is i j j a
St. 22
■List izhaja vsak daa zjutr ^ a««K« L 22.—. pol le jL 6.50 v«ć. — Posam«
širok osti 1 kolone gice, zahvale, poslaa-u.
ui JLiUi
LJUBLJANA
Oflau -
(C. C.
Naroćoma: za i mesec L 8.—, 75.—, v inocemstvo aeseteo OfludM za i sat proetora obrtna oglasa L 1.—, a flase denarnih zavodov L
L 2.—
v M, faninrla »27.
Letnik Lil
Uradniitvo in uprai*itvo: Trst (3), ulica S. Francesco A'A*mai 20. Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo iztdju£oo uredništvu, oglasi, rekla-nmct^ in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo, — Last, založba in tisk Tiskarn« «Edinost* Poduredniitvo v Gorici: ulica Giasufc Carducci št. 7, I. n. — Telei. IL 327.
Glavni ia odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Veliki spor v poljskem političnem življenju
VARŠAVA, 23. jan. 1927.
Velik in ne izgladi jiv je seda-nji politični spor na Poljskem. Gre za krizo vsega* političnega življenja, ki ji je izvor in vzrok v preiti fanstn »poru med poljskim parlamentom in maršalom Pilsudskim, glavnim političnim činiteljem sedanjeg-a hipa.
Ko je 12. in 15. maja lanskega leia paia po odtrih bojih Varšava v nj farove roke, je bilo splošno mnenje, da se bo odpravil .>arlameiit in da se uvede dak-t-atura. Najmanj, kar se je pričakovalo, pa je bil razpust parlamenta in razpis novih volitev, na katerih bi si znal maršal Pilsudski ustvariti veliko večino, predvsem na podlagi svoje ]x>pularnosti med prebivalstvom. Zato je bila vsa poljska ja vnost zelo presenečena, ko je fctirinaj-st dni po «revoluciji» iz-iavil novi predsednik vlade dr. Bartel, da maršal Pilsudski nikakor ne misli na razpust parlamenta. To sporočilo je bilo tako iznenađenje, da mu niso hoteli verjeti niti naišprcstniki Pil-sudskega, dasi je bilo med poljskimi desničarji več odličnih <**eb, ki so mislile, da novi go~ <*podarji položaja sami ne verujejo v možnost kakega uspeha pri morebitnih novih volitvah.
V maju mesecu lanakeg-a leta je bil poljski parlament vendar v položaju, ki je spominjal na likvidacijo. Desničarji niso bili v Varšavi. Voditelji desnih strank so se bili zbrali v Poznanju ali so bili na agitaciji na Pomeranskem. Istočasno pa so zahtevali poslanski klubi strank levice od vlade, naj se parlament takoj razpusti in razpišejo nove volitve.
Kljub temu je nova vlada sklicala stari parlament in začela z delom za spremembo ustave. Nastala je tedaj ]>orba paJiamenta, čigar prva skrb je bila, da vzpostavi svoj prejšnji vpliv in svojo staro moč, proti vladi, katera je bila plod voja-Škf^gra puča. Ta napetost je da-jala barvo vsemu poljskemu političnemu življenju do konca 1. 1926. in tu se predvsem vidi, koliko se je politični položaj na Poljskem spremenil od revolucije Pilsudskega v maju lanskega leta.
Sprememba ustave, ki jo je vlada parlamentu izsilila, se je imela izvesti na teh le načelih:
1)	predsedniku se prizna pravica do razpusta parlamenta;
2)	da se mu popolna oblast za izdajanje odlokov, ki bi veljali kot zakoni do 31. decembra 1926;
3)	prizna se mu pravica «veta» proti sklepom parlamenta; 4) volitveni rok se ima podaljšati na tri do štiri mesece; 5) parlamentu se da na razpolago le tri mesece časa za razpravljanje o državnem proračunu, na kar bi se zasedanje ziuključilo.
Te zahteve se laliivo smatrajo za politični program, na čigar podlagi je bil uprizorjen prevrat v mesecu maju lanskega ieta. Udcjstvitev teg-a programa je pričakovalo javno mnenje v obliki diktatorskih odredb, toda vlada je želela, da bi njen program odobril stari parlament. V tej taktiki se je videlo znamenje, da se je odločila vlada za umikanje. In vse prizadevanje njeno v parlamentu je potem dokazalo, da ni znala nikakor izvršiti svojega programa. Nastal je spor med njo in zbornico, kateri se je razvijal čedalje bolj na škodo ugleda vlade.
Parlament se je takoj ohra-bril, čim je opazil nespretnost in zadrego nove vlade. Načrt za spremembo ustave, ki ga je izdelala vlada, je eno-stavno odklonil ter predložil namesto petih točk vladinega predloga svoj lastni predlog s 14 točkami, ki se zelo razlikujejo od načrta vlade. Zahteva pravosodnega ministra, da naj se vrši razprava na podlagi vladinega predloga, je bila ostentativno zavržena. In tedaj se je zopet splošno mislilo, da bo parlament razpuščen, toda proti vsakemu pričakovanju se je vlada tudi to pot odločila za popuščanje.
Dne 21. julija lanskega leta, je parlament končno odobril dva zakona o spremembi ustave in o pooblastilih, ki so v zvezi s temi spremembami. Predsedniku je bila sicer priznana pravi-ca do razpusta oarlamenta* to-
da v omejenem obsegu- Predlog o uvedbi predsedniškega «veio» pa. je bil enostavno odklonjen. Obenem je parlament sklenil svoj zakon, da predsednik nima pravice spreminjati volilnega reda. Istotako je bila omejena pravica predsednika do izdajanja odlokov le na nekatera zakonodajna področja. Oba zakona sta stopila v veljavo 4. avgusta 1926. Parlament se je začel tedaj zavedati svoje večje moči napram vladi, dasi se je le par dni prej zopet zahtevalo, naj se razpišejo nove volitve.
V jesenskem zasedanju lanskega leta so začele stranke desnice ostro opozicijo proti vladi, katera je radi tega podala ostavko. Ko je predsednik Mosickij zopet potrdil Bartlovo ministrstvo, je parlament še poostril svoj napad ter izzval novo krizo. Bila je sestavljena nova vlada s Pilsudskim na čelu.
Jesenski spori med maršalom Pilsudskim in parlamentom so povzročili v listih in javnosti velik hrup. Ko se je parlament sestal, so izbruhnili spori, ki so bili čisto formalne narave, toda obenem tudi zelo silni in ostri. Ministrski predsednik Pilsudski je zahteval, da morajo člani poslanske zbornice in »enata stoje poslušati čitanije dekreta o otvoritvi novega zasedanja. Parlament se je tej zahtevi odločno uprl. Temu sporu so sledili še hujši, in sicer posebno tedaj, ko je izdal predsednik republike dekret o tisku, ki je odpravljal svofcode. pisanja in tiska.
Spor radi zahteve, da morajo poslanci vstati pri čitanju odloka o otvoritvi zasedanja, se je rešil na podlagi tdiplomatične zvijače. Poslanci in senatorji so bili namreč povabljeni v dvorec predaednika republike, kateri jim je osebno prečita! odlok o otvoritvi. S tem — z osebnim čitanjem — se je ugodilo tozadevni zahtevi parlamenta, toda istečai±no so bili poslanci in senatorji opeharjeni, kajti predsednik republike jim ni pripravil sedežev in so ga morali poslušati stoje. Borba glede tiskovnega zakona pa se je končala s popolnim porasom vlade. Proti njemu so glasovale vse stranke brez razlike. Istotako se je pokazalo pri razpravi o državnem proračunu, da parlament ne namerava sprejeti nobene postavke brez predhodne stroge kritike. Proračunska komisija je temeljito popravila vladin predlog.
Ko se je v Novembru mesecu 1926. končal dvotedenski spor radi ceremonije pri čitanju otvoritvenega dekreta., je izjavil sam maršal Pilsudski, da v tej borbi ni bilo «ne zmagovalcev ne premagancev«. Tc»da napetost med vlado in parlamentom, katero je podedovala Poljska od st^re^a leta 1926., ne obrta nič preveč dobnega.
Nestalnost političneg-a položaja na Poljskem o&stoji v tem. da gre pot razvoja pod silo opisanega spora prav ob robu parlamentarnega režima. Le en slab korak — in Poljaka je zdrknila v prepad popolne diktature.
Zimski manevri
- italijanske voj&e mciaariee
NEAPELJ, 25. (Izv.) Danes zjutraj so zapustili neapeljsko pristanišče vojne ladje «Ca-vur», «Dante Alighieri», «Anco-na», «Quarto» in dve f lotil ji tor-pedolovk. Vojne ladje so se odpravile na zimske manevre.
«Cavur» in «Dante» bosta po nekaterih vajah, ki jih bodeta imeli z ostalimi vojnimi ladjami, katere se nahajajo ob sicilj-ski obali, nadaljevali svojo pot proti Tarantu. «Quarto» pa in torpedolovke bodo imeli svoje vaje v Tirenskem morju.
Rdeče zastav«
zaplenjene v Genovi
GENOVA, 25. (Izv.) Tukajšnjemu komisarju za javno varnost je bilo sporočeno, da se nahajajo nekatere rdeče zastave in sicer zastava socijailstične stranke ter zastava Giuliettije-ve mornarske zveze v shrambi pri nekem Taniniju. Policija se je podala takoj na Taninijevo stanovanje, kjer je, po daljšem iskanju, iztaknila zakopane v vrtu zastave mnogih genovskih •socialističnih organizacij.
Ministri pri on ffiBSonnUa
Izid __ posojila bo objavljen ▼ kratkem
RIM, 25. (Izv.) Včeraj zvečer je ministrski predsednik sprejel v palači Chigi finančnega, ministra Volpija. Predmet njunega razgovora je tvoril finančni položaj v zvezi z izidom podpisovanja liktorskega posojila. Izid podpisovanja bo objavljen istočasno s poročilom o zasedanju ministrskega sveta.
On. Mussolini je sprejel tudi ministra za narodno gospodarstvo on. Belluzza, s katerim se je razgovarjal o nekaterih u-krepih, ki bodo sprejeti na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta v korist narodnega gospodarstva.
Italija m Romanska
Pogajanja za sklenitev Italijan«
sko-roaaaaske trgovinske pogodbe
RIM, 25. (Izv.) Včeraj je prispela v Rim romunska delegacija, ki bo vodila pogajađja za sklenitev italijansko-romunske trgovinske pogodbe.
Romunski delegaciji načel j u-je državni podtajnik v finančnem ministrstvu Manoilescu. Danes predpoldne sta se sestala Manoilescu in predsednik italijanske delegacije on, Su-vich, ki sta se domenila glede pričetka in programa pogajanj
Papeževo pismo Umi&t Umske„Tribune"
RIM, 25. (Izv.) K včerajšnjemu papeževemu pismu na državnega tajnika kard. Gasperri-ja prinašata od današnjih rimskih listov samo <cTribuna» in «Giomale d'Italra» svoje komentarje. Medtem ko se komentar lista «G4ornale d'Italia» omejuje le na kratke opazke, tolmači « Tribuna« v svojem komentarju vtise, ki jih je vzbudilo papeževo pismo v odgovornih vladnih krogih.
«Papeševo pismo, pravi „Tribuna", je bilo sprejeto v vladnih krogih z največjim mirom in razumljivim sadoščenjem Vsi oni, ki so računali na komplikar-cije v odnošajih med italijansko državo in sv. Stolico, bodo razočarani radi tega pisma. Z zadoščenjem se povdarja priznanje sv. Očeta, da ni bil namen zakona o «Baiillah» krajšati pravice katoliške cerkve, in pa izjava, da papež nikakor ne namerava s svojimi pridržki povzročati težkoče vladi, ali pa slabiti njen prestiž in njeno moč. Pomislekom sv. Očeta glftde fašistovskih nazorov o državi, pomislekom, ki so izraženi v pismu, se ne sme pripisovati prevelike važnosti, kajti politični režim ima svoje življenske in razvojne zakone, od katerih nikakor ne more odstopiti. Posebno zadoščenje je vzbudila tudi izjava sv. Očeta, s katero poziva, da se organizacije katoliških skavtov razidejo v vseh onih krajih, ki ne štejejo več nego 20 tisoč prebivalcev, saj s tem ni nikakor narekoval kakršnekoli sovražnosti ali preventivnih represa-lij. Kar pa se katoliškega gibanja tiče, je organizaciji istega itak zajomčen miren in neomajen obstoj in razvoj. Ravno tako je tudi papeževa želja, da bi bili duhovniki, ki bodo vršili svojo službo v organizacijah «Balille#, imenovani v sporazumu s škofi — že dovršeno dejstvo. Italijanski katoliki naj vedo, da vlada z zakonom o Balillah» ni hotela uvesti nikakega političnega monopola, ampak hotela je sa^ mo dati novemu pokoljenju popolno in vsestransko vzgojo*.
V milanskem tisku
se bodo izvršile važne spremembe
MILAN, 25. (Izv.) Po vesteh, ki krožijo že delj časa v novinarskih krogih, se pripravlja v milanskem tisku znatna sprememba. Zatrjuje se, da bo v najkrajšem času prenehal izhajati «L'Am-brosiano». «Secolo» pa preide baje v roke lastnikov lista «Corrie-re della Sera» ter se izpremeni v večerno izdanje tega lista.
Filipa Tnratija zadela kap
RIM, 25. (Izv.) Kakor poroča agencija «Radio Nazionale* je v Francijo pobeglega Filipa Turati j a zadela kap. Zdravniki so mu predpisali, da se mora podati v svrho zdravljenja na jug. Zato se je stari Turati podal v Charqueiranne, kjer bo ostal delj časa radi zdravljenja.
ftseknl tribuno!
bo prišel dofteredi 1. februarja
RIM, 25. (Izv.) Posebni tribuna! bo pričel svoja dela dne 1. februarja. Razprave se bodo vršile v razpravni dvorani VI oddelka kazenskega tnbunula v justični palači.
Kot prva pride na vrsto laz-prava proti Jožefu in Henriku Riva, ki sta poveličevala atentate na ministrskega predsednika. ZagH)»vornika obeh obtožencev sta odvetnika Agneluzzi in Fosco.
Pričetek procesov proti Zani-boniju in njegovim tovarišem je določen na dan 21. februarja.
Potne liste za lnizetattio
bo odalef izdajalo samo notranje ministrstvo
RIM, 25. (Izv.) Spričo nedavne odredbe predsednika vlade, bo od sedaj naprej izdajanje potnih listov privatnim osebam za inozemstvo pridržano le ministrstvu notranjih zadev. Ministrstvo za zunanje zadeve pa bo izdajalo potne liste samo diplomatom m državnim uslužbencem.
Prošnjo privatnikov za potne liste treba nasloviti na ministrstvo za notranje zadeve in na njemu podrejene urade.
RIM, 25. (Izv.) Kardinal Gas-parri je dokončal in izročil v tisk četrti zvezek svojega velikega dela «0 virih kanonskega prava». S tem zvezkom je zaključeno veliko delo papeževega državnega tajnika, ki je napisal Še prej «Kodeks kanonskega prav*». K temu pa je sedaj dodal v olajšanje Študija ravnokar dovrieno delo o virili kanonskega prava.
»Izrabljeni
RIM, 25. (Izv.) Kakor poroča agencija «La Recemiaoma», se je vseučiližčmi profcoor Kinest Buonaiuti, ki je bil leta 1925. izobčen, spet povrnil v narečje katoliške cerkve. Zaradi izobčenja je prof. Buottsiuti izgubi! tudi svojo službo kot univerzitetni profesor. Sedaj pa, po njegovem povratku v naročje katoliške cerkve, mu je naučni mi nister Fedele dovolil, da spet prične svoja predavanja na teološki fakulteti rimske univerze V kratkem času mu bo povrnjena tudi pravica, da lahko opravlja svojo duhovniško službo.
JaStKtofeosKi Usti
o izidu oblaetnib volitev
BEOGRAD, 25. (Isv.) Oficijelni rezultati o izidu oblastnih volitev še vedno niso objavljeni. Pač pa današnja «Politika» računa, da je rezultat oblastnih volitev naslednji:
Radikali v zvezi z Nemci, Madžari in disidenti — 4i7 oblastnih poslancev, radičevci — 264, radićevski disidenti 5, davido-vićevci 134, spahovci — 45, samostojni demokrati 96, zemljo-radniki — 54, SLS — 88, federa,-listi 14, samostojni Nemci — 4 socijalisti in komunisti — 9 in frankovci — 2.
Beograjska «Reč» ugotavlja pri tem z ozirom na samostojne demokrate, da je SDS dobila 102 mandata, med temi pa nijti niso všteti oni mandati, ki jih je dobila tam, kjer je SDS nastopila skupno z drugimi skupinami.
«Politika» navaja kot najbolj karakteristični moment, da so radikali po izgubi srbskih vo-lilcev v Vojvodini našli pribežališče pri Nemcih in Madžarih. Po mnenju «Politike» so radikali doživeli težak poraz v Bosni in Hercegovini, v južni Dalmaciji pa naj bi bili enostavno razpolovičeni. Zanimivo je tudi, ugotavlja «Politika», da so radikali izgubili Beograd, SLS pa Ljubljano in da sta torej obe plemenski stranki izgubili svoja glavna centra, da pa tudi Radič ni več absoluten gospodar v Zagrebu. Glede Radića, pravi «Politika», da je tokrat zanj glasovala komaj polovica volilcev, toda ker volilni red favorizira močnejše stranke, je Radić po številu mandatov še vedno močan ali njegova prava izguba se vidi v Številu zanj oddanih glasov.	_
Radić se pritožuje
BEOGRAD, 25. (Izv.) V vladnih krogih je neprijetno dirnila Radičeva izjava ki jo je dal za-
grebškemu «Jutarnjemu listu», v kateri ugotavlja, da so radikali v Vojvodini izvajali nasilje, o katerem bo HSS izdelala posebno spomenico ter se z njo pritožila tudi pri kralju. Radi-kalski vladni krogi menijo, da Radič izjavlja in napoveduje ra-dikalsko nasilje, le da s tem opravičuje svojo izgubo.
Wm dr. Rorsfctt
o vprašanju vste*a SLS v vla&o
BEOGRAD, 25. (Izv.) Današnje «Novosti» razgovor z dr. Korošcem, ki so ga vprašale, ali je zadovoljen z izidom nedeljskih volitev. Dr. Korošec je odgovoril, da številke govorijo dovolj. Glede Uzunoviča in njegovih zadnjih izjav o vstopu Ju-goslovenskega kluba v vlado, je dr. Korošec odgovoril, da so listi že prinesli pogoje glede vstopa SLS v vlado in da so ti pogoji v glavnem točni, niso pa vsi pravilno formulirani. Dr. Korošec smatra, da vprašanje vstopa njegove stranke v vlado sedaj ni aktualno*
Seja jngoslovenakega finančnega odbora
BEOGRAD, 25. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja finančnega odbora in je pred prehodom na dnevni red predsednik odbora javil, da je bilo samo v prometnem ministrstvu reduciranih 343 oseb in je s tem prihranjenih 87 milijonov 25G tisoč 146 dinarjev. Nato se je prešlo na debato o proračunu zunanjega ministrstva. Dr. Pe-rić je sporočil, da bo svoj zunanje politični ek?po7e podal v :>!er.umu narodne skupščine. Zaenkrat pa je govoril samo o proračznu, ki se tiče njegovega resorta. Debata, ki se je nato razvila, je bila danes izredno živahna. _
JngšslirolJs In
Sel&Keki glas za hitenje
med obesna ivaff-edfe&a
SOFIJA, 25. Bolfirarska javnost in zlasti bolgarski politiki se Hope*. živahno zanimajo za zbližuje z Jugoslavijo. «Zna-me», orfcan demokrat stranke, čije vodja je bivši ministrski predsednik Malinov, prinaša v zadnji številki uvodni članek, v katerem praivi, da jo postalo sedaj tudi Beogradu jasno, da obstojajo kljub vsemu, kar loči balkanske narode in južne Slovane, elementi, ki jih trajno spajajo. «Jugoslavija čuti potrebo solidarnosti na Balkanu posebno močno od časa, odkar se je počelo govoriti o. Rethleno-verrru potovanju v Rim. Misel po zbližan ju in eventuelno združitvi Jugoslovenov z Bolgarijo
se zopet pojavlja. Danes je akti-viteta popolnoma druga in je drugo tudi razmerje sil. Bolgarska javnost je doživela v minulih desetih letih mnogo razočaranj«. Nadalje pravi članek, da velika misel po zbližan i u ne sme služiti političnim in narodnim ciljem, ter da mora biti neodvisna od časa in vseh osebnosti. Zbližanje obeh bratskih narodov je vprašanje takta in Časa. «Zname» povdarja, da mora politika reda in zakonitosti priti do veljave in da se mora obstoj različnih narodnosti priznavati. Mišljena je tu, pravi list, Mace-donija. «Zname» zaključuje z vprašanjem, zakaj meče Beograd vso krivdo nemirov v Ma-cedoniji vedno le na malo, ne-oboroženo Bolgarijo.
Eolsorshl kralj Boris
še ni položil prisege
BEOGRAD, 25. (Izv.) Današnje «Novosti» prinašajo vest, da so se začeli bolgarski politični krogi baviti z vprašanjem prisege kralja Borisa, ki je še ni položil in z vprašanjem glede prestolonasled-stva. Gotove politične skupine zahtevajo, naj kralj priseže na u-stavo in naj se reši zadeva njegovega nasledstva. V to svrho naj se v bližnji bodočnosti skliče veliko narodno sobranje.
Košta Novaković na Dunaju
DUNAJ, 25. Komunist Kosta Novaković, ki je pred"nedavnim pobegnil iz beograjske jetnišni-ce, se že par dni nahaja na Dunaju. Prijavil se je takoj policiji in prosil za dovoljenje, da sme ostati na Dunaju, kar mu je policija tudi dovolila, a samo pod pogojem, da ne bo uganjal politiko. Novakoviča so sedaj povabili na Rusko in bržkone bo že prihodnji teden odpotoval proti Moskvi.
Man u pogaja z aadimaM
in upa. da bo sestavil vlado
BERLIN, 25. (Izv.) Tudi danee predpoldne je Marx nadaljeval pagajtunja z nemškimi nacijonali-stL Čeprav niso še premagane vse težkočei, vendar obstoja upanje, da pride mogoče še tekom današnjega dneva v glavnih črtah' do sporazuma. Danes se že razpravlja o osebah, ki bodo tvorile novo vlado. Nemški nacijonalisti zahtevajo tri ministrske portfelje in. sicer: enega za notranje zadeve, drugega za pravosodje in tretjega za zasedeno ozemlje. Gc^slcr ostane seveda v tem slučaju še vedno v kabinetu.
Vlada bi morala hiti sestavljena do prihodnje sobote. Tesra dnn naj bi podala v državnem zboru svojo deklaracijo.
Rušila se ne bo udeležili
mednarodne gospodarske konference
C.lJRTIi, 25. (Izv.) Ruska vlada je odklonimo odgovorila na noio, katero je odposlala dne 22. decembra min. leta Družba narodov in v kateri jo je vabila na mednarodno gospodarsko konferenco. Odgovor, ki je podpisan od Litvi nova, je sestavljen v precej ostrih izrazih. V odgovoru pravi ruska vlada, da izbira Žeiw?ve za sedež konference ne more imeti nikal'e-ga drugega namena kakor preprečiti ruski vladi udeležbo, s čemer se namigava na narušenje diplomatskih stikov med rusko in švicarsko zvezno državo. Not .T zaključuje, da Rusija ne smatra za vredno niti imenovati svoje zastopnike na majniški mednarodni gospodarski konferenci.
IS
napram do0odiom na Kitajsfceui
TOK I JO. 25. (Izv.) Iz dobro poučenih virov prihaja vest, da je Japonska odklonila vabilo Anglije, da bi se udeležila vojaške intervencije na Kitajskem. Japonska . v;reč '>re?oja položaj na Kitajcem zelo optimistično, poleg tega pa ima tamkaj zadostno število vojaštva v svrho obrambe življenja in imetja svojih državljanov/ Japonska je odposlala^
pat štiri nove torpedovke v _
lumja polltlKn MarsKe
Izjave jjrefa Betblena
BUDIMPEŠTA, 25. Včeraj jo imela vladna stranka svojo prvo zborovanje po parlamentarnih volitvah. Polog drugih, je na zborovanju govoril tudi grof Bethlen, ki je uvodoma na^ glasal svoje veliko zadovoljstvo radi popolne zmage vla ine stranke pri zadnjih volitvah.
Bethlen je govoril tudi o vprašanjih zunanje politike. Dejal je, da je viada zmerom izvajala napram drugim državam miroi-ljubno politiko, ki edina odgovarja resničnim potrebam Madžarske. Vprašanje monarhije ni šc dovolj dozorelo in zato ga vlada ne bo še načenjala. Ministrski predsednik je v svc-.jem govoru opozoril tudi na dejstvo, da se je Madžarska pričala v preteklem letu pogajati z Jugoslavijo za ureditev nekaterih juridičnih in pravnih vprašanj, ki do tedaj še niso bila rešena. Med temi vprašanji je tudi ono, ki se nanaša na izhod Madžarske na morje. Pravica do takega izhoda pritiče Madžarski v smislu določb trianonske pogodbe Pogajanja so še v teku in upati je, da bodo privedla do povoljne rešitve. Kar se izhoda na morje tiče, bi bila seveda Reka najbolj pripravna luka. Zato bo treba pričeti pogajanja tudi z Italijo. Ta pogajanja niso seveda naperjena proti nikomur. Razne govorice, ki so se v zadnjem času širile v tem pogledu, dokazujejo, da se evropsko javno mnenje še ni v zadostni meri navzelo locarnskega duha. Bethlen je naglašal, da si hoče Madžarska pridobiti prijatelje, obsovražiti pa se noče pri nikomur.	_
Zimo na Francoskem
Sneg v Pariza in drugod - Hud mraz - Železniški promet oviran
PARIZ, 25. V Parizu je zapadel sneg; vse ceste so ga polno in občina je morala najeti cele trume delavcev za kidanje snega. V pariški okolici je bela plast snega dosegla debelost 50 centimetrov. Še več snega je zapadlo v Chamberyju. Mraz je izredno hud.
V Modane in na zgornji Mo-riani divjajo veliki snežni meteži! Tudi v drugih krajih sneži že par dni. V gorah se je nabralo že za en meter siiega. V Bon-neville in v drugih, višjih kra«
tL
«EDINOST»
V Trsta, dne 28. janiuurja 1927.
jih so se pretrgale vse telefonske in brzojavne zveze. V Dijo-tieu je zapadlo toliko snega, da Je promet zelo oviran. Vlaki vozijo z velikimi zamudami. IBrzovlaki prihajajo v Pariz z tamudo treh ur.
V Pirenejih se je raz gore Chčze .utrgal ogromen plaz, ki je hudo poškodoval cesto in železniško progo pri predoru Suz-SainUSauvair.
Vlak povozil 15. oseb
LONDON, 25. Iz New Yorka poročajo, da se je pri Roun-droku pripetila velika nesreča. Neki avtobus* v katerem se je nahajalo kakih 20 oseb, je zavo-zil čez železniški tir baš v hipu, ko je pridrvel brzovlak. Lokomotiva je popolnoma stri a vozilo. Enajst oseb je pri tem izgubilo življenje, četvero pa jih je bilo ranjenih.
DNEVNE VESTI
Za lastnike invnib lokalov v nesla
Mestni magistrat poziva vse lastnike kavarn, gostiln, barov in javnih lokalov sploh, ki nameravajo v letošnjem poletnem Času razpostaviti mize, stolice, rastline i. t- d-pred svojimi lokali na javni ulici, da predložijo prošnjo (na kolko-vanem papirju za 2 liri) za tozadevno dovoljenje, in to do dne 1. marca t. 1- Obenem se opozarjajo prizadeti lastniki, da je bil tozadevni pravilnik v toliko izpreme-njen, da bodo dovoljenja imela veljavo za solnCno leto, v katerem so bila izdana ter da je bila tozadevna pristojbina zvišana od 30 na 40 lir za kvadratni meter letno. To pa le za lokale I. kategorije, t. j. za one, ki se nahajajo na trgih Unita, G. Verdi, "N. Tommaseo, Borsa, Liberta, G. Oberdan, Goldo-ni, Studi. Venezia, na morskem nabrežju ter v ulicah XX. Settem-bre, C. Battisti, Giulia (do trga Largo del Giardino), Carducci (od Portici di Chiozza do trga Oberdan). Za ostale lokale ostanejo v veljavi dosedanje določbe.
Razlastite*/ nepremičnin n zgradbo novih ž&ezniskiii tirov na openski postoji
Komisar tržaške občine naznanja, da bodo v zmislu členov 17, 18. in 24. obstoječega zakona z dne 25. junija 18C5 št. 2359 o razlastitvah v javno korist, in 2. člena kr. odloka z dne 24. septembra 1923. št. 2119, — za dobo 15 dni po objavi tega naznanila v uradnem listu tržaške pokrajine izpostavljeni pri občinskem uradu seznami cenitev nepremičnin, ki se imajo razlastiti s strani tržaške občine na Opčinah za zgradbo novih železniških tirov na tamošnji postaji. Ta dela se imajo izvršiti na podlagi odloka tržaškega prefekta št. 4141-2003 25/IV. z dne 4. junija 1925, odloka, ki je bil izdan na nujno odredbo prometnega ministrstva št. L 8-21-75495-15469 z dne 10. januarja 1925.
Kdorkoli bi se čutil prizadetega pri tej stvari, naj si ogleda omenjene listine in naj tekom navedenega roka prijavi tržaškemu občinskemu tajništvu svoje pripombe.	_
SMRTNA KOSA.
V petek je umrla v visoki starosti ga. Ema Čampa bivša učiteljica na nemški šoli v Trstu. Podu-čevala je slovenščino dolgo vrsto let in radi tega je bila poznana od večine trž. ženskega učit. naraščaja. Čehinja po rodu, se je temeljito vživela v naše razmere in dasi se ni udejstvovala v društvih, je vendar z zanimanjem sledila njih razvoju. Še zadnje čase, dasi 6tara in bolestna, je kaj pridno Čitala naiše liste in se rada razgo-varjala o tem in onem, kar -je bilo v zvezi z našim življem v Trstu. V nedeljo so jo pokopali, ob precejšnji udeležbi naših ljudi, saj je bila dobro znana posebno na Greti, kjer je preživela preko 20 let. N. p. v m.! _ ,
OLGI ČOKOVI.
cUmreti bratje težko ni
Pustiti nade, to boli».
Prejeli smo sledeče vrstice, posvečene spominu pok. Olge Coko-ve iz Lonjerja:
Daleč tam za sedmimi gorami, daleč od svojcev, med tujimi, a dobrimi ljudmi, vršeč idealen poklic, takorekoč med njega izvrševanjem, Ti bo umreti, v mladih letih, ob zori življenja, tako Ti je velela ob zibelki vila Usoda; obistinilo se je to njeno neizbežno prerokovanje: ni Ti gladila vročice pekočega čela mehka mamiči-na roka, niso Ti — po prstih hodeč — stregle ljubeče sestre, ni Ti zatisnila trudnega očesa ljubeča roka svojcev. Ob vsej tragiki je to še bolj tragično.
Odšla si čila in krepka. Zdravje zdravja, polnih in rudečili lic, z lahkim naemevom na ustnah
negotovi usodi nasproti, da se ne povrneš več. — Pač, saj si se vrnila, toda kot nevesta bele žene: Tvoji dragi pa so hoteli omiliti vd-lino prerokovanje, niso dopustili, da bi samevala daleč, daleč tam pod vrbo žal ujko, hoteli so, naj Ti senči grobišče cipresat, južnega solnca turobna hči. Tvojim dragim je to uteha, kaplja balzama na od boli raz vneto rano.
Vsi, ki so Ti bili dragi m ki so Te radi imeli — in bilo jih je dosti —, so Te čakali tam gori v borovem gozdičku, kljub mrzlemu severu in naletavanju snežink, da Te spremijo domov, da bo Tvoj pohod veličastnejSi. — Vedno lepa in v srce segajoča «Blagor mu», je turobno odjeknila med borovino...
Da. radi so Te imeli in radi imajo Tvoje, in da tega ne bi prej vedel, bi me bila o tem poučila ona prijazna Lonjerka, ki me je dohitela, ko sem hitrih korakov spel tja doli, da pridem do časa na svoje službeno mesto.....
Tja proti Katinari pa se je vlekla dolga, dolga vrsta in katinar-ski zvon je pozdravljal svojo ov-čico...
Bodi Ti lahka domaČa zemljica!
T. 22/1. 1927.
Učitelji - npoko§*nci.
Naučni minister Fedele in načelnik vlade IMussolini s ta sprejela pred osem dnevi odbor učiteljskega društva (Anif). Odbor je izročil ministru med drugim tudi prošnjo za ureditev pokojnin učiteljem iz novih pokrajin, kateri so bili upokojeni pred 1. jul. 192i. in so bili izpuščeni iz regulacije pokojnin meseca avgusta J92tJ. Minister je obljubil imenovanemu odboru, da bo proučil to zadevo ter jo predložil seji ministrskega sveta v potrdilo.
Upati je torej, da se bo zelo mučna zadeva naših upokojenih veteranov-učiteljev v kratkem uredila, kakor so se že prej uredile pokojnine vseh drugih državnih upokojencev bivše vladavine.
Izročitev potrdil o plačani pristojbini za državna dovoljenja
Gostilničarji, kavarnarji^i. dr. ki morajo plačati pristojbine za obrtna dovoljenja, izdana jim od kvesture, naj potrdilo o plačani pristojbini pri registrskem uradu dajo občinski pisarni, da ga dopo-šlje kr. kvesturi.
Takse za tcčllniee močnih alkoholnih pijač.
Žganjarne in točilnice likerjev prve kategorije, to je z nad 6.000 lirami obdavčljivega dohodka morejo plačati za letno obnovitev obrtnic L 1000, one druge kategorije z nad L 3.000 plačajo lir 750, tretje kategorije z obdavčljivim dohodkom pod lir 1.000, plačajo lir 1.000, plačajo lir 150. Takse so, kot je razvidno, precej visoke in tako bode marsikatera žganjarna morala zapreti obrat.
IZ URADA POLIT. DRUŠTVA •EDINOST. V TRSTU
S. Hrast - hi vek: V takih stvareh imajo občinski uradi najpo-drobnejša navodila; obrnite se na Vaše županstvo.	Tajništvo.
Iz tržaškega življenja
Velika tatvina v stanovanju. • Okoli 15.090 lir plena.
Predsinočnjim se je trgovec Alojzij Lenardon, stanujoč v ulici E. Toti št. 1, odpravil s svojo družino v gledališče in je pustil stanovanje za par ur brez nadzorstva. Zlikovci, ki morajo pač imeti izredno dober nos, so zavohali to u-godno priliko in jo takoj izkoristili. S pomočjo ponarejenih kljn-Čev so odprli vrata, ki so bila zaprta z dvojno ključavnico, ter se tako vtihotapili v stanovanje, kjer so izvršili natančno preiskavo. Iz-tikajoč po dragocenostih, so preiskali sleherni kot in predal, a dol-
go niso našli ničesar. Ko so pa vlomili omaro v spalnici, eo jim brez dvoma zažarele oči veselja, kajti našli so štiri zlate vratne verižice, vredne 5000 lir, dva prstana z dragocenimi kamni, vredna 2300 lir, zlato uro z verižico iz iste kovine, vredno 2000 lir, ter razno srebrno posodo, vredno okoli 1500 lir; kot nameček na ta itak bogat plen so na£li še znesek 4500 lir v gotovini. Ko so dovršili svoje «de-lo», so jo zlikovci nemoteno odku-rili. Pozneje je g. Lenardona doletelo neprijetno presenečenje, da je odkrit tatvino. Brez odlašanja se je podal na policijski komisa-rijat v ulici Brunner ter tam javil dogodek. Policijski organi so takoj pričeli tozadevne poizvedbe, ki pa do sedaj niso dovedle do nikakega pozitivnega uspeha.
Vsakdanje nezgode.
Ko je 54-letna branjevka Karo-lina Bastian, stanujoča v ulici Vaidirivo št. 12, včeraj zjutraj iskala doma vžigalice, da bi prižgala luč, se je v temi spotaknila in padla tako nesrečno, da se je precej hudo pobila na glavi. Nesrečna ženska se je podala v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Ozdravila bo v 10— 14 dneh.
Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 37-let-ni Oton Dubinsky, stanujoč v ulici Gelsi št. 3; imel je zdrobljene nosne kosti, krvavel je iz ušes in je imel pretresene možgane. Du-binsky je povedal, da je predsi-nočnjkn, ko se je okoli 23. ure vračal domov, padel radi teme po stopnicah ter se pri tem pobil na omenjeni način. Nesrečni mož je bil sprejet v kirurgični oddelek.
Tržaško sodišče
Tobak.
Dne 17. decembra p. 1. so finančni agenti našli v bližini <onaone» št. 5 v prosti luki Vitt. Emanuele vrečo iz gumija, v kateri se je nahajalo 14..800 kg tobaka fine vrste. Istega večera so ti agenti aretirali v prosti luki nekega Rojan-čana Ivana Vardabasso, o katerem so doznali, da je baš on odnesel z omenjene «maone» vrečo, ki je bila last nepoznanih. Agenti so naznanili storilca sodni oblasti radi poskužene tatvine.
Včeraj se je vršila tozadevna obravnava pred tukajšnjim kazenskim senatom.
Vršila se je brez prič. s čitanjem izjav imenovanih agentov, ki so zasačili Vardabassa. Ta mora odgovarjati tudi radi poskusnega vtihotapi jen j a navedene količine tobaka v mesto.
Vardabasso taji na vsej črti-Prav\ da je slučajno bil v bližini tiste usodne vreče, ko so prišli agenti. Ker ni kradel, tudi ni imel nikakega namena vtihotapiti tc baka v mesto.
Državni provdnik zahteva za obtoženca 4 mesece zapora.
Sodišče je oprostilo Vardabassa, kar se tiče tatvine, in ga obsolilo na 200 lir globe radi poskušenega tihotapstva.
Gnjati in salame.
Trije obtoženci so sedeli včeraj na zatožni klopi tukajšnjega sodišča in sicer: Marijan Holzer, Viktor Roly in Tomaž Masč. Obtoženi so: Holzer. da je odnesel gostilničarju Chiarandini 6 gnjati in tri salame v skupni vrednosti 2000 lir. druga dva pa sta kupila omenjeno blago. Vdrl je v omenjeno gostilno, s tem, da je polomil ključavnice.
Obtoženci tajijo dejanje. Holzer pravi, da je le posredoval pri prodajanju za račun dveh neznancev.
Oba druga obtoženca pa ne vesta ničesar o. neznancih.
Chiarandini pove le, da je konstatira!, da mu manjka omenjeno blago.
Roly je bil obsojen na 5 mesecev pogojnega zapora, Holzer bo moral sedeti osem mesecev in Mase plačati 205 lir globe.
Branila sta odvetnika Berton in Freschi.
TELESNA VZGOJA
SPORT
ProSveia-Sparta 7 : 1 (0 : 1)
Letošnje prvenstvo je res polno iznenadenj. Četa pa, ki letos niti z daleka ne dovoljuje, da bi se prorokovalo o izidu tekme, je menda Prosveta.
Igra prvič s Sparto. Zgubi. Z Obzorom se junaško bije, in le odsotnosti vratarja I. čete Prosve-te se ima Obzor zahvaliti za lastno zmago. Z Adrijo drži Prosveta
tri četrti ure zmago v rokah in na koncu gre po klasični bitki s izgubo domov. Zoro pusti na igrišču z rezultatom 6:0. Izgubi tekmo z Tommaseom. In premaga Sparto v pon avl jalni tekmi s 7:1.
Predvidevala se je zmaga Sparte. Šebelj ko je Sparta v prvem pefi-času zmagala z 1:0. Kljub popolni premoči Prosvete ni poslednja v prvem polučasu mogla zabiti go-ala. Reči pa moramo, da je tudi obramba Sparte razbivaia s sigurnostjo izvrstno izpeljane napade Prosvetačev.
Ne pa tako v drugem polučasu.
Prosvete se je polastila neizprosna volja, da v zadnjič dokaže, da jo le nesreča zasleduje v tem prvenstvu. Večina igralcev prve čete je po čudnem naključju primorana počivati (bolezen, služba). In tako se trudijo ostali s požrtvovalnimi rezervami držati četo pokoncu.
Prosveta je v drugem polučasu dala iz sebe vso svojo eneregijo. Napadi so postajali ostrui. Tehnika in premišljeni momenti so končno zmešali drugače vztrajno obrambo Sparte. Pričel je padati goal za goalom. Prvega je zabil Gerželj. Pet nadaljnih Kianta. ki je bil ta dan v izredno dobri formi. Opara pa je zabil zadnjega sedmega iz kazenskega strela.
Tekma je bila živa. Prvi polčas za Sparto mučen, ker je Prosveta neprenehoma napadala. Edini goal Sparte je bil zabit iz kazenskega strela. Dekleva. ki je v letošnjem prvenstvu prvič branil vrata lastne čete, ga ni mogel u-bram£i. Drugače pa je kot navadno precizno odvrnil vsak nevaren napad. Napad Sparte je hiter ali neodločen. Manjka mu končnega strela v vrata. O obrambi smo že govorili. Sploh je Sparta četa, ki bi z večjo voljo in vnemo lahko marsikaj dosegla.
Prosveta je igrala svojo staro igro. Tehnično preprežene pasaže, ki pa so letos še bolj nevarne, ker šteje Prosveta s Kiauto igralca, ki zna izborno loviti cilj igre. Poleg njega je bil najboljši mož na igrišču Kufenšin, ki je po kratki odsotnosti zopet vodil svojo četo.
V	obrambi sta se oba branilca dobro izkazala. Posebno je ugajal Opara. Vratar ni imel obilo posla, ali, kjer ga je imel, se je dobro izkazal.
Igra med obema četama lahka in disciplinirana. Sodnik pač novinec in ni seveda mogel Se vsega pravilno razločevati; vidi se mu pa, da kaže postati ravno tako dober in natančen, kot je dober in natančen pri bazeni. Publika številna in dostojna.
Četa zmagovalka: Dekleva, Opara, Kovačič, Kosovel II. Kufersin, Gerželj, Krauta, Pianecki, Zafred, Blažina, Furlan.
H. D. Sparti - Skedenj.
Naprošeni ste, da nam tekom dneva sporočite če ste pripravljeni igrat v nedeljo ob 13. uri na igrišču S. D. Obzor z našo I. četo.
M. D. Rocol.
S. D. A drla
Danes zvečer točno ob 8. uri in pol izredno važna odborova seja pri predsedniku. Naj nihče ne manjka! — Tajnik.
V	nedeljo zjutraj ob 10. kakor navadno običajni matlnei v navadni dvorani. Vabi se vse dosedanje obiskovalce in seveda tudi nove.
Pokrajinski odbor v Gorici.
Odborova seja P. O. se vrši v četrtek zvečer ob 8 in pol v društvenih prostorih. Opozarjajo se vsi odborniki, da se seje zanesljivo točno udeležijo, ker bo P. O. nastopal proti manjkajočim disciplinarnim potom.
Predsednik.
Vesti z_6oriškega
Goriške mestne vesti
Cena moke
Pokrajinska aprovizacij«ka komisija je določila najvišjo ceno moke za peko kruha na Lir 23D kvintal, franco mlin in odpošilja-tvena postaja.
Prodaja pšeniSnega zdroba
Trgovska zbornica sporoča o-ki pravi, da se smejo mlinski izdelki za izdelavo testenin oddajati izključno samo tvornica m testenin in se ne smejo nikakor prodajati občinstvu
'	darovi
V	počastitev spomina pokojne Olge Čok-ove daruje gdčna Mara Cotar Lit 10.— «Solskemu dru-štvu».
V počastitev spomina blagopo-kojnega Dr. Otokarja Rybara daruje A. Z. Lit 50.— za «Solsko društvo«.
Srčna hvala!
Popravek. V »Edinosti» od 25. t. m. se je med darove vrinila pomota. Popravljamo v toliko, da so v počastitev spomina pok. Olge Cok-ove darovali potom g. V. Trobca pogrebci zbrani pri županovih L 140.— in ne L 14.— kot je bilo pomotoma objavljeno.
Ponovna hvala vsem darovalcem!
RAZNE ZANIMIVOSTI
Kam se obrne tok izseljencev v bodočnosti?
Statistično se da dognati, da se prebivalstvo Evrope vsakih sto let podvoji. Če se pa prebivalstvo Evrope podvoji, je nemogoče, da bi imeli v njej vsi dovolj prostora. Zato se pa bavijo različni učenjaki, raziskovavci in zastopniki raznih vlad z vprašanjem, kani s prebivalstvom, ki ne bo moglo dobfti prostora na domači zemlji. Fla-mec docent dr. Marc Breyne, ki je v zadnjih letih prepotoval južnoafriško unijo in ves teritorij Tangyanika, je ugotovil, da zamore sprejeti Afrika še mnogo kolonistov. katerim tudi že lahko nudi precej kulturnih pridobitev. Srednja Afrika zahteva več pionirskega dela in bi prišli tu kmetje v poštev. Južno afriška vlada, ki ji načeluje znani general Ilertzog. boritelj na neodvisnost dotminijo-nov od Angleške, je sklenila, da napelje v ozemlje severno od ka-laharske puščave voda in da pridobi na ta način mnogo pašnikov in polj. Profesor E. H. Schwartz izdeluje že delj časa poseben kolonizacijski sestav, po katerem se napeljejo Sambezi in druge reke v sredino puščave, s čimer se premaga suša in pridobi nov svet za obdelovanje. Ta učenjak si je napravil še drug načrt. On hoče, da naj tudi saharska pulščava koristi poznejšim rodovom. Nič manj ko dva milijona kvadratnih kilometrov čakata raziskovavcev. V to pušče namerava profesor Schwaxz napeljati vodo, kar ni več nobena utopija, ako premo-motrimo najnovejše in najmodernejše tehnične pridobitve. Kakor hitro bi se pa namočili obe največji puščavi, bi se v veliki meri vezala solnčna sila, ki bi se ne odbijala več kakor doslej, marveč bi se uporabljala v to da bi polagoma izpreminjala vpeljano vodo v pare, posledica temu bi bili o-blaki, nastale bi zr^ne izpre-membe, ki bi slednjič dovedle do izenačenje temperature na zemlji. Na ta način bi se ledene plasti v severnih in južnih krajih začele taliti in zopet bi bilo mnogo rodovitne zemlje na severu in jugu človeštvu na razpolago.
Ako se pomisli, koliko sveta je še neobdelanega v tropskih krajih, na Novi Zelandiji, kjer bi se lahko milijoni in milijoni naselili, potem se za prostor poznejšm rodovom ni treba bati. Islandija išče naseljencev, do 20.000 jih lahko sprejme, ker bi se ti lahko pre-
živeli s poljedelstvom in ribarstvom. Tudi na Špicbergih, ki sd od lanskega leta norveška poseet, se sprejemajo izseljenci. Gronlan-dska nudi na svojem južnem delu prostora za kakih 50.000 Jjudij. V teh krajih uspeva namreč živinoreja. Notranji, še ne odkriti deli Arabije, Tundre v severni Sibiriji, notranji deli Južne Amerike bodo nudjli bodočim rodovom, ki bodo imeli popolnejše tehnična sredstva za kolonizacijo, dovolj torišča za uspešno delovanje in preživljanje.
Kardinal - dedič.
Na Silvestrovo je umrl v Nevv-Yorku bankir John W h al en. Te dneve se je odprla njegova oporoka. Whalen je zapustil premoženje treh milijonov dolarjev. Polovico dedščine dobi po oporoki ne\v-yor-ški kardinal Hayes. Cerkev v Ne\v-Yorku, posvečena sv. Katarini genovski. dobi stotisoč dolarjev, toliko tudi Whalennova postrežnica. Ostanek si razdele nečaki in nečakinje, ki jih je devetnajst.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 925-935, Belgija 320-330, Francija 92-92-75. London 112.80-113.60, New York 23.15-23.40 Španija 370-380, Švica 443-453, A-tene 30-31, Berlin 547-557, Buka-rešt 12-12.75, Praga 68.25-69.25, O-grska 405-415, Dunaj 325-335, greb 41-41.75.
Uradna cena zlata (24. I.) 447.30.
Vojnoodškodninske obveznice G2.30.	k
BERLITZ-SCHOOL vu rabio Fil2i
vodi v vseh iezikih.
23, pouk in pre-116
71 ftTiiLHfi ^ bOfsatti iV t-i^ho. Tist, LLHfijiiUlH Corso 47 (lekarna Rovi*) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenr>h. Govori se slovenski.	67
PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlalo in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra.	122
KLAVIR se proda po nizki ceni. Opčine 115, I.	124
VAJENEC, eventuelno trgovski pomočnik, za trgovino jestvin se sprejme, \ in Media __125
PEKOVSKI vajenec se išče. Senožeče št. 175.	126
HLAPEC, priden, pošten in trezen, vajen konj (služba prevažanje živeža), se sprejme z dobro plačo pri tvrdki Siega Quirino Sv. Peter na Krasu.	127
MIZARJI POZOR! Parjeno bukovno raznih dimenzij dobavlja žaga Jos. I avren-čič - Postojna.	_J^2
TRGOVSKI pomoCnik želi vstopiti v trgovino špecerijske ali mešane stroke. Dopisi pod »Trgovski, pomočnik, Idrija 362»._____
ENO arondirano, neobdelano posestvo, drugo arondirano z vili sličnim novim poslopjem, gospodarskimi poslopji, vinogradi 80—100 hI vina, sadovnjaki, najlepša lega goriške okolice, se vsled preselitve proda. Pojasnila daje Ant. Baučer, Renče 17.	94
DANES

izredirc prodals ch prliiK! mtm
U
VELIKA SKLADIŠČA
t
	
r	
	
l&J	
i§	- - f-'i Mm
-
■ —
V**1*—V . :*<» 'j
. - V * S J

-žr^ t
1
CORSO VITT. E. II116 "TRST CORSO VITT. E. i 1116 jj
_________i
podlistek
(37)
V. I. KRIŽANOVSKA:
EMEZA
ROMAN
Tedaj je Raul odprl oči; ravnodušno se je oerl okrog sebe, ko pa se je njegrc.v pogled ustavil na Valerijinem. obličju, so se njegove oči rahlo lalesketale in rahen usmev mu je šinil preko usten. «Valerija, Vi tu! prvič ste prišli... — je zašepetal in umolknil, ker mu je nedostajalo
moči dogovoriti.
Ko je Rudolf videl, da ne more sestra od ganotja nič odgovoriti, se je sklonil k bolniku in mu prijazno rekel: — »Valerija ti je prinesla dobro vest, ki ti bo naglo vrnila zdravje, kakor upamo; vse ovire, ki so vaju razdruževale, so
odstranjene, in ti moreš prožiti roko svoji
nevesti».
Mrzličen mraz je pretresel Raulov život, a c£i, razširjene od bolezni, so se uprle v obličje mlade deklice z izrazom neizmerne ljubezni, strahu in dvoma.
—	Ali je res, da me ljubite? — jo je straho-ma vprašal.
—	Da, res, Raul, želim biti vaša žena; povejte, če vas ta obljuba veseli? — je tiho Spregovorila Valerija.
Žarek strastne sreče je zabliskal v kneževih očeh.
—	Vedeti hočete, če sem. srečen!... Ah, bojim se verjeti taiki nepričakovani sreči.
Zdravnik je priporočal Rudolfu, naj kolikor možno podaljša prijetno razburjenje bolnika, zato je kneginja izročila nečaku zaročna prstana. Pri zadnjih besedah je Rudolf dal Valeriji v roko prstana in rekel z usmevom: — Evo, to te bo prepričalo, da tvoia sreča niso sanje!
Valerija se je še bliže sklonila k svojemu ženinu, nekaj solz se ji je utrnilo iz oči po licu, ko je nadela en prstan na Raulov prst, a drugi na svoj, s katerega je pred kratkim snela Samuelov prstan.
—	Živi za one, ki te ljubijo, — je pristavila s tresočim se glasom.
Živa rdečica je pokrila bledo bolnikovo obličje; stisnil je k svojim ustnam majhno Vale-rijino ročico in se hotel vzkloniti.
—	Ne trudi se! — je rekel Rudolf in mu popravil blazino.
—	Ali more veselje utruditi?... Zdaj ko sva zaročena, Valerija, ne odreči mi poljuba, zdaj, ko sem popolnoma srečen, bom mirno čakal, kar mi Bog pošlje: življenje ali smrt
Brez obotavljanja se je deklica sklonila in poljubila svojega ženina, toda ta mirni bratski poljub je bil ves drugačen kakor otii, ki ga je izmenjala s Samuelom o nevihti!
Raul ni vedel tega; vsled prevelike sreče in slabosti je zopet padel na blazino skoraj brez
zavesti. Valerija je prestrašeno vzkliknila. Kno> je takoj odprl oči.
—	To ni nič, majhna sla-bost. — je zacepeta? in se radostno nas-melinil; — samo ne hod. od mene.
Deklica je ostala pii njem in ni izpustila njegove roke; toda kmalu je zaprl oči in zaspal, njegovo dihanje je bilo mirno in enakomerno.,
Tedaj je stopil k bolniku zdravnik V al ter* smrtna bledoba na Raul ove m obličju se je umaknila rahli rdečici, obilen pot mu je stopi" na Čelo in roke, žila mu je mo.čneje bila in globoki, mirni spanec je pričal o blagodejnen pretresu.
—	Rešen je, živel bo! — je izjavil zd ravni V in olajšano vzdihnil. — Spanje in mir je vso kar zdaj po«trebuje.
Toda iekličino srce, ki je bilo prepolno, raznovrstnih občutkov, je ob pogledu na tc radost, ki se je porodila na njeni razrušeni sreči tako bolestno zaječalo, da se ji je zavrtelo ^ glavi in ie padla v nezavest.