teto XXIV., st. 285
->pra>uoivi .juOibUte ^uuiiuHmi oiio V
Telelon ti M 22 M-ia
n»cr,i(n. jOUcuefc Libuiiuik ruujuiiera ui>
ca » - leletoo «. U-a. M-2C .-"odružnica Nove neato UabluuuK> con fe 'zkliučnc zastopstvi a *cias* o dali it »
foiucmstvtj	v Mil AJVt
'vacui.ii i* .iuft(iiia<Hu juIlhi mu jp po£uii> čekovnem ca vodo U. 17.749 a Mit Icoh lr;i!nr Servuir onti lin P«wt Nr II ■ *!!>
Poitnina plačan« * gotovini
postptmihi bai bezahlt
Lfubffatsai sreda IS.
rs
Uredništvo: Ljubljana — Puecinijeva ulica St. 6 Telefon St 31-22 31-23 31-24
ftokopsi ne krraCajo
Nordatsierikaiter ostlich Aachen vom dentschen Abwehr$eiier schwesr gelasst
Trotz gevvaltigen Materialaufvvandes nur geringer felndlicher Bodengevvlnn — Erfolglose sovvjetische Angriffe zvvischen Drau und Plattensee — Durchbruchs-versuehe nordlich Budapest mit Unterstutzung der Luftwaffe abgeschlagen
Bei Unternehmungen gegen Banden in Norditalien verlor der Feind in der Zeit vom 1. bis 10. Dezcmber iiber 900 Tote und 1200 Gefangene. 124 Lager und Unterkiin-fte wurden zerstort.
An der Donau-Front vvurde ein feindli-cher Briickenkopf nordwestlich Esseg zerschlagen.
In Ungarn blieben zwischen Drau und Plattensee starke sovvjetische Angriffe bis auf geringfiigige Einbriiche erfolglos. Nordlich Budapest \vurden die Durehbruehsver-suehe feindlicher Krafte mit Unterstiitzung durch unsere Luftvvaffe abgeschlagen oder aufgefangen. Eine Aufklarungsabteilung schoss in diesen Kampfen 20 feindliche Panzer ab. Schlachtflieger vernlchteten neben zahlreichen feindlichen Fahrzeugen 25 sovvjetische Panzer und schossen \veitere 12 bewegungsunfahig.
Im Rampfgebiet nordlich Miskolc konnte der Gegner gegen den ziihen VViderstand mi? r Truppen lediglich beiderseits des Sajo geringfiigig Boden gevvinnen. Im Siid-teii der Ostslovvakei zersehlugen unsere Truppen starkere Angriffe beiderseits der Strasse Ungvar—Kaschau unter hohen feindlichen Verlusten.
Unter dem Schutz einer gesehlossenen Wolkendecke flogen am gestrigen Tage an-glo-araerikanische Terrorbomber nach Most- und Siidwestdeutschland ein nnd vvarfen Bomben auf versehiedene Stadte, vor allcm im Rhein-Main-Gebšet, \vobei wie-dernm vorvviegend Wohnviertel getroffen wurden. Bei einem nordamerikanisehen Ter-rorangriff auf Wien vvurden unter anderem das Burgtheater und die Staatsoper in Brand gevvorfen. Nachtliche Storfliige ršeh-teten sich gegen das nordwestTiche Reichsgebiet. Durch Flakartillerie der Luftwaffe vvurden 33 feindliche Flugzenge, in. der Mehrzahl viermotorige Bomber, abgeschossen.
Ans dem Fiihrerhauptquartier, 12. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
IM it einem gevvaltigen Materialanfvvand veviuchten die Nordamerikaner im Raum bstišch Aachen gestern abernials den Durchbriich durch unsere Stellungen zu er-zvvingen. Ihre Infanterie- und Panzerverbande, die auf einer Ereite von 15 Kilome-tern ansturmten, vvurden durch das Ab-vvehrfeuer aller VVaffen sehner gefasst und konnten nur in einzelnen Absehnitten geringfiigig in unser Hauptkampffeid ein-dringen. An den Fliigeln zersehlug unsere Artillerie die feindlichen Angriffe bereits in der Entvvicklung. Die erbitterten Kiimp-ie gelien weiter.
Im Gebiet von Saarlautern erleidet der Feind i;i den sehvveren Biinkerkampfen hohe Verluste. Siidostlich der Stadt vvurden seine Vcrsuche, mit stiirkeren Kraften • r d!e Saar zu setzen, zerschlagen. Beiderseits der unteren Vogesen haben dio Kampfe an Harte und Ausdehnung zu-ger .'»ramen. Bei und siidostlich Saargemiind kam die Dritte amerikanisehe Armee nur gering vorvvarts. Nordvvestlich Hagenau sin' die heftigen Kampfe mit dem vorge-drinigenen Fi ind noch im Gange. Im siid-lU'h;vn Flsass hat sich der Gegner gestern auf erfolglose ijrtliche Angriffe bei Kay-svisberg und beiderseits Thann besehrankt.
London lag vveiter im Feuer unserer F»'rnkampfwaffen.
In Mittelltalien entvvickelten sich am l.amone-Abschnitt nordlich Russi harte M ■ rr fV vit den unter starkem Feuerschutz in if"Kim britisehen Verbanden. Nur unter hohen Verlusten konnte der Feind schHess:5":i ;:■!? dem Wfstufer des Flusses ri> k-dtifj Briickenkopf bilden. Unsere 1 T-' ; on vvarfen im Sumpfgebiet nordlich Ravpnna eine vor gedrun arene feindliche K:vii;f"runpe zuriick. Feindliche Vorstosse siir h Bologna scheiterten.
a-.«!?!.'****!! -m a

i
iti % nenišk
K' 't;h množični uporabi gradiva samo majhno sovražnikovo napredovanje — l:r. /usp- tni sovjetski napadi med Dravo in Blatnim jezerom — Severno od Budimpešte sovjetski probojni poizkusi razbiti s podporo letalstva
Fiihrerjev glavni stan, 12. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil ob-
javija:
Z ogromno uporabo materijah so Ame-. ni včeraj znova posku".ali prebiij nase oster.nke vzhodno od Aachna. Njihovo pehnto in oklopniške oddelke, ki so navalih' v širini 15 km, smo z obrambnim ognjem vsega orožja težko prijeli. Le v inis.-imeznlh odsekih se jim je posteči!o malenkostno vdreti v na5o slavno bojno črto. Ob krilih je razbilo na::e topništvo sovražnikove napade že v njihovem razvoju. Ogorčeni boji se nadaljujejo.
IKii področju Saarlouisa ima sovražnik v t ?žkih bunkerskih bojih vel ke izgule. Južnovzhodno od mesta smo razbili njegove močnejše sile, ki so poskušale priti preko Saare.
Ob obeh straneh spodnjih Vogesov so postali boji trši in obsežnejši. Pri Saare-gueminesu in južno cd njega je ame j ka 3. armada le malo napredovala. Severnozapadno od Hagenaua so še siloviti boji s prodrl im sovražnikom. V južni Alzaciji se je omejil včeraj nasprotnik na brez-urpesne krajevne napade pri Kaysersber-gr< in ob obeh straneh Thanna.
London je b;l še nadalje pod ognjem na 'eea d?.!.'--ostrelnega orožja.
V srednji Italiji so se razvili v odseku ob Lamonu severno od Russija hudi boji z britanskimi oddelki, napadajočiml z močno topniško podporo. Le z vel kimi izgubami se je posrečila končno sovražni-l m napraviti na zapadnem bregu reke "hrin prodmestje. Naše č»te so vrsrle na jr-o-vir-^atem 07e,'•,li', sev^r^o od Pa'6'e nap-»»d-%ioso sovražnikovo sk -pioo ?op«t r.azai Sevra^nJkovi sunki južno od Bolo-tr^p t:f> ITI? lovil?.
ESSl^ESSB^^raBHSSaEEfflS^E
V	akcijah proti tolpam v severni Italiji je izgubil sovražnik v času od 1. do 10. decembra nad 900 padlih in 1200 ujetih. 124 taborišč in bivališč smo razrušili.
Na bojišču ob Dunavu smo razbili sovražnikovo predmestje severnozapadno od Osjeka.
Na Madiarskem niso imeli med Dravo in Blatnim jezerom močni sovjetski napadi razen malenkostnih vdorov nikakih uspehov. Severno od Budimpešte smo s podporo letalstva odbili ali prestregli pre-bljalne poskuse sovražn:kovih sil. Neki iz-vidniški oddelek je uničil v teh bojih 20 sovražnikovih oklepnikov. Bojni Ie'a!ci so uničili poleg številnih sovražnikovih vozil 25 sovjetskih oklopnikov. 12 nadaljnjih pa so onesposobili za gibanje.
Na bojišču severno od Miškolca je napredoval nasprotnik spričo žilavega odpora naših čet malenkostno zgolj ob obeh straneh Saja. V južnem delu vzhodne Slovaške so razbile nase čete močnejše napade ob obeh straneh ceste Ušhorod-Ko-šice. Nasprotniki so imeli velike izgube.
V	zaščiti strnjenih oblakov so prileteli včeraj podnevi angloamerjški teroristični bombniki nad zapadno in južnoza-padno Nemčijo. Vrgli so bombe na razna mesta, zlasti na področju Rena in Mene. Zadeti so bili po večini zopet stanovanjski predeli. Med ameriškim terorističnim napadom na Dunaj sta bili med ostalim zažgani gledališče in državna opera. Proti severnozanadnemu delu Nemčije je izvedel sovražnik nočne mot-'!ne polete. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelilo 33 sovražnikovih letal, po večini štirimofomih bombnikov.
& -i'
12. dec. Vojaški doprnk DNB-ja
in krvavi boji. Kakor je bilo objavljeno ie
Na Madžarskem se pričenja bojna črta nekako na področju Satorajla-Ujhelja. nato gre p-oti jugozapadu do Mrkolca. tik severno cd Gvonffvosa proti Varczu. kjer doseže v loku vzhodno od Budimpešte med Hatvanora in Go'.!'jllojem železnico M Školč—Budimpešta. Od tu 2re v loku vzhodno in južnovzhodno okrog Budimpešte do otoka Csepel. nekaj km po Dunavu proti jugu. nakar se obme proti zapadu tn teče do severnega konca Blatnega jezera Ob južnem bregu tega jezera poteka do njegovega južnega konca, nakar gre v južnozapadn' smeri proti Dravi
Na področju severno od Budimpešte je trenutno ria-topi'a izprememba zgoraj nakazanega poteka bojne črte. ker so na sovjetski stran, začasno op ust li nameravani nanad na Vacz m so udarili raje z mocrnmi silami, najmočnejšimi, kar jih -majo na področju severnovzhodno od madžarskega glavnega mes^a. v smeri proti Ba'assagyarmatu
Berlin, 12. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z madžarskega bojišča:
Položaj med Dravo m Dunavom označuje še nadalje de sitvo. da so postale nemške sile tako močne, da kljub žilavemu odporu bistveno osabljenih sovje tsk'h napadalnih divizij Se nadalje lahko izvajajo protinapade Neme; nso odbili le močnih boljševških sunkov v gozdovih pn Nagvbajomu. temveč so tudi severno odtod zasedli poleg kra;a Marcali več vasii Nevarnost obida Blatnega jezera v smeli proti seveTOzapadu je s tem za sedaj odstranjena
Na vzhodnem koncu Blatnega jezera so se podnevi In ponoči nadaljevali izredno težki
ter pomakniti svoje postojanke daleč prott jugu. Kolikor je doslej znano, so na sovjetski strani izgubili na tem področju večino dveh strelskih« polkov. Nad 200 ujetfcnikov je skupno z velikim plenom orožja in municije padlo v nemške roke.
Pred Budimpešto kjer se obe stranki pripravljata na novo preizkušnjo sil, je vladal včeraj m!r. Le med Godollojem. severnovzhodno od Budimpeate in mostom Vacz ob Dunavu pritiskajo boljševiki v jakostti polkov. Nemške zaščitnice so se odmaknile tu za nekai sto metrov na glavno bojno črto.
Na vdornem področju severnovzhodno od velikega lcka Dunava si prizadevajo na sovjetski strani z vsemi silami, da bi po nastali cevi vrgli čim preje svoje sveže oddelke ln se izognil" nevarnosti obkolitve. Dočim se proti zapadu trenutno le ščitijo, pa prodirajo proti severu k slovaški meji. Tudi včeraj je uspelo nemškim in madžarskim četam preprečiti eovetskim oddelkom prekoračenje Ipo-lyja. Razbremenilni napadi ob obeh ■ straneh ceste iz Hatvana v Pasizto so se že pričeli
Severno od Miškolca so vrgp boljševiki v boj znova ojačenja, s katerimi eo pridobili v dolini Saja ozek kos ozemlja, ki pa jih je stal velke krvne žrtve Med Sajom in Her-nadom so odbili Nemci tudi včeraj vse bolj-ševiske sunke.
Vzhodno od Košic eo odb»le nemške čete nadalie napadajoče sovjetske oddelke*.
Spcissinjafmo se brezdumcev, darujmo za Zimsko pomoč!
Tretja obletnica nem škcHtaliJansfc®-
|ap@nske vojaške
Izjave Ribbentropa, Mussoliiuja in šlgetnlca
Berlin, 12. dec. Ob tretji obletnici podpisa nemško-italijansko-japonske vojaške zvezne pogodbe so govorili v ponedeljek zvečer zunanji minister Reicha v. Ribben-trop, Duce kot zunanji minister republi-kansko-fašistične Italije in japonski minister Sigemicu po radiu svojim narodom in svetu.
Govor zunaspga ministra Ribbentropa
Zunanji minister Reicha je dejal v svojem govoru:
»11. december je za nas zgodovinskega pomena, ker je to dan, ko so stopiie Nemčija, Italija in Japonska, zveste določilom trojnega pakta, končno v neločljivo vojno in bojno skupnost, ki se ne bo nikdar končala drugače kakor s skupno zmago. To je gotovo najmočnejša in najbolj brezkompromisna vojaška zveza v zgodovini, močna in brezkompromisna, kakor ustreza bistvu tega boja za življenje in smrt, za življenjske pravice velikih narodov.
V	treh letih vojaške zveze so prestali naši vojaki ogromne boje; dobili neštete bitke in si priborili na vseh pozoriščih borb velike zmage. In tudi, ako smo včasih izgubili kako bitko ali morali zapustiti ozemlje, ako je bil boj včasih na bojiščih še tako trd in so bombe težko padale na domovino, niso izgubili zavezniški narodi nikdar upanja in prepričanja, da bo nekoč zopet drugače ter da bodo naši vojaki dobili zadnjo in odločilno bitko v tej vojni.
Obrambni boj za evropski obstoj in za bodočnost vse Evrope je stopil v svoje odločilno obdobje. Z žilavo ogorčenostjo in s prezirom smrti so naši vojaki vsepovsod ustavili sovražnike ter jim zadali v večtedenskih bitkah ogromne človeške in tvarne žrtve.
V	Vzhodni Aziji je dosegel nag japonski zaveznik velike uspehe na Kitajskem, k čemur mu srčno čestitamo. Na Filipinih se je razvnela velika obrambna bitka proti Ameriki. Naše vroče želje se dvigajo danes k japonskim vojakom na otoku Ley-te, ki jim želimo odločilne zmage.
Predvsem pa bi rad izrekel svoje veliko občudovanje, ki ga občutim za požrtvovalni duh japonskih letalcev zbora »Ka-mikaze«, ki so zadali Američanom tako velike izgube.
Junaštvo naših čit taiko v Evropi kakor v Vzhodni Aziji bo tem gospodom energično prekrižalo račune. Četudi bomo to dosegli s krvjo naših najbolj junaških in najboljših sinov, bo vendar iz njihove krvi izšlo, kar nam predstavlja najdragocenejšo in najvišjo dobrino na tem svetu, namreč svoboda in neodvisnost naših narodov. Zato se borimo in za to ni nobena žrtev prevelika! Nas vse, v domovini in na bojišču, preveva ena sama misel: Boriti se in dajati sovražniku udarec za udarcem, dokler ne bo imel dovolj in dokler ne bo spoznal, da sil trojnega pakta ne more premagati. Sovražnik bo morda metal v boj še nove ljudi in množice materiala. toda nekoč se bo njegov naval dokončno zrušil
Danes bi ponovil to, kar sem deja^ že ob neki pretekli obletnici trojnesa pakta, namreč, da se bo ob obeh stomilijonskih blokih odločnih borcev v Evropi in v Vzhodni Aziji razbil naval vsake sovražne koalicije, pa naj izgleda, kakor že hoče. Ko bomo nekega dne dosegli zmago, bo sedanja usodna skupnost Nemčije. Italije in Japonske še nadalje obstojala. Trojni pakt bo postal tedaj opornik novega svetovnega reda.
Izjava Dueefa
Duce je izjavil v svojem nagovoru:
Ob današnji obletnici obnavlja vlada italijanske socialistične republike zagotovitev svoje solidarnosti s silami trojnega pakta. Ta solidarnost, ki je imela ob ponovnem prevzemu oblasti po kraljevi kapitulaciji, le idealni značaj, dobiva danes dejanski izraz v obnovljenem vojaškem organizmu republikanske Italije. To delo je še v pričetkih, toda v razmeroma kratkem času bo zavzela udeležba v boju za obrambo domovine in za zmago skupne stvari mnogo večji obseg. Vojaki italijanske socialistične republike se bodo vračali v vedno večjem števfiu in bolj oboroženi na bojišče, da se tam ramo ob rami bore skupno z vojaki velikonemškega Reicha na kopnem, na morju in v zraku.
Govor zonanjega ministra
Japonski zunanji minister Sigemicu je
dejal:
Od izbruha vojne v Evropi se je trn-.
dila Japonska v skladu s svojo tradicionalno politiko, da prepreči nadaljnje razširjenje vojne. Zato je kljub skoraj neznosnim težavam nadaljevala do zadnjega trenutka pogajanja z Ameriko, ker pa je hotela Amerika uničiti Japonsko kot velesilo ter razširiti svojo nadoblast po vsem svetu, je morala Japonska prijeti za orožje.
Japonska. Nemčija in Italija so se 11. decembra zavezale, da izvojujejo na koncu te vojne skupno zmago.
V preteklih treh letih so dosegle čete teh treh dežel številne bleščeče uspehe. Kljub vsem težavam se bližamo našim ciljem, uresničenju mednarodne pravičnosti. Narodne vojske Nemčije in Italije se bore vsepovsod do smrti, da bi zaščitile svoj narod. Nemško ljudstvo pod vodstvom Adolfa Hitlerja predstavlja vtele-šenje pravega junaštva. Trdno smo prepričani, da bosta Hitler in Mussolini rešila Evropa
Vojna v Vzhodni Aziji se prav tako približuje svoji odločitvi. Boji na obdat
Leyte so hudi. Američani uporabljajo ogromno materiala, toda mi upamo, da bosta duh posebnih napadalnih čet in zbora »Kamikaze« končno le un.čila Ame. ričane. Ta duh preveva istočasno ves narod na bojišču in za njim ter bo vodil vojno do zmagovitega konca. Istočasno smo trdno odločeni, da za vsako ceno uresničimo svoj cilj in dosežemo mednarodno pravičnost, pa naj nas stane to tudi najtežjih žrtev. Visoki cilj azijske osvoboditve in ponovne obnove Vzhodne Azije uresničujemo že sedaj in smo ponosni, da vodimo skupno z osvobojenimi deželami in narodi v Vzhodni Aziji z vsemi silami to pravično vojno.
Čim bolj se vojna nadaljuje, tem oči-vidnejša postaja sovražnikova namera, da bi si pridobil svetovno nadoblast ter uničil Japonsko, Nemčijo in Italijo. Čeprav razpolagajo nasprotniki z ogromnimi količinami materiala, pa bolujejo na smrtni notranji slabosti. Predvsem ne bodo mogli prenesti, da bi se vojna zavlekla. Da bi jo čim prej končali, napadajo z uporabo vse svoje sile in z raznimi, njim posebno znanimi političnimi intrigam1' čimbolj silovito Japonsko, Nemčijo in Italijo, kljub najtežjim žrtvam in največjim tvar-nim izgubam pa ne morejo niti v Vzhod-
ni Aziji in niti v Evropi spričo energične obrambe naših treh dežel doseči svojega strateškega cilja. Sovraštvo in nemiri v sovražnikovem taboru postajajo zato vedno bolj jasni. Dokler bodo Japonska, Nemčija in Italija ter njihovi ostali zavezniki stali tesno skupaj, nam ni treba dvomiti v končno zmago. Danes ob tretji obletnici naše zveze, obljubljajo te tri države znova, da se bodo še bolj strnile v stalni zavesti svoieea cilja, namreč borbe do končne zmage.«
Ve!ep©s!assi!*3 Japcffske isa Italjs p?i Elb^eutrop«
Vojni stan, 12. dec. Zunanji minister Reicha von Rifobentrop je sprejel ob tretji obletnici nemško-itai i j ansko-japonske zvezne pogodbe v svojem vojnem stanu japonskega veleposlanika Ošimo. veleposlanika republikan?ko-fašistične Italije Anfusa ter vojaške atašeje in politične sodelavce japonskega in italijanskega veleposlaništva. V prisrčnem nagovoru je počastil zunanji minister vojaško bratstvo sil tre i nega pakta in izrazil svoje trdno prepričanje, da bo zvezo kronala skupna zmaga nad njenimi sovražniki.
Položaj na zapadnem bzfam
Berlin, 12. dec. Mednarodni informacijski urad poroča o položaju na zapadu: Oja-čeno topniško in naskakovalno delovanje na skrajnem severnem krilu zapadnega bojišča, ob spodnji Maasi in spodnjem Renu kaže, da skuša britanska 2. armada opustiti svojo večtedensko pasivnost. Po vele-bitkah pri Aachnu je ameriška 9. armada zaposlena s pregrupacijo in izpopolnitvijo svojih divizij kakor tudi z namestitvijo svojih na novo pritegnjenih napadalnih oddelkov. Nasprotno pa nastopa ameriška 1. armada ponovno med odsekom južno od Jiilicha in Hurtgenskim visokim gozdom k napadu s številnimi oklopniškimi in pehotnimi divizijami po večurni topniški pripravi ter strašnih bombniških napadih na vasi tik za bojiščem. Težišči tega napada, ki meri na črto Roer, sta bili na obeh krilih, na področju vzhodno od Indena in severovzhodno od Grosshaua. Na južnem odseku niso prinesli ogorčeni boji v nedeljo na celotnem saarskem bojišču nobenih omemb vrednih izprememb položaja. Težišče je bilo na lorenskem bojišču, tokrat na področju pri Saargemiindu, kjer je sovražnik prodrl od jugozapada do mesta in dalje na področju pri Hagenauu. Tam se nadaljuje koncentracija sil ameriške 7. armade, ki ima nalogo forsirati prodor v Weissenbur-ško nižino v Palatinatu. V gornjih Vogezih so se izjalovili poskusi sovražnika, da bi zavzel nemške postojanke z obkolitvenimi manevri. Tudi na področju pri Mulhousu so obtičali francoski najemniški oddelki večinoma pred nemško bojno črto.
Zopet hude ameriške Izgssbe
Berlin, 12. dec. Med srednjo Saaro m zgornje rensko ravnino pritiska proti severu 16 ameriških pehotnih in oklopniških divizij. Ameriška 3. armada se udeležuje tega napada z 11, ameriška 7. armada pa s petimi divizijami. Žarišče bojev so bila v nedeljo znova pni SaarlOuisu, med Sar-regueminnsom in gozdovi pri Bitschu, v dofina Zintza in pri Hagenau. V odseku Saarlouisa je z močnim topniškim ognjem
s
podprti sovražnik Je mulo napredoval. Spričo lastnih nemških p.ot;napadov je moral izprazniti zopet več začasno zavzetih bunkerjev. Med Sarrcgueminssom »i Bitschem so napadi i Arneiič. ni z močnimi silami prednje črte nemških zapudnih utrdb. Kljub velikim izgubam so le med VVolfifingom in Lemoergom malenkostno napredovali. Tamkaj so prišli do železnice Sarreguemines—Bitsch. Med gozdovi pri Bitsehu in pri Hagenau so napredovali nasprotniki tudi le za nekaj sto metrov. Sicer so pri Niederbronnu, Reicbfhoffn.it in Gunder-hofnu prekoračili železnico Britisch—Hagenau, vendar so jih na drugi strani železnice ustavili Nsrrci s piotisun-ki in s strnjenim ofniem. K jub velikim človeškim in oktopniškim izgubam ni tako sovražnikov naval prireTe>l v nedeljo napadalcem med srednjo S;*aro in zgor-njerensko ravnino nikakih pomembnejših uspehov.
Na obeh krilih zapadnega bojišča je prišlo prav tako do hudih, čeprav krajevno omejenih bojev. Na podiočju Aachna so napadli Američani znova ob potoku I~.de med Jiilichom in Langenvehe. S, oje vzhodno od Alsdcrfa manj kakor kloms-ter globoke vdore so morali plačati znova z velikimi izgubami, s protinapadi, ki so trajjau še ponoči, pa so Nemci csporavalf sovražniku še to malenkostno napredovanje. Ameriške čete, ki so istočasno napadle v Hiirtgen skem gozdu ob obeh straneh Gevja, so odbili Nomci severno <xi tega kraja. Novi napadi ob potoku Inde in v Hiirtgen^kem gozdu naj bi privedli napadalce tudi ob obeh straneh Diirna do Rure. Na južnem krilu zapadnega bojišča so se menjavali napadi s protinapadi. M:d RibeauviHom (Rappolstweilerjem) in Kay-sersbergom je okušal sovražnik obd.žati pred nemškimi napadi 'kaka 2 km novo pridobljenega ozemlja, vendar je moral v gorah zapadno od Kayssorstierga izprazniti že več krajev. Ob južnem koncu voge-škega bojišča so se v dolinah gorskih rek Fecht, Thur in Dojer zrušili krajevni sovražnikovi napadi.
Vom Begrabtifsse des Landesw,-Hptm. Menicama
Prasident General Rnpnik mit Oberst Nick ei, Oberst Kokalj und Obstlt. Krener im Trauergeleite — Die Volks menge am offenem G rabe
:■-.>.. :•>' :ftV.-:. S -i'.--'iS:. T	' „>■»

S pogreba Junaškega stotnika Dušana Meničanina
Prezident general Rupnik, polkovnik Nickel, polkovnik Kokalj in podpolkovnik ▼ iajtem sprevodu — Množica pogrebcev ob grobu pri Sv. Križu. (Foto PavloyčiqjL
»Tudi mrtev bo vodi! junak svoje borce k zmagam!"
Veličasten pogreb stotnika Dušana Menišanina, poveljnika domobranske udarne bojne skupine
Ljubljana, 11. decembra Žalostna vest, da je eden najbolj priljubljenih domobranskih častnikov in najbolj drznih borcev, stotnik Dušan Meničanin, padel v borbi, se je že v soboto popoldne z bliskovito naglico razširila po Ljubljani in po vseh domobranskih postojankah. Vest je kruto pretresla vse, ki so jo slišali, in marsikdo kar ni mogel verjeti, da je res mrtev junak, katerega udarna skupina je znana vsakemu Slovencu. Na žalost je bila vest kmalu potrjena, še istega dne popoldne so prepeljali truplo pokojnega stotnika v Ljubljano na Žale, kamor so ga v nedeljo in danes vse do pogreba neprestano hodile kropit goste vrste prebivalstva, Ljubljančanov, deželanov, beguncev z Dolenjske, predvsem pa veliko število domobrancev, katerim je ime padlega junaka postalo že kar pojem, ki je bil istoveten z zmago. V kapelici sv. Nikolaja je ležal Meničanin, cb-dan z rožami in neštetimi venci. Ob krsti so bili štirje domobranci na častni straži pri svojem poveljniku.
Velika mnsžlca pogrebcev
Danes kmalu po 2. popoldne se je začela na Žalah zbirati velika množica pogrcbcev. V ospredju so v obliki pravokotni ka stali postrcjeni domobranski vodi kot zastopstva vseh čet, katerim je pokojni stotnik poveljeval. Tik molilnice je bil v polni bojni opremi mitraljeski vod stiške udarne skupine, okoli kamenitega žalnega odra so pod baldahinom stali postrojeni domobranski podoficirji, na desnem krilu pravokotnika pa domobranski častnici, med njimi tudi precej častnikov slovenskih narodnih var-nostnh straž na Primorskem ter zastopniki dobrovoljskega korpusa.
Ob pol 3. je prispel na Žale prezident generalni inšpektor Slovenskega domobranstva general Rupnik, kateremu je poveljujoči major podal raport. Osem domobranskih stotnikov je prineslo iz kapelice krsto ter jo položilo na kamenit podstavek pred molilnico. Prota pravoslavne cerkvene občina v Ljubljani g. Matkovič je pristopil h krsti, na kateri je ležal venec pokojnikove soproge, in opravil žalne molitve, pri katerih je sodeloval pravoslavni cerkveni zbor. Vsa množica je stala globoko presu-njena. Vojaki so se v stavu »Mirno!« spominjali neštetih pohodov, na katerih jih je vodil padli junak, žalni zbor je odkritih glavo poslušal ginljive speve, ki so se dvigali proti oblačnemu zimskemu nebu, ki je žalnemu opravilu dajalo še turobnejši značaj.
Zahvala In zaobljuba slovenskih domobrancev
Po opravljenih žalnih molitvah je stopil r.a govorniški oder poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik K r e n e r , da se poslovi od enega svojih najboljših častnikov. »žalost je prevzela nas vse,« je dejal ed drugim, »ko smo zvedeli bridko resnico, da si za vedno odšel od nas in da ne boš več vedno prvi na čelu svojih fantov hodil na neštete pohode proti komunistom. Vsem domobrancem je zastalo srce, kajti vedeli so, da izgubljajo častnika, ki je bil prav do zadnjega neustrašen poveljnik. S tvojim imenom je bila združena vedno zmaga. Dan tvoje smrti pa je dan žalosti tudi za vse Slovence, katerim si tisočem rešil življenje in obvaroval njih domačije komunističnega besa. Zanje si dal sedaj tudi svoje življenje. Težko bomo pogrešali tvoje junaštvo in tvojo ljubezen do našega naroda, kateremu si v najhujših dneh stopil ob stran in se pridružil vrstam njegovih najboljših sinov. Za naš narod si živel in zanj si umrl! V imenu domobranstva se ti zahvaljujem za tvoje tako bogato življenje, katerega si daroval našemu narodu. Tudi smrt pa ni uničila Meničanina, kajti tvoj duh bo živel ne le v tvojih fantih, ampak se bo razlil na vse slovensko domobranstvo in prešel v nas vse, da bomo postoterili napore. Maščevan boš in sovražnik bo kmalu začutil, da si živ med nami. Domobranci te ne bodo pozabili in ne bo Te pozabil naš narod. Sam si si postavil spomenik, živel boš v svetlem spominu temnih dni slovenskega naroda. Slava Tvojemu spominu!«
Posmrtno odlikovanje
Pred krsto je nato stopil nemški polkovnik N i c k e 1. V kratkih besedah se je spominjal pokojnega stotnika kot neumornega in hrabrega častnika, ki se je boril za svojo domovino proti boljševizmu. Za njegovo junaško in uspešno bojevanje mu je Ober-gruppenfuhrer general RSsener v Fuhrerje-vem imenu podelil po smrti visoko odlikovanje železnega križa I. razreda, medtem ko je bil z istim redom H. razr. odlikovan že poleti. Tudi preko groba bo pokojni stotnik živel dalje v naših srcih kot hraber in neustrašen častnik, je končal polkovnik Ni-ckel in položil na krsto blazinico z novim odlikovanjem.
Mogočen pogrebni sprevod
Z žal se je nato razvil mogočen pogrebni sprevod. Na čelu sta za križem stopala dva domobranska častnika noseč na blazinicah iz črnega žameta vsa odlikovanja, kl si jih je pridobil padli junak v svoji častniški karieri. Dva domobranca sta za uzdo vodila vranca, ki je bil najljubši konj stotnika Meničanina in na katerem je pokojni poveljnik jahal v mnoge uspešne pohode. V sklenjenih vrstah so nato korakali domobranski vodi. Njih enakomerni, togi korak je dajal zamolkel takt turobnemu razpoloženju. Pred krsto so za domobranskimi častniki stopali prezident general Rupnik, ob njem polkovnik Nickel, poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener, inšpektor slovenskih narodnih varnostnih straž na Primorskem polkovnik Kokalj ter mnogi nemški in domobranski častniki. Za krsto je stopala užaloščena rodbina pokojnega poveljnika, nato pa dolga. zelo dolga vrsta prijateljev, znancev in spoštovalcev padlega junaka. Domobranska godba je ves čas igrala Beethovnove žalo-stinke, dokler nI žalni sprevod prispel do groba, ob katerem so se razporedile vse edinice.
ZaObftuba funaifdh sofoorcev
Ob zvoku koračnice »Usoda življenja« so •pustili krsto v izkopani grob. Častni do-
mobranski vod je izstrelil trikratno salvo. Pred odprti grob je stopil domobranec akademik Janez Novak, ki pripada Meničanl-novi udarni skupim, da se posl6vi od svojega poveljnika v imenu vseh soborcev te skupine. Govpril je med drugim:
»črna zemlja se je danes odprla, da sprejme vase največjega junaka Slovenskega domobranstva stotnika Meničanina. Pokojnik je bil po rodu Srb, plemenita in junaška zemlja mu je skremenila značaj. Težka pot mu je bila usojena v življenju, a vse težave mu niso mogle omajati njegove velike ljubezni do naroda in domovine. Boril se je pri nas, za naš narod, ki mu grozi ista komunstična nevarnost kot srbskemu in vsem drugim narodom. Na svoji poti je bil pokojni poveljnik vselej neustrašen in do skrajnosti požrtvovalen. Sam je pomagal prenašati ranjence z bojišča v zaledje, sam je prvi skočil v naskok in vodil čete od borbe do fco-be. Danes se ga spominjajo vsi njegovi fantje, danes se ga spominjajo neštete matere in dekleta, kr.terim je rešil sinove in brate. Svojim fantom je bil poveljnik oče in učitelj, v svojih dnevnih poveljih je neprestano poudarjal potrebo lju-
bezni do naroda in domovine, kajti to edino je sedaj važno, vse drugo pride pozneje. Globoko je sejal seme svoje ljubezni. Po njegovem testamentu, poškropljenem z njegovo srčno krvjo, bo zrasel nov rod, ki mu bodo mir, pravica in ljubezen najvišji ideali. Meničaninov duh nas kliče v nov zbor in na nove zmage. Vse slovensko domobranstvo prisega pri Bogu, trpljenju slovenskega naroda in pri preliti krvi stotnika Meničanina, da bo maščevalo njegovo smrt in da bo zgradilo svojemu trpečemu narodu nov dom svobode in biatstva. Pokojnemu poveljniku tisočera hvala in večen spomin!«
Ob grobu so položili neštete vence, mel katerimi so bili zlasti lepi venci Obergrup-penfiihrerja generala Rosenerja in prezi-denta generala Rupnika, domobranskega štaba in posameznih domobranskih edinic. Drug za drugam so prihajali pretreseni udeleženci poslednjega slovesa k odpti jami in metali na krsto grude slovenske prsti, za katero se je poke-jni poveljnik b~-r'l in za katero je dal svoje življenje. Stotnika Meničanina ni več med nami. On je že preše! v našo zgolov.no in je poslal, kakor je poudaril v dvojem žah^cm gov:ru domobranec iz njee-c-cra fcata'iona, »raš narodni junak, naš kraljevič Marko, katerega ime bo stalo za vedno zvezano s spomini na neštete junaške pedvige in uspešne pohode in berbene akcije v najtežjih dneh narodovega življenja. Duh pokojnega poveljnika stotnika Meničanina bo ostal med nami in bo vodil svo->e borce od zmage do zmage.«
Od koi3B58it*«stov v šoli položeni peMeuski strej je tsbil ueiielflso ln 7 učenih 12 pa jih rasi]
Na kratko smo že poročali o groznem zločinu, ld so ga komunisti izvršili na Jesenicah. Vsakomur, kdor sploh še zasluži ime človek, mora žled '-ti kri v žilah cb tem b!a.:nem dejanju. Storjeno je bilo brez smisla in smotra, samo iz nečloveške strasti uničevanja in ubijanja. Ce pa so komunisti morda špekulirali, da bodo ljudi naredili bolj dostopne za svojo revolucijo, so se, hvala Bogu, spet enkrat uraeunali, kajti strahotni jeseniški atentat je povsod med Slovenci rodil le še večji odpor zoper komunizem in vse, kar je z njim v kakršni koti zvezi.
Dne 29. novembra ie v meščanski šoli na Jesenicah nenadoma prišlo do silne eksplozije, ki je odnesla cel desni vogal v prvem nadstropju ter tudi sicer močno poškodovala šolsko posilopje.
Do ekspl'?ziiie" je prišlo okolji poldne, ko so bili otroci še v razredih, zato je črni komunistični naklep zahteval izredno mnogo žrtev. Jeseniško prebivalstvo je pretresla groza, ki se je stopnjevala do silnega obupa, ko se je izvedelo, da je bil P-ed vsem prizadet dekliški razred, sestoječ iz šollark od 9 do 11 let.
Ob odkopavanju ruševin se je izkazalo, da je bilo na mestu ubitih od eksplozije ali od podrtin osem oseb. Poleg razredne učiteljice je padlo še naslednjih sedem žrtev komunistične brezdajne podivjanosti: Alojzija Verdi, stara 10 let; Francka Ber-gant, stara 9 let; Marta Noč, stara 9 let; Marjetka Genusi, stara 10 let; Viktorija Repe, stara 9 let; Helena Žagar, stara 10 let, in Vera Kutnik, stara 10 let.
Razen teh so reševalci izkopali izpod razvalin še 12 težje ranjenih učenk, ist;h ijet. Od nj'ih so nekatere tako hudo ranjene, da je še vedno nevarnost za ngdh življenje.
To so goli podatki, ki so tem greznejši, ker je to pot strahotni zatiralec slovenskega ljudstva posegel v vrste komaj do-raščajoče mladine in si izbral žrtve prav v vrstah našega preprostega delovnega ljudstva. Ta zločin je tem boi'j nepojmljiv in tem bofflj grozen, ker je popolnoma nesmiseln in naperjen proti nedolžnim otrokom. Očetje in matere ki so trepetajoč sta'i ob ruševinah ter plaho pričakovali, v kakšnem stanju bodo odkopane njihove ljubljenke, so bili deležni splošnega pomilovanja in sočutja; obenem se je med ljudstvom razširilo globoko spoznanje
pravega bistva komunizma, srca pa je prevzel neugasljiv srd proti povzročiteljem srahotnega umora.
Kakor je takoj sestavljena uradna komisija ugotovila, je bil zločin skrbn: p. i-pravljen in je delo zloglasnega SKOJa, komunistične irJedfinske organizacije. Stari tolovaji so se to pot posTužili mlajših izprijencev ter jim naročili, raj smrtonosno gmoto nastavijo v razred da tako ob pomoru otrcik udarijo starše, jih vržejo v obup ter jih napravijo mani odporne ter spre|jem"jiveiše za komunistični nauk, ki propoveduje sp'oš-:n pokol, požig in rop.
Kakor pa je jasno, v nebo vpijoči zločin ni mogel doseči nameravanega uspeha, saj bi bilo to v kričečem nasprotstvu z ljudskim pojmovanjem pravice in pošteno ti. Vsa gorenjska javnost in z njo ves naš narod se je strnil v soglasni obsodbi peklenskega dejanja in njenih brivcev, neposrednih in posrednih.
O tej 'Obsodbi priča nad v-e zgovorno svečani pogreb nedolžnih pomorjenih deklic, ki se je razvid v impozantno manifestacijo proti komunističnim morilcem. Žalost svojcev se je mogočno do j mila udeležencev žallne svečanosti.
S pogreba so tisoči udeležencev odnesl" trdno prepričanje, da s komunističnimi tolovaji ni mogoče nikakršne sožitje, marveč je treba napeti vsa moči, da se ta tvor nai telesu našega naroda temeljito odstrani. Dokler se to ne zgodi, sie ne more pričakovati nikakršno ozdravljenj«, nikakršno pemirjenje, nikakršno človeka vredno ž'r/.jen:e. Pot tolovajskega komunizma je zaznamovana z zločini, med katerimi je jeseniški umor deklic nedvomno eden najstrašnejših.
NaMjuji težki boji v Atenah
zmanjšati
Stockholm, 12. dec. Po vesti angleške poročevalske službe se nadaljujejo ogorčeni boji v Atenah. Nova ELASova ojačenja korakajo s severa proti mestu. Grška vlada je pozvala na petih raznih mestih Aten pod orožje štiri letnike. Reuter javlja, da so nastali zaradi obstreljevanja z granatami številni obsežni požari v Atenah. ELASove čete so pognale v zrak razna poslopja, da bi si ustvarile obrambna gnezda.
Amsterdam, 12. dec. Reuter javlja iz Aten, da so morali ustaviti dobave mednarodnega Rdečega križa bolnišnicam, ker je bilo civilno osebje ranjeno. Ob koncu prejšnjega tedna se je general Scobie sporazumel o razdelitvi dobav zdravil skupno z zasilnimi rezervami moke in mleka atenskemu prebivalstvu, sedaj pa so morali vse dobave ustavili, ker so uporniki obstreljevali vozila, označena z rdečim križem. Več članov mednarodnega Rdečega križa je bilo ranjenih.
Stockholm, 11. dec. Kakor javlja agencija Reuter iz Aten, je vdrlo v Atene v zadnjih 48 urah precej članov uporniških ELASovih čet. Pristaše gibanja ELAS, ki so v notranjosti mesta, cenijo sedaj na 10 do 15 tisoč mož. Nadaljnjih 10 do 15 tisoč mož je v gorovju v okolici mesta. Britanska ojačenja so na poti v mesto.
Doslej l$oo žrtev upora v Atenah
Stockholm, 12. dec. V Atenah je prišlo v nedeljo do slovitih bojev, v katere so posegli celo težki britanski bombniki. Po vesteh agencije UP je bilo baje doslej ubitih 1500 ljudi. Okrog 2500 mož ELASovih čet je ujetih.
Obe stranki sta v nedeljo še enkrat izjavili svojo neomajno voljo, da prodreta s sivojimi zahtevami. Uporniki so napovedali, da bodo opusitKi borbo šele, ko bo Papandreu odstopil, vlada pa je objavila, da se bo državljanska vojna zaključila, ko bodo ELASove čete odložile orožje. Trditve o kakih pogajanj'h med obema strankama so po vesteh vladne tiskovne službe neosnovane.
Po Redterjevih vesteh vod', operacije ELASa centralni odbor, sestavljen iz dveh vojakov in glavnega tajnika komunistične stranke.
Britanski glavni stan
v Atenah napaden
Stockholm, 12. dec. Težfki nemiri v Grčiji se nadeil ju jejo. Zadnje angleSke veisti pričajo, da se doslej angleški okupacijski
oblasd ni posrečilo bistveno krvavih spopadov. Reuter javlja iz Aten, da je padlo v ponedejjek v okolico britanskega glavnega stana kakega poji tucata granat. Britanski Sovci m bomtn ki so napadli v ponedeljek ELAsova eporišča severno in zapadno od Aten ter zapadno od pirejske luke. Od ponedeljka naradai;o britanska letala tudi gozdnate viš ne, ki obvladujejo atenska predmestja. Pr silila so ELASove čete, da so zapustile svoje postojanke.
Nemiri tudi v Soinnu in Patrasu
Stockholm, 11. dec. Nedeljsko uradno poročilo generala Scobieja pravi med drugim sledeče:
»Položaj v Atenah in Pireju je ne zore-fnen en. Uporniki ojačujejo svoje napade v vzhodnih predmestjih. Glavni stan kraljeve angleške mornarice v Pireju so upernki obstreljeval z granatami. V središču Aten so ELASove čete odločno napadle orožnike vojašnice. V Pireju napreduje čiščenje obale vzhodno od luke, vendar so naletele čete vsepovsod na žilav odpor. S solunskega in pa-traškega področja prlhajao vesti o pripravlja jočih se velikih bojih. Poroči'a pravijo, da priprav Ijajo upornki jarke in utrdbe.«
Grška gospoda iz Kaira
Stockholm, 12. dec. V severnoameriški službi agencije ABC podaja vojni poročevalec H. Singer poročilo o svojih vtisih iz Kaira, kjer je doživel predzgodovino grške državljanske vojne. Tam je videl, kako je bilo seme te borbe raztrošeno po salonih in kairskih vladnih palačah, ko so se grški ro-jalisti in pristaši levičarskih strank dre-njali za dosego ugodnih položajev. V nekem zasebnem pismu na urednika časopisa »Time« je v začetku oktobra izrazil mnenje, da ne bo Papandreuova vlada obstala niti šest mesecev na svojem mestu, če bodo Atene zasedene, če se pa to stori, tedaj gorje ubogi Grčiji, kajti kri bo tekla v potokih.___
Rumunsk! delavci — tfa&sni
Bratislava. 12. dec. Hrvatska brzojavna agencija »Moment« poroča, da je bil v runa umskem gozdnem gospodarstvu uveden nov delovni red, ki je popolnoma izenačen z bolj-ševiškim. Pri tem je treba upoštevati, da se v Sovjetski zvezi gozdno delo izvaja prisilno najmanj po 90%. S tem so tedaj m imunski gozdni delavci izenačeni s> prisilnimi delavci v Sovjetski zvezi.
Malo luč! v temo današnjega trpljenja
Poganskemu modrijanu Salonu je prijatelj na dolgo in srako razkladal svoje skrbi »i tožil o neznosnosti življenja. Ta pa je neopazno zavil na akropo o, sveti hrib atenskega mesta, od koder je bil krasen razgled na mesito in okolico. Pri pogledu na marmorna svetišča in gledališča, palače bogatih meščanov, borne koče delavsk h slojev v predmestju in hi~e premožnih grških seljakev po deželi, je dejai modp an prijatelju: »Ali vidiš vsa ta čilove ka bivališča? Nekatera eo revna, druga bahavo razkošna. Vedi pa, da ni strehe, ki ne bi skrivala pod seboj skrbi in trpljenja.«
Tako je bilo takrat in tako je še prav posebno danes, ko je stra"na svetovna vojna vihra, polna grozot, prinesla malodane vsemu človeštvu nedopovedljive skrbi in nepopisno trnljen e.
So pa te skrbi dVojne. kakor je tudi trpljenje dvojno Od ene sitrani se dviga krik revščine, opustošenja h obup razdejanih dru-ž n. ki bi moral trgati srce slehernika, ki pa sploh ne pride do njegovih ušes. Kakor da manjka tem Hudem srca, gredo skozi življenje in v življenju skoraj niš ne vid jO, oziroma nočejo videti in nič ne slišijo, ker slišati nočejo. Gledajo. pa ne vidi o na stot ne po-žganlh domov; slišijo, pa kakor da nič ne razumejo obupnih klicev: pomagajte, ker 60 ram vse :zropa'i. Srce imajo, pa kar nič ali malo čutijo to trpljenje g svojimi brati.
In zakaj? Ker so sam polni svo ih posebnih s!-:rb'. po'ni trpljenja čisto posebne vrste. Skrbi polni, kako b' sedaj, ko je prišel njihov čas. spravili skupai čim več denarja, čim več bogastva, ker m slijo. da bodo večno živeli Mamon jih je dob i popolnoma v svoo rVast in ta j'm povzroča podnevi in ponoči skrbi m trpljenje.
Je pa še eno trp'jenje, ki ga povzročajo druge moreče skrbi. V predmestju je ob:ekal
Denarne nakaznice ln drobiž Ljubljanske
pisec teh vrstic par delavskih n par begunskih družin. Ko je stopil nekega dne predpoldne v hišo delavske družine, ki ni se ala in ni žela, je v del kaj čuden prizor. Okoli mrzlega štedilnika se je drenjalo kar šest malih otrck, bosih in na pol gol h, vdrtih oči in izsušenih obrazov. Med njimi mat- z vročičnim pogledom v skrbi, kaj bo skuhala tem otročičem, s čim nahrania moža-delavca. ki bo prišel opoldne domov Pri hiši ni kuriva n živil, razen nekoliko kilogramov krompirja. »Iščem in prosnm. kje bi mogla kaj dobti al, kupiti« je govorila vsa preplašena žena, »pa nik er ne morem nčesar dobiti. Povsod odgovor na mojo prošnjo: nimamo. oz'roma ne moremo dati. Ali hočemo živi v grob? Povejte nam. gospod, kam naj s<e obrnem.«
Stopil sem v drugo hišo, obiskal družino beguncev. Devet članska družna se stiska v mali vlažni kuhinji. Zrak je naravnost zaduš-Ijiv. Razon ene postelje in male peč ee ni ničesar dobiti v tej kuhinii. Na vprašanje, kje pa spite, je dobil odgovor: po tleh. Trpljenje se j:m pozna na obrazu. Nj hova usta so onemela, ker svojih skrbi ne morejo odkriti nobenemu.
In tako gre ta ne6em naprei. Ne samo po predmestju. am»>ak tudi po podstre*n;h ,n ktetnih stanovanjih v mestu. Po malih uredniških družnah. pa tudi po trgh In vaseh.
Da b' sc to obojno trpljenje in skrbi omilite in ob!až,i'e; trpljenje :n f(:rb; on:h. k\ j^h muči mamon, in onih, k; jh tare resnična skrb za obstoj življenja. skura Soo:ana pomoč na vse mogoče načine dopovedati bogatim: naj se ne udajajo prevelikemu materlja-l;zmu ter naj pr:skočijo revnim ra pomoč.
Na pobudo gospoda prezidenta: Vsi hočemo pomagati' vas prosimo:
prihitite na pomoč, dragi na?,i rofaki in rojakinje, ker kakor sami vidHe: potreba je silna in siromaštvo kriči do neba
Zaradi raznih tehničmh in prometnih ne-prilik je pričelo v Ljubljanski pokrajini proti koncu avgusta t. 1. primanjkovati gotovine, medtem ko je stalno naraščalo do-broimetje naših denarnih zavodov, posebno Hranilnice Ljubljanske pokrajine pri zavodu Banca dTtalia v Trstu. V zvezi s tem so se pojavile nevšečnosti, ki so grozile, da močno zavrejo pravilni gospodarski razvoj in denarn' promet v pokrajini. Gospodarstvo je bilo prisiljeno posluževati se tako zvanega brezgotovinskega denarnega prometa, ki je sicer do gotove meje zadoščal za medsebojni plačilni promet med denarnimi zavodi, trgovskimi tvrdkami itd., nikakor pa ne za mali promet, posebno ne na deželi.
Da se temu stanju napravi konec, je šef pokrajinske uprave s posebno odredbo odredil Hranilnici Ljubljanske pokrajine, da dd v promet posebna plačilna sredstva »denarne nakaznice« v komad h po 1000, 500, 100 in 50 lir. Ta plačilna sredstva se smejo izdajati samo v okviru dobroimetja pri zavodu Banca dTtalia. Za te nakaznice je torej podano enako jamstvo kakor za lirske novčanice zavoda Banca dTtalia. Da izdaja denarnih nakaznic ne preseže dobroimetja pri zavodu Banca dTtalia, skrbi posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov z denarnega in bančnega področja ter vodilnih uradnikov šefa pokrajinske uprave. Iz tega izhaja, da so denarne nakaznice povsem enakovredno plačilno sredstvo kakor lirske novčanice. Zaradi tega je tudi popolnoma upravičen predpis šefa pokrajinske uprave, da mora vsakdo sprejemati denarne nakaznice kot polnoveljavno plačilno sredstvo. Z denarnimi nakaznicami torej vsakdo lahko pravno veljavno poravna vse svoje obveznosti v gostilni, trgovini, pri davčni upravi, občini, zavarovalnici, pri denarnih zavodih, sodišču itd. Dejansko torej med lirsklmi novčanicaml in denarnimi nakaznicami ni in ne sme biti nobene razlike. Praktični dokaz za to je okolnost, da ravno denarni zavodi, kl najbolje poznajo zamotana de-
narna vprašanja, radi in brez pridržka sprejemajo denarne nakaznice.
Ker pa so denarne nakaznice plačilno sredstvo le v Ljubljanski pokrajini, oskrbuje vsa plačila preko meje Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Interesenti lahko dobe, seveda brezplačno, vsa natančnejša pojasnila pri vsakem denarnem zavodu.
Kakor je bilo pričakovati, se je takoj ob izdaji denarnih nakaznic proti njim oglasila od strani špekulacije in sploh elementov, ki jim nista všeč gospodarski red in mir, močna propaganda, češ da so denarne nakaznice manjvredne, da nimajo kritja itd. že iz zgoraj navedenega izhaja, da je tako ravnanje na eni strani iz gospodarskega vidika neupravičeno in nesmiselno, na drugi strani pa oblast z ozirem na splošne koristi ne more trpeti takega postopanja in bo morala proti takim osebam, kot narodnim škodljivcem postopati s sredstvi, ki so ji na razpolago.
Kakor so časopisi že večkrat poročali, je nastopilo istočasno tudi pomanjkanje drobiža, s čimer je predvsem prizadet mali človek, ker zelo ovira manjše nakupe v trgovinah in na trgu. Zaradi tega je šef pokrajinske uprave odredil Hranilnici Ljubljanske pokrajine, da da v promet tudi drobiž po 10, 5, 2, 1 liro in 0.50 lire. Drobiž je že v tisku in bo kmalu prišel v promet. Tudi glede drobiža velja vse to, kar je rečeno o denarnih nakaznicah. Zatorej je vsakdo dolžan sprejemati tudi drobiž kot polno veljavno plačilno sredstvo po nominalni vrednosti. Posebno bodi še poudarjeno, da je tudi drobiž polno krit z dobroimetjem pri zavodu Banca dTtalia in ima torej isto vrednost kakor lirske novčanice.
Skrajni čas je že, da ravnamo po zdravi pameti, kakor nam to narekuje naša lastna korist in korist slovenskega naroda. Proti temu pa ravna vsakdo, ki odklanja ali kakor koli izbegava sprejem denarnih nakaznic odnosno drobiža Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
GOSPODARSTVO
= Vsem lastnikom konjske vprege. Pokrajinska uprava razglaša: Po odredbi nemškega svetovalca bodo dobili od 18. decembra t L naprej lastniki konjskih vpreg pozive za izvrševanje voženj izključ no le od urada za civilno motorizacijo — transportni odsek (Ulica 3. maja št. 3, te-lef. 2538-89). Zadevna pojasnila se dobe istotam Pozive za vožnje od tega dne dalje ne izdajajo več Združenje industrij cev in obrtnikov, odsek za obrtništvo niti mestno županstvo niti kateri koli drugi urad.
= Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Viktor Meden v Ljubljani je bil zaradi smrti izbrisan lastnik firme Viktor Meden, vpisani pa so biili družbeniki: Matija Meden, Anton Meden, Mimi Resvart, Ana Meden, Alojzjja Meden. Evgenija Meden m Ivanka Leskovec, roj. Meden, vsi iz Ljubljane. Tvrdka se je spremenila v javno trgovsko družbo in se odslej besedilo firme gilasi: Viktor Meden nasledniki. Pravico zastopati družbo in zanjo podpi-ovsuti imata Anton Meden in A'ojzi'a Meden, vsak samostojno. — Pri A. V. Meden, lesno industrijski in trgov-ki družbi z o. z. v Ljubljani je bil zaradi smrti izbrisan poslovodja Viktor Meden.
= Pridobivanje slamovine. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d- so za papirnico v Vevčah zaprosile odobritev naprave za pridobivanje sJamovine za proizvodnjo papirja. Naprava ®e nahaja v pritiičju ki prvem nadstropju tvomiške zgradbe; za predelovanje odpadkov. Zaradi odobritve te naprave. ki ie že izvršena, je pokrajinska uprava odredila komis jski ogled, ki bo v torek 19. t. m ob 15. uri (če bi bil alarm takoj po alarmu) Interesentom so načrti na vpogled do dneva razprave pri nokrajinski upravi (oddelek VIII.. referat za trgovino in industrijo) in pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Morebitne ugovore je prijaviti omenjenemu oddelku ali najpozneje pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, v kolikor ne bo javnih zadržkov.
= Pariški časopisi morajo štediti s papirjem. Gospodarski minister de Gaui'love vlade Mendes-France je nedavno izjavil, da bodo zaloge časopisnega papirja v Parizu najbrž pošle že sredi decembra, Ostale zaloge papirja pa sredi februarja prihodnjega leta, če ne bo omogočen nujno potreben uvoz parvrja in če domače ^vornice ne bodo mogSe kmalu obnoviti obratova-
nja. V tej zvezi poročajo iz Pariza, da je bila pri vseh pariških časopisih naklada prisilno znižana za 25°/o in je bil vrhu tega zmanjšan obseg listov.
— Ameriško posojilo Franciji. Kakor poročajo iz Basla, se Francija trenotno pogaja z Zedinjenimi državami za najetrje posojila v višini dveh milijard dolarjev. Izkupiček tega posojila bo v prvi vrsti namenjen deOni obnovi dežele. Zedinjene države bi na račun tega posojila dobavile predvsem vagone in lokomotive ter železniški materiail. Slična pogajanja z an-glešimi finančnimi krogi so ostala brezuspešna, ker Anglija ne more dobavljati potrebnega materiala.
= Cenitev škode v Sovjetski zvezi. V pariškem radiu je bivši francoski letalski minister Pierre Cot oceni] materijalno Škodo, ki jo je v sedanji vojni utrpela Sovjetska zveza, na 250 mi'ii?rd zlatih rub'jev. Kaj pomeni ta vsota, si 1ahko predstavljamo, če pomislimo, da je znašala vsa škoda Francije in Belgije v prvi svetovni vojni Skupaj Ie 14 milijard rlat;h rabljev.
Arcizewskl ne sme več na Poljsko
Stockholm, 12. dec. V zvezi z vestjo moskovskega radija, je lublinsk! odbor prepovedal londonski poljski vladi povratek na Poljsko, objavlja »New York Times« intervju z vodjem lublinskeča odbora Berutom. ki je izjavil, da se ne izplača nadalje pogajati z novo izseljeniško vlado. Pozval je M kolaj-czyka, naj da Londonu sdovo in pride v Lublm.
Londonski »Observer« napoveduje pre-osnovo lublinske<?a odbora v začasno vlado.
Vešala za gladufoče kolhozns kmete
Budimpešta. 12. dec. Tatvine žita, ki 6e vedno ponavljajo m ki jih izvršu ejo gladu-joči kolhozni kmetje, so vzbudile veliko nejevoljo višjih boljševiških javn'h uradnkov. Neki sovjetski vojni ujetnik ki je v bojih pri Tokaju pnšel v roke Nemcem, je izpovedal, da je v Ukrajini za zadrževanje n za skrivanje žita o priliki oddaje državi določena smrtna kazen na vešalih V področju Ž'tomirja in Lvova so že postavljene prve vislice in obešencev ne ®me:o sneti po več dni, ds tako še bolj zastrašijo ostale kmete.
Vsi pomagajmo
Gotovo Imaš stvari, katere moreš pogrešati, Daruj jih za feožižn® cMaritev Zimske pomoči!
Darujte posebno ©fclašilne prefmete! Potreba je velika!
S svojim darilom laliko ohraniš zdravje ali celo življenje slrsmaku!
ni učitelj Siidmarke. strcfcovnjak za naseljevanje ter izvrsten organizator in propa-gandist v službi nemškega ljudstva.
Zlato Poroko sta obhajala ob Rabi Jožef in Magdalena Lokarjeva. Zlatoporočenca živita na kmetiji, možu je 87 let, žena pa je neko.iko inaoša. Lokarjeva imata 10 vnukov od katerih so 4 na bojišču.
Čebelar in hišni posestn k Karel Tatzer iz Stras6a na Štajerskem je nedavno obhajal 701etnico svojega roi-tva. Mož je daleč i a okoli znan čebear in poljedelec.
180 celjskih mladeničev je žrtvovalo svoj zaslužek v znesku 9.650 mark za zimsko pomoč. Nemški listi pohvalno omenjajo požrtvovalnost mladine, ki je rešila svojo nalogo z zgledno marljivostjo.
Na bojišču je pade| štajeiski rojak narednik Franc Uršrer. Zapušča ženo, starše in druge sorodnike. Dne 2. decembra je umrla v Gradcu 35 letna Elza Jugova. — Žrtev terorističnega napada je po tala Eza Duma lova. Njeni telesni ostanki so bili 11. decembra upepeljeni v graškem krematoriju. — Dne 2. t. m. je umrl v Gradcu upokojeni pisarniški ravnatelj Valentin Uranič. Zapušča ženo, sina in dru^e sorodnike.
Na severno-finskem bojišču je padel SS-Strumbahnfiihrer Ernest Redeke iz Gradca. Zadnji dve in pol let' je bil poveljnik SS-oddelkov v Gradcu, od koder je odrinil letos meseca julija na bojišče.
Nesreča pri podiranju drv se je primerila 42 letnemu Janezu Wesnaberju iz Slivnice pri Mariboru. Ko je sekal les, mu je padlo deblo na desno roko ter mu jo je zlomilo. Odpeljali so ga v mariborsko b nišnico.
Iz Postojne
V št. Petru na Ki^su je bil 5 decembra pogreb ubitega dobrovoljskega podporočnika Dobroja Djerovana. Pogreba so se udeležili tudi šentpeterski stražarji. Na trgu se je poslovil od pokojnika njegov prijatelj, ki je poudaril, da bi pokojnikova žrtev pomagala odpreti oči zapeljanim Slovencem.
Ze'o lep praznik je bil za postojnsko mladino dan pred Miklavžem, ki jc je obiskal v kinogledališčni dvorani, še nikdar ni bila dvorana tako polna, kakor ob tej priliki. Učenci so pod volstvom svojega skrbnega učiteljstva pripravili lep spored. Najprej je upravitelj'ca ga. F. Ferenčsko-va naslovila nekai toplih besed na mladino jn starše. Sledila je zborna deklamaci-ia in dekiamacija učenca v narodni noši. Za tem sta dva mala harmonikarja zaigrala več narodnih nesmi. Zelo je poživila sporel deklamacija Cicbana in čebele. Odličen je bil samospev »Sem dekbca mlada, vesela«. Po deklamaclji »Miklavževe« so otroci zapeli »Moj cčka ima koniiča dva« ter »Venček na glavi«. Med tem pa se je že oglasil iz daljave zvonček, ki je oznanjal Miklavžev prihod. Na odru zbrani otroci so mu zaoeli dobrodošlico. Miklavž, ki je bil v spremstvu angeljev in parkljev, se je zahvalil postojnski m.'a lini za prisrčen sprejem. Naročil jima je, da morajo ubogati starše in da moraio bit; pridni v šoli, doma in v cerkvi. Sledila je razdelitev daril. Prisrčnega Miklavževega prihoda ne bo postojnska mladina nikdar pozabila.
Smrtonosne opekline. Mala Lavra Hro-vatin s trga De Amicis 1 se ie igrala na štedilniku. Pri tem je izgubila ravnovesje in padla v posodo z vrelo volo. Nesrečno dekletce je dobilo usodne opekline. Mala Lavra je kmalu po prevozu v goriško bol-mšn!oo podlegla za smrtonosnimi, groznimi opeklinami.
Iz Tf sta
cej denarja. Tako je bilo omogočeno, da se je knjižnica dne 30. novembra lahko odprla. — V Kosezah pri Ilirski Bistrici je bila dne 3. decembra lepa proslava dobro-voljcev in slovenskih narodnih stražarjev. Zbrana je bila tudi množica ljudstva in šolske mladine. Zelo globok vtisk je pustilo petje zbora bogoslovcev. Vojaštvu in množici je spregovoril Djevdjevič.
Izropana gosalna. Neznani zlikovd so izropali trgovino Jožefine Borgnclo v Or-landinljevi ulici 43. Iz nekega predala so odnesli 400 Ur v gotovini, ukradli so tudi radijski aparat in 5 steklenic olja. Gre za skupno škodo okoli 10.000 lir. Tržaška policija poizveduje za krivci.
Iz G@f!ca
Miklavžev večer v Gorici. »Miklavž prihaja« je naslov opereti, ki so jo prirelili na Miklavžev večer v Gorici. Dvorana je bila nabito polna. Igralci, po večini domačini iz mesta in okolice, so želi odobravanje občinstva, ki je z začudenjem gledalo na male slovenske otroke, ko so igrali angele. Pred razdebtvijo darov slovenski de-ci je spregovoril Miklavž, ki je -ito obdaroval učence osnovne šole in gimnazije. Spomnil se je tud! najmanjših in odraslih. Goričanom bo Miklavžev prihod ostal v trajnem spominu.
Razdeljevanje piškoOv in živil. Tržaški otroci do treh let prejmejo na predpisane odrezke krušne nakaznice določeno količino piškotov. Prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da prejmejo tržaški potrošniki po 350 gramov riža in 400 grame-v moke za polento. Izvzeti so otroci do fcreh let, ki dobijo posebne vrste testenine.
Smrtna kos51. V Trstu so umrli te dni 50 letna Albina Piko, 93 letna Uršula Ska-bar vd. Pirman, 77 letna Sabina šmii, 14-letna Olga Vodopivec, 67 letni Ivan Kumar, 57 letni Ferdinand štok, 74 letna Marija Danev-Kette in 90 letna Frančiška Knez-Grilanc.
Ljudsko gibanje. Dne 29. novembra je bilo v Trstu 7 rojstev, 15 smrtnih primerov in 3 poroke.
V Ilirski Biairici poteka nabiranje slo. venskih knjig za javno knjižnico zelo uspešno. Vrli nabiralci so zbrali tudi pre-
B® žežrs&eai
ROS.EDAH Sreda, 13. decembra: Lucija, Otilija.
DAN AšN ■) t. lJei i il EOITVE Kino Matica, Ciganska ljubezen. Kino Sloga: Tvoje je m je srce. Kino Union: G^spa Slive ina.
DE2URNK LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4, B:h-nec ded., Cesta 29. oktobra 31.
?*nt!2mnl£ev cd 17.I0 do y*to Varčujte z elektriko!
BRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Sieda, 13. decembra, cb 16.30: dramska predstava Matičck se ženi. Pi.ed Sreda, četrtek, 14. decembra, cb 16.30: dramska predstava: Marija S uart. Reci ""
Petek, 15. decembra: zaprto.
*
A. T. Linhart: »Mfitiček se žer:« S> medija v petih dejanjih. — O-ebe: Baron Naletel-Korošec, Roza! a, njegova gotspa-Pugljeva, Matiček, vrtnar graščinsk -Sever, Zmešnjava, advokat na deželi Li h, Žužek, tajnik graščinski-Raz-r ::-cn. Bu-dailo, njegov pisar-Brezlgar, Jcrea. žu a -nova hči-Golieva. Jaka, lakaj-Dol nar. Gašper, delavec-Bl;'ž i. dr. — Ig:a se na gradu na Gorenjskem b izu vari. — Ržisor: dr Milan' Pavlovčič. Scena: arh. V Gaj-šek. Kostumi: D. Kačarjeva. — G!' s' a, ki jo izvaja Prevorškov kvintet: Jože Gsa-na.	--
JSdajfiiška skupina Jadransko Priisarje
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 13. NOVEMBRA 7.00— 7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—14.00: Napoved sporeda, nato: Prenos osrednjega nemškega sporeda; Glasba za premor; vmes: 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 15.00— 17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba); 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.45: Otroška ura, otroške pesmice poje Rezika Lipušček, besedilo: Maša Slavčeva (V. Ivanšek, klavir); 17.45—18.15: >Trio Trnovo«; 18.15— 19.00: Večerni zvonovi; 19 00—19.30: »Slovenski napevi«, poje tercet sester Dobrško-vih; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (predavanje); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: »Pesem čarovnice«, melodram, zložil Maks von Schillings, besedilo: Wildebrueh, igra Filharmonični orkester Berlin pod vodstvom skladatelja, govori Ludvik VVullner; 21.00—22.0: Prenos osrednjega nemškega sporeda: To uro tebi posvetim; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo.
Kvomška
*	Neki nemški vojak na Nizozemskem je s puško sestrelil divizijskega poveljnika Josepha Berryja, enega najbolj znanih nočnih lovcev britanskega letalstva.
*	Sodišče madž^r^kega vojnega ministrstva je obsodilo dne 30. novembra na smrt na vešaiih letalskega podpolkovnika Gyorffyja, ker je dne 15. oktobra 1944 po objavi proklamacije iegenta Horthyja zadržal povelje šefa generalnega štaba, da se boj nalaljuje.
*	Odstavljeni oficirji. S sklepom narod-no-ob^ambnega ministra je bila z veljavnostjo od 20. oktobra 1944 odvzeta čas. slovaškega častnika generalštabnenau pod-po.kovniku Golianu, na oporečniku Kšu, podpolkovniku zunanje službe Kovaču in polkovniku Durani, ki je bil istočasno črtan s častniškega seznama.
*	Poledice poplav francoskih reK. Radie London javlja, da je francosko glavno mesto Izgubilo zaradi poplav Seine in Oise za tri tedne doiočene količine premoga in življenjskih potrebščin.
*	Izginoli dojenček. V petek, 24 novembra je bil izpred nekega trgovskega doma v Zvvikavu na Saškem oavrden 8 mesecev star dojenček. Otroka do d nes še niso izsledili. Ker se naha a:o otrokovi sorodniki na Koroškem, so n:. proč ene vse c-sebe, ki bd utegnile razpolagati s kakšnimi podatki o izginulem d j nčku, da sopročijo te podatke policijski uprava
v Celovcu.
*	Z 71. leti pri mesarskem tnalu. V Ma.
treju živi 71-letni mesar Edvard Mlihlstet-ter. Mož ima sina pri vojakih. Kljub svoji starosti pa je prevzel njegovo delo v mesnici ter kolie živino in prodaja meso so-občanom. Njegovo delo je tako zgledno, da ga stavijo nemški listi v zgled in posnemanje vsem drugim možem njegove starosti.
*	Uporaba tintnega svinčn ka <e je po pisanju nemških listov v sedanji vojni prav dobro izkazala. Izkušnja uči, da če m okra t pa-tajajo beležke s črnilom v knjigah m listinah nečitljive, če so bile takšne knjige in listine izpostavljene ve iki vočini. Nasprotno pa ;e videti, da zapiski s tintnim svinčnikom ostanejo čitljivi. Zaradi tega je nemški pravosodni minister odredil, ca smejo tudi notarji pri svojih vp-slh v javne listine uporabljati tintni svinčnik.
Iz LlabNane
j	v
u— Nov grob. — Umrl je g. Ivan S m o 1 n i k a r. Pogreb bo v sredo, dne 13 decembra ob 14. uri z žal iz kapelice Sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, prizadetim svojcem izrekamo tudi naše iskreno sožalje!
u— Poroka, V cerkvi sv. Jakoba sta se poročila g. dr. Vlach Josip, odvetniški kon-cipi.jent in gdč. Gnjezda Angela, sodna uralnica. Kot priči sta bili g. dr. Dušan Sinode j, odvetnik in ženinov oče g. Josip Vladi, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p. čestitamo!
u— Dr Engelman-Bidovec Duša je odprla privatno prakso v bivši ordinaciji dr. Ferenčaka v Ljubi jam. Verdijeva (Gaje-va) ulica 3 III. Ordinira od 14. do 16. ure.
RavnatelS dr ž, trg. akademije Matej Dolenec f
Dne 5 novembra t. 1. je umrl v Bosanski Gradiški bivši ravnatelj drž. trg. akademije v Mariboru prof. Matej Dolenec.
Rojen je bil 19. 9. 1882 v Postojni, gimnazijo je študiral v Ljubljani, filezosko fakulteto na Dunaju in Gradcu in nato služboval od 1. 1908 na drž. gimnaziji v Tstu. na slovenski dvorazredni trgovski šoli v Trstu, na drž. moškem učiteljišču v Goric; in Mariboru. L. 1920 je bil poverjen z organ1 zac jo novoustanovljene drž. dvo. raz:redne trgovske šole v Mariboru, ki je bila 1. 1925 pretvorjena v drž. trgovsko akademijo.
Mož si je s svojim vzgojnim delom in organizacijo strokovnega šolstva pridobil nevenljivih zaslug. Kot ravnatelj drž. trg. akademije v Mariboru je zavod privedel na zavidljivo višino, kar mu je uspelo zaradi temeljitega strokovnega znanja ter finega in taktnega nastopa v tovariškl harmoniji s profesorskim zborom, katerega člani ga bodo ohranili v najboljšem spominu. P av tako se ga bodo s hvaležnostjo spominjali absolventi zavola, ki jim je bil očetovsko naklonjen.
Naj mu bo lahka bratska zemlja!

Zbornik znanstvenih razprav
n.
Izmed nadaljnjih razprav, ki jih prinaša 20. letnik tega glasila naše pravne fakultete, segata še dve na nekoliko širše področje, kakor Je pravo v najožjem pomenu besede. Prva je iz peresa doc. dr. Vladi-mirja Murka in razpravlja o znamkah in javnih financah. Čeprav v vsaki velji državi dotekajo leto za letom v državno blagajno stotine milijonov kot izkupiček za znamke cd česar ostaja državi znaten presežek za kritje drugih državnih izdatkov, je vprašanje znamke v finančnOznanstveni literaturi skoraj docela zanemarjeno. Zelo neenotni so tudi odgovori na vprašanje o finančnem načelu, ki naj velja za pošto. Danes se poštne uprave le redko zaiekajo k pristojbinskemu načelu in se bližajo vedno bolj tipu podjetja odnosno monopola. Po uvodu, v katerem opisuje pisec znaimko in navaja, kdo sme znamke izdajati, t j. komu gre poštna vrhovnost, kakor tudi po pojasni; h o nominalni vrednosti znamk Jn o dobičku, ki ga ima pcgta od prometa z znamkami, razpravlja pisec o razn:h vrstah znamk. Pri tem se posebej bavi s poštmn-skimi prostostmi in s službenimi znamkami. Posebno aktualno je danes vprašanje dobrodelnih znamk, pa tudi blokov, ki se izdajajo skora] izključno za filateliste in prinašajo državi oziroma javnim napravam in občekoristnim združenjem, ki jim država dovoli izdajo znamk, prav lep prebitek, tako da se lahko prenekatera obookoristna naloga izvrši namesto na državne stroske odnosno na stroške raznih javnih korpo-rarij, na račun filatelistov. Često gre pri tem za milijonske zneske. Glede na število filatelistov, ki jih je dandanes na milijone, in na promet z znamkami, ki gredo v albume, ne dia bi pošta zanje kar koli storila, ter glede na tako nastale prebitke m na vso trgovino z znamkami, ki po najnovejših nemških podatkih doseza stotine
u— Katraniziranie Zaloške ce.-te. Dolga in ravna Zaloška cesta se počasi, a staOn>> modernizira. V začetku vojne so njeno cestišče tlakovali z bitumensm, ki se je odlično obnesel, in uredili hodnike za pošce na obeh straneh. Novi tlak je segaj od Hrvatskega trga mimo splošne bolnišnice do trgovine Sušnik pri stari t ram v a ski remizi. Hodniki za pešce so bili de no asfaltirani. Pred kratkim pa so katrani i-rali še odsek do železniškega praaza. Prednosti katraniziranega ce-tišča so številne. Predvsem vozila ekoreij neslišno^ tečejo čez nje. pa tudi prahu ni na ta š ih cestiščih in so precej odporna. S temi deli je bila Za'<oška cesta tostran železniškega prelaza -zpremerijena v sodobno avtomobilsko cesto.
u— Nekaj besed o uličnih imenih. Zaradi imen ulic in cest na6taja časih zmeda, ker del prebivalstva ni pravilno poučen o njih. Mor4katerikrait ljudje mislijo, da ta a Id ona ulica aH cesta spfloh nima mena, ker na tablicah, na katerih so hišne številke, ne vidijo imena, odnosno vidijo da je ime orečrtano. Kdor išče kako ulic«', naj pogleda, kako se imenuje, vse Jej le na začetku, odnosno koncu tiste ul ce, ki naj bi bila prava. Začetek in kon"c vsaje ulice je namreč opremljen z velikimi m daleč vidnimi tablami, na katerih je na-oisano ime. Tablice s hišn;mi številkami pa večji del niso več oprem1 j one z uilsčni-
mi in cestnimi imeni.
u_ Nesreče. Franc šepec, 20 letni varilec drž. žel. v Ljubljani, se je pri delu opekel no obrazu in rokah. — Anton Paj-sar, 34 letni mizar iz Device Marije v Polju,' se je pri delu vrezal v levico. — Zor-ka Milanovi«, 42 letna zasebnica iz Ljubljane, se je vsekala v levico. — Jože Udovč, 13 letni sin gostilničarke na Rakeku, s* ie na slamoreznici poškodoval prste' na levici. — Neža žužkova, 38 letna služkinja iz Ljubljane, je dobila v gezdu pri podiranju drevja poškodbo na glavi. _ Vsi ponesrečenci so se zatekli po pomoč v splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravijo.
©&?e§ttta »Pff@?efla«
Prodaja drobovine za delavce pri težkih delih
V sredo dne 13. t. m. dobijo deavci pri težkih delih na odrezek »TD 9« dodatne živilske nakaznice za mesec november 1944, cd št. 205.000 do 207 500 (z zelenimi črtami ali brez njih) drobovino v razmerju 25—50 dkg in sicer: 25 dkg ledvic, jeter, src ali 40 dkg vampov, govejih gobcev ali 50 dkg pljuč.	..
Drobovino bodo prodajali mesarji: Črnivec Stanko, Kastelic Alojzij, Lavtižar Franc. Petrič Jakob. Kocjan Jože in Selan Franc na mesarskih stojnicah na Poga-čarjevem trgu od 8 do 16.
Imetniki dodatnih živilskih nakaznic od št 205.000 do 206.500 dobijo drobovino dopoldne. od št 206.500 do 207.500 pa popoldne.	. x . . .
Cena drobovine je sledeča:	ledvi-
ca, srca 22 lir, gobd, vranica 16 lir, pljuča in vampi 14 lir za kg.
Nakazilo vina
Gostinski obrati m toči1 niče "ina v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrava, DO-brunje, Ježiea. Log, Polje in Rudnik, ki za mesec november niso nabavili vina ali vermuta in so povsem brez alkoholnih pijač, prejmejo v sredo, dne 13. decembra nakupnice za vino in sicer za obrate z začetno črko č. D in E.
Kdor pride po nakupnicO, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata.
Nakupnice deli »Prevod«, Novi trg 4/III. soba 20 a
Varčujte z elektriko! Varčujte z vodo!
milijonov na leto, je država uvoda v zavarovanje znamke posebne kazenske določbe, odnosno že obstoječe poostrila. Nemčija je obljubila tudi posebne ukrepe za zatiranje špekulacije z znamkami. — Prav tako obravnava pisec odnos med znamko in kolki ali davčnimi znamkami, dale izrabo znamk v reklamne namene, vprašanje ostalih poštnih vrednotic, takisto kot vprašanje uporabe znamk namesto denarja, njih zvezo z javnim kreditom in obdavčenje znamk. Statistično gradivo o teh vprašanjih je večidel težko dostopno, tako da številčno ni mogoče natanko dokazati finančnega pomena znamke. Razprava je spisana pregledno in je že zaradi svoje tvarine lahko um jiva tudi nepiav-niku.
Na gcispodarskopolitično področje sega razprava priv. doc. dr. Cirila 2 e b o t a »Usoda zlate veljave v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno«. Pisec postavlja najprej premise, ki jasno kažejo de-namo- in splošnogospodarski pomen zlata v času pred prvo svetovno vojno. Takrat je bilo zlato merilo nacionalne denarr-e vrednosti, prav tako merilo moddenarn h (medvalutarnih, deviznh) tečajev; zlato je jamčilo, da so bili sestavi c©n in dohodkov med državami v takem razmerju, kakor je to ustrezalo načelu primerjalnih stroškov in s tem načelu največje relativne gospodarske ugodnosti. Zlato kot podlaga denarja je blažilo silovitost cikličnega valovanja v gospodarslkem živ'j en ju, s tem pa je sorazmerna stalnost narodne in mednarodne denarne vrednosti ustvarjala v gospodarstvu občutek zanesljivosti in varnosti. V drugem pogUavju svoje razprave kaže pisec, kako je v«jma 1914—1918 porušila ta sistem in kakšne ukrepe eo uvajale države po vojni, da bi znova uredile denarno gospodarstvo, v tretjem P°-gavju obravnava pisec valutamo obnovo na zlati osnovi, ki pa je bila razl'čna od predvojne tako p*> zunanjih znakih kakor po učinkih, predvsem pa po s^froji kratkotrajnosti. V četrtem poglavju označuje pisec vzroke m načine, kako eo močne dr-
L Gsroiskega
Zborovanje voditeljev na Gcrrnjs" em. Okrožni vodja d. Hoclisteiner v Kranju je sklical prve dni decembra delovno zjO,o-vanje gorenjskega vodite jskega zbora. V prvem delu zborovanja so bili na dnevnem redu referati o sodalovanju med s ranko in oboroženo silo. N-to so nastopili na trgu obvezniki ljud ke vojske, katere si je ogledal v nedeljo tudi GaulJ er dr. Ra;-ner. V nada jnem poteku zborovan a so bili zborovalcem pojasnjeni vsi p o 1 mi z ozirom na položsj gorenjskega p droč a Višek je doseglo zborovanje, ko je povzel besedo Gauileit r dr. Ralnor, ki je o -i&n.l vojaški in poLtlčni poožaj s po ebnim ozirom na zapadno, južno in balkansko boijišče. Položaj je ra Gorenjskem in Koroškem popolnoma zadovoljiv, treba pa je napeti vse sile. da --e tudi v zadn.i tretjini sedanjega spopada zagotovijo vsi pogoji za dokončno nemško zmago.
S Koroškega
Narodn! socializem — življenjska potreba, za ljudstvo. Pred kratkim se je vršil v Celovcu 8 dnevni politični tečaj za politične voditelje stranke na Koroškem. Na tem sestanku, ki so se ga udeležile vodilne osebnosti stranke in oborožene sile, je spregovoril tudi Gauleiter in državni namestnik lr. Rainer, ki je poudaril zlasti važnost ljudske vojske v sedanjem spopadu. 2e vojskovodja Ludendorff je v zadnji vejni zahteval enotnost političnega in vojaškega vodstva. Ta enotnost je bila izvedena šele v sedanji vojni. Tako je dobilo nemško ljudstvo moč, s kakršno ne bolo njegovi nasprotniki nikoli razpolagali. Nemčija, je dejal govornik, je najbolj strnjen blok v Evropi, bodisi glede na število ljudi, s katerimi razpolaga, prav tako pa v pogledu vodstva. Narod, ki je na takšen način mobiliziral svo je sile, ne more nikoli izgubiti vojne. Cement, ki drži vse skupaj, pa je svetovni nazor narodnega socializma.
Z nemškim križcem v z!atu je bil odlikovan koroški rojak, divizijski zlravnik neke SS oklepniške divizije na zapadu dr. Egon Skalka. Odlikovanec je bil že prej odlikovan z železnim križcem I. in II. razreda, ima pa poleg tega še več drugih odlikovanj.
Smrt velikevškega rojaka. Nemški listi beležijo, da je padel na bojišču velikovški rojak inž. Rajmund Schatte, poročnik v nekem polku gorskih topničanjev. Inž. Schatte je deloval v Veldkovcu kot gospodarski svetovalec ter je šel svojim rojakom vedno in povsod na roko.
Koncert v Celovcu. V ponedeljek, 11. 1 m. je koncentiral v Celovcu kl>av'rski vir-tuoz pretf. Friedrich Wiihrer iz Prage.
i Štajerskega
Zborovanje v Ptuju. Te dni so priredili v nekem ptujskem obratu zborovanje celokupnega osebja. Zborovalcem je tolmačil okrožni vodja Bauer splošni vojaški položaj. nakar je pozval navzoče, naj posvetijo vse svoje sile povečanju proizvodnje, da bo boj!šče z večjimi uspehi opravilo naloge, za katere je poklicano. Domovina mora stati v teh časih fronte trdno ob strani.
V	Ljutomeru je sklical okrožni vodja Bauer na posvetovanje vse člane ondotnih strankinih činiteljev. Razpravljali so o aktualnih dnevnih vprašanjih s posebnim ozirom na trenutni vojaški položaj.
V	graškem krematoriju so upe;-el:li telesne ostanke Avgusta Stojinšeika, ki je deloval v Mariboru ter je umrl po kratki bolezni v svojem 72. letu. Stojinšek je bil marljiv sodelevec štajerskega Helmat-bunda, zato so ga na zadnji poti spremili tudi predstavniki štajerskega Gauleiterja in drugi funkcionarji 6tranke.
75letnico rojstva je obhajal v Ragnitzu pri Gradcu zvesti sodelavec nemške skupnosti Sepp Ammann. mnogo'etni potoval-
žave zapuščale zlato veljavo in kako se je v zavarovanje valut ustanovil leta 1833. tako imenovani zlati blok. A tudi tx> ni prineslo rešitve, zakaj - zlati blok se je zlomil in povzročil novo valutamo p<re-grupacijo, o kateri razpravlja dr. 2:bot v petem poglavju. V šestem pog avju pa odgovarja pisec na vprašanje, zakaj se v razdobju med prvo :n drugo svetovno vojno mednarodna zla "a valuta ni mogla zadovoljivo obnoviti in ohranili. Za to m-vaja petero glavnih vzrokov in jih nato podrobneje pojasnjuje, ob koncu nazna-ču/je tudi nekatera pota, po katerih naj bi se z ati mehanizem prilagodil novi gospodarski in finančni stvarnosti.
Poleg dosedaj navedenh petih razprav, ki utegnejo zanimati tudi čitate'je izven ožjega kroga pravnikov, je objavljenih v Zborniku pet nadaljnjih razmrav. ki so že b'ižje izrazito pravnemu zan;m?nju. Tako je univ. prof. dr. Stojan Bajič prispeval razpravo iz mednarodnega prava z naslovom »Kvalifikacijski problem v mednarodnem zasebnem pravu«. V pry~m delu obravnava pojem pravre kvalifikacije in postavlja problem v pravilno luč. nato navaja, kritično razglablja, razč enja in proučuje teoretično ogrcd;e kval f kač je v mednarodnem zasebnem pravu, naposled pa prehaja k preučevanju njenih pozitivnih ureditev v meddržavni kakor tudi v avtonomni normodaji in sodstvu. Pisec se pri obravnavanju tega zapletenega problema posužuje literature v raznih evropskih jezikih.
Univ. prof. dr. Viktor Korošec je zastopan ~s prispevkom »O načelu publid-tete v hetitskem pravu«. Priznani strokovnjak za rimsko pravo je priobčil že vrsto prispevkov k poijasnitvi pravnih nazorov in institucij starih vzhodnih narodov, posebej še Hetiitov. Iz hetitskega prava sta bila doslej Objavljena dva publidtetna predpisa in učeni pisec se z obširno razčlembo bavi z obema; s predpisom glede svečenikov v tempih in s predp:scwn o najdt*etfjdh. Pisec dokazutje, da sta obe
pravni uredbi samonikji, ker hetistski za-konodavec za te svoje reforme ni imel vzrokov v drugih klinopisnih pravih.
Univ. prof. dr. Avgust M und a je prispeval daljšo razpravo »Psihologija in tehnika sestavljanja zapisnika«. Tehnika sestavljanja zapisnika prič in obdolžencev korenini v psihologiji, zaslišitelj se mora potruditi, da si ustvari z zaslišancem duhovni kontakt Pisec razglablja po kratkem uvodu pravni in psihološki značaj zapisnika, dajije psihologijo zaslišr.telja in zaslišanca, način in obliko zapisovanja, t zv. formalno stran zapisnika, dal e formalno delitev zapisnika, jezikovno izražanje, sklicevanje na prejšnjo izpoved, pa materialno stran zapisnika: resničnost, je-drnatost in jasnost, popolnost in natančnost. Posebej se bavi z zapisnikom o zasliševanju prič in z zapisnikom o zasliševanju obdolženca, kakor tudi z zapisovanjem soočb in spoznavanja S tem daje dragocena navodila sodnikom in kaže obenem, kako važne so psihološke skušnje tudi pri taki stvari, kakor je sestavljanje zapisnika.
Univ. prot dr. Milan Škerlj je pisec razprave iz trgovinskega prava: »Stvarne meje zastopne oblasti pri kapitalskih trgovinskih družbah«. Pisec se bavi z novejšima zakoni celinske Evrope in obravnava z veliko natančnostjo zastavljeno vprašanje s teoretične in izkustveno-prak-tične strani.
Priv. doc. dr. iur. et phij. Rudolf Tro-fenik je pridružil prej omenjenim razpravam tehten kazenskopravni donesek: »Uporaba tujega kazenskega prava po ta-zemskem. kazenskem sodišča«. Pisec postavlja v uvodu problem, ga nato v drugem poglavju teoretično utemeljuje, v tretjem se bavi z načinom uporabe inozemskega kazenskega prava, ter prihaja k zaključku, v katerem sklepa med drugim: Naše kazensko pravo je po svoji ideotogiji načeloma nenaklonjeno uporabi tujega kazenskega prava, vsaj v onem smislu in obsegu, kakor ga zasledujejo sodobna in-
ternacionalna stremljenja po medsebojnem sodelovanju za pobijanje zločinstve-nosti... Uporabi inozemskega kazenskega prava nasprotujejo razlogi, ki ne črpajo svoje upravičenosti iz pravnega sistema, marveč so več ali manj politične narave. Ti temeljijo na fikcijah, ki jih mora vsako resnično strem/jenje po resnid zavreči. Zlasti je treba vsako fikci^o izločiti iz sistema kazenskega prava, ki nasprotuje objektivno resnici in s tem tudi materialni pravici. Tuje kazensko pravo mora imeti svojo veljavo tudi izven območja, kjer je bilo izdano, če ustreza njegova uporaba načelu logike in večji smotrnosti, zlasti še, če to zahteva pravičnost.
Tako smo si nekoliko ogledali vsebino Zbornika znanstvenih razprav, ker se zavedamo, da bi bilo krivično in kulturno nepravilno, če bi v kron ki kulturnih pojavov ne posvetili primerne pozornosti delu znanstvenikov. To pa z7asti v primerih. ko je znanost blizu živlienju in njegovi splošni problematiki, kakor nam jo je pokazalo več razprav tega zbornika, ali pa se bavi z vprašanji, ki bodo ime'a svoj namen tudi v prepotrebni pravni in nrav-ni, prav kakor materialni obnOvi po drugi svetovni vojni.
Zapiski
Zbrane spise Maxa Halbeja bo začela izdajati založba »Das Bergland-Buch« v Salzburgu. Predvidoma bo izšlo kakih 15 knjig. Izdaja se bo začela s knjigo pisateljevih mladostnih spominov »Scholle und Schicksal«.
Prvi roman Knutsa Hamsona »Sled« izide v Oslu v novi Izdaji, ki jo bo ilustriral pisateljev najstarejši sin Tore Ham-sun.
Stiska Švicarske filmske produkcije. Še
leta 1942. je izdelala Švica 13 filmov, naslednje leto samo 5 in letos enega. V pripravi je še neki film. vendar bo dovršen šele prihodnje leto. Nadaljnjih načrtov ni vež.	* - '
ŠPORT
Dve url pri boksarjih
Sobotni večer v Unionu je bil velik moralni uspeh
Ljubil jana, 10. dec.
Pred tednOm dni odgodena boksarska prireditev v izvedbi ZSK Hermesa v kino-dvorani »Uniona«, ki je razgibala raz;n prijateljev nogometa še druge kroge spoit-tega občinstva v našem mestu, je sin»oč. napolnila ta prostrani prostor do zadnjega kotička. Dva tisoč oseb — morda tudi nekaj munj — je prišlo pogledat nastope cele vrste odličnih predstavnikov boksarskega športa s Koroškega, tembolj, ker je bi'lo med njimi napovedanih tudi več naš h ožjih rojakov z Jesenic in Kranja. Za\ so bile napovedi prirediteljev — aii vodstva gostujočih — precej drugačna kakor nastopi sami, kar Je najbolj neljubo zadeo mnoge tudi zbrane rojake Ceiovčanov, ki so si prav zaradi njih obetali največ športnega užitka. Spored je bi;] torej po višji sili močno okrnjen, tcda za naše razmere še zmerom pe.-^er dovolj in vreden ogleda, saj smo po dolgem času >pst enkiat videli dobre odlomke pravega amaterskega boksa, one športne panoge, ki si v Ljubljani niti v najboljših časih ni mogla pomagati na trdr.e noge. Če bi sodil.j po snočnjem obisku, bi morali Imeti — kljub znani pavšali in nestrokovnjaški obsodbi, da spada boks samo v cirkus in med zamorce — precej prijateljev in posebro ml' dih pristašev, iz katerih bi sjej a;j prej našli tudi takšne, ki bi se je oprijeli sami. Sicer pa so t® misli o bodočem ...
Kakor smo dejali, jp večer vsega izpolnilo 14 boksarjev, med temd štirje naraščajniki, 9 Gorenjcev ter en amater Ljubljančan, ki se je priglasil prirediteljem iz veselja do stvari, toda očitno brez vsake priprave. Ce odštejemo oba mlad:nska para — v papirnato kategorijo so jih uvrstili prireditelji — in dvoboj, v katerem ie moral Ljubljančan Škafar poizkusiti, kako se konča boksarska partija brez treningov, so ostaji vsega štirje »ponovredni« pari, rned katerimi sta najbolj uga?ula okrožni in pokrajinski prvak Zupan in njegov klubski tovariš P r i s t o v z Jesenic. Medtem ko je prvi v živahni b®rbi brez težave opravil z bivšim jugoslovanskim prvakom Eisenreiehom, je drugi pck-za.] svoje znanje kar v dveh preizkušnjah s popolnim uspehom nad Škafarjem in ne mnogo manj očitnim nad Vidicem iz Kranja. V ostalem sta tudi Volčič iz Kranja in Majniik z Jesenic nudila 9 minut zanimive borbe, ki jo je pivi za,-'uženo odloči:] zase. Kot zastopnika najlažje kategorije (mušje) sta se predstavila mlada Jeseničana Smo-jej in Koprivnik, med katerima je Smolej imel ves čas prvo besedo in tudi zmagal. Majhno senzacijo smo doživeli ta večer ob dvojnem nastopu izcedno gibčnega, to<-da tele-no neznatnega naraščajca Vilčnika iz Celovca, ki je bil obakrat soglasno progi ašen za zmagovalca in je ž~1 za svoie dobro merjene in bliskovite ud rce proti pravima velikanoma kot nasprotnikoma mnogo odobravanja.
Večer je minil kakor bi trenil. Bilo je mnogo vika in krika, več nepotrebnega kakor opravičenega, še več pa neprisiljene dobre volje, saj so bili na deskah sami amaterji, ki so vzljubili to športno panogo zaradi njenih posebnih lastnosti. Seveda je Ljubljana pod tak m odrom še mnogo premalo kritična, da bi lahko ceni'a pravilno, kdaj mora ploskati in kdaj žvižgati. Tudi tukaj bo treba ob svoj ?m času še izreči tehtno besedo, toda tudi to so spet samo misli o bodočem ...
Zaenkrat smo Hermesu hvaležni, da je poskrbel še za snočnji športni dogodek v teh izrednih časih, ne glede na posebno veselje, ki smo ga imeli tudi, da smo po več letih lahko v naši sredi spet enkrat toplo pozdravili več znanih gorenjskih športnikov.
Bro&iž po sve^a
Madžarsko nogometno prvenstvo. Madžarsko nogometno prvenstvo se razvija brez večjega zastoja. V nedeljo so v vseh srečanjih zmagali favoriti. Moštvo Ferenc-varosza, ki ima najboljše moči v Csikosu in bratih Saroszin. je premagalo Czentlo-renzi kar s 6:0. Ujpe=t je ugnal enasto-rico Zug oia s 7:3. Csepel Dmsvag s .5:0, Kispest pa Cestno železnico s 3:1. Ferenc-varosi in Ujpest doslej še nista izgubila nobene točke in imata vsega 12 točk.
Švicarsko nogometno prvenstvo. V tekmovanju za švicarsko nogometno prvenstvo so v nedeljo doživeli nemajhno presenečenje. Doslej vodilni klub Grasshop-pers je izgubil svoje prvo srečanje proti Young Boysu iz Berna z 0:1. Ta bernska enajstorica doslej še tudi ni izgubila nobene tekme. Najbolj pa je to nedeljo u pel Grenchen, ki je zaradi izgubljenih točk Grasshoppersa sedaj sam na prvem mestu in ima 15.3 točk, sledijo Lugano, Grass-hcppers in Young Boys. To je bilo XI. kolo švicarskega nogometnega prvenstva.
MALI OGLASI
U« <*4e službo, plača ta isako besedo L 0.5*, najmanjši znesek za te oglase je L 10.— Za ienltve in dopisovanja je plačati sa vsako besedo L t-—■ za vse druge oglase L L— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1-50 ca besedo. Najmanjši iznos za te oglase je L U.—
Ln na oglu je treba plačati dri urproT. takso •-60- ■» dajanje naslova tli Šifre pa L 1-
>1' K*
2 KONJIČKA
(gugaina) moderna, — ugodno prodam. Naslov: Kocjančič. Bobenčkova 7. Vič.	33341 6
15 m KOTENINE dvojna širina, prodam.— Naclov v ogl. odd. Jut-a C3338-6 ŽENSKE ČEVLJE <Luxor) št. 36, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 11. do 3. ure.
33410-6
LISIČJO BOO
črno prodam. Ogled pri vratarju Jutra.
33408 6
ŽELEZNO PEC
(gašper). št. 6 malo rabljeno, prodam Ger. blčeva 50.	33404-6
ZA OBLEKO
in obuvalo v dobrem stanju odstopim nek.! j iretrov drv. Načlov pu stiti v ogl. odd. Jutra pod »Obleka drva«
33403-6
P'SALNI STROJ
v kovčku, p-odam. Naslov v ogl. odd. Jutra-33389-6
GARNITURO
za čaj. najfinejše platno. ročno delo in damsko darilo, predam. Na. slov v ogl. odd. J' it-a 33338 6
PLAŠČ
za 12'etnega dečka zamenjam. juiečič Ge b čeva 50.	33438-6
MO^KE GALOSE rabljene št 40 ;n otro. ške čevlje št. 23 prodam. PodmilščakO'a 11 33415-6
MOŠKO BLAGO
novo, zairenjam zu dobro ohranjeno obleko. Naslov v ogl. odd. Jutra.	33385-6
POCENI PRODAM šivalni stroj skoro nov. pogrezljiv v omari, moško kolo znamke Puch v dobrem stanju, moško črno obleko za sred njo postavo, predvojno blago in kos blaga za moško obleko ali ženski ko-tum. Kamniška 13.
33253-6
OVČJO VOLNO
za prejo, p-odam nli za menjam. Id-, j ka 14-1.— Ogled popoldne.
33391-6
i KNJIGE
; znanstvene. nove in ro mane. pod.-m. Og'ed popoldne v ldrijsk 11-1.
33390 6 TRAVNIŠKI GNOJ nekaj voz zel0 ugodno prodam. Brejčeva ulica 8, šiška. dvorišče.
33393 6 KRZNEN PLAšfi
NOVE BLAZINE in kapne in gaj-nituro za črno kavo, prodam. Medvedova 5b, levo. pri-tličje. od 8. do 12.
33412-6 DAMSKO KOLO boljše, malo rabljenQ — p-odam za 10.000 lir. Na slov v ogl. odd. Jutra.
33451-6
ČRN PLAŠČ
p!iša*t. lepo ohranjen,
pr~dam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
33457-6
GOJ7AR-IE
-korat nove. zamenjrm za dm^ke nizke športne čevlje št. 39 Naslov v cgl. odd. Ju trs.
33460-6 rGOPNo PRODAM 'Obn,-, kredenco. še=t sto lov. r.-.ztegljivo mizo. pi-sa'no mizo. d;imsko. olj. nate slike in lepe grav\i. re in naslednje danv-ke ctv-ri: velikp usnjeno čmo torb co in manjšo .--emš svilene ob'eke. siv volnen kostum če vi i e
(Stidtpelz) z.', gospodi | $t 49 mo6ki črn p'-.sč večje ihtave -ko o
nov
prodam. N slov v oglasnem odd. Jut-a.
33392-6 ŠIVALNI STROJ
z dolsrim čolnčkom
Pred
?kofi1o 33467 6
mtmi prekrškom
Protidraginjski odsek uprave policije v Ljubljani je izrekel v času od 1. do 30. novembra naslednje kazni zaradi prekršitve protidraginjskih predpisov:
zaradi neoznačbe cen in prodaje raznega blaga po needobrenih in pretiranih cenah:
Hiti Ludovik, trgovec z lesom, Grablov:-čeva 20/1, 5000 lir globe; Kramar Jurij, kov. strug, mojster, Jeranova ul. 6, 500 lir; Brcar Anton, trgovec, Bleivveisova 48. 500 lir; Kočevar Ivan, trgovec, Kolodvorska 41, 300 lir; Kočevar Franc, gostilničar, Vrnni ka, prijavljen okr. glavarstvu Lj.; Možiua Angeia, branjevka, Hranilniška 7, 1.000 lir globe; Mihelič Pavel, sejmar, Rož. dol. C. II. št. 9, 500 lir; Tome Frančiška, branjevka, Vel. čolnarska 10, 200 lir; Merkun Marija, posestnica, Ig št. 81, 300 lir; Hren Frančiška, gostilničarka, Verd št. 81, prijavljen drž. tožilstvu; Puntar Anton, trgovec z vinom, Logatec, prijavljen drž. tožilstvu; Klemenčič Josipina, gostilničarka, Raxek Ivana, gostilničarka, Rakek št. 7, prijavljena drž. tožilstvu; Jesih Marija, gostilničarka, Rudnik št. 30, 3.000 lir globe; Putrih Albina, gostilničarka, Dolenjska cesta 6, 5.000 lir; Urlep Viktorija, trgovka, Petrarkova št. 16, 500 lir; Glavič Stanko, trg. potnik, Dalmatinova 15, 100 lir; Baraksadič Marija, trgovka, Dravi je 12, 200 lir; Golob Marija, zasebnica, Novo mesto, prijavljena okr. glav. Novo mesto; Kosmina Ernest, krojač, Glinška ul. 6, 200 lir globe; Keie Frančiška, lastnica mlekarne, Lingarjeva 1, prijavljena drž. tož.; Vrbinc Ivan, gostilničar, Peruzzijeva 105, 1.000 l:r globe; Ce-rar Tomaž, kroj. mojster, Resljeva c. 8, 500 lir globe; Sterle Elizabeta, Ižanska c. št. 102, gostilničarka, prijavljena drž tožilstvu; Vojnovič Tomo, tovarnar, Trsatska ul. 4, prijavljen drž. tožilstvu; Cvar Jože, kroj. mojster, Vidovdanska c. 2, 2.000 lir globe; Koder Viktor, kroj. mojster, Verovškova 13, 2.000 lir; Pahor Adrijan, kroj. mojster, Prešernova 54, 2.000 lir; Repotoč-n:k Avgust, drogerist, Celovška c. 128, 2.0G0 lir; Lindner Leon, poslovodja, Goeposvet-ska c. 6, 2.500 lir; Usenik Ivan, gostilničar, Dolenjska c. 23, 2.500 lir; Lombar Andrej, krojaški mojster, Celovška c. 160, 2.000 lir; žičkar Jerica, gostilničarka, Prešernova ul. št. 8, 500 lir; Rozman Ivan, kroj. mojster, Podjunska 12, 500 lir Vrenjak Viktor, Rož. dol., mojster, Rož. dol. C. VIH št. 22, 2.000 lir; Gorjup Anton, kroj. mojster, Gregori-nova 10, 2.000 lir; Lavrič Viktor, kroj. mojster, Celovška c. 49, 2.000 lir; Rotar Ivan, kroj. mojster, Polakova ul. 3, 2.000 lir; Ježek Josip, kroj. mojster, Ulica 3. maja 5, 2.000 lir; Kušar Marija, gospodinja, Savlje št. 53, 1.000 lir; Hrene Ignacij, trgovec z vinom, Vrhnika, prijavljen drž. tožilstvu; Celarec. Viktor, kroj. mojster, Vodnikova 246, 2.000 lir globe; Karlin Marjan, kroj. mojster, Rož. dol. C. HI/6, 2.000 lir; Povše Vinko, kroj. mojster, štepanjska c. 1, 2.000 lir; Rohrman Milena, trg. poslovodkinja, Sv. Petra c. 28, 2.000 lir; Kovačič Rudolf, gostilničar, Ambrožev trg 1, 5.000; Lo/ič Vinko, gostilničar Janševa ul. 3, 1.000 lir; Glavan Marija, trgovka, Dunajska c. 37, 1.500 lir; Gorup Julij, poslovodja, Lamber-gerjeva 12, 500 lir; Mahovič Breda, lastnica mlekarne, Tržaška c. 18, 2.000 lir; Vrhovec Marija, trgovka, Pruie 15, 500 lir; Drolc Ivanka, trg. pom., Apihova 17, 500 lir; Laufer Robert, trgovec, Ciril Metodo-va 69, 2.000 lir, (Nadaljevanje sledi)
| h-o ohranjen, p od m Ogled od pol 1. do pol 2. ure. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
33422-6 OFfNO PELERINO
otroško. rdečo s kapuco 98 cm doigo prodam — Nr-'ov v ogl. odd Ju-tra	3341.9 6
3 MOiKE SUKNJE in 2 lepi moški ob'ek p-odaiT. N.-slov v oglasnem odd. Jutra.
33420-6 ŠPORTNE ČEVLJE
f.en ke .It 36 ri - ve z niz ko pe'o predvojne sodo zn ma^t 33 kg ln b lon z? vino 10 1 prodam. Turnšek. Medvedova ul. 14. podati.
23 >21 6 NKK.VT STOIOV r nrodil' z-arnenjim za drva Ponudbe na ogla--ni odd Jutra po-d §i-ir0 >St-Mi<-	33423-6
DAMSKO OB'.EKO ("••no. za ze'o vitko sred ni o po-t?v» prodv-p.— 0~'ed cd 9. d-, 5 popol Kri'ževn:ška — levo	. 33424 6
BLAGO
ieT) r-it?.^1 r>l-<sč ter nek--j deb-eg: W zi rjuh" prodi-.-' ° trska c 911.. vrata 16
33425 6
3.?ft m BLAGA
za m -ko fl: za žei^ko pko. prod?.m 0"r'ed ^-d d0 15 OOFS-cTet-•ka 13	33-"27 5
DAMSK! črn cM*, prod-.m Na o?ied Od 13 dr> 15. Go sposvetska 13, so^- 07.
33428 6 MA T",T'N n^T.rv na »jftVtrfro. mrHe vse. T>rrd:'m Porndb^ ni ogl. (V-1 Jutra pod S--fro	33-i34 6
KONJA nrf.ma. -ega 14 -'n 15 let. dc'bre<?i v,i vc^nlo. nr<1-m. Po:7ve s" Vod nikov-> c. 157. 33437-6
DAMSKO JO"O u^-nvno. * skvnkc ov-at r>'kom, dob~o ohr-nieno in um:valno norcelailasto.
in drugo. 19-T PEČ
na ž-.s">n.1e ugodno pro
| dam Vcdn'K">v trg 2 — ! gost lna Pabian.
O-ried o-i 3. ure ■J^-rln, ŠO'n. KO1"''^ Ul 2.	33'41 -6
DVE T.FPT BOT in k—«e- d -.t ki ok-as prodam	v O-l''?
nem o<-id Jutra.
rOT-TArj.TF. št. 43. v n-i^oM^^rn st-i njv. oredvo.'r>o	—
orodam Tfrvir. Rimski ?3 prftli'je levo.
33442-6
BLAGO
i.omrcs4vo 3 m Ta ko~p'eTT*o	ob1"
ko, pred na	Ftc
rijanska ul. 40
33445 6
TPNČKOT
zim^kn suknjo ?.akat s telovnikom (marengol—
ia.red"oln0	k-^i1—
mitidor O^l^d dopol dne in T>or>r>idT*e d-, *** "re Naslov v ca" ^d Jutra.	3? 3 "5 6
-1? p v ,1 r F
edino prt vor ^ fr^* »i ? iT"**
33111-6 DAMSKF, f-EVT.JE
n~ve. moderne štev. 36. prodam. Nas'ov v oglasnem odd. Jutra.
33470-6 ŠIVALNT STROT
milo rabijen. okrogel čolniček. nepogrešljiv :n krvneno čmo jopo fsil) takoi prodam rad rdpo tovanja Nujno. Ponudbe n? of*l odd. Jutra pod »Ugodna cen
33472 6 IOVSKFOA PSA fe mača 20 mesecev sta reea Iepe"i prodam.— P.'P:ri:ca Bahovec. tro
mostje.
33473 6
STRO JNE DELE stare tud neuporabne luipi Strojnn tehn-čna pi-r,rna Rimska cesta 13. telef 37 55. 33110-7
j! (.j v tISSKO ^r tu ie lepnslovie tel osta 'e izvirne kniiae in Prt ndc kupuie lanez Dolžan k-nnsarna. Stritaneva ulica 407 7
SMUOI
nove ali rabljene s palicama z> 8 letneca otr-j ka. kupim. N.i-iov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Božiček 8
33509 7 OTROČKI VOZIČEK globok, predvojni. kupim Ponudbe na oslas ni cdd Jutra pod * Pro. t''vredno;t-«	33407-7
SLOVAR nTle^ko-ncmški. kupm Ponudbe ru ogl. odd. Jutra oocl »Akadeoi k-
33405-7
SVF.TTLKO
k--b dno kupim ev. d-na prof vrednost. Ponudb? na ogl. odd. Jutra pod »Svetu«*	33402-7
POM VALNO MIK O zkuhinjo novo aH xe n-a!0 r. b'oeno. kupim.— Laufer, Medvedov^ 261.
33397-7 PJSALNI STROJ v kovčku. m-'-i rab.ien kupim. Ponudbe na o"! odd. .Tutra pod »Pralni stroi«	33396-7
KUPIM a'i zmeni ^m za prof-vrednost pr°d.--oine co-p.-te :z velbledje dl-ke St. 39 Naslov v oglasnem odd. Jutra.
33002-7 OTROŠKO STAJICO lonec z 10 do 15 litrov in me-oreznico. kupm. N-sIov v cgl. odd Jutra.	33394 7
ELAGO -■i moško športno cble. ko. predvojn0 s podlo-c-o k-.mii-n. ^cnudbe na ogl. odd Jutra pod š-fro ^športno- 33435-7
F\K^R'OLOG'E Kolle-Hetsch, kupm — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »B'kt<--io'o-gie<	3343S-7
PUMPARICE d ob "o ohr-njene. kupim. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Za srednio po tavc«.
33440 7
BLAGO 7A PID^AME
,-li iz<i;otovljene pdžam° kupim Ponudbe na ogx. cdd Jutra pod »Za ro. s poda <	33444 7
KUPIM
Ušeničnikove zbrane sPi se ter knjige Hrama in Modre ptice. Bež grad— 3-1	33450-7
ČEVLJE štrapacne ali gojzarje št. 43-44. kupim ali zame. njam Za gojzarje št. 41. Pojasnila v -parfumenji Venus. palača Bata.
33456-7 ŽENSKO OBLEKO rabljeno kupi'T. za pro. tivednost. Ponudbe na cgl. odd. Jutra Pod fr0 '2en«ka« 33461-7 ŠIVALNI STROJ I d-Coro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Boljša znam ka«	33463-7
RADtO samo nemške znamke— kur> m. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Raddo«
33465-7
GRAMOFON
in radioaparat. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jut-i pod 'Tud1. star modeU	33475-7
GOJZARJE dobro ohr ni ene, št. 42. kupim. Nas'crv v oglasnem o^d Jutra. 33474-7
KUPIM belo bemba^sto preli-| co ali -•pelgam.. Ponud 'oe na ogl odd. Jufa pod »Prei'cat 33U7-7
PLENICE kupim. Ponudbe ni ogl odd Jutra pod >P1en:-ce«	334187
OTROŠKE ČEVI.JE št. 26 in snežke št. 27 kupim. Naslov v oglas-ner, odd. Jutra.
33430-7 MOŠKI TELOVNIK
nov ali prav dobrn ohra njen. volnen, za srednjo postavo in damska voljeno jop;cn za večjo pitava, kuoim ali vzamem v zameno Naslov v ogl. odd. Jutra.
33379-7
GOSP. POMOČNICO
samostojno iščem k 3 osebam. Predstaviti se od pol 1. do 2. Naslov v ogl cdd. Jutra.
33399-1 a
SLUGA
za vsa dels dobi stalna službo. N i--'ov v oglasnem odd. Jutra.
33398-1a PRIDNO DEKLE,
riaj-ostoino. ki zna vsa gospod njska de/a in ku ho. š"em -a takoj. Več Po dogovo-u. Naslov v ogl. odd. Jutra.
33429 la
SLUŽKINJO
ali postrežneo takoj cp-ejmem. Naslov v og1. odd Jutri. 33431-la DTPL. MATEMATIK \ 7® višje razrsde sred-nj h šol ščem0 z.? takoj. Več ur tedensko. Naslov v ogl cdd. Ju tm.	33439-1a
MLAJŠE DFKLE pridno in pošteno. za pomoč v gospod'njstvu. sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
33452-la
POSTREŽNICO
snažno, zanesljivo, sred-ni 'h let. iščem za dve oseb' zi vsak den od 8. do 4. ure- Plača 501 l r. zajtrk in kosilo. B-ez kurjenja peči n vel ke ga pran'a. Naslov v cgl. odd Jutra. Zglasiti re od 9 do 12- aii od 6 do 8. ure	33455-1a
IZDELOVALCA ročnih vozičkov, samo-kolnic in stopničast h lestvic. :š'"ero. Ponudbe n? ogl. odd ,ut-a ood »Adriji*	33469 la
SOBARICO spretno in pošteno, takoj rprejm° v dobr0 in 'fino službn hotel — Bellevue Ljubljani.
33!62-la
NEHOVALCA
tovo nesi avto-obiia in vozača tov. avtomcb 'i— «čem0 Starost 40 do 50 let. Ponudbe r? ogl. odd. jutra ped
33468 la
OPREMLJ. SOBICO
v vzhodnem delu Ljub Uane ščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mnogo odsotna«
33416-23a DVA GOSPODA iščeta preprosto sobo.— Plačata na željo tudi s proti vredno6t jo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljeno«
33443-23a 2 POSESTNIKA iščeta sobo Po možnosti s pl nskim ali električ-niiT kuhalnkom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poeestn ka«
33411-23a PREPROSTO SOBICO s po ebn m vhodom za 2 oeb' išče p0 možnosti tudi k.isneje kjer | koli. plačam dobro in i točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Posebni vhod«	33471 -23a
r 'ffj&p
OPREMLJ. SOBO lepo odd-in v Kolezij-ski ul. 21 I mirn<' osebi z lastnim pe-;|am.
33432-23 DVA GOSPODA sprejirem na stanovanje s 15 decemb-om Naslov v ogl. odd. Jutra.
33454-23
ZAMENJAM
dvosobno preprosto rta. noTOnje v me-tu za eno sobno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »B;rez otrok <	3313021
STANOVANJE 2 sobno komfertno v šlški. zamenjam za ena ko aH tudi enos^bn0 — kjerkol'. Pcnudbe na o<rl. odd. Jut a -Lepo <■	33453-21
MLADA VDOVA
s pokojnno. samostojna želi spoznati pošte; eg.i drža\Tiega uslužbenca v sv.-ho žen tve. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Novo leto« 33433 25
STAVBNO PARCELO
Za enonadstropnico med žaliimi in SrinrUnsko .i. p-cdim. Ponudbe - ceno na cgl. odd. Jutra pod »Enonadstropn ca— 44«	33466-20


Umrl je v zavetišču sv. Jožefa gospod
MATIJA FONIŽ
preglednik fin. kontrole v pok.
Pogreb bo v sredo 13. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, 12. decembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
'. -^.-.-V r.:-: vj_... .vi-

ABSOLVENTKA
gimn-zije sprejme kakr šnokoli delo na dom.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ---Takoj
33401-3
PREPROSTO SOBICO
iščem. Plač.m v protivrednosti. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod š;-fro »Drv « 33446-23a '
PRAZNO SOBO lahko skromno, toda či ■ sto,, išče sa.r.ec z last- , nim snažnim poh 'tvo:n j in lastno poet-eribo. _ Ev. tudi s štsliln kom." — Ponudbe na og!. odd. •Jutra pod »Zdrav in so liden«.	33406-23a
PRAZNO SOBO š>em Za takoj. Ponudbe lia ogl. odd. Jutra | pod »Prazna sob.t.
33ii4-23a
PO IVA SE
Knajzl 2ivko. bivši ln-tendantski poročnik s siuzbo v Užioah ali i«je gova sestra And-eja. da pride v og! odd Jutra
33325 37
IZGUBILA SFRI 4 ključe na ob:-.čku 8. t. m od stc-ln ce do frančiškanov. Najditelj naj jih odda preti nagradi v ogl. odd. Ji" tra.
33400 6
PES
rjave barve s črnim gob čkom. ki sliši na ire Lumpi. se je izgubi".— Vrniti ga proti n.gradi Galjevca 174, Orel.
33383-37
IZGUBIL SEM
listnico na Ce-ti 800 !et Ljub!j. do Most. Pošte. ncga najditelja prosil:.. n;ij vrne vsaj li-t ne in osebno izkaznico na naslov: Lovrič Ljub.mir— Predovičeva 12.
33413-37
ZAPFSTNI GUMB
sem izgubi. Najditelja prosim naj m: ga vrne: Rimska n. 9-11. v-ata 16
33426 37
ČRNO TORBICO sem izgubila v tramvaju prof Mostair. Ob po! 4. Pošten najdteij naj jo odda prof nagradi na naslov tobačne karte — cigarete lahko takoj ob-drži	33447 37
PRED KONCERTOM sem lagubila usnjeno de nrrnico. Posten najditelj na.j .io odda na naslov: i'etr: An ca, Miklošičeva 7-L'I.
33448-37
OTROfK'. ROKAViCA
modra je bi!.a izgubljena od Franč šk. nske do Miklošičeve. Oddati Jo proti ž-aijen: na.srr .ii pri vratarju hotela S'.on.
33443 37
OSEBO ki je pobrala v soboto po "alarmu ob 8. uri zju traj na klopi v zaklonišču za Mestnim domom mojo aktovko. prosim, , da jo p-ot: nagradi vrne v uradu gasilcev v Mestnem domu.
33458 n
IZGUBIL SEM
sivo vo'neno rokavico — (pslčnik). levo, verjetno v tr-mv ju od Kolizeja do gostilne Ke-šič. Od-dnt' jo p-oti na<Tradi v slaščičarni Petr *ek.
33464 37
KINO MATICA	Itlci »d 22-41
Vroča kot plamen je ... CIGANSKA LJUBEZEN Attila Horbiger, Heitlemarie Hatheyer
Predstave ob: 15.30 in 18. uri
.iiuSO SLOtiA	Tei- 21-30
Prekrasen glasbeni film
TVOJE JE MOJE SRCE Benj. Gigh, Theo Lingen, Paul Kemp Predstave ob 16 m 18. un
KINO UNION	Telefon 22-21
Žena spada k možu!
GOSPA SILVELINA Heinrich George, Maria Tasiiady, Carla Rust, Paul Richter Predstave ob 16. in 18. uri 1
Zahvala Haa^p.^
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način poča,-stili spomin našega ljubljenega soproga in brala, gospoda
Sali Antena
inšpektorja drž. žel. v polioju
naša najprisrčnejša zahvala.
Enako se zahvaljujemo vsem za poklonjeno cvetje n vsem, ki ste nepozabnega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 12. decembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI


Najtoplejša
ZAHVALA
vsem, ki ste mi stali ob strani ali kakorkoli izkazali pomoč in • jj sočutje ob smrti mojega edinega fe, nepozabnega sina


vsem čč. sestram in posebno zahvalo č. sestri Ladisiavi, darovalcem prekrasnega cvetja, številnim prijateljem in znancem, ki ste ga spremil: na njegovi zadnji poti k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 14. decembra 1944 ob %8. uri v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 12. decembra 1944.
GLOBOKO ŽALUJOČA MAMA
VSEM,
KI STE LAJŠALI TRPLJENJE V BOLEZNI NAŠI PREDRAGI HČERKI, SESTRI, TETI IN SVAKINJI, GOSPEJ
MICIPERDA8
ROJ. URBANO
VSEM, KI STE JI POKLONILI KRASNO CVETJE IN KI STE DAROVALI V DOBRODELNE NAMENE IN VSEM. KI STE JO SPREMILI NA ZADNJI POTI, IZREKAMO NAŠO PRISRČNO ZAHVALO.
MAŠE ZADUŠNICE SE BODO BRALE 18. DECEMBRA T. L. OB 8. URI V FARNI CERKVI SV. PETRA IN OB 9. URI V
KAPELICI CERKVE MARIJINEGA OZNANJENJA.
LJUBLJANA, DNE 12. DECEMBRA 1944.
RODBINE:
FEKDAN — URBANC

m
Pl
G. Furtmiiller:
Kipec

Roman
Hana Erhart je povedala vsoto.
»To je bila moja začetna pleča,« je pojasnila takoj nato. »Pred tremi meseci md jo je zvišala za polovico.«
Helbing je namrščil obrvi in potrkal s svinčnikom ob zeleno prevlečeno mizo.
s-Zakaj vam je bila plača povišana?«
Hana se je nasmehnila.
»Miloistiva je zelo zahtevna, skoraj ves dan imam dela preko gjave. Kodrsnje, negovenie rok, obeko moram držati v redu, nakuoovot hodim, k šivilji, k modist-ki, šivati moram in tako dalfje.«
Kriminalist jo je pogledal.
»Kaj hočete reči s tem: in tako dalje? Izražajte se, prosim bolj natančno.«
Naslonil se je nazaj in ostro opazoval deikle. Hana je zardela ob njegovem pogledu.
»Ce želite, moram pač govoriti. Gospa Rothejeva je ze^ modema žena in navajena, da uporablja razna JepctUra sredstva. Vsega tega tu v bližini krepak ne dobim. Venomer se moram voziti na Dunaj, da ji prisikrbini vse, kar potrebuje.«
Helbing se je smehljal.
»A, da, tako — kakopak, to je nekaj
Schriftleiter «r» Urejuje: MIlan Zadnek —
drugega. Kakor je videti, ste popolna sobarica.«
Prikimala je.
»Da, sem. V gospodinjstvu imam le malo dela. Kadar pridejo gostje, moram pogri-njati mizo, pospravljati srebrnino in časih tudi streči pri mizi.«
»Kakor sem slišal, sta živela zakonca Rothejeva zelo družabno?« -e je vrneš i v zasliševanje Urban, ki je dotlej močiJ.
»Da, pogosto smo imeli goste. Navadno ob ponedeljkih in četrtikih.«
»Vesite, kdo so bili ti gostje?«
*Da, na pamet vem ves seznam naš:h gostov. Vedno sem pomagaila gospe, kadar je pisala vabila za večerne družbe.«
Naštela je dolgo vrsto imen, ki si jih je Urban zapisal. Po večini so bi i industrij ?i, nekaj veličin iz vrst znanstvenikov in dve pevki, ki sta že čLaif.j časa gostovali v državni operi.
»Skoraj sama znana imena,« je menil Urban.
Helbing se je nagnil nekoliko naprej.
»Ali ste sami? Imate sorodnike? Sestre in brate? Starše?«
»Starše imam. Sester in bratov nimam.«
»Tako, torej starše? Od česa živijo?«
»Oče ima majhno rento.«
»Je ta renta tolikšna, da zadostuje sa preživljanje?«
»N—ne — prav za prav ne,« je odgovorila zelo neoddiočno.
Fttr das Ronsnrtfom »Jntro« als Vertag - Za tbkaraarja: Fran Jena — Fiir den
Helbing si je pogodil čelo in pcglcdcil dskle. »Dobro premislite — uverjen sem, da se boste domislili.«
Hana se je nasmehnila z ljubkim smehljajem. ki je storil njen obraz še za'ši
»Ne spominjam se, gospod nadzornik. Imela sem danes mnogo dela. Morala sem pospraviti gospe Rothejevi obe veliki omari za obleko.« »Čemu je bilo to prav danes potrebno?« »Nekaj novih eb'ek ji bodo poslali,« je pojasnila, premagujoč neučakan vzdih, ki se ji ie izvil. ki ga Helbingu ni ušel.
»Tako? Hm---torej zato? In kje
je bila gospa Rothejeva ves ta čas?« »Mislim, da je bi'a v spreaemn;ci.* »Za to bom ze'* težko debil dokaze,* je Helbing mirno pripomnil. »Tako — hvala, zdaj lahko greste. Vendar bedite pripravljeni za nadaljnje zasliševanje«
»Še danes9 Tako trudna sem že.« je reka in za trenutek zaprla oči. »Ne. danes ne več,« je Urban odvrnii Hana je pozdravila in ^šla tako urno, kakor bi se bala. da jo bodo še zadržali s kakšnim vprašanjem in da ne bo mogla k počitku, ki ga je tako potrebna.
»Izsledki te?a 7as'išania po na žalost zeTo skromni.« je Urbfn malodušno pripomnil. »Res ne vidim da bi vse to le količkaj
osvetljevalo zadevo.«
konzorcij r-Tntra? kot Izda »ate!jat Stanko Virant — Hr »Narodna tiskarna A. O.« als Druckste!Ie — Za »Narodno tiskamo d. d.« kot InseratenteU verantwortUch - Za taseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič
»Torej jima nrjbrže pošiljate del ->voj2-ga zaslužka?«
»Da, kakopak, seveda jima pošiljam.«
»Aii go.-pa Rothejeva to ve?«
Hana je zannmrala nekaj, česar Helbing ni razumel.
»Kaj pravite? Opozori.] sem vas. da morate govoriti razločno ln r?zu>n"iv.-\ P -vejte torej, prosim, ali gos- a R<vh;-jsva ve, da po.ipi; a te sveje starše?«
Po komaj onnzncm prcmollai je odgovorile »Da. m'"!o^tiva ve.«
»Ali sie ji povedali že tedaj, ko ste nastopili službo?«
»Ne, to ne. ščl pozneje Jem govorila z njo o tem.«
»Kdaj je to bflo?«
»FrihKžno pr.-d tremi meseci. Gospa Rothejeva mi je nuto p>rv'išala clačo.«
Ws.rner Hebing j^ bobna! s prsti p > mizi. To je bi'o znamenje, da ie n egovo zan;manje dr^e.^lo vrhunec. »Seveda ste je biili za to zelo hvaležni?«
»Da, res. zeV> hvaležna,« je živahno pritrdila. »Pomislite samo, kolikšna pomoč je to bi'a za mo;e starše. Storila sem tudi vse, da bi bifa gospa zadovoljna z menoj.«
»Lahko si mislim,« je suho pripomnil. »Zdaj bi pa rad š s vedel, ali je b;la gospa Rothejeva danes popoldne d^rna?«
Hana je za hipec ponrslila. »Da, bila je doma--se pravi, prav
malo časa je bila z doma, a se je kmalu spet vrnila.«
Helbing je zmajaj z glavo.
-»To je nejasna iziava. Malo časa. Koliko časa naj bi to bilo?«
»Mislim, da ni bilo dalj kot eno. največ dve uri.«
»Ali veste, kje ie gospa Rothejeva bila?« je ted«j vprašaj Urban.
»Z gotovostjo res ne morem reči. Kolikor v m. je bila pri šivilj1.«
»Kako se piše la živil a?«
U*ban. ki je stenografira] z?.sl šr. a"js, jo je pogledal.
»To je znani modni salon .Hejga'.«
»A'i se je gospa Rcth?deva z avtom Ije.la na Dunaj?« je Helbing nadaljeval zasliševanje
»Ne, gospod nadzornik, gospa Rothejeva se je peljala z železnico. Saj ni tako da-
l€C c
»In kdaj se je vrnila?« Helb:ng je dvignil glavo in vrtajoče pogedal Hono.
Skomignila je z rameni.	_
»Ne vem natanko, a kakor sem ze w!a, zamudila se gotovo ni daij kakor največ
dve uri.«	«...
»Koliko časa je bila gospa Ro^heirya ze doma, ko se je zgodili umor, mislim, ko so zatulile alarmne sirene?«
»Tega ne vem, ker nisem pogledal]® uro.«