Posamezni izvod 1.30 žil., mesečna naročnina 5 šilingov. Enehelnnngsart Klagenfart P.b.b. Klagenfurt 2 ■ViV.DI S L o v e n S Ktl Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Rlagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek, 12. februar 1960 Štev. 7 (926) Manjšinsko vprašanje ponovno v ospredju zanimanja . „Manjšine v Avstriji imajo vse pravice in uživajo popolno ter vsestransko enakopravnost. Rešitev manjšinskega vprašanja v Avstriji je sploh tako širokogrudna, da lahko služi za zgled tudi drugim državam.“ Tako hi lahko v kratkem povzeli običajno pisanje pretežnega dela avstrijskega tiska, kadar le-ta poroča o položaju manjšin in skuša delati vtis. kot da bi bilo manjšinsko vprašanje v Avstriji dejansko že zadovoljivo rešeno in bi bile vse nadaljnje zahteve manjšin le še ,.predrzno izzivanje'“ večno nezadovoljnih. Če takim zagotovilom kdo verjame, je druga stvar in dvomljivih samohvalnic gotovo ne bi bilo treba resno jemati če se podobnih .,argumentov“ ne bi silno radi posluževali tudi številni visoki predstavniki Avstrije. Ravno v teh dneh je na primer minister za pouk dr. Drimmel smatral za potrebno, da se pohvalno izrazi o novem manjšinskem šolskem zakonu. Dejal je, da manjšinski šolski zakon, kot lahko ugotovimo po skoraj enoletni veljavnosti, ustreza pričakovanjem in popolnoma izpolnjuje pogoje državne pogodbe. Sploh je zakon po njegovem mnenju tako zadovoljiv in uspešen, da ..šolske oblasti niso prejele nobenih upravičenih pritožb Taka izjava je vsekakor čudna, ko pa je splošno znano, da so z novo šolsko ureditvi-1° zadovoljni in pomirjeni edinole nemško-nacionalistični krogi, medtem ko je bilo z drugih strani opozorjeno na številne pomanj-vjiivosti zakona. Koroški Slovenci smo ven-1 ar v posebni spomenici ter v številnih vlo-kan, ki so bile poslane tudi ministru Drimmlu, izrazili konkretne in popolnoma upravičene prhoibe ter dovolj jasno povedali, da z zakonom ne moremo biti zadovoljni, zlasti s tim, da smo zakon odklonili kot nesprejemljiv. Pa tudi socialistični poslanec dr. Neuge-bauer je larv decembra med proračunsko debato zelo obš:rno govoril o pomanjkljivostih in negativnih posledicah tega zakona. La ministra Drimmla pa vse te pritožbe očitno niso upravičene. Kljub temu ne moremo verjeti, da minister Drimmel ne bi razumel govorice stvarnih pomislekov in utemeljenih pritožb, ne moremo verjeti, da bi bile zanj „upravičene“ samo „pritožbe“ nemških nacionalistov. Ali pa, kakor izgleda, hoče minister Drimmel tudi koroške Slovence prisiliti k govorici, ki so se je posluževali nacionalistični hujskači, namreč govorice nasilja in protizakonitih šolskih štrajkov? Dejstvo namreč je, da je tisto govorico prav dobro razumel. V teh lednih na Kevcšhem : Boj za glasove volivcev Čeprav so se stranke predhodno sporazumele, da bodo volilni boj vodile stvarno, umerjeno in zlasti brez osebnih napadov ter žalitev, se je volilna propaganda takoj, ko so ji 6. februarja oficielno odprli ventile, razvila v demagoško obmetavanje med posameznimi skupinami, ki se potegujejo za glasove pri volitvah 6. marca. Že prvi teden volilnega boja je pokazal, da sporazum verjetno ni bil mišljen tako resno. Medtem sta obe veliki stranki — SPO in OVP — že objavili volilne proglase, dočim se FPO očitno še ni prebudila iz velikonem-ških sanj, v katere je zapadla v zvezi z zadnjimi nacističnimi izzivanji. Socialistični proglas poudarja potrebo po splošnem gospodarskem pospeševanju, še posebej v zaostalih predelih; zavzema se za zagotovitev stalnih delovnih mest, večja pospeševalna sredstva za tujski promet, socialno agrarno politiko, pospeševanje gorskih kmetov, vključitev tudi zadnje vasi v električno in vodno omrežje, povečano izgradnjo cest in poti, varnost na socialnem področju, gradnjo novih šol ter ustanovitev kulturnih središč za gojitev domovinske miselnosti in ljudskih običajev, pospeševanje ljudske izobrazbe, umetnosti in znanosti. OVP pa v svojem proglasu spet govori o »domovini, ki je v nevarnosti" ter poziva vse na skupnost v boju proti »rdeči diktaturi iri samovladi". Šele v objavljenem načrtu, kako si predstavlja delo v novem deželnem zboru, govori OVP o konkretnih potrebah in zahtevah, iz katerih pa je razvidno, da ji gre v prvi vrsti le za premožne sloje prebivalstva. Mnogo bolj kot iz proglasov so pravi cilji strank razvidni iz člankov, ki jih v teh dneh objavljajo njihova glasila. Pri tem je OVP pokazala tako gorečnost, da je pozabila celo svoj dosedanji krik o slovenski „Unterwanderung" na južnem Koroškem. Da bi dokazala »zavoženo gospodarsko politiko socialistov" v povojnih letih (pri kateri pa je vsa leta pridno sodelo.vala) se je izjemoma dokopala do resnice ter ugotavlja: na-južnem Koroškem je odselitev domačega prebivalstva mnogo večja kot drugod. Le tega ne pove, da je na teh razmerah, ki niso posledica le enega marveč vseh zadnjih desetletij, vsaj enako kriva, ker je v celoti glasovala za vse deželne proračune, ki so usmerjali in oblikovali deželno politiko in gospodarstvo dežele. OVP je tudi že objavila svoje kandidate, pn katerih kot posebno »privlačnost" poudarja njihove zasluge v zadnji vojni, torej v času, ko so se zelo junaško borili za cilje in interese zločinskega nacizma, popolnoma pa pozablja, da to ni ravno naibolj prepričevalen dokaz avstrijskega patriotizma. Navdušenje za »zasluge’ v nacističnih vojnih pohodih sega pri OVP celo tako daleč, da se tudi novi predsednic ške OVP dr. Schleinzer ponosno hvali s tem, da se je v zadnji vojni boril na fronti (da Predsednik sovjetske vlade Hruščev poudarja: Nemških vzhodnih mej ni mogoče spreminjati Mnenja smo, da nasilje in protizakonitost nista pot do pravične rešitve narodnostnega vprašanja in spornih vprašanj sploh, kajti tako rešitev je možno doseči le potom pogajanj in ob dobri volji na obeh straneh. Koroški Slovenci smo dobro voljo dokazali že vsa leta in smo še vedno prepričani, da bodo na pristojnih mestih razumeli tudi to govorico! Da pa manjšinsko vprašanje v Avstriji v resnici še ni rešeno, kažejo tudi sedanje priprave za bližnji obisk zunanjega ministra dr. Krciskega v Jugoslaviji, ki sp, kakor je bilo pričakovati, postavile manjšinsko vpra-sanje spet v ospredje zanimanja. V Beograd v°di avstrijskega zunanjega ministra naloga, Stvarni čim več mirnih meja. je dejal mini-5ter Kreisky na tiskovni konferenci tik pred nastopom potovanja, ki ga bo vodilo v najmanj pet evropskih držav, med temi tudi v Jugoslavijo. Poudaril je, da meje med Avstri->° in Jugoslavijo niso zaprte z bodečo žico, niegovo potovanje pa ima namen, to stanje obraniti in še izboljšati. Med problemi, ki jih . treba obravnavati in reševati v zvezi z 'zboljšanjem avstrijsko-jugoslovanskih odno-s°v, pa je tudi manjšinsko vprašanje. Tega 5f minister Kreisky dobro zaveda, zato je na tiskovni konferenci izredno poudaril, da bodo med njegovim bivanjem v Beogradu poleg drugih problemov o^brav n avali tudi vprašanje manjšin. Med obiskom predsednika italijanske republike Gronchija v Moskvi je imel predsednik sovjetske vlade Hruščev govor, v katerem je zavzel stališče tudi do vprašanja Nemčije ter nemških vzhodnih meja. V tej zvezi je dejal: Ce se hoče doseči popuščanje mednarodne napetosti, je treba podpisati mirovno pogodbo z Nemčijo, rešiti berlinski problem in končno za vedno priznati povojne ozemeljske spremembe v Evropi. Češkoslovaška, Poljska in Madžarska ne bodo nikoli dovolile, da bi spremenili njihove meje proti Nemčiji in mi kot njihovi zavezniki to dobro razumemo, zato jih podpiramo. Hruščev je naglasil, da je Sovjetska zveza predlagala, naj bi podpisali mirovno pogodbo z obema Nemčjjama, česar pa kancler Adenauer ne sprejema. Toda kdo ga bo sploh kaj vprašal, je dejal Hruščev, v vojni so bili Nemci premagani in zato lahko diktiramo pogoje za mirovno pogodbo! Ko je govoril o berlinskem vprašanju, je Hruščev dejal, da se mora predvsem likvidirati zasedbeni režim v zahodnem Berlinu. Mi nočemo delovati mimo volje prebivalstva zahodnega Berlina — ie poudaril — temveč hočemo nasprotno priznati obstoječi režim, tako da bi ustvarili v mestu stabilen položaj. Zahodnemu Berlinu bomo omogočili, da bo vzdrževal zveze z vsemi deželami, s katerimi jih bo hotel imeti. To smo predlagali, ker sodimo, da je to edina pravilna pot. Druge primerne rešitve ne vidim, če pa bodo predlagali kaj drugega, smo pripravljeni predlog pretresti, da bi tako zagotovili mir. Komentarji k izjavam Hruščeva so bili posebno ostri v zahodni Nemčiji, kjer je parlament začel svojo zunanjepolitično debato. Zlasti kancler Adenauer in njegov zunanji minister Brentano sta se posluževala besed, ki kažejo vse prej kot pripravljenost na sporazumno reševanje nemškega vprašanja. Hkrati pa ie prišla med razpravo ponovno do izraza neenotnost med posameznimi zahodnonemškimi strankami v zunanjepolitičnih vprašanjih. Podobno stališče je zastopal tudi predstav-ntk jugoslovanskega zunanjega ministrstva Drago Kunc, ki je na tiskovni konferenci na vPrašanje, kaj se pričakuje od napovedanega obiska avstrijskega zunanjega ministra dr. Krei-s ega< izjavil: Med obiskom bo verjetno podpisanih več sporazumov s področja medsebojnih odnosov. Trenutno se še vodijo pogaja- nja o nekaterih nerešenih vprašanjih, n. pr. o naših finančnih terjatvah in o nekaterih vprašanjih s področja socialnega zavarovanja. Pričakovati je, da bodo pogajanja končana v najkrajšem času :n da bo med obiskom ministra dr. Kreiskega podpisan tudi sporazum o teh vprašanjih. Razen tega pa se bodo seveda r a z go v ar j ali tudi o zboljšanju p o l o ža j a naše manjšine v Avstriji. Ne nazadnje pa je dejstvo, da potrebuje manjšinsko vprašanje v Avstriji še nadaljnjega reševanja, potrdil minister Kreisky tudi med svojim nedavnim bivanjem v Londonu, kjer je na tiskovni konferenci zavzel stališče tudi do položaja slovanskih manjšin v naši državi. Sicer je v odgovoru na tozadevno vprašanje nekega novinarja skušal delati razliko med južnotirolsko manjšino v Italiji ter manjšinami v Avstriji, čeprav bi moral vedeti, da gre pri obeh za isti načelni problem, namreč za izpolnitev določil mednarodne pogodbe ter zagotovitev obstoja in razvoja manjšine kot narodne skupine. Pač pa je njegova je torej bil hitlerjevski vojak), medtem ko deželnemu glavarju očita, da je v tistem času pripadal ilegalnim revolucionarnim socialistom, ki so se borili proti nacizmu ter ie baje podpiral partizane (in kakor vemo bil v KZ-taborišču). Treba je ugotoviti, da ta izjava dr. Schlein-zerja gotovo ni le spodrsljaj, marveč kaže na iasno stališče, kakor sploh proglas in kandidati OVP v polni meri potrjujejo pravilnost naše ugotovitve, da gre pri OVP kljub novemu vodstvu za tradicionalno politiko. Za Koroško potrjuje to najbolj dejstvo, da sta edina OVP-kandidata iz dvojezičnega ozemlja znana nasprotnika koroških Slovencev dr. Mayerhofer in dr. Einspieler, v širšem merilu pa je »nova" linija stranke povezana z novim predsednikom dr. Gorbachom, o katerem je celo katoliška »Furche" zapisala značilno karakteristiko: V srednjem in nižjem strankinem aparatu jo v južnih zveznih deželah (torej na Koroškem in Štajerskem — op. pis.) prišlo do prepojitve z bivšimi nacionalsocialisti kakor tudi do organizatoričnega zbiranja tistih narodnih in psevdonacionalnih elementov, ki jih gotovo trenutno in v celoti ne smemo označiti kot neonacistične, ki pa vendar tvorijo tisti prednacistični temelj, katerega se v Avstriji še bolj kot v Nemčiji zamolči. V ČVP je zmagala nacionalna struja Že več mesecev so se v OVP odvijali ostri boji med posameznimi strujami. Izid zadnjih državnozborskih volitev pred pičlim letom je namreč precej jasno pokazal, da v vrstah stranke odnosno v njenem vodstvu nekaj ni več v redu. Prizadevanja za reforme so bila posebno živahna v posameznih zveznih deželah, končno pa je »nova’ linija zmagala tudi v centrali in je dosedanji predsednik Raab že pred enim tednom sporočil, da bo izročil vodstvo v druge roke. Včeraj se je pričel izredni kongres OVP, na katerem pa so spremembe vodstva le še formalna zadeva. Splošno pa prevladuje mnenje, da predstavlja novo vodstvo stranke pod predsednikom dr. Gorbachom zmago nacionalne struje. izjava pozitivna v toliko, ko je priznal, da imajo manjšine v Avstriji še določene zahteve. kar pomeni, da manjšinsko vprašanje nikakor še ni rešeno. Po njegovem hočejo manjšine samo eno, to je kulturno avtonomijo, ki jo bodo, kakor je dejal, tudi prejele. Ne vemo, če je s tem morda mislil izpolnitev določil člena 7, jasno pa je, da kakršna koli rešitev manjšinskega problema, ki ne bi upoštevala in zagotovila vseh pravic, ki so nam zajamčene z državno pogodbo, za nas ne bi bila sprejemljiva. Koroški Slovenci smo svoje stališče do izvajanja člena 7 in s tem do reševanja manjšinskega vprašanja jasno povedali v obeh spomenicah, v raznih vlogah, pa tudi ministru Kreiskemu ob njegovem lanskoletnem obisku v Celovcu. Naše stališče je splošno znano in od tega stališča tudi ne moremo odstopiti, kajti zahtevamo samo to, kar nam je zagotovljeno z državno pogodbo, namreč ureditev našega narodnostnega vprašanja v duhu mednarodno in ustavno zajamčenih določil in človečanskih pravic! „Preganjana cerkev” v Jugoslaviji Predsednik republike maršal Tito ie pred dnevi odlikoval beograjskega nadškofa in predsednika škofijske konference Jugoslavije dr. Josipa Ujčiča z redom za zasluge za narod I. stopnje. Visoko odlikovanje mu j® bilo podeljeno za njegovo prizadevanje, da se uredijo odnosi med rimsko-katolisko cerkvijo in državo. Ob izročitvi odlikovanja je član zvezne vlade Radosavljevič poudaril, da ima cerkev tudi v novih družbeno-političnih pogojih vse možnosti za svobodno versko delovanje, verniki, duhovniki in verski funkcionarji vseh veroizpovedi imajo možnost, da ostanejo zvesti svoji cerkvi ter lojalni in pošteni državljani socialistične Jugoslavije. Odlikovani nadškof pa je ob tej priložnosti izjavil: Jaz sem prepričan teolog, discipliniran katoličan, vdan sem svojemu vrhovnemu poglavarju sv. očetu in kot državljan Jugoslavije sem vdan državi in njenemu poglavarju predsedniku republike. Kot duhovnik molim za napredek in še večji ugled naše države, za njen notranji in zunanji mir. Morda bodo nepoboljšljivi hujskači tudi v odlikovanju nadškofa Ujčiča videli .dokaz’ zasledovanja in zatiranja cerkve ter vere v Jugoslaviji. Skrb za izobrazbo zadružnih sodelavcev Uspešna dejavnost na zadružnem področju zahteva danes široko in obsežno ideološko, strokovno in poslovno znanje zadružnih sodelavcev. Lahko opazujemo, da se Zveza slovenskih zadrug na tem področju prizadeva s hvalevrednim razumevanjem. Razen stalnih in dobrih stikov s pri njej včlanjenimi zadrugami, skrbi tudi za šolanje zadružnikov, ki se morajo, če hočejo korakati s časovnim razvojem, vedno naprej izobraževati, hkrati pa posveča posebno pažnjo zadružnemu naraščaju. Kakor je v današnji hitri gospodarski razvojni dobi potrebno šolanje starega kadra in naraščaja v vseh gospodarskih odtenkih, je prav tako nujno, da se izobražujejo zadružni funkcionarji, kajti današnji čas zahteva sposobnosti za zmagovanje večjih nalog, ki jih s starimi metodami ni mogoče mojstrih. Sestav prebivalstva na vasi in gospodarski ustroj se je bistveno spremenil. Stalno lahko opazujemo nazadovanje čisto kmetijskega prebivalstva na podeželju. Zaradi tega se je tudi članstvo pri zadrugah spremenilo. Zbližanje med mestom in deželo z razvojem tehnizacije in motorizacije je privedlo do tega, da so poleg kmetov tudi obrtniki, delavci, nameščenci, trgovci, pripadniki svobodnih poklicev in drugi zainteresirani, da vstopijo v zadrugo kot člani. Vsled tega postajajo zadruge prave interesne skupnosti vsega podeželjskega prebivalstva najrazličnejših poklicev. Vedno pa ostane namen zadruge, da po načelu samopomoči pospešuje gospodarstvo svojih članov s podeljevanjem produktivnih kreditov, s skupnim vnovčevanjem pridelkov in izdelkov ter s skupnim nabavljanjem potrebščin. Mncnjc drugih:----------------------------, Zvveimal „Elternrecht“ Der ungliickselige Erlass des Kdrntner Lan desschulrates vom 22. September 1958, mit dem der 1945 eingefiihrte zweispracbige Schul-unterricht im gemischtsprachigen Siidkdrnten seines obligatorischen Charakters entkleidet wurde und der daher unsere slowenischen (windischen) Mitbiirger mit Recbt vor den Kopf gestossen bat, ist vor allem mit dem „Elternrecht“ begriindet ivorden. Die Eltern miissen nun entscheiden, ob die Unterrichts-sprache ihrer Kinder rein deutsch, rein slowe-nisch oder deutsch-slowenisch sein soli. Wiirde Kdrnten in der Schweiz liegen, d. h. gdbe es in diesem Lande nur ehrlicbe Demokraten und nicht auch unbelehrbare deutschvolkische Chauvinisten, die durch wirtschaftlichen Druck und massive Liigenpropaganda („Solange eine beachtlichc Zahl von Slozvenischsprecbenden m Siidkdrnten aufscheint, wird Tito dieses Gebiet fiir sein kommunistisches Land for-dern.“) die Abmeldung vom ztveisprachigen Unterricht sogar von solcben Kindern errei-chen konnten, die kaum ein Wort deutsch ver-standen, vedre gegcn diese elterliche Entschei-dung nichts einzuwenden geuiesen. So aber wurde eine Situation geschaffen, die zwar for-molrechtlich in Ordnung ist, den tatsdcblichen Verhdltnissen in Siidkdrnten aber nicht ent-spricht und die schon vor der deutscben Spracbe in Kdrnten heimatberechtigt geivesene slouenische (ivindische) Spracbe nur weiter zuriickdrdngcn wird. Diese effektive Ver-schlechterung der Lage unserer slonvenischen (ivindischcn) Mitbiirger gegeniiber dem Zu-stand vor Abschluss des Staatsvertrages stellt kein Ruhmesblatt in der Geschichte unserer Zsveiten Republik dar und ist nicht geeignet, unseren Rechtskampj fiir die osterreichische und ladinischc Volksgruppe in Italien (Siid-tirol) dem Ausland gegeniiber zu stiitzen! Erst unldngst lasen wir mit Genugtuung, V'ie unser Hi. Vater einen Streit zzvischen dem (italieniscbnationalen) Bischof von Triest und dessen slou/eniscben Didzesanen zu Gunsten der sloivenischen Minderheit entschieden bat, wie iiberbaupt der Grossteil der katholiscben Bischofe auf der ganzen Welt immcr entschieden gegen rassische und volkische Diskrimi-nierungen mutig aufgctreten ist. Umso be-fremdender musste es daher svirken, dass das bischofliche Ordinariat Klagenfurt (General-vikar: DDr. Josef Kadras) am 17. 9. 1959 eine Weisung erlassen hat, derzufolge auch der Religionsunterricht fiir diejenigen slowe-nischen Kinder, die von ihren Eltern vom zrveisprachigen Unterricht abgemeldet worden sind, nur in deutschcr Spracbe zu crfolgen habe. Sogar das Blatt der katholiscben Kdrntner Slotvencn, ,,Naš tednik Kronika“, ausserte in seiner Nr. 38/1959 die Befiirchtung, „dass es nicht lediglich religidse Motive waren, die diese Verfiigimg veranlasst haben“ . ..' (Dr. Erich Korner) ..Die 6sterr«ichUche M«tionr, 1/1M0, Oonoj Za vsako uspešno gospodarsko dejavnost so potrebni predvsem trije činitelji: človek, delo in kapital. Prvenstveno vlogo seveda igra človek. Nikdar ni mogoče dovolj poudariti, da je prospevanje zadruge odvisno od sposobnosti in značaja vodstva ter tudi vseh posameznih članov. Na splošno je zadruga taka, kakršni so njeni člani, zato je med važnimi zadružnimi nalogami tudi ta, da vzgaja svoje člane v sposobne dobre in zavedne zadružnike. Čim večje so zahteve glede sposobnosti posameznih sodelavcev, tem več pozornosti je treba posvetiti izobrazbi in stalnemu izpopolnjevanju na zadevnem področju. Zveza slovenskih zadrug te plati svoje dejavnosti ne zanemarja. Tudi letos je že v prvih dneh februarja priredila tečaj, ki je posebno dobro uspel ter je bil po snovi predavanj prvovrsten. V tečaju so obravnavali poslovanje v hranilnicah in posojilnicah, blagovnih zadrugah ter hranilnicah in posojilnicah z blagovnim prometom. Zelo razveseljivo je, da je bila na tečaju številna udeležba ter so prišli tečajniki iz vseh krajev, kjer poslujejo naše zadruge. V skrbno izbranem učnem načrtu so predavatelji strokovnjaki nakazali na tečaju preizkušene in predvsem nove poti, ki jih ZDA imajo v zalogi obsežne viške kmetijskih pridelkov. Njihova vrednost, ki gre v desetine milijard dolarjev, se je lani povečala za nadaljnjih 9 Vj milijard dolarjev (247 milijard šilingov). Te zaloge močno obremenjujejo državno dospodarstvo ZDA, ki že od pričetka druge svetovne vojne zagotavlja farmarjem tako odkup kakor tudi ceno njihovih pridelkov. Izvoz kmetijskih pridelkov je v ZDA državna stvar. Ker pa povpraševanje za kmetijskimi pridelki v svetu popušča, se zaloge ZDA vedno bolj večajo in obremenjujejo državno blagajno Zgolj vskladiščenje žita in njegova oskrba v skladiščih stane vlado ZDA letno okoli 40 milijard šilingov. Trenutno imajo ZDA n. pr. po skladiščih neprodanih 39 milijonov ton pšenice, za katero skušajo po vsej sili najti kupce. Od tod njihova zahteva do drugih držav, da odstopijo od omejenega uvoza kmetijskih pridelkov in da liberalizirajo predvsem uvoz žita. Liberalizacija uvoza avtomatično ne pride v poštev za blago, pri katerem nastopa kot uvoznik država. To določilo je vzrok, da so na merodajnih mestih na Dunaju pričeli pretresati možnost prenosa uvoza žita in kmetijskih pridelkov sploh od privatnih importerjev na državo. Obstoja namreč nevarnost, da pri liberaliziranem in nekontroliranem uvozu žita domače kmeti|stvo pridelkov rži in pšenice (ki krijejo potrebe v državi do 60 °/») kljub državno zagotovljeni ceni 2,30 šil. za rž in 2,50 šil. za pšenico ne bi moglo spraviti v denar. Svetovna tržna cena znaša n. pr. za pšenico le 1,80 do To in ono iz Cestni promet hitro narašča Število motornih vozil v Jugoslaviji se je napram stanju pred zadnjo vojno povečalo do jeseni 1959 za dva in polkrat. Samo v Sloveniji je bilo septembra 1959 registriranih 21.000 motornih koles, blizu 12.000 osebnih avtomobilov in skoraj 6000 tovornih avtomobilov. Zlasti pa iz leta v leto narašča javni cestni promet. Da vzamemo spet le Slovenijo: Leta 1954 je znašal avtobusni promet 149 milijonov potniških kilometrov, v letu 1956 jc znašal že 235, naslednjega leta 314, lani pa celo že 562 milijonov potniških km. Zelo hitro narašča tudi motorizacija turističnega prometa. Dočim je leta 1955 prispelo v Jugoslavijo le nekaj nad 60.000 inozemskih motornih vozil, so jih lani našteli že 532.100. Pchišfvo iskano tudi v inozemstvu Jugoslavija razpolaga trenutno s približno 140 podjetji za proizvodnjo pohištva, vendar to število nikakor ne zadostuje, ker je povpraševanje po pohištvu vedno večje. Samo od leta 1953 do 1958 je potrošnja pohištva na- zahteva sodobni čas, za uspešno poslovanje v kredifnih in blagovnih zadrugah. Obdelali so vso mnogostransko snov, ki jo mora poznali dober zadružni funkcionar in sodelavec, kakor predpise o člansfvu, spretno reklamo, poslovanje s hranilnimi vlogami in posojili, knjigovodstvo, revizijske naloge, zadružno pravo, menično pravo in mnogo drugega. Razen domačih predavateljev dr. Mirta Zwifra, Florijana Lapuša, dipl. trg. Millo-niga, rev. priprav. Kežarja in Mirka Kunčiča, so s svojim bogafim znanjem in izkušnjami sodelovali kot predavatelji prokurist Centralne zadružne banke na Dunaju Pin-ter, vodja štajerske Zadružne zveze Vollath, predstavnik Deželne hipotečne banke dr. Skalka fer zastopnik Dsterr. Stickstoffvverke dr. Muller. Tečajniki so z velikim zanimanjem sledili koristnim in važnim strokovnim predavanjem ter sodelovali po referatih z zelo živahno in razgibano diskusijo. Osveženo in novo pridobljeno znanje, ki so si ga zadružni sodelavci osvojili na svojem tečaju, bodo gotovo vsak v svojem kraju dobro izkoriščali za uspešen razvoj in napredek našega zadružništva v korist splošne blaginje vsega prebivalstva v zadružnem okolišu. 1,90 šil. in je zaradi tega njen uvoz in poplava domačega trga za privatne uvoznike sila mikaven posel. 2e samo to, da v krogih DVP, kateri pripadata oba ministra, ki sta dala uvodoma omenjeni nalog, razmišljajo o prenosu kompetenc za uvoz kmetijskih pridelkov na državo in da pripravljajo s tem v zvezi potrebne ukrepe, kaže, kako »stvarno" je njihovo načelo »svobodnega gospodarstva" z neomejeno konkurenco in trgovino ter s takozvanimi »pristnimi cenami" za kmetijske pridelke. Uresničenje tega načela bi že v zadnjih letih privedlo desettisoče družinskih kmetij in kmečkih delovnih ljudi do gospodarskega poloma, v sedanjih pogojih evropske integracije pa bi pomenilo za nje neizbežno gospodarsko propast. Če sedaj na področju kmetijstva krogi DVP odstopajo od tega načela, potem jih k temu sili spoznanje držav gospodarskega sodelovanja v Evropi, da je treba domačo kmetijsko proizvodnjo zavarovati pred inozemsko konkurenco, ker se njen položaj in njeni proizvodni pogoji močno razlikujejo od položaja in pogojev industrije. Ne navsezadnje pa je odstop DVP od načela svobodnega gospodarstva posledica čedalje stvarnejše agrarne politike, ki jo uveljavljajo v državi socialisti, ki že leta sem zagovarjajo potrebo in upravičenost kmetijskih tržnih zakonov, državnih subvencij na cene kmetijskih pridelkov in izenačevanja socialnega položaja delovnega kmeta s položajem ostalih delovnih ljudi v državi. Jugoslavije rasla za približno 22 °/'o. Toda jugoslovansko pohištvo ni iskano le na domačem trgu, marveč uživa ugled tudi v drugih državah. To najbolj dokazuje dejstvo, da je Jugoslavija trenutno na šestem mestu v svetovnem izvozu pohištva. 6000 tujih mladincev bo obiskalo Jugoslavijo Po prizadevanju urada za mednarodno izmenjavo študentov in mladine bo letos obiskalo Jugoslavijo približno 6000 mladincev iz raznih dežel Afrike, Azije, Evrope ter severne in južne Amerike. V istem času pa bo predvidoma kakih 1000 jugoslovanskih mladincev obiskalo posamezne tuje države. V uradu za mednarodno izmenjavo študentov poudarjajo, da se inozemski mladinci čedalje bolj zanimajo za družbeno-gospodarski razvoj Jugoslavije. Lani je urad vzdrževal stalne zveze s 120 mladinskimi in študentskimi organizacijami iz več kot 35 držav, aktivno pa sodeluje z več kot 50 takšnimi organizacijami. PO ŠIRflEmraft? Dunaj. — Spor med bolniškimi blagajnami in zdravniki se je ponovno zaostril, ko so predstavniki zdravnikov pred dnevi sporočili, da se čutijo vezane na pogodbe z bolniškimi blagajnami le do 31. marca, če do takrat ne bi bilo ugodeno njihovim zahtevam po zvišanju njihovih honorarjev. S strani socialnih zavarovalnic pa je bilo ugotovljeno, da bo zahtevam zdravnikov mogoče ugoditi le pod pogojem, da bo rešeno tudi vprašanje podpor bolniškim blagajnam. Moskva. — Med enotedenskim obiskom predsednika italijanske republike Gronchija ter italijanskega zunanjega ministra Pelle v Sovjetski zvezi so državniki obeh držav razpravljali o raznih mednarodnih vprašanjih, tako o razorožitvi, evropski varnosti in podpori nerazvitim deželam. Ob tej priložnosti je bil med Sovjetsko zvezo in Italijo podpisan medsebojni sporazum o kulturni izmenjavi. Italijanski predsednik je vodilne osebnosti Sovjetske zveze povabil na obisk v Italijo, vendar podrobnosti tega obiska še niso bile določene. Ljubljana. — Ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda je upravni odbor Prešernovega sklada podelil Prešernove nagrade za leto 1960 naslednjim slovenskim umetnikom in znanstvenikom: književniku Franu Albrehtu za njegovo življenjsko literarno delo, kiparju Stojanu Batiču za kiparski ciklus »Rudarji", slikarju Riku Debenjaku za grafične stvaritve v letu 1959, dirigentu Egonu Kuneju za dirigentsko in glasbenovzgojno delo in dr. Srečku Brodarju za delo »Črni kal — nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju". Nikosia. — Ker pogajanja med Veliko Britanijo na eni in predstavniki ciprskega ljudstva na drugi strani niso dovedla do uspeha, je moral biti dan proglasitve neodvisnosti Cipra prvotno preložen od 19. februarja na 19. marec. Zdaj pa je bil dan proglasitve preložen sploh na nedoločen čas, ker se niso mogli sporazumeti glede britanskih oporišč na Cipru. Formalno je bila Velika Britanija sicer prisiljena, da prizna neodvisnost Cipra, v praksi pa hoče za vsako ceno obdržati svoj vpliv na mlado republiko; zato se noče odpovedati oporiščem, ki si jih je zgradila v času, ko je še neovirano zasledovala svojo kolonialno politiko. Zagreb. — V času od 30. aprila do 15. maja bo v Zagrebu zvezna razstava »Družina in gospodinjstvo 1960", ki bo zavzemala skoraj ves prostor Zagrebškega velesejma. Imela bo značaj sodobne rekonstrukcije mest in naselij ter bo prvič zajemala tudi vaško družino in gospodinjstvo. Priprave za veliko razstavo so že v polnem teku in bodo sodelovala številna industrijska podjetja ter druge gospodarske organizacije. London. — Velika Britanija bo do leta 1964 položila med Kanado in Avstralijo podmorski kabel, ki bo najdaljši kabel na svetu. Predstavljal bo del telefonskega sistema okoli sveta, dolg pa bo nad osem tisoč morskih milj (14.824 km). Kap Canaveral. — Ameriški raketni poskusi so doživeli nov neuspeh, ko se je ponesrečila izstrelitev medcelinske rakete »Titan". Ta neuspeh je še toliko bolj boleč, ker se je pripetil prav v času uspešnega preizkušanja sovjetskih raket v Tihem oceanu. Kliub temu pa je bilo iz angleških vojaških krogov ravno v teh dneh slišati glasove, da pri razvijanju raket Amerika še vedno prednajči pred Sovjetsko zvezo. Vendar je tako mnenje le preveč neresno, ko vsa svetovna javnost pozna izredne uspehe sovjetskih znanstvenikov na tem področju. Zagreb. — V svoji domači vasi blizu Zagreba je v starosti 62 let umrl bivši zagrebški nadškof Stepinac, ki je že več let bolehal za krvno boleznijo. Leta 1946 je bil Stepinac v okviru procesa proti vodilnim osebnostim fašistične Neodvisne hrvat-ske. države obsojen na 16 let prisilnega dela, pozneje pa je bil pomiloščen ter izpuščen iz zapora. Čeprav mu je bilo med sodno razpravo dokazano sodelovanje z zločinskim ustaškim režimom, je papež Pij XII. leta 1952 imenoval Stepinca za kardinala. Za zavarovanje domačega kmetijstva pred tujo konkurenco: Državni uvoz kmetijskih pridelkov Po nalogu pristojnih ministrov juristi ministrstev za kmetijstvo in za trgovino raziskujejo pravne možnosti za uvedbo državnega uvoza krušnega žita. Na splošno pa se na Dunaju razpravlja še o možnosti, da bi tudi za druge kmetijske pridelke prevzela uvoz država. Po izjavi ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. ing. Harf-manna, ima ta predvideni ukrep namen, da obvaruje domače kmetijstvo pred težavami, ki bi lahko nastale vsled neomejenega in nekontroliranega uvoza kmetijskih pridelkov. V zadnjem času namreč Združene države Amerike vedno bolj silijo države zapadne Evrope, da liberalizirajo uvoz kmetiskih pridelkov. Potujoči kino SPZ predvaja slovenski film -g -f-i i|^ J J L/ T W V 11 d 1 V.d I jLi^A I U Prežihova „Jamnica“ v češkem prevodu Odkar je kinopodjetje Slovenske prosvetne zveze omejilo svoje delovanje le na predvajanje slovenskih filmov, smo po naših krajih poleg raznih kratkih kulturnih in dokumentarnih filmov gledali tudi dva celovečerna umetniška filma: „Tri zgodbe" in „Na svoji zemlji". V teh dneh pa je začel potujoči kino SPZ predvajati celovečerni film „Svef na Kajžarju' ter kratka filma »Izlet v domovino" in »Pod lipo". Film »Svet na Kajžarju", ki je bil v glavnem posnet po istoimenski povesti slovenskega pisatelja Ivana Potrča, nas povede v znano vinorodno pokrajino Haloze, kjer se po zmagi nad fašizmom začenja porajati novo življenje, življenje svobodnih in delavnih ljudi, ki so prej morali delati za tuje in domače izkoriščevalce, zdaj pa kot gospodarji na svoji zemlji okopavajo vinograde. Film pripoveduje o ustanavljanju prve vinogradniške zadruge, o borbi nekdanjih viničarjev proti preostankom zastarele miselnosti in izkoriščevalskega reda, pa tudi o osebnih težavah ter nadlogah tamkajšnjih ljudi, ki so se rodili, »da so bili za hlapce in za živino Nemcem in bogat-cem", zdaj pa so vzeli usodo v lastne roke in se prebujajo v novo samozavestno in ponosno ljudstvo, katerega življeniski nauk se glasi: Le tisti, ki bo delal, bo tudi zobal grozde in pil vince! V filmu ne gledamo izmišljene in lepo prikrojene idile, marveč spoznavamo resnično in polnokrvno življenje, ki mu daie svojstveno lepa pokrajina Haloz edinstven okvir. Kakor so pokrajinski posnetki skrbno izbrani, tako so ljudje, ki v filmu živijo — ne igraio — docela originalni, kot jih ne Potujoči kino SPZ predvaja ------ slovenski umetniški film SVET NA KAjŽARJU v nedeljo, dne 14. februarja, ob 20.00 uri v Bilčovsu pri Miklavžu, v sredo, dne 17. februarja, ob 20.00 uri v Slovenjem Ploiberku pri Sereinigu, v soboto, dne 20. februarja, ob 20.00 uri v Št. Primožu v P. pri Voglu. Film je dostopen tudi za mladino nad 14 let. ® Film »Taras Bulba" po znanem Gogoljevem romanu bodo po vsej verjetnosti začeli snemati že letos jeseni. Izdelan bo v koprodukciji ameriškega producenta He-rolda Hechta in beograjskega filmskega podjetja „Avala-film". bi mogli ponazoriti tudi najboljši filmski igralci. Ker pa v filmu razen malih izjem nastopajo le domačini — Haložani, je film res njihov, je neizumetničena slika njihove ožje domovine. Kratki dokumentarni film »Izlet v domovino" je bil narejen med obiskom skupine slovenskih rojakov iz Amerike v stari domovini. Začenja se s sprejemom na obmejni postaji na Jesenicah, kjer se marsikomu orosi oko, ko si ob sentimentalnih zvokih koroške narodne »Nmav čriez iza-ro" sežejo v roke stari in mladi znanci. Potem pa se pestro odvija obisk v vseh najlepših in znanih krajih Slovenije: od bele prestolnice Ljubljane in velikana mlade jugoslovanske industrije »Litostroja* mimo Prešernove Vrbe in kraja turobnega spomina Begunj pa do planinskega raja Julijcev, iz domovine »goriškega slavčka" Gregorči- Tako se plaši naslov letošnjega programa duna;ske revije na ledu, ki trenutno gostuje v veliki mestni in velesejmski hali v Celovcu. In dejansko se gledalcu zdi. kakor da bi bil v deželi sani. saj si je le težko predstavljati, da je kaj tako čudovitega sploh mogoče podajati. To velja tako za dovršeno izvajanje plesne umetnosti kakor tudi za edinstveno pestre kostume, ki se menjajo od točke do točke ter daieio vsakemu posameznemu plesu značilno sliko. Naj omenimo nekaj imen, ki so najtesneje povezana z. dunajsko revijo na ledu: med solistkami so neosporavane „zvezde,‘ Hanna Eigel (dvakratna evropska prvakinja, ki je pri svetovnem prvenstvu zasedla 2. mesto), Eva Patvlik (evropska prvakinja, druga na olimpijadi in druga pri svetovnem prvenstvu) ter Ingrid Wendl (prav tako dvakratna evropska prvakinja, druga pri svetovnem prvenstvu in tretja na olimpijadi); uspešno pa se jim pridružujejo še Charlotte Michiels. Emmy Puzinger in Inge Schilling, medtem ko je pri moških treba posebej omeniti imena Helmut Loefke, Heinz Kroel, Fernand Leemans, Rudi Seelinger, Blacky. de Fontcarrade in ne nazadnje akrobate ter komike: Hermann Rie-derer, Herbert Bobek, Uili Ertl ter ,,3 Frede-ricos“. Poleg tega pa je umetnica zase tudi vsaka posamezna članica 28-članskega baleta. Seznam pa ne bi bil popoln, če ne bi omenili še imen tehničnega ter umetniškega vodstva: „duša“ revije je njen ustanovitelj, režiser in artistični vodja Will Pftter, ki mu kot pomožni režiser in tehnični vodja stoji ob strani Josef Wurm; za glasbo, ki jo izvaja orkester pod vodstvom Rudija Tanzerja, skr- ča pa na čudovito lepo slovensko obalo Jadrana. In vmes še mnogo drugih krajev, k* slovijo po svoji naravni lepoti ali pa so znani iz daljne in najnovejše preteklosti. Ob takem izletu, pa čeprav samo na filmskem traku, bo vsakdo vzkliknil: Škoda, da je že konec. Nič manj lep pa tudi ni kratki kulturni film »Pod lipo", ki ga upravičeno imenujemo revija slovenskih narodnih noš in pesmi. Pred ozadjem, ki ga tvorijo značilni gorenjski motivi, se ta revija odvija v živih slikah in noše niso le noše ter pesmi ne samo pesmi, marveč je vse skupaj ena sama celota, v kateri se odražata življenje in čutenje slovenskega človeka. Čeprav je vsebina v glavnem omejena le na Gorenjsko, pa tudi ta film dokazuje prirodno enotnost vseh Slovencev, saj nas poleg skupnega jezika prav naša skupna pesem najbolj Prežihova „Jamnica“ v češkem prevodu Knjižna dela velikega koroškega slovenskega pisatelja Prežihovega Vo-ranca so si že uspešno utrla pot tudi v jezike drugih narodov. Ravno pred kratkim je izšla njegova »Jamnica’ v češkem jeziku in so češke literarne revije zapisale, da je »Jamnica" sugestiven realistični roman enega najpomembnejših predstavnikov moderne slovenske proze. Hkrati s Prežihovo »Jamnico” je v Pragi izšla tudi znana kronika Steva-na Sremca »Pop Čira in pop Spira". živo povezuje v nerazdružljivo narodno družino. V naslednjih dneh in tednih bo Slovenska prosvetna zveza predvajala omenjene filme v raznih krajih dvojezičnega ozemlja. Posebej opozarjamo, da so vsi filmi dostopni tudi za mladoletne. Dunajska revija na ledu gostuje v Celovcu „V deželi sanj** Gostovanje dunajske revije na ledu je v Celovcu predvideno do vključno nedelje, 14. februarja, slišati pa je, da bo podaljšano do ponedeljka, IS. februarja. riške rakete z opico Able, ruskega Sputnika z Laiko ter avstrijske „čudežne“ rakete — vinske buteljke; od eksplozivnega plesa texa-ških deklet in ruskih narodnih plesov pa do pariškega baleta ter dunajskega valčka. Zato bodi le kratko zabeleženo, da je to, kar nudi dunajska revija, dejansko edinstveno ter zapušča nepozaben vtis, posebno še, ker je kaj takega mogoče doseči le z brezmejno požrtvovalnostjo in najmočnejšo voljo. Če si je dunajska revija na ledu, ki obstoja že 21 let, priborila častni naslov najbolj izvežbanega baleta na ledu v Evropi sploh, potem je razumljivo, da je navduševala neštete gledalce v več kot 100 mestih 17 držav. Enakega navdušenja pa je deležna tudi trenutno v Celovcu, kjer je prejšnji teden pozdravila svojega milijonskega gosta, celovška mestna hala pa svojega 100.000-cga obiskovalca. bi mednarodno znani glasbenik prof. Robert Stolz; za koreografijo odgovarja Edith Pet-ter, osnutke za kostume, ki jih izdeluje atelje Ella in Leo Bei, pa oskrbi Gerdago. Spored pod nadovom ,,V deželi sanj“ obsega dva dela in sicer „Pristaniško romanco" in „2eno na Luni“. Medtem ko prvi del pona-zoruje splošno znano priljubljenost mornarjev, ki raje bežijo iz pristanišča v pristanišče, preden bi vrgli sidro v pristanišču zakona, pa je drugi del posrečeno prikrojen današnji dobi vsemirskih poletov ter pripoveduje o tem, kako posamezni narodi iščejo premirje z Marsovci, ki pa so dostopni le ,,najboljšim diplomatom" — ženskam. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno opisati vso pestrost brezhibno odvijajočega se sporeda, od mornarjev in morskih deklic do kitajskih pagod in temperamentnih nevest v pajčolanu in z mirto-vim vencem; od letečih krožnikov pa do amc- „Deutscher Schulverein - Siidmark“ ;in njegovi nasledniki v drugi avstrijski republiki ..Siidmark" pa je v avstrijski monarhiji Cmerila svoje delovanje prvenstveno na gospodarsko področje in je germanizacijo Pospeševala s pomočjo nakupovanja slovenskih posestev, na katerih je naseljeva-nemške družine večinoma iz Nemčije, ^ako je načrtno izvajala nemško kolonizacijo v slovenskem delu Koroške in Štajerske in jo samo na dveh področjih Štajerske do leta 1914 pokupila od slovenskih lastnikov nad ^0 johov zemlje, kjer je naselila 73 družin 5 434 člani iz Nemčije.6) načrtno izvajanje kolonizacije se je Pr' glavnem odboru »Sudmarke" ustanovil Poseben naselitveni odsek, na Koroškem (v Celovcu in Borovljah) ter na Štajerskem (v Celju, Mariboru, Pragerskem in drugod) pa so začele poslovati prometne pisarne za Posredovanje nakupa slovenskih posestev. V Gradcu se je leta 1909 ustanovil denarni zavod za finansiranje te kolonizacije, ki ll| Dr. Gerhard Werner: Sprache und Voikstum In der Unters'eiarmark. Die deutschen Sicdlungcn der .Sudmark", ®>oi 1915, 10i; Friedrich Pock: Grenzvrachl Im SUdosten. Ein holbei lohrhundert .SUdmork", Grai 1940, «tr. 41: H. Graner: Die SUdmork und Ihre Ansiedlungen. Gross-deutsche Schriften. Der Kampf um dar grossdeutsche Ziel. Stuttgart 1918. m. 10 in noti. se je najprej imenoval »Sudmarkische Volks-bank und Spargenossenschaft tur die Alpen-lander' in se pozneje preimenoval v »Deutsche Heimatstattenbank". V tisku v Nemčiji pa je društvo začelo močno propagando za naselitev Nemcev na slovenskih posestvih na Koroškem in Štajerskem. Poleg tega je »Siidmark" skrbela tudi za naselitev nemških obrtnikov na slovenskem ozemlju, ustanavljala je vajeniške domove, v katere so sprejemali slovenske vajence, da bi jih ponemčili. Podpirala je nemške srednješolce in visokošolce in jih pridobivala za vsenemško miselnost, pritegovala pa je tudi slovenske srednješolce, da jih je s tem odtujila lastnemu narodu. S ciljem raznarodovanja je podeljevala slovenskim kmetom in obrtnikom, ki so zašli v gospodarsko stisko, posojila in podpore. S tem jih je spravila v svojo odvisnost in jih vključila v svoj ponemčevalni načrt, da so volili Nemce ali slovenske re-negate kot zastopnike v občinske odbore ter v deželni in državni zbor. »Sudmarka* je tudi povezala vsa nemška telovadna in druga društva in jih pritegnila k sodelovanju pri raznarodovalnih akcijah. Na slovenskem ozemlju Avstrije je usta- novila številne knjižnice, imenovane »Siid-markine knjižnice", in jih zalagala z nemškimi knjigami ter pangermansko propagandno literaturo. V senžermenski Avstriji Tudi v senžermenski Avstriji je ostal glavni namen obeh društev »Deutscher Schulverein" in »Siidmark' germanizacija slovenskega in hrvatskega življa. Zato se je delo obeh društev omejevalo na ozemlje, ki je imelo slovenski oziroma hrvatski etnični značaj, torej na slovenski del Koroške, na od Slovencev naseljene predele Štajerske ter na Gradiščansko. Obe društvi pa sta delovali tudi še na slovenskem ozemlju v Jugoslaviji, toda sedaj ilegalno, kjer sta podpirali nemško peto kolono. Že od leta 1921 dalje so se vršili razgovori med predstavniki obeh društev za združitev. Medtem je tudi »Deutscher Schulverein’ postal še bolj agresiven in radikalen ter ga niso več motile protižidovske določbe v pravilih .Sudmarke". Le-ta pa je medtem podprla ustanovitev protižidovske zveze »Antisemitenbund' v Gradcu. Končno je bil v oktobru 1923 sprejet soglasni sklep odborov obeh društev za združitev in s 1. majem 1925 je bila fuzija izvedena. Novo društvo se je imenovalo »Deutscher Schulverein-Sudmark". Namesto dotedanje revije »Sudmark Mitteilungen", ki je začela izhajati leta 1905 in se pozneje preimenovala v »Die Sudmark", je po združitvi v maju 1925 začela izhajati revija »Grenzland" kot glasilo društva »Deutscher Schulverein-Sudmark". V svoji prvi številki je nova revija objavila na prvi strani pod naslovom „An-schluss"') proglas za priključitev Avstrije k Nemčiji, podpisan od glavnega odbora društva, ter obvestilo, da sta se društvi »Deutscher Schulverein' in »Sudmark* združili v »Deutscher Schulverein-Sudmark", ki je s 1. majem 1925 začel svoje delovanje. V tem obvestilu so na kratko označene naloge društva, kot med drugim: 1. pospeševanje nemškega prebivalstva v jezikovno ogroženih pokrajinah, ustanavljanje in podpiranje nemških šol in otroških vrtcev, obramba nemških manjšin v sosednih državah s primernimi ukrepi; 2. borba proti prevladi ži-dovstva, vzgoja mladine k nemštvu; (Nadaljevanje sledi) 7] Anschiussl . . . fordert der .Deutsche Schulverein-SUd-mork" das deutsche Volk in Osterrelch auf, seinen An-schlussvrlllen mit allem Nachdruck kundzutun. — In den Satzungen des Vereines tst ausdtUcklich das Eintreten fUr das Selbstbestimmungsrecht unseres Volkes, fUr den Zo-tommenschluss aller deutschen Slttmme vorgeschrieben. Daber hal es der .Deutsche Schulvereln-SOdmark' solort nach seiner GrOndung fOr elne seiner anten Pflichtoa erachtel, mit alner grosssUgigen Arbait in der Richtung des Anschlusses einsusetien ... Die Hauplleitung das Deutschen Schulvereines SUdmark: Dr. Gross, Obmann. l.Gransland". Zaitschrifl des Deutschen Schulveielnas SUd mark, Wien 4«, 1915, 1. str. 1) ; , -••• l 12. februar 1960 Značilna izjava revizorja škofijske finančne zbornice Prejšnji teden je bila pred okrajnim sodiščem v Dobrli vasi obravnava, pri kateri se je Eduard Majhenič iz Škocijana zagovarjal zaradi dolgovanega cerkvenega davka. Obtoženi se je zagovarjal, da cerkvenega davka tako dolgo ne plača, dokler ne bo v cerkvi nemško bogoslužje. Govoril je celo o ..svinjariji", ker se le-to še ne Izvaja in pristavil, da bi v Jugoslaviji duhovnike, ki bi tako ravnali kakor pri nas, pobesili ali najmanj zaprli. „Tu pa smo na Koroškem in v Avstriji," je utemeljeval svojo zahtevo po uvedbi nemškega bogoslužja. Šele potem da je pripravljen plačati cerkveni davek. Sodnik ga je seve poučil, da takšna zadeva ne spada pred sodišče, temveč da v tem primeru razpravljajo o plačilu dolgovanega davka. Tudi zastopnik škofijske finančne zbornice revizor major Schaar se je nekaj časa prizadeval, da bi obtožencu dokazal isto. Ko pa Majhenič le ni odnehal s svojim postavljanjem, se je tudi major Schaar pridružil mnenju obtoženca, češ .privatno sem morda tudi jaz Vašega mnenja", vendar gre tukaj za cerkveni davek. Po tej ideološki sorodnosti med Majheničem in majorjem Schaarom je bila nato seveda pot do obravnave lahka. Pri tej epizodi gotovo ni zanimivo, kar pravi Majhenič, ker takšno je nastrojenje vseh šovinistov, ki jim je slovenščina v bogoslužju še vse premalo okrnjena, čeprav so jo že iz marsikaterih cerkva popolnoma pregnali in povsod ustrezajo željam sovražnikov slovenske besede. Bolj značilna je izjava revizorja škofijske finančne zbornice. Po izkušnjah, ki jih imamo, vse kaže, da je Schaarovo mnenje pač v skladu z miselnostjo pri ordinariatu. Kaj, če bi se po tej izjavi in Kadrasovi odredbi o nemškem pouku veronauka za vse, tudi za otroke slovensko govorečih staršev, postavili koroški Slovenci na Isto stališče. Brez dvoma bi bili po znanem odloku ordinariata za to bolj upravičeni, kakor tisti, ki vedno spet kričijo o slovenizaciji v cerkvi. Umrla je Boštetova mati Odlomek iz življenja moža - proletarca Hudo je bilo nekdaj in fo še pred nekaj desetletji, ko za ljudi, ki so postali za delo nesposobni, na stara leta socialno ni bilo preskrbljeno. Potrebna je bila dolgotrajna in vztrajna borba, da se je zboljšalo na tem področju. Pripovedujem o možu, ki smo ga minulo nedeljo položili k trajnemu počitku na pokopališču pod Libičem, ki je prehodil življenjsko pot proletarca v pravem pomenu besede. Bil je to Franc Pek, ki smo ga poznali vsi v blaški občini. Rojen je bil v vasi Blato na malem posestvu pri Pokliniku. „Kajža je rajža", pravi star pregovor in vsi dora-ščajoči otroci, ki niso hoteli ostati doma kot tete in strici ali kot hlapci in dekle pri večjih kmetih, so šli s trebuhom za kruhom in v daljnem svetu poskušali najti svojo srečo. Sreča pa je bila naklonjena le malo kateremu. Svoje najboljše mlade telesne sile so vdinjali koristim fujih kapitalistov in to brez socialnega zavarovanja. Mnogi si tudi nikjer niso mogli pridobiti domovinske pravice ter so bili vedno pristojni v domačo rodno občino. Ko so v tujem svetu po napornem delu onemogli, ostareli ali kakor koli drugače postali nesposobni za delo, so jih kot nadležne tujce spet odrinili v pristojno občino. Tako se je godilo tudi Peku. Po preslanih naporih v prvi svetovni vojni in težaškem delu v raznih tovarnah v Nemčiji je postal predčasno nesposoben za delo. Brez rente, brez vsakih sredstev so ga pred drugo vojno poslali v domovinsko občino na Blato. Občina sama je razpolagala le s skromnimi sredstvi ter je Peku mogla izstaviti le preskrbovalno knjižico, s katero je imel pravico hoditi od kmeta do kmeta, kjer se je preživljal več ali manj dni, določenih po velikosti kmetije. Kot „kvatirovec" je romal od kmeta do kmeta, prespal noči pogosto v hlevih in dobival hrano iz skupnega lonca kmečke kuhinje. Pek je bil zagrenjen do skrajnosti, v vseh ljudeh je videl le neprijatelje, posebno pa, ker ni našel razumevanja za svojo invalidnost ne pri vojaških invalidskih uradih, niti pri delavskih zavarovalnicah. Povsod so ga odpravili in hlapec Jernej ni našel nikjer razumevanja, morda tudi zaradi tega, ker je imel dvojezični domovinski list občine Blato. Ves zaprt vase je preromal vse kmetije v občini Blato, spoznal je vsako družino in opazoval življenje. Polagoma je pričel uvi-devati, da so tudi kmetje v tem kraju, ki so mu morali izkazovati gostoljubje, prav tako trpini in izkoriščanci in so se le s težavo prebijali skozi gospodarske težkoče in stisko, živeli so skromno, se pehali z napornim delom, katero je bilo z izkupički nji- V mladosti Valentina Wrulicha so smatrali cesarja za pol boga, poleg njega pa je bilo še veliko manjših toda mogočnih malikov, ki so vedno in povsod imeli prvo besedo in si lastili veliko veljavo. Tudi premožnejši kmetje z večjimi posestvi so nosili klobuk bolj po strani in po večini prezirljivo gledali na male kmete in delavce, trdeč, da jim pripada prva in glavna beseda, ker plačujejo največ davka. S polomom podonavske monarhije se je zrušilo več prestolov in s temi tudi mnogo predpravic malih in velikih malikov. Življenje in razmere so pokazale, da je šlo tudi brez njih, čeprav so trdili, da bi brez njih vse obstalo ter bi ne bilo reda. Po prvotni zmešnjavi po razsulu monarhije se je na splošno vse pomirilo, ljudje so morali v republiki tudi delati, oni pa, ki si življenja brez cesarja niso mogli predstavljati, so se pologoma ravnodušno udali v nove razmere, češ, počakajmo, bomo videli, kaj bo. Potem je Valentin doživljal razburkano plebiscitno dobo. Čas je zarezal po naših vaseh, celo med rodnimi brati in družinskimi člani, globoke prepade in vnesel nebrzdano sovraštvo. Posledice razdvojenosti še danes niso premostene in prebolene. Zaničevanje in preganjanje tistih, ki so ob plebiscitu ravnpli' po svoji vesti in dani pravici, med katerimi je bil tudi Martinov oče, se je nadaljevalo vso prvo republiko. Najbolj glasni nasprotniki so. bili večinoma tisti, ki so Barbara Lauseger, Boštetova mati v Podnu, je pred nedavnim umrla. Dosegla je starost 88 let. Družina Lausegerjev je že 300 let na Boštetovi domačiji. V starih listinah so se pisali Lužekar. Pokojna mati je rodila 11 otrok, izmed katerih živijo še štirje, tri hčere in en sin. hovih pridelkov le slabo plačano. Iz tega spoznanja se je začela tudi v njem krhati skorja nezaupnosti, vzljubil je svoje domače ljudi, dočim je prej videl v vsakem človeku svojega sovražnika. Končno se je ustavil pri kmetu Stavdaharju, kjer je dalje časa, kolikor so mu moči dopuščale, nekoliko pomagal pri delu ter je krmil živino. Ob koncu je vendar le dosegel nekoliko starostne podpore, ki jo je užival pri Pužejevi Leni v Pliberku. Življenjsko pot je končal eden izmed onih, ki so skusili trpko usodo ljudi, ki niso bili deležni urejene socialne zaščite, kakršnih je bilo prav mnogo še v dobi, ki se je še spominja starejša generacija. Mlajša generacija pa naj se zaveda, da sodobnega socialnega in družbenega razvoja in napredka nihče ni prinesel na krožniku, temveč si je bilo treba vse te pridobitve priboriti, zato jih je treba čuvati in izpopolnjevati. bili med svetovno vojno kot »unentbehrlich” lepo doma, ko so drugi na raznih frontah tvegali življenje, potem pa so jih psovali kot izdajalce domovine. Še bolj značilno je, da so ti ljudje, ki so se širokoustili ljubezni do domovine, kmalu pozabili na zvestobo Koroški in avstrijski domovini ter so z letaki, mazanjem kljukastih križev in z vso mogočo propagando pripravljali pot Hitlerju. Hitler s svojo vojsko je res prišel z vsemi grozotami in posledicami, ki so prizadele prebivalstvo naše koroške domovine. Navdušenje in veselje teh ljudi ob prihodu nacizma v naše kraje je bilo strašno. S huronskim »Heil Hitler” vpitjem, z zastavami s kljukastimi križi na vseh koncih in krajih, s kričečimi napisi „Wir danken dem Fuhrer”, s petjem »Deutschland, Deutschland uber alles”, so dajali duška svojemu veselju. Martinov oče je kakor vsi drugi doživljal vse grozote, ki jih je prineslo nacistično nasilje. Neverjetno je podivjala zver v človeški podobi. Razen grozot, ki jih je prinašala vojna na vseh ogromnih frontah, so se nacisti doma znesli nad ubogo koroško slovensko rajo. Aretacije ljudi, o katerih so sumili* da se ne strinjajo z nacističnim nasiljem, so bile na dnevnem redu. Zadostovale so ovadbe nacističnih ovajalcev, ki so računali, da se bodo na ta način prikupili strankini'’1 mogotcem. Zapiroli, v koncentracijsko i taborišča smrti so vtoknili in izselje- Eden od sinov je padel komaj 20 let star v prvi svetovni vojni ob Pijavi. Boštetova mati je mnogo pretrpela in se mučila na 1000 metrov nadmorske višine ležeči kmetiji. Življenjski pogoji niso bili lahki, les na primer ni imel cene in ga niso mogli spraviti v denar. Danes je seve nekoliko boljše, ker so kraj z boljšo tovorno potjo povezali s svetom ter je na ta način tudi odvoz lesa bistveno olajšan. Boštetova družina je živela v najlepši slogi, zgledno so se razumeli med seboj in ravnali po geslu: eden za vse in vsi za enega.-Lep primer je tudi, da sta se pokojna mati in snaha Mici, ki je pred 22 leti prevzela gospodinjstvo, prav dobro razumeli in ni bilo slišati nikdar pritožbe ene proti drugi. V času narodnoosvobodilne borbe so bila vrata Boštetove hiše vedno odprta partizanskim borcem. Od jeseni 1943 do konca vojne so se partizani v tej hiši zelo pogosto oglašali ter bili sprejeti vedno z velikim razumevanjem in gostoljubjem. Zadnjo soboto v januarju smo blago pokojnico položili na pokopališču v Slovenjem Plajberku k trajnemu počitku. Pogrebnim svečanostim je prisostvovalo veliko žalnih gostov in so tako izkazali pokojni materi zadnjo čast in spoštovanje. Žalujočim svojcem izrekamo tjaše iskreno sožalje. vali poštene zavedne ljudi z zločinskim načrtom, da bi za vedno iztrebili slovensko ljudstvo na Koroškem, na zemlji, ki jo rod naseljuje že težkih tisoč let. Višek tega so bili tudi ukazi, ki jih je bilo mogoče brati na vseh naših domovih „Karntner sprich deutsch"! Prepovedana je bila slovenska beseda vsepovsod in slovenska molitev v cerkvah. Pregnali so vso ljudsko narodno-zavedno duhovščino. Zažarela pa je jutranja zarja in upanje v odrešenje. Svobodoljubni narodi so se dvignili proti hitlerijanskemu nacističnemu nasilstvu, v naših gozdovih so se oglasile partizanske puške ter mitraljezi in končno je Valentin doživel polom vsemogočnega »tisočletnega” nemškega rajha. Prišle so angleške zasedbene sile in končno tudi odšle. To so odlomki iz doživljajev 90-letnega Martinovega očeta, ki je vse dolgo življenje stal kot kremenit značaj v prvih vrstah pri prizadevanjih za svoj mali in zatirani narod. Nosil je v sebi veliko mero njegove nemile usode in bolesti. V občini je mnoga leta zastopal koristi našega ljudstva, od zgodnje mladosti je bil naročnik slovenskega tiska, takratnega Mira, nadalje Koroškega Slovenca in drugih listov in prav tako je bil star član Mohorjeve družbe. Vse življenje in še sedaj v visoki starosti se je in se še živo zanima za vse domače in tuje dogodke po svetu. Z iskreno željo, da bi doživel tudi stoletnico svojega življenja, sem se poslovil od prijaznega Martinovega očeta in njegovih. mdnik (h. ^RjuIm h šestdesetletnik Namestnik ravnatelja deželnih uradov in vodja kulturnega referata koroške dežele dvorni svetnik dr. Othmar Rudan je 5. f. m. dopolnil šestdeseto leto svojega življenja. Jubilantovo delovanje na najrazličnejših področjih kulturnega udejstvovanja in posredovanje kulturnih vrednot najširšim plastem ljudstva je neprecenljivo in priča o njegovem plemenitem človečanskem značaju. Za svoje delo je prejel mnogo zasluženih visokih odlikovanj. Jubilant dr. Rudan je veliko storil za kulturno izmenjavo med sosednimi deželami Koroško, Jugoslavijo in Italijo. Pri tem ga je vodilo prepričanje, da kulturni stiki med narodi vodijo do boljšega medsebojnega sporazumevanja in utrjevanju prijateljstva med narodi. Ob svojem življenjskem jubileju je bil deležen neštetih čestitk od vseh strani in iz vseh krogov, katerim se je pismeno pridružila tudi Slovenska prosvetna zveza. Borovlje Krvodajalci so bili v Borovljah pred nedavnim posebno radodarni. Pri odjemanju krvi, kar je izvedel celovški okrajni urad Rdečega križa, se je znašlo lepo število 87 krvodajalcev. Zelo mnogo darovalcev je bilo med učenci strokovne puškarske šole, ko so se vsi nad 18 let stari učenci žrtvovali za ta plemeniti človekoljubni namen. Pa tudi od KESTAGa in iz vrst boroveljskih trgovcev je bilo mnogo darovalcev. Vozilo za odjemanje krvi se je moglo vrniti s precejšnjo količino tega dragocenega soka nazaj v Celovec, s krvjo, ki lahko reši življenje v zadnjem trenutku kateremu koli ponesrečenemu človeku. Okrajni urad Rdečega križa se vsem krvodajalcem lepo zahvaljuje. V/ Smarjeta Pred štirinajstimi dnevi se je zbrala na šmarješkem pokopališču pri Pliberku izredno številna množica žalnih gostov, ki so prisostvovali pogrebnim svečanostim, ko so položili k trajnemu počitku telesne ostanke mlade matere Marijane Potočnik, žene nameščenca v libuški občini. Pokojno še mlado mater je mučila dolgotrajna bolezen, ki ji je tudi prekmalu pretrgala nit življenja. Svoje trpljenje v bolezni je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Iskala je zdravja v bolnišnici, toda ni bilo več pomoči. Njen mož Gustl se je z zgledno požrtvovalnostjo prizadeval za lajšanje njenega trpljenja, posebno pa je skrbela za bolno ženo Bokrov-tova družina na Grabljah. Pokojna Marijana je nosila v globini svojega značaja lastnosti slovenske matere: bila je delavna, poštena, vsem ustrežljiva in dobra vzgojiteljica svojih treh malih otrok. Nikdar pa tudi ni pozabila, da jo je rodila slovenska mati ter je čuvala in spoštovala domačo slovensko besedo. Materino srce je prenehalo utripati. Za njo žalujejo mož in trije majhni otroci, njena prezgodnja smrt pa je bridko odjeknila št. Jakob v Rožu V starosti 82 let je umrl Janez Š I o r n i k , p. d. Štornikov oče iz št. Jakoba. Pogreb bo jutri, soboto, ob 10. uri. Več o pokojnem Štomiko-vem očetu bomo poročali v prihodnji številki. tudi pri vseh v okolici, ki so blago pokojnico poznali in radi imeli. Kako je bila pokojna priljubljena in cenjena, je pokazala izredno številna udeležba na pogrebu, kjer so ji izkazali zadnjo čast in spoštovanje Žalujočim svojcem naj bo v tolažbo nedeljeno sočustvoanje prebivalstva iz vse so-seške. K O IjE DjA R Petek, 12. februar: Evialija Sobota, 13. februar: Gregorij Nedelja, 14. februar: Valentin Ponedeljek, 15, februar: Jordan Torek, 16. februar: Julijana Sreda, 17. februar: FrančiJek Četrtek, 18. februar: Simeon -*/ Na obisku pri starosti našega kraja Jz starih časov na Radišah in v okolici • 2. februar 1960 Pcsiro IZ2 zanimivo Leopold Suhodolčan: Hiša številka sedem V predmestju so zgradili več stanovanjskih hiš. Vsaka je bila v lice drugačne barve. V hiše so se vselili delavci in uslužbenci velike tovarne. Tudi hiša številka sedem je dobila stanovalce. Zvečer so v vseh oknih gorele luži. Zjutraj se je iz dimnikov dvigal topel dim. Hiša številka sedem je kazala ulici veselo, rdeče lice. Imela je sedem nadstropij. V vsakem nadstropju so stanovali tudi otroci. V prvem nadstropju so bili sami navihanci z razkuštranimi lasmi. Nekega dne je prišla po ulici starka z velikim cekarjem. Vprašala je: „Čujte, otroci, kje pa stanujejo Šumnikovi?" Otroci so si pomežiknili in rekli: „V sedmem nadstropju!' Starka je zmajala z glavo in zamrmrala: „Srce mi bo počilo, preden bom prilezla v sedmo nadstropje.* Ko pa je le prisopihala na vrh, se je izkazalo, da so Šumnikovi v resnici stanovali v drugem nadstropju. Betežna starka je za prazen nič prehodila skoro sto stopnic. V drugem nadstropju so stanovali rdečelični klepetavci. Po ves dan so sloneli na oknih in klepetali z otroki, ki so prihajali mimo po ulici. V tretjem nadstropju so živeli otroci z Stana Vinšek: polovili vas bodo in odpeljali v J3 °risče, ali vsakega desetega ustrelili! mo16' k°* ^n' 'n že)ni kopljemo pre- šo ^ nem*k° vojno industrijo! Grozili am> tudi zaprli so nekaj tovarišev, a nič Pomagalo. Ko so vsaj deloma pristali na e zahteve, smo se šele spustili v jamo. "Po ste res hudiči!" so nas občudovali °5,ali delavci in meščani. »Smo in še bomo!" »Kdaj?" »Ko bo prišel časi" »General de Gaulle je že začel." »Začeli bodo tudi drugi. Ne iz Anglije, lu je trebo začeti." Toda šele 22. junija se nam je zjasnilo, šele tedaj smo vedeli, kje smo in kaj je tre-a storiti. Strašen je bil udarec, toda pri-s ° je tudi olajšanje. Sovjetska zveza je 'melo dovolj časa, da se je pripravila, smo verovali; prvemu udarcu, ki ga je Hitler zadal Rusiji nepričakovano, bo sledil drugi, in ta bo, kot smo bili prepričani, ruski, Rdeča armada bo pomandrala hitlerjevsko vojsko. Brez odlašanja in z največjo previdnostjo smo začeli s podtalno organizacijo. Komunistična stranka je prevzela vodstvo. Najprej sestanki, na katerih smo pretresali položaj potem smo začeli zbirati denar za ilegalni tisk, orožje in pridobivati somišljenike. Meni so poverili Jugoslovane, to se pravi Slovence, ker od ostalih Jugoslovanov je bilo v Mensu in okolici le kakih pet ali šest družin. »Marko!" me je Marta tiho poklicala neke noči. »Marta?" »Si pozabil name?" Njena topla roka mi je obležala na prsih. »Kako bi mogel pozabiti nate?" »Nič te ni k meni?" »Ne vidiš, kaj se dogaja okoli nas, ne vidiš, da gre za življenje in smrt?" »Vidim. Toda jaz te nimam nič manj rada, nič manj si ne želim tvojih besed in božanj. Mogoče še bolj.* Stisnil sem se k njej. »Ne morem si zapirati oči pred tem, kar se dogaja v svetu." »Tudi jaz ne," je dejala Marta, »zato se mi zdi vsak dan, ki ga preživiva skupaj, kot nagrada. Zakaj je ne bi sprejela? Zakaj, Marko?" Toda še ko sem jo ljubil, so mi šle mimo oči grozljive slike: kako Nemci nezadržano drve v Rusijo, kako zapirajo francoske rodoljube in komuniste, kako jih gonijo v taborišča; mislil sem na to, kaj moram storiti naslednji dan, s kom govoriti, koga pridobiti; tehtal sem, ali je ta in ta, ki hodi na sestanke, zares zanesljiv; in čutil sem, da se tudi Marta ne predaja ljubezni ko prejšnje čase. Ali me ni ves čas molče, z vsem telesom rotila, naj se pazim, naj opustim ilegalno delo? Marko, ne smem te izgubiti. Tudi Jurček te ne sme in ne Dade-lon. Prej sem se zate bala samo tedaj, ko si bil spodaj pod zemljo, zdaj se bojim še bolj, ko si zunaj, ko si na sestankih, na ulici, doma. Vendar ne maram, da bi vedel, da bi čutil, kako sem zaskrbljena. Toda pustiva to, zdaj sem samo tvoja, nič ne misli na drugo! Tudi jaz ne mislim! Pa sva oba mislila na vse drugo, le nase ne in ne na najino ljubezen. To, česar sem se zavestno in podzavestno bal, kar so me v Koflachu spustili v jamo, to, česar se je mati bala, kar se je oče tistega jutra pognal dol po sadovnjaku v Podlog, in česar se boje vse matere, vse žene in vsi' tisti, ki imajo svojce pod zemljo, to, kar visi nad vsokim rudarjem, kar plaši v sanjah že rudarskega otroka, to se je torej zgodilo tudi meni: zasulo me je. Zahrumelo je, me vrglo na tla, v usta in oči pa mi puhnilo prahu, da nekaj trenutr kov nisem nič videl. Ko sem spet dvignil glavo in si s črnimi dlanmi otrl oči, sem videl v pramenu električne svetilke, ki se mi je snela s čelade, da je pot iz rova zaprta: podporniki so bili razčesnjeni kot vžigalice med njimi so ležali kupi premoga in kam-nja. Čeprav sem videl, kaj se je zgodilo, sem stegnil roke, kakor da se moram do kraja prepričati. Počilo je nekje in naglo sem se umaknil. Pravi čas, kajti zlomilo se je še nekaj podpornikov in prav na tisto mesto, kjer sem ležal, se je zrušilo več ton premoga in kremenjaka. Kot preplašena zverinica, ki se umakne pred preganjalcem v kak kot, sem se potegnil v čelo odkopa in napeto prisluhnil. Sprva nič, potem je zahrumelo nekje zgoraj. Vedel sem: praznina se je napolnila. V podpornikih, polomljenih in še celih, je vsak čas zaškripalo. To so bili hudičevi trenutki. Zdaj, zdaj se bodo prelomili in . . . Toda zdržali so. Nazadnje je vse utihnilo in zavladala je tišina. Ves odrevenel sem se tiščal k steni, v katero sem še malo prej vrtal, in bolščal predse. Prostor, ki mi je ostol, je bil nekoliko daljši in širši, kot so bili grobovi, ki jih je kopal Amon in pred njim njegov oče. Najprej sem začutil v roki svetilko, ki sem jo podzavestno zgrabil, ko je prasknilo v pod- tvUč Zajtrk ali večerja? O slabo razpoloženem in razdražljivem človeku lahko __________________________ po pravici rečemo, da je slabo zajtrkoval Sobarica v londonskem hotelu me je prebudila točno ob naročeni uri, piše v švicarskem tedniku Weltwoche dr. E. Weiser, znani švicarski strokovnjak za prehrano. Istočasno mi je prinesla v sobo skodelico čaja z mlekom in nekaj koščkov biskvita, čeprav tega nisem naročil. Bil sem razočaran. To naj bi bil zajtrk? Z žalostjo v srcu sem pomislil na vročo kavo in sveže pecivo, s čimer sem še včeraj v Parizu pričel svoj dan. Toda ko sem čez pol ure stopil v jedilnico, sem spoznal, da bi naj bilo to, kar mi je prinesla sobarica v sobo, le nekak uvod v zajtrk. Pravi zajtrk se je šele pričel... Angleški zajtrk se prične običajno s sadnim sokom; njemu sledijo ovseni kosmiči v toplem mleku; nato po izbiri šunka ali slanina z jajcem, topla klobasa z gobami ali dušena polenovka; nato masleni kruhki, marmelada in seveda zopet čaj z mlekom. In vse to ob osmih zjutraj! Obiskal sem nekega znanega londonskega zdravnika — prav tako strokovnjaka za prehrano. Vzela sva svinčnik in primerjala oba zajtrka — pariškega in londonskega. Izkazalo se je, da pariški zajtrk dejansko ni bil nič drugega kakor majhen prigrizek, ki ne more človeka niti nasititi niti nahraniti. Nasprotno pa vsebuje angleški zajtrk obilo bistvenih hranil, ki jih potrebuje človeško telo v teku dneva: ne le ogljikove hidrate in masti, temveč predvsem tudi beljakovine, vitamine in mineralne snovi. To je torej že kar pravi dnevni obrok, ki oskrbi telo za dopoldansko delo s potrebno količino „goriva“. Kljub obilnemu zajtrku vitki! Angleški zajtrk se torej bistveno razlikuje od zajtrka, ki je v navadi pri nas na kontinentu. Prva skodelica čaja ima nalogo, da pomaga organizmu pri „prebujanju“. Sadni sok kot uvod v pravi zajtrk ima nalogo, da prisili želodec in črevesje k večjemu izločanju prebavnih sokov, s čimer vzbuja pri človeku tek. Kako pa to — se bodo mnogi vprašali — da so Angleži kljub takšnemu obilnemu zajtrku tako vitki, da ne rečemo suhi? Odgovor na to vprašanje se glasi: Prav enostavno zato, ker se Anglež odpoveduje obilnim večerjam. Povprečni Anglež — in to velja tudi za delavca — se za kosilo normalno naje, ob petih popoldne spije navadno svoj čaj in prigrizne k njemu kakšen maslen kruhek ali sladko pecivo ali sir. In zvečer tik pred spanjem zaužije Anglež le še majhen prigrizek — navadno sadje ali biskvit s toplo ali hladno pijačo. Zdaj bomo laže razumeli dietetično korist, ki jo imajo Angleži od svojega zajtrka. Za nas kontinentalce, ki želimo ohraniti svojo „linijo“, je predvsem važno, da izbiramo med obilnim zajtrkom in obilno večerjo. Naša običajna večerja obremenjuje telo z obilno hrano prav v času, ko človek ne potrebuje več toliko energije in se v nočnem mirovanju na- Nekaj o škiljenju Škiljenje je navadno prirojeno, vzroki so lahko različni, bodisi da gre za visoko kraf-kovidnosf ali daljnovidnost, ali pa, kar je najčešče za ohromelost očesnih mišic. Ški- Okna v stanovanju Ko urejamo stanovanje, moramo poskrbeti tudi za okna. Okna naj bodo v skladu s pohištvom. Pogosto vidimo, da okna kazijo videz sobe. V takih primerih moramo pravilno razporediti pohištvo. Če je okno normalno in sredi stene, lahko prostor okrog njega izkoristimo, če postavimo predenj mizo in dva naslanjača. Pod mnogimi okni pa je dovolj globoka vdolbina, v katero lahko vzidamo knjižne police iz mehkega poliranega lesa. Če je zaradi hišnega pročelja ali kakega dimnika okno v kotu, lahko nepravilni kot ob oknu praktično in primerno izkoristimo s skromno pisalno mizo. Če imamo v sobi ali kuhinji dve okni različnih velikosti, lahko s polico ali kakim drugim delom pohištva s predali izpremenimo videz vsega prostora. Skratka: možnosti je nešteto, malo okusa in iznajdljivosti, pa boste imeli prijeten dom. Toda, naj je soba še tako lepo urejena, če ni na oknih vsaj skromnih zaves, bo delovala neokusno in hladno. Ijenje ni samo lepotna napaka, temveč pomeni tudi nevarnost, da bi škileče oko postalo sčasoma tudi slabovidno, ker prizadete osebe navadno uporabljajo le zdravo za tem, da slabotnejše očesne mišice prisilimo, da zopet v celoti začno opravljati oko, da s tem preprečijo nastopanje dvojnih slik, ki jih povzroča škiljenj«.. Sodobni način zdravljenja teži predvsem svoje delo. Na vsak način poskušamo vzpostaviti ravnotežje v delu vseh očesnih mišic. To dosežemo s posebnimi vajami, z zastiranjem oziroma zakrivanjem zdravega očesa za nekaj ur ali tudi več dnevno. Na ta način prisilimo škileče oko, četudi le pasivno, da začne delati. Uspeh takega ravnanja je skoraj brez izjeme vedno uspešen, če le začnemo škilavost zdraviti dovolj zgodaj. Nekoliko bolj komplicirano je zdravljenje, če gre za škiljenje obeh očes. Kadar je operacija potrebna pri majhnih otrocih, ne odlašajmo z njo, ker tako popravimo oko in ohranimo vid. Škilavosti namreč ne smemo zanemariti, ker utegne biti vid škilečega očesa trajno ogrožen. Operacija je mogoča sicer tudi v poznejših letih, navadno se čaka z njo pri otrocih do dobe pred vstopom v šolo. Za popravo škiljenja se uporabljajo tudi posebna očala. bira odvečna maščoba na telesu. Zato pa mora slabo hranjeno telo opravljati vse dopoldne naporno delo. Zdi se, da je angleški način prehrane mnogo racionalnejši od našega: večerja človeka ne nasiti in ne obremenjuje telesa ponoči, zato pa nudi zajtrk dovolj energije za dopoldansko delo. In človeško telo lahko to energijo koristno uporabi. To ne koristi le delovni sposobnosti, temveč tudi „liniji“! Ameriške izkušnje In res so si vodilni strokovnjaki za prehrano že edini, da bi morali pričeti dan s krepkejšim zajtrkom. Ali pa moramo res navsezgodaj spraviti vase vse to, kar spravijo Angleži? Strokovnjaki ameriškega kmetijskega ministrstva so preizkusili na 200 prostovoljcih osem različnih zajtrkov. Kot merilo delovne sposobnosti jim je služila količina grozdnega sladkorja, ki so jo merili v telesu vsake od osmih preizkusnih oseb. Merjenje grozdnega sladkorja je dalo pri različnih zajtrkih naslednje rezultate: • Po črni kavi „brez vsega" je sladkor v krvi takoi padel. Preizkušene osebe so postajale v teku dopoldneva vedno bolj lačne, nervozne in razdražljive; nekatere so dobile močan glavobol. Sposobnost za mišljenje in razsojanje kakor tudi naglica reakcije so bile znatno zmanjšane. • Nekoliko bolje, vendar ne mnogo, je bilo po mlečni kavi s kruhom. Količina krvnega sladkorja se je sicer naglo dvignila, toda prav tako naglo je zopet padla. ® Če so temu zajtrku dodali sadni sok, šunko oziroma slanino in marmelado, se je pojavila utrujenost mnogo pozneje. Kljub temu pa je dobro uro po takem zajtrku količina grozdnega sladkorja v krvi padla na raven pred zajtrkom. ® Končno so našli sredstvo, ki omogoča, da ohrani človeško telo svojo delovno spo- ♦ ♦ : Drobni nasveti * ♦ ♦ ♦ Nove volnene preproge prvih šest j } mesecev ni potrebno čistiti s sesalcem J | za prah ali jih iztepati. Dovolj je, če ♦ « jih vsak dan pokrfačimo z mehko X | krtačo. | ♦ Če želimo zdrobiti sol, dajmo ke- ♦ X pe soli v pekač in dobro segrejmo. J ♦ Nato jih položimo na desko in zdrobi- -} mo z lesenim kladivom. % Če pričnejo usnjeni predmeti ples- ; | neti, napravimo mešanico iz enega j » dela kafre in devetih delov terpenti- * ♦ novega olja z njo namažemo usnje j X čevljev, rokavic in drugih usnjenih $ | predmetov. Preden usnje namažemo, » X očistimo plesnobo s krpo, ki smo jo £ ♦ namočili v kis. Mešanica terpentina | % in kafre prežene tudi miši, ki se po- X ♦ gosto lotijo tudi usnjenih predmetov. ♦ ♦ ♦ Seveda je za večino ljudi nemogoče, da bi tako revolucionarno spremenili svoje življenjske navade, za mnoge pa bi tak način prehrane pomenil prehudo obremenitev hišnega proračuna, kljub temu. da bi na ta način mnogo mani večerjali. Vendar lahko naši ljudje po okusu izpustijo velik de! ..angleškega" zajtrka, le enega ne smejo opustiti: tako imenovane „beljakovinske zavore" oziroma nadomestila zanjo. Vsekakor pa lahko poizkusimo. Omenimo naj še. da je ta teoretična ugotovitev prehrambnih strokovnjakov doživela svojo praktično potrditev: Na letališču Ran-dolph v Teksasu so uvedli za pilote novi sistem prehrane. In uspeh ni izostal: število nesreč ..iz nepojasnjenih razlogov" se je zmanjšalo na najnižjo možno mero. Delovne sposobnosti, samoobvladovanja in sposobnosti naglega reagiranja pa ne potrebu Domača lekarna V vsak dom sodi domača lekarna. Kako je potrebna, spoznamo takrat, ko se pripeti kakšna nesreča in bi morali hitro nuditi prvo pomoč, dokler ne pride zdravnik. V domači lekarni naj bi imeli vedno pripravljeno: termometer za merjenje vročine, irigator, razne praške in tablete za pomirjenje bolečin in živcev, živalsko oglje, kamilice, žajbelj, odvajalna sredstva kot ricinovo olje, grenko sol ali različne čaje (janež, kumna, sivka, aloa). Tudi povoji so nepogrešljivi za obvezovanje ran, če smo se urezali z nožem, črepinjami itd. Manjkati ne sme vazeline, salicilnega špirita, kafre, raznih tinktur. Omarico s poličkami obesimo na zid v kot, da nam ne bo jemala prostora in bo vseeno vedno pri roki. sobnost vse dopoldne do kosila in da sc človek ves ta čas dobro počuti: temu zajtrku je treba dodati čašo mleka. Kdor pa mleka ne prenese, naj zaužije namesto tega dve jajci, rezino mesa ali malo sira. Čaša mleka — ..beljakovinska zavora" Po mnenju ameriških strokovnjakov mleko zavira proces prebave in zato ohranja občutek sitosti mnogo dalje kot vsa druga omenjena živila. Brez te ,,beljakovinske zavore" ne bi zadostoval še tako obilen zajtrk. jemo le za krmilom letala, temveč tudi pri svojem vsakdanjem poklicnem delu. Morda je mnogo obratnih nezgod in neuspehov' v službi povzročil prav naš pomanjkljivi zajtrk. Pa tudi za marsikatero slabo oceno v šoli, pozabljeno aktovko v avtobusu, prismojeno kosilo ali razbito posodo in razburjen prepir s sosedo je marsikdaj kriv naš pomanjkljivi zajtrk. O slabo razpoloženem in razdražljivem človeku lahko torej s pravico rečemo: „Ta je pa danes slabo zajtrkoval . . pomikih. Stisnil sem jo, kot da je roka dobrega človeka. Torej le nisem sam. Luč bom imel, pri svetlem bom čakal, počakal, da me tovariši odkopljejo. Niti malo nisem podvomil, da tovariši ne bi kmalu prišli do mene. Osvetlil sem ruševine. Podporniki bodo zdržali; kar je bilo slabo, se je porušilo. Toda kako bo z zrakom? me je prešinilo. Kje je cev za stisnjeni zrak? Tule, s svedrom vred. Kaj mi hoče sveder? Toda cev mi lahko dovaja zrak. Samo če je ni prelomilo? Morda ruševin ni mnogo. Odstraniti bo treba nekaj desetin vagončkov premoga in kamnja in vhod v glavni rov bo spet prost. Pregledal sem baterijo, ki sem jo imel za pasom, si svetilko zasadil nazaj na čelado, vzel v roke Petrov kramp in začel z odkopavanjem. Res, nič kaj prijeten položaj. Drugače bi bilo, da se ni Peter tako trapasto zamislil v svoje delo. No, morda sploh ni mislil na delo. Na vsak način ni ne videl in ne slišal, kaj se dogaja okoli njega. Tega rudar ne sme nikoli, čeprav, kot Peter, preživlja medene tedne. »Peter!” sem zaklical in se potegnil za Nikolom, ko sem zaslišal sumljivo hrešča-nje, Peter pa je še kar dalje sekal v premog. »Peter, ne slišiš?” sem kriknil in se ustavil. Sele tedaj je odvrgel kramp, usta in oči pa široko odprl. Njegov preplašeni pogled me je zadržal, da sem počakal, toliko počakat, da se je Peter splazil mimo mene. Toda komaj sem se premaknil, se je podporje tik pred menoj s silnim truščem zrušilo, mene pa potisnilo ob tla. Nikola je gotovo rešen, tudi Peter, če je bil dovolj uren; če ni bil, se je zrušilo naravnost nanj. Naglo in previdno sem grebel pod polomljenimi podporniki. Prah se je nekoliko polegel, toda zrak je bil bolj in bolj zatohel, kar me pa ni oviralo pri delu. Nisem še zlezel do pasu v luknjo, ki sem jo izkopal, ko je spet hresknilo nad menoj. Naglo sem se potegnil nazaj. Eden od podpornikov se ie zlomil in zasulo je pol luknje. 2e drugič bi me bilo dobilo. Stisnil sem se k steni. Sele čez dolgo sem osvetlil ruševine Spoznal sem, da bi razrahljal trdnost vse križem zasajenih zlomljenih in celih podpornikov, kjer koli bi začel z odkopavanjem. Nič drugega mi torej ne pomaga, kot počakati, da me odkopljejo tovariši. Sele ob tem spoznanju sem postal nestrpen. Če tovariši takoj ne začno z delom, mi bo zmanjkalo zraka. Zavlekel sem se k cevi za stisnjeni zrak in odvil sveder. Iz cevi je le slabotno puhnilo. Je prelomljena? Pograbil sem kramp in začel tolči ob cev. čez čas sem prenehal in prisluhnil. Nikakega odziva. Spet sem začel udarjati; naglo, nestrpno. Marta, Marta! Kako da sem se šele zdaj spomnil nanjo? Marta ne sme izvedeti za nesrečo, preden nisem zunaj. Ste slišali tovariši, Marti Lamut v Rue de Balzac, pritličje desno, ne smete povedati, kaj se je zgodilo! Naj gre kdo k njej in ji reče, da sem šel v gostilno, da sedim s prijatelji, da imamo zaupen razgovor, samo tega ji ne povejte, da sem zasut skoroj tisoč metrov pod zemljo! Halo, slišite! Tok, tok, toki Prisluhnil sem. še vedno nič. Položil sem uho na cev. Nič, prav nič. Tok, tok, tok! Snoči prvič nisem spal doma. Pravzaprav sploh nisem spal. Ne iz strahu, pač pa zato, ker nisem več navajen sprati drugod kot doma, na svoji postelji, ob Marti. Ne bi bil šel z doma, pa me je Marta prosila, rotila. »Marko, pojdi, prosim te! če so devet vaših odpeljali, lahko pridejo še po tebe. Nič ne vem, kaj imaš s tistimi, ki so jih odpeljali, nič mi nisi povedal, tudi za sestanke ne vem, vem pa, da si v nevarnosti, ne laži, da nisi. Izdajalca imate med seboj, po vrsti izdaja, kdo ve, če ni izdal še tebe. Pojdi k ljudem, kjer te ne bodo iskalil če bodo prišli pote, bom rekla, da si v krčmi, da sploh hodiš po krčmah, samo povej, kam boš šel, da ti sporočim, če so bili tu! Če te bodo iskali, ne pridi domov, pojdi v Nieux, tam impš znance, ali v Pariz! Potrpela bom, zame se ne boj, samo pojdi, pojdi!” Ne bi bil šel, a sem videl, kako je bledela, kako se je vsa tresla. 2e vse zadnje mesece je bila nemirna. Kako tudi neT Često sem se vračal pozno, zelo pozno nisem ji povedal, kod sem hodil, kaj delal, a slutila je, s čim se ukvarjam. Molče me je rotila, naj se pazim, snoči pa je spregovorila. »Pojdi, če ne zaradi mene, če ne zaradi sebe, pa zaradi Jurčka, ne vzemi mu očeta, zaradi Madelon, ne vzemi ji skrbnika, in zaradi tegale tu.” Zgrabila me je za desnico in si jo položila na srce. »Dva meseca še, Marko, prosim ...” Pravzaprav sem šel z doma samo zaradi Marte. A spal nisem. Neprespan sem zjutraj, ker ni bilo obvestila, potrkal na kuhinjska vrata. Tok, tok, tok! Tovariši, kje ste, tovariši? Še vedno niste začeli? Ali res ne veste, kako je z Marto, z mojo ženo? Nisva hotela otroka, pa se je zgodilo. Ljubezen je močnejša kot vsi nasveti, ki mi jih je dala sestra Filomena, in kot vse, kar se dogaja zunaj najinega stanovanja. Ko so na naši gredi vrtnice najlepše cvetele, me je vprašala: »Marko, ali veš kaj je novega?" »So se zavezniki spet kje izkrcali?" sem vzkliknil presenečen, saj tiste poletne mesece smo po neuspelem iz* krcanju zaveznikov v Sainf-Nazairu govoril' samo o drugi fronti, o ponovnem izkrcanja ki bo uspelo. »Ti misliš samo na vojsko-' (Nadaljevanje sledi) 12. februar 1960 1933—1939 EVROPA PRED VIHARJEM II. Razmajani mejniki Hitler ga je sprejel v Bad Godesbergu. Britanski premier je poročal Hitlerju o svojih naporih, da bi rešil mir. Njegov načrt je pred-videval, da bi bilo treba področja z nemško večino takoj odstopiti Nemčiji, dokončno mejo naj bi pa potegnila trojna komisija, v ka-tčri bi bil en Nemec, en Čeh in en nevtralec. Ker pa bi Češkoslovaška s tem izgubila svoje obmejne utrdbe, bi naj velesile skupno z Nemčijo garantirale nedotakljivost novih meja. »Sicer pa garancija ne pomeni, da bi bile meje Češkoslovaške, kakršne bodo določene zdaj, za večne čase nepremakljive. Kljub tej garanciji bo mogoče te meje brez uporabe $i-le s pogodbo spremeniti." S temi besedami je Zaključil Chamberlain svoja izvajanja, trdno Prepričan, da je storil vse, kar je v njegovi moči, da zadovolji nemškim zahtevam. Hitler se je zahvalil in hladno odgovoril: »Žal mi je, gospod Chamberlain, toda zdaj na te reči ne morem več pristati." »Chamberlain se je sunkovito vzravnal v svojem stolu," je pisal Hitlerjev tolmač ochmidt v svojih spominih. „Od jeze zaradi odbitja in nepriznavanja njegovih naporov n>u je stopila kri v obraz. Ugotovil sem, da ^ znajo njegove dobrodušne rjave oči tudi jezno zabliskati. Chamberlain je bil zelo presenečen in ogorčen. Dejal je, da ne razume, kako more Hitler zdaj izjaviti, da ne pristane vec na to rešitev, ko pa so vendar njegove Zahteve, ki jih je stavil v Berchtesgadenu, izpolnjene; in to ga je stalo mnogo naporov." »Zadnja ozemeljska zahteva .. Hitler je odgovoril, da sta mu pred nekaj . n<™ Predstavnika Poljske in Madžarske iz-JfV1 a’ da imata tudi ti dve državi ozemelj-v ,e Zahteve do Češkoslovaške. Potem je pre->C zoPet na „kritični položaj" v Sudetih, ki ^Cjtr-.a >>tako ali drugače" čimprej rešiti- v0uoami moram, da mora biti ta problem •escn najpozneje do 1. oktobra." Chamberlain ni skrival svojegt razočaranja. Poudaril je, da je spravil na kocko vso Politično kariero, samo da je lahko izpolnil Hitlerjeve zahteve. Toda Hitler je ostal neomajen. V teku razgovora se je vedno bolj razburjal. Pri svojih napadih na Beneša in Češkoslovaško ni iz-oiral besed. Chamberlain je molčal in se umikal sam vase. . »Zatiranje sudetskih Nemcev in teror, ki ga ■zXaia Beneš, ne trpita nobenega odlašanja , ’ • if. dričal Hitler s hripavim glasom in grgrajočim r-i. Nato je podrobno opisal Chamberlainu svoj načrt za rešitev češkoslovaškega vprašanja, ki je pomenil brezpogojno kapitulacijo te dežele. „Ostala Češka potem Nemčije ne zanima več," je dostavil na koncu. Chamberlain je odgovoril, da nima pooblastil za pogajanja. Pripomnil je, da lahko samo v Angliji poroča, da je bil njegov predlog odbit in da je Hitler postavil nov predlog. Pogajanja so obtičala. Naslednjega dne je prišlo do enega najbolj dramatičnih sestankov zaradi sudetske krize. Hitler je izročil Chamberlainu spomenico, v kateri zahteva takojšen umik na ozemlje, ki je bilo na priloženem zemljevidu točno označeno. Izpraznitev ozemlja naj bi se pričela 26. septembra in bi se končala do 28. septembra. „To je vendar ultimat!" je vzkliknil Chamberlain cvsupljeno. „Diktat!“ je pristavil britanski veleposlanik Henderson. Chamberlain je pripomnil, da je popolnoma nemogoče, da bi prenesel takšen ultimat češkoslovaški vladi. Hitlerja je reakcija Angležev očividno zmedla. Pričel je mencati. „Saj piše na dokumentu, da gre za spomenico in ne za ultimat," se je izgovarjal kakor šolarček. Tedaj so se odprla vrata. Vstopil je eden od Hitlerjevih pribočnikov in izročil firerju listek. Na listku je pisalo: »Pravkar je Beneš objavil po radiu mobilizacijo češkoslovaške vojske!" V konferenčni dvorani je zavladala smrtna tišina. Prvi je spregovoril Hitler, ki je izjavil, da je s češkoslovaško mobilizacijo onemogočeno vsako nadaljnje pogajanje. Chamberlain je ugovarjal in tedaj se je pričel prepir o tem, ali je ta mobilizacija samo varnostni ukrep proti poldrugemu milijonu do zob oboroženih nemških vojakov ali, kot je trdil Hitler, grožnja z napadom. Ko je končno Hitler izjavil pripravljenost, da ne bo tako dolgo vkorakal v Češkoslovaško, dokler trajajo pogajanja, je izrazil Chamberlain svojo pripravljenost, da izroči »spomenico" češkoslovaški vladi. Vendar je ugovarjal zaradi prekratkih rokov. Hitler je po- )' dopoldanskih urah dne 29. septembra so pustil in določil 1. oktober kot zadnji rok za prispeli britanski premier Chamberlain, fran- 1 1 1 b »rt 01 r rt rt 1 rt VTrt rt Irt « Irt rt«*. . _ _ 1*® * _ O O rt b 1 f rt #■ I 1 rt 1 rt d a rt rt . rt 1 . , rt »rt rt 1 r a rt a a rt rt rt a I1C državi. In to tudi garantiram. Nočemo nobenih Čehov!" Nad Evropo leže sence vojne. Tudi Italija mobilizira. V predmestjih Prage kopljejo strelske jarke, prebivalstvo je mirno. Jugoslavija in Romunija opozarjata Madžarsko pred nepremišljenim napadom na Češkoslovaško. Francija pospeši svojo mobilizacijo, Velika Britanija mobilizira svoje letalstvo. V Berlinu tulijo sirene med protiletalskimi vajami. Preobrat v zadnji uri 28. septembra 1938. Ob dveh popoldne bo potekel rok, ki ga je bil postavil Hitler in nemška vojska bo vdrla preko češkoslovaške meje. Samo ena iskra upanja je še: Chamberlain je prosil Mussolinija, naj posreduje pri Hitlerju in prepreči vojno. Ob enajstih je telefoniral Mussolini svojemu berlinskemu veleposlaniku Attolicu, naj stopi takoj k Hitlerju in naj mu sporoči njegov osebni nasvet, naj nadaljuje pogajanja. Attolico je odhitel k Hitlerju. Zdaj je res vsaka minuta dragocena. Hitler je bil prav tedaj na neki konferenci, ko so ga poklicali iz sobe. Attolico je pozabil na vse protokolarne predpise in že iz precejšnje razdalje zaklical po hodniku: »Firer, moram vam sporočiti nujno duce-jevo sporočilo!" Mussolinijev predlog je napravil na Hitlerja precejšen vtis. Hitler se je zavedal, da se ne sme popolnoma izolirati. »Povejte duceju," je odgovoril po kratkem premisleku, »da sprejemam njegov predlog." Rok, ki je čez kratke tri ure potekel, je podaljšal za štiriindvajset ur in obenem obljubil, da se bo pogovoril. Med kosilom z Mussolinijem še telefonično je bilo čutiti splošno olajša- nje. Popoldne je imel Hitler z Mussolinijem telefonični pogovor, v katerem sta se dogovorila, da bo Hitler naslednji dan povabil Chamberlaina, Daladiera in Mussolinija na sestanek v Miinchen. Približno ob istem času je stal Chamberlain pred britanskim parlamentom, V rokah je držal osnutek govora, v katerem je hotel poslance in angleško ljudstvo obvestiti, da je vojna neizogibna, če bo Hitler napadel Češkoslovaško. Tedaj je izročil sekretar parlamenta Chamberlainu listek. Chamberlain ga je preletel in nato sporočil z močnim glasom: »Pravkar sem sprejel sporočilo, da je nemški kancler povabil gospoda Daladiera, gospoda Mussolinija in mene v Miinchen na pogovor o sudetskem vprašanju. Mislim, da mi parlamentu ni treba sporočiti, kakšen bo moj odgovor."* Nato je raztrgal pripravljeni osnutek svojega govora. V parlamentu je izbruhnil orkan navdušenja, ki se je kmalu prenesel na londonske ulice. V Berlinu pa takšni izbruhi navdušenja niso zaželjeni. Nemški tisk je prejel ob 19. uri navodilo, v katerem je rečeno med drugim: »Poudarek naj bo na besedi »pogovor", besedi .konferenca* se je treba na vsak način izogniti. Glavna tema člankov naj ne bo miinchenski razgovor, temveč teror na sudetskem ozemlju ali zadnji Goebbelsov govor. Ne smemo napraviti vtisa, da je napočil najgloblji mir. Naš tisk mora nuditi sliko, da stoji naše ljudstvo neomajno kot močan blok in zahteva svojo pravico. Za mehkužnost ne sme biti prostora." Kot močan blok? Povprečnemu Nemcu je bilo bolj do ohranitve miru kot pa do vojne zaradi Sudetov. Opozicije proti vsemogočnemu nacističnemu sistemu sicer ni bilo, ker bi ne bila mogoča. Toda poznavalci razmer so zmajevali z glavami. V primeru napada na Češkoslovaško bi ostalo na zahodnih nemških mejah le pet do sedem divizij, medtem ko jih je imela sami francoska vojska okoli šestdeset. Toda med najboljšimi Hitlerjevimi sodelavci ni bilo nikogar, ki bi se drznil nastopiti proti firerjevi hazardni politiki. Dragi miinchenski mir umik češkoslovaških čet za črto, ki jo je označil na priloženem zemljevidu. Ob dveh zjutraj se je Chamberlain v nekoliko bolj prijateljskem vzdušju poslovil od Hitlerja in mu pri slovesu dejal, da mu zaupa. Hitler se mu je zahvalil in pristavil: »češki problem je, kot sem že večkrat izjavil, zadnja ozemeljska zahteva, ki jo še imamo v Evropi." S prisrčnim »na svidenje!" se je Chamberlain poslovil. Na robu vojne 25. septembra 1938. Češkoslovaški poslanik Londonu izroči angleški vladi odgovor svo-e v'ade na Hitlerjevo »spomenico": »Moja vlada je presenečena nad vsebino spomenice. Predlogi gredo mnogo dalje od te-?a’ kar smo sprejeli v tako imenovanem anglo-rancoskem načrtu. Torej naj bi prepustili ' cmčiji svoje skrbno zgrajene obrambne nabave in naj bi spustili nemško vojsko glo-^ok° v deželo, še preden bi utegnili deželo T* novi podlagi organizirati in pripraviti vse ■ °trebno za njeno obrambo. Moja vlada želi f^V,nostno izjaviti, da so zahteve gospoda u 1 v svoJ' sedanji obliki za mojo vla-absolutno in brezpogojno nesprejemljive." Fr^' . jeptember 1938. Delna mobilizacija v anciji, mobilizacija britanske mornarice. lp *velt pošlje Hitlerju brzojavko, v kateri nee lra> naj svojih naporov za mirno rešitev , Pfekine. V vseh evropskih državah zavla-da Poplah. no^0P°Mne je obiskal Hitlerja Chamberlai-V Posebni odposlance Horace Wilson in mu 'Poročil vsebino odgovora češkoslovaške vla- Nitlcr je planil pokonci: „ ’’v^aj sploh nima nobenega pomena, da bi se kakor koli dalje pogajali!" n<'^panP ic, Prot'. vratom in hotel v skrajni c v judnosti pustiti tujega diplomata samega svoji sobi. Toda pri vratih je le uvidel, da , nNgovo obnašanje preveč nevljudno. Kot slul^svri SC ,C Vfn‘l na sv°je mesto in po-v w>lsonova izvajanja do konca. Cham- in Beneša. Na berlain je predlagal neposredna nemško-češka pogajanja. Hitler je ponovno planil pokonci pričel divje psovati Češkoslovaško koncu je vzkliknil: »Češka vlada ima samo dve možnosti: da sprejme nemški predlog ali pa da ga odbije. V zadnjem primeru bom Češkoslovaško razbil!" »Če je tako," je odgovoril Wilson in se vzravnal, »moram izpolniti nalogo, ki mi jo je dal britanski ministrski predsednik. Prosim vas, gospod rajhskancler, da vzamete na znanje naslednje: če bi se Francija pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti zapletla z Nemčijo v sovražnosti, bo imelo Združeno kraljestvo za svojo dolžnost, da Francijo podpre." Hitler je vzrojil: »Če hočeta Anglija in Francija udariti, naj to kar storita! Meni je popolnoma vseeno. Pripravljen sem na vsak primer! Torej se bomo pač znašli prihodnji teden v vojni!" Zvečer je imel Hitler v berlinski športni palači svoj znani govor, v katerem je ob navdušenem odobravanju svojih privržencev kričal: »Odločeni smo! Gospod Beneš naj zdaj izbira! Mir ali vojno! Nemško ponudbo bo ali sprejel in končno dal Nemcem svobodo ali pa si bomo to svobodo sami vzeli!" In dalje: »Gospodu Chamberlainu sem zagotovil, da nemško ljudstvo ne želi drugega kot mir. Nadalje sem mu zagotovil in tukaj ponavljam, da za Nemčijo — ko bo ta problem rešen — v Evropi ne bo nobenega ozemeljskega problema več! Nadalje sem mu zagotovil, da nadalje ne bom več zainteresiran na češki coski premier Daladier, italijanski duce Mussolini in Hitler v Miinchen. Navodilo, ki ga je sprejel nemški tisk, ni doseglo nobenega učinka. Ljudstvo je udeležence konference navdušeno pozdravilo; posebno viharno so pozdravljali Chamberlaina, ki je postal v zadnjem času popularen zaradi svojih prizadevanj za mir. Pozneje je lahko vsa Nemčija gledala to navdušenje v filmskem tedniku. Isti filmski tednik pa je posnel in predvajal še neki drug prizor. Pri najprimitivnejših divjakih veljajo pravila vljudnosti do starejših in do gostov; v Miinchenu pa je posnela filmska kamera prizor, kako se je Flitler prvi vrgel v naslonjač, prekrižal noge in nato z iztegnjeno roko povabil svoje goste, naj sedejo. Rezultat miinchenske konference je bil znan že pred njenim začetkom. Goring in drugi Hitlerjevi sodelavci so izdelali osnutek pogodbe, ki je vseboval podrobnosti o izpraznitvi in zasedbi sudetskega ozemlja. Hitler ga je pregledal in odobril. Razgovori so trajali vse popoldne in okoli enajste ure zvečer je ležalo na mizi dokončno besedilo pogodbe v štirih jezikih pripravljeno za podpis. Obenem sta Chamberlain in Daladier podpisala dodatek k pogodbi, v katerem sta Anglija in Francija garantirali nove češkoslovaške meje. Hitler in Mussolini te garancije nista hotela podpisati, vendar sta svečano izjavila, »da bosta tudi Nemčija in Italija podpisali garancijo češkoslovaških meja, brž ko bo urejeno vprašanje poljske in madžarske manjšine". V niirnberškem zaporu je pripovedoval Goring o munchenskih razgovorih: »Vse je bilo tako enostavno! Niti Chamberlain niti Daladier nista bila konec koncev zainteresirana, da bi karkoli tvegala za rešitev Češkoslovaške. Usoda češkoslovaške države je bila v treh urah zapečatena. Daladier sploh ni pozorno spremljal razgovora. Takole je sedel...“ Goring je iztegnil noge, se zleknil po svojem pogradu in zdolgočaseno nagnil glavo na stran. »Vse, kar je storil," je pripovedoval Goring dalje o Daladieru, „je bilo to, da je od časa do časa zamrmral svoje soglasje. Niti najmanjšega ugovora..." Goring je tlesknil s prsti. »Niti čivknil ni!" je pristavil. »Zame je bilo zabavno, s kakšno lahkoto je Hitler vse zasukal sebi v prid. Saj Anglež in Francoz nista zahtevala niti formalnega razgovora s Čehi - nič." Medtem ko so »veliki" razpravljali o usodi Češkoslovaške, je čakala češkoslovaška delegacija v miinchenskem hotelu Regina pod nadzorstvom gestapa na rezultat. Ob pol dveh ponoči so prepeljali Huberta Masaryka, sina ustanovitelja češkoslovaške države, in dva člana delegacije v Rjavo hišo. Tam so Čehi zatekli le še francosko in britansko delegacijo. »Ozračje je bilo moreče," je pisal Masaryk v svojih spominih. »Francozom je bilo vidno, neprijetno, Chamberlain pa je neprestano zehal. Precej brutalno so nam sporočili, da proti sodbi ni mogoče vložiti nobenega priziva. Poslovili smo se in odšli." Ko je izvedel češkoslovaški zunanji minister Krofta v Pragi rezultat miinchenske konference, je resignirano dejal: »Vsekakor nismo zadnji. Za nami bo podobna usoda doletela še druge." 1. oktobra 1938 je vkorakala nemška vojska v Sudete. Beneš je odstopil in se preselil v Združene države. Tudi ministrski predsednik Hodža je odstopil. Čez Evropo se je razprostrl mučen, dušeč mir. 21. oktobra, tri tedne po vkorakanju nemške vojske v Sudete, sta podpisala Hitler in general Keitel strogo zaupno povelje, ki so ga prečitali pred niirnberškim sodiščem: »Prihodnja naloga armade je priprava na vojno. Z ostankom Češkoslovaške je treba napraviti konec ...“ Razsodišče na Dunaju Komaj se je Češkoslovaška uklonila enemu udarcu, je prišel naslednji: Tudi Poljska je zahtevala svoj delež pri delitvi plena. Šlo je za tešinsko področje, ki ga je poljski zunanji minister Beck na Hitlerjevo ponudbo uradno zahteval. 19. septembra je Poljska mobilizirala svoje čete. Intervencija Francije in Sovjetske zveze je preprečila, da niso Poljaki takoj vkorakali v češkoslovaško. Toda 30. septembra je stavil Beck češkoslovaški ultimat in zopet je morala Češkoslovaška odstopiti del svojega ozemlja. Tedaj je francoski zunanji minister Bon-net spregovoril preroške besede: »Jutri bo brez dvoma Poljska sama na vrsti." (Nadaljevanje sledi) Die Karntner Slowenen und das Jahr 1960 fAus dem Kalender des S!owenischen Kulturverbandes. — Von Dr. Franz Zvrifter) Nach den Ankiindigungen und Vorbereitimgen zu schliessen, sverden wir im heurigen Jahre 1960 eine Unzah! Veranstaltungen anldsslicb des 40. Jahrestages des Plebiszites erle-ben. Die Landesregierung hat mit den Vorbereitungen und der Durchfiihrung der Veranstaltungen den Karntner Kulturverband und insbesonders Dr. Franz Koschier betraut, der zur Mitarbeit schon samtliche sogenannten Heimatverbande eingeladcn hat. Nach den Ankiindigungen in deren Organ .,Karntner Landsmannsckaft“ und im Radio haben wir bei diesen Veranstaltungen zumindest mit einer engstirnigen nationalistischen Denkvoeise, wenn nicht sogar mit einer offenen, gegen die Slowenen gerichteten Einstellung zu rechnen. Das ivenigster.s miissen wir aus den verschiedenen Ankiindigungen und nicht zuletzt aus der Tatsache schliessen, dass noch niemand mit irgend einem V/ortchen ertvahnt hat, dass auch auf die slowenische Volksgruppe, die iiber 1.300 Jahre Kdrnten ihre Heimat nennt, Riick-sicht und Bedacht genommen rverden miisste. Wir Karntner Slowenen sind an solches Verhalten gewohnt und zwar seit dem Jahre 1920, als die grossdeutschen Propagandi-sten nach dem Ausgang des Plebiszites meinten, dass sie nur noch eine Aufgabe hatten, moglichst bald das s!owenische Volk in Kamten zu liquidieren. „Wir Kfirntner Deutschen haben nur noch efn Menschen-atfer Zeit. die Verfiihrten zum Kfirntnertum zuriickzufiihren, in der Lebensdauer einer Generation muss das Erziehungsvverk voll-endet sein. Haus, Schule und Kirche miissen sich am Heilungsvverk beteiligen,” erklarte unmitfelbar nach dem Plebiszit am 25. November 1920 in der Karntner Landesver-sammlung der damalige Landesverweser Dr. Arthur Lemisch und „es war mir šteti eine unumstdssliche Selbstverstandiichkeit, den Abstimmungskampf nicht um den An-schluss an Cfsterrelch sondern um die gross-deutsche Zukunft zu fOhren. Die Stimmen tur Osterreich sollten die Anwartschaft auf die HeimVehr ins Reich wahren. Weil -vir aber wegen der auf „alldeutsche Umtrlebe" lauernden Interalliierten, vor allem der Fran-zosen, nicht in der Lage waren „Deufschland" zu rufen, wir „Osterreich" nicht sagen woll-ten, so wurde unser Kampfruf eben „Ktirn-ten". Und wfr sahen in Kfirnten das alte Herzogtum des Reiches", schrieb der Sieger in deutscher Nacht, der jetzige osterreichi-sche Generalkonsul a. D. Dr. Hans Steina-cher. Wir Karntner Slovvenen haben die Zeit von 1920 bis 1938 im standigen Kampfe gegen den Druck und die Verweigerunq der primitivsten Rechte verbracht und vvaren dann in der Zeit des Nazismus, als die ge-feierten und anerkannten Sieger des Jahres 1920 samtliche Masken fallen gelassen und uber unserem Volke das Todesurteil ausge-sprochen hatten, einem unertraglichen Ter-ror unterv/orfen. Wir vvollen hier nicht an das unbeschreibliche Weh, das unserem Volke wahrend dieser Zeit zuteil vvurde und an die Strome Blutes, die unser Volk im Kampfe gegen die nazistischen Henker ver-gossen hat, erinnern. Der Prozess geqen den Hauptschuldigen dieses Leides Maier Kai-bitsch hat den blutigen Weg unseres Vol-kes vor der gcnzen Welt geoffenbart. Man hatte ervvartet, dass die zweite Republik an ali dem nicht vorbei gehen wird. Alle Ankiindigungen tur das Jahr 1960 aber zeigen, dass die Worte Schumys auf dem Kranze fiir den verstorbenen Maier Kai-bitsch „Treue iibers Grab’ scheinbar allge-meine Geltung besitzen. Wlr Karntner Slowenen verstehen, dass die 40. Wlederkehr des Plebiszites gefelert wlrd, wir konnen jedoch auf kelnen Fali verstehen, dass bel diesen Feiem Mtinner, die nachgewlesenermassen unbeschreibllches Weh (iber unsere Menschen gebracht haben, ihr Comme back feiem. Auch konnen wir nicht verstehen, dass die schvvere Zeit, die auch Osterreich durchgemacht hat, allem Anschein nach ohne jedvveden Eindruck an jenen Kreisen voriibergegangen ist, die heute am lautesten von der „Treue zur Heimat' reden, auf die sie vor qar nicht langer Zeit noch offentlich gespuckt haben. Lovalltdt und Sfaatstreue haben wir Karntner Slovvenen im Laufe der letzten 40 Jahre zvveifellos qewissenhafter bekundet als viele Osterreicher. Unter uns gab es zur ZeH der Ezlstenz und der internatlonalen Anerkennung des Staates kelne Verrtiter wohl aber erhoben wlr uns in der drgrten Not der Heimat gegen ihre UnterdrOcker. Wir bestreiten nicht, dass vvir in der Zeit nach dem zweiten Weltkriege, als der Sfaat noch nicht selbstandig und auch noch nichi unabhangig war, unser demokratisches Recht auf Vereinigung mif dem Volksqanzen an-gemeldet haben. Dazu vvaren wir umso mehr berechtigt, als das Land in keiner Weise jene Versprechungen erfullt hat, die der pro-visorische Landtag Karnfens am .28. September 1920 auf dem Zollfelde feierlich ge-lobt hat. noch auch die erste Republik jene Verpflichfungen erfullt haf, die sie zum Schutze unseres Volkes im Vertrag von St. Germain ubernommen hat. Diese Tatsachen und vor allem unsere, im Kampfe gegen den deutschen Nazismus bekundete Treue zur Sache des Friedens und der Demokratie haben die Alliierten im Staatsvertroge vom 15. 5. 1955 aner-kannt. Unser Land hat am 28. Janner 1947 unserem Volke neuerdings feierlich alle Rechte versprochen und unser Stoat hat sich im Staatsvertrag neuerlich verpflichtet, unserem Volke die volle Gleichberechtigung an-zuerkennen und seine Eigenschcrft und sei-ne Rechte als Minderheit zu schutzen. Fiir uns Kfirntner Slovvenen ist das Jahr 1960 daher nicht nur das Jahr der 40. Wie-derkehr des Plebiszites, sondern vielmehr auch das Jahr des 15. Jahrestages des Sie-ges uber den deutschen Nazifaschfsmus und das Jahr der 5. VViederkehr der Unterzeich-nung des Osterreichischen Staatsvertrages, durch den unser Staat vviederum seine Selb-sfandigkeit und Unabhdngigkeit erreicht hat. Desvvegen ist unsere Einstellung zum Jubi-Idumsjahr 1960 von Grund auf eine andere. Uns geht es namlich nicht nur um die Erin-nerung an eine geschichtliche Tatsache, vielmehr geht es uns tur folgende Fragen: • In vvelchem Masse vvurden im Laufe der letzten 40 Jahre die feierlich gegebenen Versprechungen und die internafional ubernommenen Verpflichfungen zum Schutze unserer Volksgruppe erfullt! • Wieweit hat sich im Laufe der letzten 15. Jahre die in unserem Lande so uber-aus starke nazistische Einstellung zu Gun-sten einer demokratischen Denkvveise ge-andert! • Wie v/urden im Laufe der letzten 5 Jahre die Bestimmungen des Art. 7 des Staatsvertrages, die die Gleichberechtigung unseres Volkes auf Karntner Boden ga-rantieren, verwirklicht! Es sind dies vvesentliche Fragen und dur-fen keinesfalls von den einzelnen Ereignis-sen losgelost werden, denn ein Feiern jegli-chen geschichtlichen Geschehens hat seinen Sinn nur in der Verbindung mit der geschichtlichen Entvvicklung, wie und inwieweit dieses Geschehen auf die weitere Entvvicklung einen Einfluss ausgeubt Kat. Bei allen drei oben ervvahnten Beispielen aber gehf es um Ereignisse, die in erster Linie und be-sonders die Verhaltnisse zwischen den Be-wohnern Karniens deutscher und jener slo-vvenischer Sprache betreffen, also um Fra-gen, wie die ervvahnten Ereignisse die Entvvicklung dieser zwischenvolkischen Be-ziehungen beeinflusst haben. Die Geschichte der letzten 40 Jahre im besonderen Hinblick auf unser slowenisches Volk in Kdrnten aber hat gezeigt, dass die in der Volkstumspolitik massgebenden deutrch-natfonalistisch eingestellten Kreise Kdrntens es keinesvvegs verstanden haben, im sOdlichen Telle unseres Landes solche Beziehungen zvvischen den Menschen zu schaffen, die eln frfedliches Zusammenleben garantieren vvlirden. Im Gegenteil hat die dem Karntner Heimatbund uberantvvortete Volkstumspolitik in Karnfen eine nationali-sfische Denkvveise gefordert, dass das Land schon sehr triih durch den Nazismus ange-steckt war und es ist kein Zufall, dass ge-rade die Vorkampfer des Heimatbundes auch die Haupttrager des nazistischen Ge-dankengufes vvaren, die auch die nazistischen Gevvaltmassnahmen gegen die Karntner Slovvenen ausgefuhrt haben. Im Taumel uber dem Siege des deutschen Nationalis-mus glaubten sie, dass die Zeif eines Men-schenalters schon vorbei und desvvegen schon der Zeitpunkt fiir die vollkommene Liquidierung gekommen sei. Gefttngnisse, Konzentratlonslager und Aussiedlungen Moren, vrle auch der Prozess gegen Maier Kal-bitsch bevriesen hat, nur die natOrllche Fol-ge dieser Volkstumspolitik des Heimatbundes. Auf der anderen Seite aber vvaren der bevraffnete Wiederstand und die Befreiungs-bevvegung unseres Volkes die notvrendlge natOrllche Reaktion gegen diese nallonale Liquidierungspolitik. (Fortsetzung folgt) RlAIDitlO IPfŽ OiO RlAM! ◄ RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: —'5.45, 5.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00. 13.00 17.00, t9.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete —• 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 13. februar: I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 13.00 Opoldanski koncert — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 »Z napačnim denarjem’ — 15.30 Slike koroških mest: Borovlje — 16.20 Oddaja za žene — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Moderna zabavna glasba — 17.40 Zveneči alotrio — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Sestra Angelika", Puccinijeva opera. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 9.30 Majhen dopoldanski koncert — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet m:nuf agrarne politike — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.30 Godba na pihala — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Nekaj za dobro voljo — 19.30 Radijska družina — 20.00 Dobro zabavo: Braziljanska kava, glasbena veseloigra — 21.15 On in ona. Nedelja, 14. februar: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 9.00 Jutranje melodije — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Veseli ljudje, to je veselje — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 18.25 Zveneče malenkosti — 19.00 Šport — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 Slušna igra. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.05 Dunajski zajtrk Vdovec, ki ima trgovino in gostilno, star 50 let, želi poročiti blago, zavedno, pridno in pošteno žensko S čedno preteklostjo. Resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod .Dobra gospodinja in skrbna mati’ na naslov: Uprava Slovenski vestnik, Celovec — Klagenfurt, Gasometergasse 10. z glasbo — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 ABC operet — 16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke se vrstijo — 18.00 Na klavir igra Heinz Sandauer — 1B.25 Nazaj k šolski klopi — 19.10 Pisan šopek melodij — 19.30 Zlata plošča — 20.00 Lepi glasovi — lepe viže — 21.00 Vroče železo. Ponedeljek, 15. februar: I. program: 8.00 Operni koncert — 14.45 Prav za Vas — 15.30 Koroški kotiček — 16.00 Glasba Richarda Heubergeria — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Mladinska oddaja — 19.50 Nebeška poslelja — 20.15 Citati in razumeti — 21.00 Vedno rado poslušamo — 21.30 Melodije iz Pariza. II. program: 6.45 Majhna melodija — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje iežke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Kaj si želimo — 16.00 Otroška ura — 17.55 Glasba iz Francije — 19.25 Made in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Orkestralni koncert. Torek, 16. februar: • I- program: 8.00 Koroški domači koledar — 14.30 Oddaja za mladino — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Za veselo popoldne — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Pestro mešano — 19.00 Ljuba mamical — 19.15 Kako bi so odločili Vi? — 20.15 .Same osmice in devetice", komedija A. Lernet-Holenie. II. program: 7.10 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 14.40 .Odisejev mornar’ — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Zveneči mozaik — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Avstrijska zo-bavna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Samo zate — 19.25 Made in Austria — 19.30 Ce se mrači — 21.10 Vsaka stvar ima dve strani. Sreda, 17. februar: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Okoli slow-a — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 18.10 Pisano nakockano — 18.55 športna poročila — 19.00 OH plošče do plošče — 20.15 Skoraj pozabljeno — premalo poznano. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, ptav prijazno — 10.15 šolska oddaja — 11*00 Za ljubitelje težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura 16.25 Glasba za mlade zaljubljene ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba za delopust — 19.15 Za ljubitelja planin — 19.25 Made in Austria — 19.30 Lepo vedenje v popevkah — 20.00 štirje proti štirim — 20.30 Ljudstvo in domovina. Četrtek, 18. februar: I. program: 8.00 Zveneče platno — 13.00 Mladina igra — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas — 16.00 Nekaj za zabavo — 17.10 Glasba za vsakogar — 18.15 Oddaja delavske zbornice — 18.30 Mladinska oddaja — 18.55 šport — 19.15 Pisano nakockano —- 20.15 .Demon pusta” — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 6.45 Majhna melodija — 8.10 Lahka hrana — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dela Johanna Sebastjana Bacha in Roberta Schumana — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Glasba za vsakogar — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Majhen koncert avstrijskih komponistov — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Plesna in zabavna glasba — 19.25 Made in Austria — 19.30 Dama s sivimi kodrčki — 20.00 Filozofia v eseju. Petek. 1f. februar: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 15.45 Novosti na knjižni polici — 16.00 Glasba Nica Dostalg — 16.30 Koncertna ura — 17.55 Pe- stro mešano — 18.10 Olimpijske zimske igre 1960 v j Squaw Valley — 20.15 Halb! Tenagerji! — 21.00 Orkestralni koncert. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 14. 2.: 17.00 Oddaja za mladino — 17.30 .Furry", zgodba konja — 17.55 Za družino — 20.00. Črno na belo — 20.30 Prenos iz nemške televizije: .Čarobna dežela operete’, operetna slikalnica. Ponedeljek, 15. 2.: 19.30 .Inšpektor Garett’, kriminalni Mm — 20.20 Aktualni šport — 20.40 ABC znanosti: Atom — 21.05 Samo tanka črta, film — 21.35 Nat King Cole-Show. Torek, 16. 2.: 19.30 Z okovi v srečo, film — 20.20 Kaj mislite vi? — 20 35 .Rdeča zanka’, kriminalni film. Sreda, 17. 2.: 17.00 Oddaja za otroke: .Listamo v slikanici” — 17.30 ..Furry’ — 17.45 Za mladino: športni ABC — 19.30 Očka je najboljši — 20.15 Prenos iz Renesančnega gledališča. četrtek, 18. 2.: 19.30 šport — 20.15 Kako so zasloveli: ■ Hilde Krahl — 20.40 Prenos iz nemške televizije: .Norica iz Chaillota*. Petek, 19. 2.: 19.30 Enaindvajset, kdo ve več — 20.00 Gledališki prenos. Sobota, 20. 2.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.25 Prenos iz nemške televizije. • 3 RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7 00, 13.00. 15.00. 17.00, 22.00. Soboto, 13. februar: 5.00 Dobro jutro — 8.05 iz arhiva zabavnih melodij — 10.10 Od valčka do calypsa — 10.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 11.00 Popularne skladbe jugoslovanskih avtorjev — 11.50 Dva valčka in dve polki — 12.00 Mehiški napevi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Kitara in harfa — 13.30 Arije s slavnimi pevci — 14.05 Igra Vaški kvintet — 14.35 Voščila — 15.40 Na platnu smo videli — 16.30 Smučarjem v zabavo — 17.30 Majhen mozaik melodij — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Takt za faktom — 20.00 Spoznavajmo svei in domovino — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. Nedelja, 14. februar: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.30 Godba na pihala — 7.35 Popevke za nedeljsko jutro — 9.01 Sprehod po vasi — 9.20 Z glasbo v novi teden — 10.50 Vedri zvoki — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Majhen koncert zabavne glasbe — 14.15 Voščila — 15.30 Nekaj priljubljenih melodij — 17.00 Od valčka do ca-lypsa — 18.39 Za dobro voljo igrajo .Veseli planšarji* — 20.15 Izberite melodijo tedna. Ponedeljek, 15. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranji spored solistične glasbe — 8.40 Pojeta ženski zbor »France Prešeren’ iz Kranja in mešani zbor nižje glasbene šole Ljub-Ijana-center — 10.10 Po zvenečih kaskadah — 10.35 Drobni operni prizori — 11.00 Zvoki za zabavo — 12.00 Segava klaviatura — 12.25 Pisan spored domačih napevov in viž — 13.30 Po tipkah in strunah — 13.55 Zabavna glasbena ruleta — 14.35 Voščila — 15.40 Listi il domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Srečno vožnjo — 20.00 Srečanje melodij. Torek, 16. februar: 5.00 Spored zabavne glasbe — 8.05 Odprimo glasbeni atlas — 9.25 Takt za taktom — 10.10 Izberite melodijo tedna — 12.00 Pet popevk za pet pevcev — 12.15 Kmetijski nasve i — 12.25 Igrajo Veseli vandrovčki — 13.55 Ples lutk in druge skladbice — 14.35 Arije iz Mozartove opere Don Juan — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Izbrali smo za Vas — 18.00 Iz zbornika spominov — 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Ljubezenske pesmi iz tujih dežel. Sreda, 17. februar; 5.00 Dobro jutro — 8.05 Mladina poje — 8.30 Panorama zabavnih melodij — 9.00 Jezikovni pogovori —- 10.10 Dopoldanski koncert — 11.00 Popevke in ritmi — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Igra Kmečka godba — 14.35 Spretne roke — 15.40 Novosti na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Veliki orkestri — znane melodije — 20.00 Ali jih poznate? — 20.25 Ciklus radijskih opernih priredb četrtek, 18. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Iz arhiva zabavne glasbe — 10.10 Igramo za Vas — 11.00 Baletni inter-mezzo — 11.45 Petnajst minut s pevko Doris Day — 12.00 Kvintet »Kranjčani’ in trio »Bardorfer" — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Znane kajkavske pesmi — 13.30 Mun-chenski plesni orkes*er Mux Greger — 14.35 Voščila '— 15.40 S knjižnega trga — 17.10 »Ce ti ne boš moj . . •* slovenske narodne pesmi — 17.30 V plesu po Evropi — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Paragvajska pesem. Petek, 19. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Poje moški zoof »Svoboda’ — 9.20 Francoske šansone — 10.10 Iz filmov in glasbenih revij — 11.00 Trideset minut v ritmu današnjih dni — 11.30 Družina in dom — 11.45 Igrajo Vesel godci — 12.00 Alpski zvoki —, 12.25 Priljubljene opern# arije — 13.50 Poje Akademski oktet — 14.35 Operetni napevi — 15.40 Iz svetovno književnosti — 16.00 Petkov koncert ob šiirih — 17.20 Koncertni valčki — 18.00 Cio* vek in zdravje — 18.10 Vesele predpustne viže — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mozartovi koncerti. Vsako sredo in četrtek dobavlja enodnevne piščance in 3 mesece stare jarčke pasem: bela amerikartska Leghorn, jerebičasfa Italijanka, Amrocks (Bar-red Rocks) — sivograhasta dobra nesnica in dobra za pitanje, Rhode-lander — temnorjava, New Hamp-shire (zlata Amerikanka), Sussex — oela s črnoprižanim vratom, While Rocks — odlična pitovna pasma, Spe-zial Cornish — križanka za pifanje — in Štajerka. Vzrejaliiče perutnine in valilnica F. u. J. Zuber, Celovec, tel. 23-70.