod različnim slutnjam. Iz izpovedi prič je sklepal, da so bili ti ljudjs v taisti noči z doma, in da je pri kopah ostala oglar jeva hči. Vilic temo j* gospod Sourdat ukazal privesti pridnega oglarskega pomočnika petindvajsetih let, ki je i umorjenim lo- jevo heer m psieevsajsv Odslej naprej jo bila stvar s* bolj zamotana. Dekle se povabilu ni odzvalo, ampak je izginilo kdo ve kam. Sodnik je poslal orožnike in pričakoval rezultatov tega poizvedovanja. Ob desetih so se odprla vrata urada in na pragu se je prikazal orožniški stražmojster. »No, kaj je I« je zagodrnjal gospod Sourda t nejevoljno. »Gospod preiskovalni sodnik, vse iskanje je bilo zaman . . . Zjutraj s solnčnim vzhodom smo preiskali ves gozd . . . Dekle je bilo ravno izginilo, in še celo oglarji so v skrbeh in si ne vedo razlagati.« »Prava komedija!« je zakričal gospod Sourdat razjarjen, »ti ljudje vas vodijo za nos . . . Vse bi kazalo poza preti! ... Vi ste pa tepec . . • Ste že odpravili!« Sodnik je pogledal na uro. — Četrt čez deset. Poizvedovanje se ni obneslo, in pred prihodom svojih gostov je hotel pregledati jedilnico. Hitro je odložil uradno haljino in v pičlih minutah je bil zopet doma. V žarkih junijevega solnca je bliščala obednica in s svojimi belimi prsnicami, sivimi zavesami, visoko z marmornatim olišpom okrašeno pečjo in svojo okroglo, bleščeče belo pogrnjeno mizo s tremi umetno zloženimi pregrinjki je kazala prijazno lice. Majhni kosci masleneara kruha so mično ležali na pisanih, rdeče progastih servijetah. Rožnato inorsko vino s^ je smejalo v karafinah. Na desni se je lesketala zelena solata s krešo, na levi pa je poleg sklede rakov ponosno ležala postrv na p^clolgasto okroglem krožniku. Na srebrnem nje trebuhu so se vrstile rdečkaste pike, in na razrezanem sivkastem hrbtu je gledalo sočno cvetoče meso; med zobmi pa ji je roža cvetela. Zraven je stala kangljica z omako, mastno kakor žolica, in iz nje se je kadil prijeten duh. Ob tem pogledu se je sodniku slaba volja poleprla in polagoma se mu je razjasnil obraz. Ravno je posadil zaprašeno steklenico T&tarega kortonca v srebrno pletenico, ko so se vrata šiloma odprla; zunaj na hodniku pa se je začul ženski glasek: >. Rečeni vam, s sodnikom mi je govoriti, ker me pričakuje!« V tem trenotju je zasukala neznana razgaljena roka aktuarja Joucheboeuf a. ki se je bil na vrata postavil in tujka je tiščala v sobo. Mlado dekle je bilo, skoro še otrok, vitko, zagorelo, razoglavo z razpuščenimi lasmi. Siv jopič in rjavo krilo sta pokrivala utrujene ude in otroške prsi. Žgoča vročina in daljna pot sta ji pordečila obraz; temne oči so ji iskrile pod zmedenimi, kostanjasto rjavimi lasmi. Dekle je hlastalo po sapi, in na steza j odprta usta so se ji tresla. »Kaj naj pomeni ta ropot?« je zagodrnjal sodnik, in čelo se mu je namrščilo. »Oglarjeva,« je odgovoril aktu-ar Joucheboeuf, »je prišla v sodnijo, ravno ko ste odšli; zdaj pa je tiščala kakor vrag za menoj prav do sem, da bi jo zaslišali.« »Aha, kaj se vam pa zdaj naenkrat tako mudi, ko ste nas pusti i tri dni na cedilu? Zakaj se mojemu povabilu niste takoj odzvali?« »Svoje vzroke sem imela,« se je odrezala ta in s plahim pogledom se je narahlo doteknila bogato obkzene mize, sodnika in aktuarja. »Bodemo takoj izvedeli te vaše vzroke,« je odvrnil sodnik togotno,« in potem vam bode žal!« ... Iz žepa je potegnil uro: »Tričetrt na enajst. Še imamo čas . . . Joucheboeuf, vzemite pero v roke . . . Torej začnimo • • •« Aktuar je zavzel s svojimi akti kotiček mize in s peresom za ušesi je čakal. Sodnik je sedel sključen v dve gube v trstenem svojem stolu z visokim naslonjalom in z bodečimi, ostrimi očmi je motril mlado dekle, ki je visoko vzravnano slonelo ob peči. »Pišete se kako?« jo je vprašal z osornim glasom. »Melanija Sacael.« »Starost in stanovanje?« »Stara sem šestnajst let. Stanujem pri svojem očetu, ki v poeečevju nad Onze - fontainom oftlje kuha.« »Prisegate, da bodete golo in čisto resnico govorili?« . . »S tem namenom sem prišla.« »Dvignite prste! . . . Torej . . . Vi ste bili v noči med drugim in tretjim v noseče v ju. Ne daleč od tam jo bil logar Seurrot umorjen . . . Pripovedujte, kar veste o tem.« < Dadaljevanje na 11. strani.) 8vo)foo€fOfVulesiftl ^ •lov+nei In Slovenk* ^ prispevajte ra 1 NjnbvnRsrstvo Ig. Fasdrisga vdova st a. Mednom ognjttt, ta • s izvrihtjejo. 1 1 tajrtji žalna inaSi ■ mm otroških vozičkov žime. M. Pakte v Lfubljunl. ptfilji s pMidjta. Josip Kojina krojač prve vrste se nahaja sedaj ? lastni hiši Frana Jožefa [»ta 1 konkurira z največjimi tvrdkami glede finega k noja in elegantne izvršitve. Tvorniška zalega najtiših aogl. ii fraot. specijalitet blaga. : Zavod za • tli 9012 P S S i t Najboljši kosniefiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: ^8*110 so oom s cream po s voda po 1 i; Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev flrloni lekarai Ph. Mr. Josip Čizmar w Ljubljani. Kupujte zaupno te domače izdelke! Prva kranjska tvornico klovlrleo LJubljana Hilšarjeva ulica 5 Gradišče v trgovino s raznovrstnim blagom. Kje, pove uprmvništvo »Slov. Naroda«. Ljndo vit Borovnlk pušk a s* v Borovljah (Fer-lack) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsskovrsmlk posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi srs-deluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-'3 veni ocniki zastonj. I I O o 9 V Ameriko in Kanado Litva tesala Cunard Line. Pannonia, 21. junija 1910. Ultonia, 5. julija 1910. Carpathia 26. julija 1910. Is Uverpoola: 1515 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta 18. junija, 9. julija, 6. avgusta, 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 6 novembra in 17. decembra 1910. Mauretania 2. julija, 30. julija, 20. avgusta, 10. septembra, 1. oktobra, 29. oktobra, 19. novembra in 10. decembra 1910. Pojasnila In vozne karte pri sssv. a* poleg cerkve Srca Jezusovega Vozna cena Trst-New York m. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. I Edino I I zastopstvo znamke i KINTA je ▼ teku in trpežnosti nedo kade icinliiU, 1053 Zaloga Pnchovih koles. Kolesa sprejema ▼ nepravo, HUJ> ■1—ti li pMftBH« ter izposojevanje koles. Zain. šibka ii con izvri&cv. Karel Čamernik IjeAfeMf erMefdB ftffj t; na zelo dobrem in zdravem zraku, s 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioniste, 1607 v Višmarjih blizu kolodvora« Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Razpisuje se pri banki „Slaviji" pod zelo ugodnimi pogoji služba 1860 evnet. organizatorja v življenskem od« delku. Reilektuje se le na inleligentne in agilne osebe, katere naj pošljejo svoje ponudbe generalnemu zastopu banke „Slavlje" v Ljubljani. E 3EIE mi Za m brivce. Dober postranski zaslužek se nudi z nabiranjem izčesanih in odrezanih ženskih In; s pismenim jamstvom za stalno od jemanje vsake množine. 1442 Josip NČLgele, Iglava, Moravsko. Ženitna ponudba! Izobražena gospodična, 24 let stara, izurjena v Šivanju in ku-III hanju se želi vsled pomanjka-i nja znanja tem potom seznaniti « z gospodom od 28 do 38 let rji HI s stalnim zaslužkom. I (I Le resne ponudbe do 30 junija 1910 poštno ležeče Karlo-vec. Hrvaško pod „Zadovoljnost." Tajnost se jamči. 1991 Od leta 1868 se Bergerfevo medicinsko kotranovo milo ii ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh mopskib država« z odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim Uiajem In parni, izpuščajem, dalje proti rdečici na nosa, ozeblinam, potenju nog. luskinam na glavi ia ▼ bradi. Bertterjevo kotranoao milo ima v sebi 40 odetotk~ov lesnega k o trama in se razlikuje bistveno od tki dragih kotranovlb mfl. ki se nahajajo t trgovini Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo xa odpravljanje Tse nesnage m polti, proti spuscajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kad uenadkriljfro keaaeticno milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluii Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, ▼ katerem je 55 odstotkov glicerina in ki je partamovano. Kad odlično sredstvo za gUvo se rabi daNe z izvrstnim uspehov Borger]oYO boraksovo milo 11 o mporabi SO vin. Zahtevajte po lekarnah ia zadevnih trgovinah] izključno Boroorjeva kotraaova afla in pazite aa poleg stoječo varstveno znamko Una polegstoTea firmiu podpis " ' O. Nell » Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo an Dunaju 1883 Ia a zla tO avotimjo mm svetovni razstavi v Parizu 1OO0 Vsa draga medic, in higien. afla v eavodflu, ki se pridene vsakem« Mn debelo: o. Bal m InvaSN 9m*h B*bert*i«8e t. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Mila« Lotistek, Ph. Hp. Josip Cižmar, J. ■ayn G. Piocollv II. pl. TmkOxy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075 1164 bgotOTlJene (kite) v veHki iiMri, majboUse kakorsstl n »o Bajalljii česali priporoča Sm Strnioll| brivec in lasničar i^Wjaaa,^1raicol 7597 7518 1968^5 Dalnlaka doniaba njo In Laski trg v LJubljani. priporoča svoja sveti 1464 ivnateljstvo v Laškem trgu. SVETOVNOSLAVNI tvrdke Fraielli Branca v Milanu •aan ta Inkljnta* Ustnic« tejnuti • pripravljanju le MaJmiaetMelii« želodčna grenčlca na sveta! neenake v vnnU Arailnil — DnMva so v LJubljani mrli ■V J. Buzzolinjju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. "naj 2 stanovanji eno s tremi manjšimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, drugo obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje in pritiklin, se po ceni odda za avgustov termin 1984 aa Dunaiski oosti it 69. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 1942 vplačili. PO ___ _ . _ _ _ _ „44 ajeinno iivarovalna banka v Pragi. ■ 4M«a.70T«~. — iTflatsai enstrednlna la kaattall|s K 109,3»«.800-— velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. r tamu uttuBtfi r Litija! SSS^ t Gospodu uliti m. 12. -na Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Izdelova tel j vaaav Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 5 novih im trn rabljenih VOZOV. šivalni stroji as vse le mogoča ene, Pazite na to, da kupujete v naših prodajslnicah. SINOER Co. d. d ne samo industrijske stroke, nego za vsa šivalna dela v rodbini, se lahko dobivajo pri nas. Nase prodajslnice spoznate po aaar-njeai kasala. za šivalne strofe. e, Glavni trg štev. 79. Lekarnarja Um pristni balam iz lekarne pri angelu varhu 1. Therj i Pragradi. pri Rogaški Slatini. 53 (Obl. varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd. — Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5—. Lekarnarja A. Tnierrvja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škatljici K 3*60. Naslov: lekarna pri angelu vsrka A. Thierry v Pregradi pri Bogatcu. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. Naznanjam slavnemu občinstvu, da Otvorim X 19« t. m. svoj povsem na novo in moderno zgrajeni fotografi čni atelje v Zgornjem Karlovca, nasproti CDzeljeve gostilDe v 9oni UkL Atelje je opremljen po najnovejši metodi z vsemi pripravami in aparati, sezidan po načrtu stavb, tvrdke A. Molinaro v Škofji Loki. Izdelujem slike vsake vrste ' svetle in sorne (matt) do vsake velikosti, povečevanja, reprodukcije, sepia-emaii, slike na porcelan za nagrobne spomenike, razglednice, slike pomanjšane za medaljone, slike barvane po naravi itd., sploh prevzemam vsa v fotografično stroko spadajoča dela. 2039 Za cenjena mnoga naročila se priporoča Anton Sadar, fotograf. Železoviti — in blatni izviri _ 34-45* C. Mramorne, porcelanske kopeli, lečenje fango, ločenjo s mrzlo vodo, zračne in solnčne kopeli, prosta ležišča. Izvrstni uspehi pti lečenju ženskih bolezni« olafco krvnosti, revmatizmuf kootoboljti in ±hr6ntfc boleznih, zlasti iochiaiSM. Zmerno cene. Prospekte poaUlja mm ravnateljstv 1706 Kinjiega potia sprejme takoj 1999 Fr. Vidmar. taiijaSU mojster ¥ Železsikih V letu so moja kolesa HERBST rat. I Oblastveno varovano. 1447 mmr JURI HERBST -ana a^Saaa»anJ a^aaVS eVa^eala^aanannea^ a» eaCo (Časa piecola) Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501. Globus W fistilni izvleček fiajb&Itte ustno z* kovine na sv Nalveč]a nesreča ki more človeka doleteti, je gotovo dolgotrajna bolezen, ko Človek hira brez upanja rešitve in vendar bo še mnogo trpečih dobilo rešitve, ako nastopijo v dosego zdravja prava pota. Mnogo bolnikov Še ne ve, da imamo v galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim uspešno stenje, onvrajgfj*, savevsltd ..............................________ Naš zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici, ki jo pošljemo vsakemu, ki se na nas obrne ■Sir fratta Is trmrnkrn ~M pod zaprto kuveto in asOS Vinke OO- HinirtL Še nikoli se ni v Avstriji tako dragocena, poučna knjiga brezplačno nudila občinstvu. Elektro - terapevtiška oriiadja - m m iSl/fc 1723 12/6 1*10. ^Zagr«3bški FrancR ooooooooooooooooooo Jcof tovarniško znam_s pr/poroci/jemo kotpr/znano kmm* nnsnai _f za. kavo I glavno zastopstvo za celo Kranjsko. Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima gumijeve garniture svetovne tvrdke, najfinejše blago, v veliki izbiri in za VSAKOVRSTNE VOZOVE = v zalogi = i_85 U 3. Jan, Ijubljana, dunajska cesta 31. Istotam vedno v zalogi vozovi najrazličnejših im Tozadevna naročila izvršujejo se točno, solidno : in po najnižjih cenah. ===== Št 2734/10. Za m Natečaj. MostaT se ima v naj krajšem času popolniti 2051 z letno plačo 700 K, plačljivo v mesečnih obrokih posteipando ter z naturalnim stanovanjem poleg mestne klavnice. Prositelji morajo biti bosansko-hercegovinski pripadniki ali avstro-ogrski državljani, vešči konja ske obrti; znati morajo srbsko-hrvatski ali slovenski jezik, ter svoje prošnje potom svoje občine ali oblasti podpisanemu poglavarstvu prrposla t i do 15. julija t. I. Gradsko poglavarstvo Mostar, kopališče rvaškem. postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stnbica. Sesti« od 1. maja do 30. oktobra. Topli neki 53° C toplote in lažne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina. revna, ti zna. ischias. dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godbi. Prekrasen gozdni park. najlepša okolica. Najcenejša 1650 brezkonkorenčni prav dobra prehrana in stanovanje. li, i RADIOAKTIVITETA* -—- Soba oi K naprej. Pojasnila ia prospekte daje kopališka oprava kopališča Stnbica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stnbica. Postaja za interurbani telefon. Natalijo cono. SXXXXX WKXXX Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 950 8G WD 6631 POSUT. (K »Kar vem, to bodem povedala, Kaši pomočniki so peljali oglje y Stenav, in sama sem ostala pri kopi. Ob dveh — mesec je ravno izginil za gorami — je prišel mimo naše koče Mauchin, drvar iz I reja. — Kaj vas je tako zgodaj vrglo iz postelje! — sem ga ogovorila, kako se vam godi rtoma? — »Eli. slabo«, mi je odvrnil, »ženo trese mrzlica, in otroi^iji umirajo gladu; nimamo je drobtine kruha pri hiši; rad bi podrl zajca, da bi ga zjutraj v Marvillu prodal.« — Nato je odšel v smeri proti Onze-Fontainu. Izginil mi je iz pogleda; ;ili kmalu za tem — veter je ostro zavijal — ko sem oglje zavarovala pred sapo, sem začula strel. V bližnjem trenotju je prižvižgala krogla mimo nase koče. Temu je sledil glasen prepir. — »Potepuh,« je zakričal logar, »čakaj, jaz ti posvetim!« — Seurrot.« ga je prosil Mauchin, vsaj zajca mi pusti, moji otrovi ho-ejo kruha.« — »Vrag te vzemi!« — o--led je logar zaječal in se zvrnil. Jaz, jaz pa sem tičala v najskritejšem ko-ičku naše koče in ]>otne srage so me d strahu oblivale. Za.tem se je Man-< hin potikal ]*> goščavi, in zdaj je že reko meje na varnem. To je vse, •var vem.« »Grom in peklo!« je zalirnščal -odnik. »Zakaj pred sodiščem niste -tra takoj izpovedali, ko ste vabilo prejeli?« »To ni bila moja stvar . . . Tudi : isem hotela Mauchina ovaditi.« Res? Pa ste vendar spremenili J.ines zjutraj svoje nazore.« »Ker sem izvedela, da Gustiua iolže.« »Kdo je to?« Dekle je zardelo in v zadregi zadebljalo: Eden naših pomočnikov, člo-vek, ki nikomur lasu skriviti ne more . . . Glejte,- je dejala, silno razburjena, »ko so za malopridnost dru-:-tra hoteli njega mučiti, mi je bilo. kakor da bi mi bil kdo jx>tisnil jeklo \ srce; ubrala sem pete in bežala -kozi les: prav divjala sem . . . No-••ne utrujenosti nisem čutila, in do urinega dne bi bila tekla, če bi bilo reba. Resnično je. kakor nebo. da je aš Gustin povsem nedolžen! ... To em pripravljena priseči z roko v erjavici.« To je govorila tako vznemirjena ranjena, da je bila res lepa, na-lic raztrgani svoji obleki; ta divja _ovornost pa je pričala o resnično-sti njenih besedi, in najstrožjega sodčka bi morala zadeti krepkost, s koju je ta otročaj branil Gustina. »Počasi,« je zaklical sodnik, vedtem ko je ona obledevala in nahnila. kaj vam je?« Postajala je bledejša in mrzel ji je oblival sence. »Vrti se mi pred očmi, nič več morem,« je za ječala. Sodnik ji je podal prestrašen kozarec vina. Tzpijte brž!« In samsko njegovo srce je bilo t od groma zadeto in pogled na k le, ki je vidoma hujšalo, ga je ripravil v nemalo zadrego. Ni se 1»f- brigal /a kuharico v kuhinji, in -*r je ni motiti hotel, je vprašal ak-kusno ribo pospravila brez ovinkov kakor okajenega slanika. Jezno f mrmral predse: »To je vendar koda . . . Tak lep kosec!« V tem trenotju so se vrata odprla, Tretji gost, župnik od Sy_, Vik- torja, ▼ novi auknji, j* vatopil v aobo in pred tujo tovariaioo aataden obatal. »Prepomao, gospod sapnik,« je dejal gospod Sourdat, »postrvi ni več!« Potem je pripovedoval dogod-bo male oglarice. Župnik je globoko zdihnil; spoznal je veličino te žrtve in napol ganjen, je potrkal sodniku na rame: »Gospod Nemorin Sourdat,« je glasno zaklical, »boljšega srca ste, kakor mislite. Resnično Vam povem, vsi grehi naj Vam bodo odpuščeni zarati i te ribe, ki je nismo spravili na suho. L. B. JtenHejioiB". Te-dni je umrla v Parizu v vi-?*oki starosti niadama Garcia-Viar-dot. V svojih mladih letih je bila ena najznamenitejših opernih |>evk tedanjega rasa, prva zvezda velike opere pariške, ojicvana in občudovana od vsega sveta Zaslužila je milijone in ko je njena lepota začela veneti in je njen glas izgubil svoj mladostni čar, se je, čeprav št* nikakor ne stara, umaknila z odra. To store pač samo izjemne umetnice, ki so tudi duševno na zelo visoki stopnji, kajti pravilo pri gledališču je par, da nobena igralka in pevka iieče spoznati, kdaj so *e je ljudje naveličali in da hoče tudi najbolj obrabljena škatlja igrati najlepše vlog**, čeprav je že vse izgubila, kar je za dotične vloge potrebno. Umaknila se je z odra v zasebno >:i\ ljenje, in to v uolii, ko so žene najbolj interesantne. Gospa Viardot je zbrala okrog sebe na jod ličnejše može pariške. Njen salon je bil zbirališče prvih umetnikov, pisateljev in u cen jakov. Kralji in priori, dr/.ivni-ki in geueraii so veseljem prihajali na njene večere. Prijatelj njenega srca je bil veliki ruski pisatelj Ivan Turtrenjev. Dokler je Turgenjev živel, je bil v ljubezni udan madanii Viardot. Zna-čilno je. kako se je med njima vnela ljubezen. Madama Viardot je Tur-genjeva nekega dne prosila, naj ji prevede kako manjše svoje delo, če*, tako dobra prijatelja sta. a ona ne pozna nobenega njegovega si:i>a. Turgenjev je prevedel novelo > Ren-dezvons« in jo je čital madami Viardot. Ko j« odložil rokopis, sta se z gospo Viardot objela in poljubila. Ta novela »Rendez\ ous« je izšla tudi v slovenskem prevodu in se dobiva v »Narodni knjiprarni« po f>0 vinarjev. Izpred MtfBfiL Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Pazite na otroke! Posestnika žena Jera Palčič na Vrhu je kuhala v kotlu prašičem. Poleg nje se je igral tri in pol leta stari sinček Ivanček. Mati se je le za kratek čas odstranila v bližnjo sobo, kar začuje otročji krik. Hitro skoči v kuhinjo in vidi, da se je dečku vnela obleka. Vzlic hitri pomoči je fantek vendarle za opeklinami umrl. Mati je bila vsled tega obsojena v tridnevni zapor. Nič kaj si nista bila dobra mizarja Feliks Ljubic in Janez Izgor-Mik. in sicer zaradi nekega izpričevala. Ljubic je delal v Gradcu in prišel domov, kjer je v spremstvu svojo matere obiskal nekaj gostilen. Pred Robavsovo gostilno sta se nasprotnika spoprijela, Izgoršek je skočil v hišo po palico in ž njo udaril Ljnln-čevo mater, a Ljubic ga je pa urez.il v levo roko. tako da bosta dva prsta ostala za vselej nerabna. — Obsojen je bil na 4 mesece teške ječe. Mlad razgrajač. Martin Pavšič, 1 Dietni hlapce v Ljubljani, je dne 20. marca t. 1. v Pek laje vi gostilni v Vodmatu nadlegoval goste. Iztirali so ga na prosto in so vrata za njim zaklenili. Iz jeze je vrgel debel kamen v steklene duri in zadel okno gosti lničarske sobe. Prišel je na Selo in se oglasil v Smaljanovi gostilni. A krčmar ga je dobro poznal za razgrajača in ga ni pustil notri. Tz hudobije je zopet tu vrgel en kamen v steklena vrata, drugega v okno gost i ln i carske sobe, kjer se je pa ujel v zagrinjalo. Sobni slikar Valentin Mlakar je šel za Pavšičem, a ta ga je z bikovko udaril po glavi in jel metati kamenje za njim. Pri aretaciji je psoval orožnike. Obdolženec se zagovarja s popolno pijanostjo, čemur pa zaslišane priče oporekajo. — Obsojen je bil na osem mesecev teške ječe. Ni ga še srečala pamet. Oženjeni užitkar Janez Prime se je na sej-meh seznanil z neko omoženo žensko iz domače vasi ter imel z njo ljubavno razmerje. Končno jo je pregovoril, da se je z njim odpeljala v Ameriko. A nista imela sreče, ker sta bila v Hamburgu prijeta. Njo so poslali domov, kjer jo je mož z veseljem sprejel, on je pa šel v Ameriko, odkoder se je letos vrnil ter so ga takoj orožniki prijeli. Prime, ki vse odkrito prizna, je bil obsojen na dva Perje postelj* in puh priporoča po aajatiflfe cenah SN HITI Škofij* fttov. 20. Zamuja naročila se tata© izvrtijejo. Cene brez konkurence! Edina zaloga lo pri tfriki Keber (pri »totem čeTlt«) fjnbljana, Stari trg 9. i Usunovljeco 1845. D ■ mmm Ustanovljeno 1845. I avod I P" ■ Ustanovi I Edini zavod j v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja i in likanje sukna na par. i J ! jos. reich. | Poljaki nasip - Ozka ulica št. 4. | Sprejemališče tiuLin m it. 3. tt£jM*jM»*iM^*J»aa^4^*^aa£« o m a 3 za drogve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine itd. tadi po Kneippu, astae vode in zobni prašek, ribje olje, redilse in poaftnulne toka za otroke, dišave, mila in sploh vso toaletne predmeta, fotograftene aparate in potrebščine lUrnrgična obvezala vsake vrste, sredstva za desiniekcijo, vosek in pasto za Ha itd. Velika zaloga najfinejtean rnma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, soUter, ecofan, kolmoi, kraUlao apao itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ANTON KANC. Ljubljana* Židovska ulica št. 1. 8 Kapale po natvtill csal razi* zelišča " (rože), cvetje, koreoine, semena, škarje itd^ tam 21 Velika zaloga as, svetilk, zrcal, L L d. (mNW9qi ii kavarur- Sefll aUUarimott Pridal mtiza •levile klannev Eireduje kupovanje in prodajo novih in starih virjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. — Uglašuje JBaskonl HaMci44 in drugim slovenskim zavodom. — Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Naj topleje se priporoča G. F. Jurasek, prvi kraaj ajaaj aglalavilsc klavirlev Ljabljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. I. nadstr. Ceno posteljno perje! Najboljši etiki askmssi vir. 2815 Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega 5" 10 K; kg veielinega sne-inobelega, puljenega, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, fineca ]0 K; najfinejši prni puh 12 K. Naročila d 5 kg naprej franku. Zgotovljene posteUe drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. S. BeđlttU, Dešenlce & 767. tomova. Kaj bolje za zoba i * . JANUS ranil Met 3 lata Tionica voznih koles. 3 lota. Prve vrste vozna kolaaa s prostim tekom in zavoro na pritisk nazal od 95 E naprej. Jasna pioatotećai os s zavoro na pritisk Basa}, 1 leto jamstvo, 15 K. Plašče od 4 B naprej, dobre pnevmatike, prima podeli in prima veiiilee od 3 K naprej. Zvonci od 30 vin. naprej, kolotecen zvonec od 1 L AcstllloakS od 2 K naprej, varv/valO proti klSto kompletno iz pločevine ali lesa 1 M 20 vin. sedlo, torbe, osi, koaaai vsak sistemov v zalogi in poceni. Lastna popravila, ponikljanje in emajliranje. Zahtevajte bojati glav«! katalog 1§10 gratta im franko. Uvozna trgovina za indu- ► vozil Max Skutetzky Dunaj I., Stubenring št. 6. Svoji k svojimi NUkoKrapei ara? ta trftvee MAIIama m—*****— v a.— m IJaOijni, JaTOCCV Tf| STCV. 3. — UstaaovOeao teta 1853. — Osobno sedaj ob priliki božica in Novega leta, n menil sem se^jgroda^ Gostilniška koncesija s pravico prenočišča so da takol v nalem. 20ie Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.. Enonadstropna ia s goaHInlibo koncoslfo, zraven pripadajočimi gospodarskimi po« slopli, ledenico, sadnim vrtom. nllvami, se zaradi družinskih razmer dne 19. junija proda na prostovoljni javni dražbi v Travniku št. 93 (Loški potok) Hiša je na lepem prostoru, tik poŠte, v bližini dveh tovarn, ob glavni cesti z velikanskim prometom. 2013 Neprimerno dobre slasti je zrnata kava do po« lovice zmešana s Slastna vijaka! Velik pritek! 5 kg ržene kave za K 4*— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj VII 3, Lorchenfelderstrasae itev. 67. 384/ Vinko Maidič ni (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 ¥ Ljubljani: Po tigra du, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovca, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentn, Zadru, Spli eru, Ercegnovem, Kotora, Sarajevu in Pultu. < Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. [ Ceno se prodajo v velikosti od 50 do 79 hI in neka} malih do 60 litrov, nadalje dva še skoraj nova cedilnika (lilterla) in razne druge priprave o 10II Proda se tudi 1 dvonproina in 1 enonpreina n* pol krita v Še jako dobrem stanju. Poizve se pri Janku Popoviču na Bloivfoiaovi cesti aH pa pn Jebačinu v Rudniku. nsi XaiXalXalXaiXaiXaiXai Cenlene dame! Ne obotavljajte se več m prepričajte se s poskusom, da Pilnaokov mm nm a\a _a_ aa dela in hrani krasno [j /*% jy mM mm in nežno polt. Ako ■"■•■^ se n mi amo z „LA- N0L0M", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti mm no MfHa po svoji sestavini Mmšm\ HnfIIMa nadomešča popol-aMe¥u»*WJ maraml „0 ^remo. En komad „LAN0LA** prodaja se za 70 vin. v lekarnah, mirodilnicah in tudi v diagih trgovinah. Tudi na deželi dobiva se kdor pa ga hoče neposredno naročiti, temu se posije po sprejetju v naprej nakazanega zvezka pol ducata za K 4-50 ali pa 1 ducat za K 8 franko. Izgotavlja edino •*•*•* J. PILNAČEK Hradec Krilovć, na Češkem c ta ar. dvorni zalagatelj, stara češka tavaraa toaletnega ta pralaega arila, par-, famtv, cerkveaili, vtatana ta potavoite- LAN0L, vtt avaCk« 11» 6927 38 Kovač poslovodja, izprašan iz podkovstva, se sprejavevdekre vfel]«M kovačnico, ki se cventne.no da tndi v najem. Ponudbe sprejema Framtlika MaekOT 2029 Mor hoče kupiti zavite naj zahteva izl Ottoman V 424 cigaretni papir. Vsabrnstna mu m n pritfal amniaL M ^ nPFNIK Predtiskarija, vezenje na roko in stroj, montiranje, IV aL^M^aLmfl^ MM X Predtiskarija, vezenje na roko in stroj, montiranje, plisiranje itd. Vezenje praporov in društvenih trakov. Zuaanjim naročile« m ustreza vestno in trg T. — LinUfau HM zaloga Mmttl oblek in ssKobkUi aai kakor: telovadne hlače, majice, čevlji, čepice, rdeče srajce, znaki, pasovi, trobke, vrvice itd. Zunanjim naročilom se ustreza vestno in točno« Ali si hočete 1718 nabaviti izbornih, vrlo dobrih.zanimivih knjig? Zahtevajte naš najnovejši katalog knjig: . Vunnscban fir BacMertrevude (Frnhjahr I«10». 20. laterara. Teleioa 7900. Mlajša ali starejša vzgojiteljica M liže k 4 otrokom. Prednost ima ona ki zna poučevati klavir Več se izve v upravništTu »Slo,. Naroda.« 2020 Za 4 tedne na ogled in na poizkušalo pošiljam svoja vozna kolesa znamka „SOHE M A". Sestavni deii in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji. ■or f. dušek. ~m tvornica voznih koles, Opočno, it. 80 na stat. ar. na Češkem. Ilustr. cenovniki gratis. Francove kopeli. Frantlakove iazae. Svetovne mauovnate kopeli. (150.000 kopeli med sezijo.) Prirodne og Ijikovokisliuske kopeli. (14 vrelcev z izaatuostjo okoli 4 milijonov litrov v 24 uran.) Za ženske in srčne bolezni (zapne nenje arterij J revnutizem. protin. Popolnoma raven svet za na srcn obolele. Srednjemu stanu, uradnikom in učiteljem dovnijnje kopališka uprava pri kopelih do tO j popusta aUIDr. Emil Oliva 1948 bivši asistent na kliniki v Pragi in zdravnik strokovnih klinik v Berlinu. Stoktiolma in Pariza. Ordinira kakor v prejšnjih letih v hotela _Stadl Lerpzig.M Na vprašanja se radovoljno odgovarja, dopoštljajo prospekti in preskrbujejo stanovanja. *9d Mm\wUQm pokroviteljstvom M|. c. ln Ur. apo-V.tHan c—arU Franca J otela I. Prva mednarodna lovska razstava na Dunaju 1910 maj — oktober. Lov in lovski obrat industrija in obrt. promet s tujci, umetnost in umetna obrt. poljedelstvo, stalna razstava avtomobilov. Časovne prireditve: Razstava konj. Razstava domačih zajcev in perutnine. Razstava trofej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma 1534 listovnih golobov itd. Lunapark. Kinematografi, lovske diorame itd. Razstavna loterija, I. slani dnbitgk K100G00 Uničevalec stenic Ting-Ting, 02 oblastveno varovan, pomori takoj vse stanice z zalego vred. Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča brizgal o a 20 vin., v Vi i* 2A litrskih steklenicah razmeroma ceneje v glavni zalogi v Ljubljani pri Antonu Kane, drogerija. Druga sredstva odločno zavračajte! I hftatita ritja: Banj, XVIII. uatitaut 27. je dandanes najboljše boli otesu joče zdravilo. Pravo samo z C a | VATA D zavarovano znamko *AIUK» Zaloga po vseh lekarnah, parfumerjih, in drogenjah ali pa pri izdelovatelju S« uavi-teiano**, „■■listu", ta avoaja* rila, aa. IHitfl v traV Nihče na] ne zamudi priti in čuditi se Po tovarniških cenah se prodajajo zaradi opustitve naše tvorniške zaloge samo še 8—10 dni: Govorilni aparati od K 18-00 naprej. Ploice, ki no doslej veljale K 4—, sedaj K 1*35, K 2-00 in K 2 Orfcestrioni od K 300 naprej. amar* Ljubljana, Sodnijska ulica štev. 3 i9tje Sap ti mmmm St°/0 pop«*ta. F. Machinek & sinovi, Dunaj - Lipsko - Praga - Brno, 1860 ima najboljši uspeh, ako se obenem namesto kakega drugega peciva uživa samo lahko prebavni, redilni in nasitljivi, od priznanih zdravnikov priporočeni karlovovarski vrelski prepecenec znamke »vrelec". Pripravljen s karlovarsko vrelsko vodo obsega najbolj učinkovite sestavine tega odličnega sredstva proti želodčnim in Črevesnim obolelostim in je zatorej trpečim na prebavi najidealnejši nadomestek kruha. Izredno blagoolasten in neomejne stanovitnosti je zatorej (zlasti kot popotno pecivo) delikatesa za zdraveI Romana Uhla nasL Josip M. Bronnlg, [. Pazite natančno na varstveno znamko, ker je več ničvrednih ponaredb! Karlovi vai Prospekti gratis in franko. Semernik Dunaj I. - Zavitki po 35, 50 in 70 vinarjev*se dobivajo povsod, tudi v lekarnicah! V zalogi jih ima Ph. Ur. R. Susnik, lekarnar v Ljubljani, Marijin trg. Vinske sode nove iz klane in žagane domače in slavonske hrasto vine, izparjene in ovinjene. porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga Agro-Merkur ¥ LlnbljaiiL Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek! kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski saperfosfat naročite za pomladansko gnoj i te v takoj pri zadrugi Agro-Merkur v Lfnbllani. MOKO in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga Agro - Merkur v L|ubl|aaL VINO kakor ljutomersko* haloško, bizcljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga Agro-Merkur v LJubljani. Kose: iz najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja zairaga ifJafro-Mwlw po najnižjih conah. Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«. Morsko aopaliiie in zračno zdravilišče POREČ" Istra. Avstr. Riviera. (Parenzo). Obrežne kopeli, obrežne poti, milo podnebje, poštna avtomobilska proga. Vsak dan brzopamiske zveze Iz Trsta in Pnlja ter v Trst in Pulj. Novo otvorjeni kotel no rrrlri. 70 sob. Hotel „Parenzo" v Pnlja. t_ Stanovanje pritlično ali majhno hi&ico Z vrtičkom in dvoriščem v Ljubljani ali okolici, SO išče za avgust ali november. 202? fi. €. Ribnica, Kranjsko št. 161. hib proste i v prekrasni gozdoviti Savinski dolini, s 4 prelepimi sobami, 2 kuhinjama, veliko svetlo kletjo in podstrešjem, vrtom za zelenjavo, sadje in cvetice, ter dvoriščem za perutnino se proda pod najugodnejšimi pogoji. Najcenejša živila, prilika za lov in ribolov Ponudbe: Schwarzmeier, Prebold pri Celju. 21- ▼ slovenskem delu Koroške, *'• ure od ieleznične postaje, 5 minut izven večje vasi, tik ceste in gozda, z lastnim vodovodom, obsegajoča 6 lepih sob, 4 kuhinje, 3 shrambe, se za ceno 12.000 K takoj proda. tsi8 Nadaljna pojasnila daje posestnik Janez Vospernik, poŠta Podravljc, Koroško. Sukno In modno blato za obleke Karel Kocian tvornica za sakno v Humpolcu 323 (Mi Dom) v (otoškem idili Ninam simuki butel i Ufilin Opatija« stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Preskrbljen je z vodovodom in električno razsvetljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu je restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatinska vina. Cene zmerne. 1949 Priporoča se Marija Medved, zakupnica. Renervflil fond 400.000 kron« Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ■»•■nitka gaanaa n *$mmsi*> atrHarJava aNea stav. 2.--------■ -—-■ —— • riti ilalot v tpHoia, Colovom, Trotu ta Sarajevu. Spnjaa vb* u ktfftt m na tuafi noa ar Ja g^^^jp *•* m ""»J* 14 stcOk ta vTiiMshnt papirji pi iwviCai karu. MB P7