67. številka. Ljobljana, v sredo 22. marca 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan svečer, isim&i nedeljo in praznike, ter Telja po polti prejeman aa avitro-ogersks dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po :-$0 kr. za Četrt leta. — Za tuje delale toliko veC, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne »poSiljatve naročnine, se ne ozira. - Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vraCajo — Uredništvo in u pra vn 151 v o je na Kongresnem trga St. 12. Dpravn iltvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. fI«Mrloii Ml. 3-4. Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov. .Slovenec* je v silnem straha zaradi shoda kranjskih trgovcev in obrtnikov. Na deželi vre, zlasti v krajih, koder vsled cerkvene propagande propadata trgovina in obrtnost, in „Slovenec" ima torej obilo vzrokov, da se trese, saj nam shod ne poda samo slike o delovanju konsumnih društev in aploh klerikalne gospodarske organizacije, nego vstvari tudi samostojno or-ganizacjo trgovce v in obrtnikov, s katero se bode ta ta dva vele važna faktorja ubranila klerikalnih naklepov. .Slovenec" ne ve shodu in nameri kranjskih trgovcev in obrtnikov ničesar pametnega ugovarjati, zato pa nastavlja trgovcem in obrtni kom svoj revolver na prsa in jim grozi z bojem na življenje in smrt, ako se shoda udeleže. Te grožnje so samo dokaz klerikalne jeze, ker se je trgovski in obrtni stan začel naposled gibati in se braniti tistih, ki ga hočejo ubiti. „Slovenčevo" divjanje zavednih trgovcev ne bo oplašilo, nego jih mora Se vzpodbujati k resnemu delu. Ako bi krepka organizacija trgovcev in obrtnikov ne obetala sadu, ako bi od nje ne bilo pričakovati izdatne obrambe trgovskih in obrtnih interesov, ali bi se je klerikalci tako bali, da se strahu kar tresejo? Gotovo ne! Katoliški revolver, grožnja, da poj de ves cerkveni aparat v boj proti trgovcem in obrtnikom, ako nevpognejo svoje glave pod klerikalni jarem, kaženajbolje, kako dobro spoznavajo klerikalci pomen trgovske in obrtne organizacije, kako uvidevajo, da ta organizacija omeji njihovo pogubno poče nj a nje na gospodarskem polju in mu narodi tudi konec. V „Slovenčevi" ponedeljski notici proti shodu trgovcev in obrtnikov se naglasa, da je klerikalna organizacija osnovana na zakoniti podlagi, in se zato le osmeši, kdor LISTEK. Slovensko gledališče. Prešernov večer dne 20. t. I. Predstavo v ponedeljek zvečer je priredila intendanca slovenskega gledališča v korist Prešernovemu spomeniku, ki ga bodo postavili v Ljubljani prvaku slovenskih pesnikov. To je jako častno za vodstvo slovenskega gledališča! Prva točka vzporeda, ki je obs ezal razen te in zadnje točke zgolj naših književnikov in skladateljev proizvode, ki so jih ustvarili v proslavo imena velikana Prešerna,je bila overtura k Foersterjevi operi „Gorenjski slavce k". Vojaški orkester je igral pod veščim vodstvom g. kapelnika Beniška to prelepo, bogato in-Štrumentirano, življenja kipečo skladbo jako točno in izrazovito ter je zbudil mej poslušalstvom mnogo glasnega priznanja. Potem so igrali Josipa Stritarja dramatiško pesem .Prešernov god v Eliziju". Zdravega, pristno „ribniškega" humorja polna Stritarjeva pesem je dosegla Sele na odru — lepo uprizorjena in igrana — polno veljavo. Možje, ki so temeljni kameni naši kulturni zgodovini, so stali in kliče oblastvo proti nji na pomoč, češ, osrednja vlada ji je naklonjena, kar kaže izdaten dar 2000 gld. „Gospodarski zvezi-. Na to .Slovenčevo" trditev je treba nekoliko odgovora. Trgovci in obrtniki hočejo pač, naj se zakon o pridobitvenih zadrugah premeni tako, da se ne bodo njegove pomankljivosti mogle več tako izkoriščati, kakor sedaj. To zahteva tudi ogromna večina poslanske zbornice in mej drugimi zahtevajo tudi nemški krščanski socijalisti, ki so v državnem zboru na polna usta priznali, da je tista socijalna struja, ki stvarja konsumna društva, naravnost komunistična in protimonar-hična in da se ž njo ubija steber socijalnoga reda in monarhije. Tako premembo zakona zahtevajo trgovci in obrtniki in ker jej je naklonjena velika večina parlamenta, se prej ali slej tudi doseže. Dokler pa se to ne zgodi, zahtevajo trgovci in obrtniki, da vlada stori svojo dolžnost innedopušča več tistega sistematičnega kršenja sedaj veljavnega zakona, kakršno je navadno pri vseh konsumnih društvih. Pri nas je doslej vlada dovoljevala konsumuim društvom, da so počenjala, kar so hotela, in je bila gluha in slepa za vse pritožbe. V tem oziru zahtevajo trgovci in obrtniki, da vlada izpolnjuje svojo dolžnost, a Če tega ne bo hotela storiti, jo bode trgovska in obrtna organizacija znala k temu prisiliti. „Slovenac" se sklicuje na vladno podporo „Gospodarski zvezi"*, češ, to je dokaz, da vlada spoznava dobri upliv klerikalne organizacije na Kranjskem in da odobrava njeno delovanje. Ministerstvo je res dovolilo „Gospodarski zvezi" 2000 gld. podpore, a dovolilo jo je, ne da bi bilo poučeno o delovanju „Gospodarske zveze".. Pr> dovoljevanja državnih podpor je — in naj se gre za še tako malenkostne svote — vedno na vada, d a zahteva ministerstvood pristojne deželne vlade, naj o do Učnem društvu, ki prosi podpore, poroča, ali govorili pred nami. Videli smo Prešerna (g I n e m a n n) in slavne može, ki so mu prišli častitat za god: Vodnika (g. Ve-rovšek), Trubarja (g. Housa), Cojza (g. Danilo), Linharta (g. F ed y o zko\v s k i), čopa (g. Deyl), Kopitarja (gosp. Orehek) in Metelka (g. Lovšina^ A klanjat, so se mu prišli tudi prvaki drugih narodov: Goethe (g. P o lasek), Homer (g. Puši in Potr arka (g Mihajlo vi 5), Vodnik — oče slovenske pesmi — je imel prvi besedo. Potem so stopali k Prešernu drugi in mu častitali v duhovitih in dov-tipnih besedah. Prav razposajeno so jo potlej rezali častiti naši možje ob dobrem „dolenjcu" in klobasah v „nebeski slavi". Zabavali so se izborno, in ž njimi se je zabavalo tudi občinstvo, ki se je prav srčno smejalo neprisiljenemu Stritarjevemu humorju. Eno napako ima pa venderle ta njegova pesem — prekratka je! Gg. igralci, ki so imeli izborne maske, (maskiral jih je g. Ilousa), so imenitno pogodili in izvršili svoje uloge. Ugajali so nam vsi, zlasti pa gg. Inemann in Lovšin. Ko je pala zavesa, je občinstvo navdušeno in dolgotrajno ploskalo. Gosp. Nolli je potem zapel tri samospeve, ki so zloženi na Prešernove besede. Pel je s čutom, s svežim in krepkim glasom Kamila Maska „Nezakonsko mater44 in „Kam?« ter Fr. S Vilharjevega je podpore vredno ali ne. V slučaju „Gospodarske zveze" pa se to ni zgodilo, kranjska deželna vlada ni bila nič vprašana. Klerikalni poslanci so najbrž slutili, da dež. vlada kraj najboljše volje ne bo mogla o „Gospodarski zvezi" ugodno poročati, in so preprečili, da se je vlada vprašala. Ministerstvo je s to podporo storilo veliko napako. Kako pride vlada do tega, da z državnimi sredstvi podpira društva, katera delajo na pogin trgovinstva in obrtnosti ? Kranjski trgovci in obrtniki protestujejo z vso odločnostjo proti temu, toliko bolj, ker je .Gospodarska zveza" v najnovejšem času začela sama kupčevati z umetnimi gnojili, kar je v direktnem nasprotju z njenimi pravili. V očigled takim nečuvenim razmeram, v očigled takemu sistematičnemu kršenju veljavnih zakonov ne preostaja trgovcem druga pot, kakor da se združijo v krepko falango v obrambo svoje eksistence in v ohranitev prepotrebnega trgovskega in obrtnega stanu na Kranjskem. Torej na shod dne 8. aprila vsi kakor jeden mož, in zmagala bode poštena in pravična stvar! Učiteljske želje. Slovensko učiteljsko društvo v Ljub Ijani je deželnemu odboru predložilo peticijo, s katero opozarja deželni zbor hvaležno priznavajoč, kar je storil za učite.ljstv>, na one nedostatke v pravnih razmerah kranjskega učit eljstva, spričo katerih trpi učiteljski strm krivico, in katerih o Iprava bi ne provzročila deželi naši nepremagljivih denarnih žrtev. Razmere, ki so nujno potrebne prenaredbe, so po tej peticiji naslednje : I. Petletnice. Delovanju učiteljstva in njegovemu ugledu popolnoma neprimerne so petletnice. Po dosedaj veljavnih določbah „M omar j a". Petje je spremljal na klavirju g Benišek. Dramatični prizor iz Prešernovega življenja „Prešeren v gostilni ,Pri zlatem grozdu1 ki gaje spisal Anton Aškerc, se vrši leta 1847. in ni nikaka prigodna pesem, nego je resno delo, polno sarkazna in ironije, ki ima stalno literarno vrednost. Aškerc ga je spisal, da pokaže razliko mej pesnikom in človekom. Izletniki, filisterska meščanska družba, se vrne s Šmarne gore ter krene mej potoma v go-stilnico „Pri zlatem grozdu", da se okrepča in počije od pota. Na mizi leže „Novice" in „čebelica*, in ko jim prinese krčmar Prešernove pesmi, ki so tedaj izšle, se začne družba razgovarjati o pesnikih in seveda tudi o Prešernu, ki baš tedaj vstopi v drago sobo in kjer neopazen posluša to zabavljanje in kritiko vanje. „Kaj prav za prav so vsi pesniki?" vpraša kontrolor Strah (g. V e r o v š e k) in odgovarja sam: „Ljudje ko mi! Nič več in pa nič manj!" A meščan Uličar (g. Orehek) in literat Črv (g. Danilo) povesta še več, to namreč, da so vsi pesniki — pijanci, in pijanec je tudi naš Prešeren, pijanec in zaljubljenec — nič več in pa nič manj! „1, v čem se razločujejo od nas? Lepo vas prosim, v čem, povejte v čem?1* Prešeren ni mogel dlje mirno poslu- so odmerjene po 40 gld , to je mesečno p° 3 gld. 33'/s kr. Po petletnem delovanju, ki mora biti v popolno zadovoljstvo predstojnikov, se pripozna učitelju in učiteljici 3 gld. 331 , kr. več plače kakor prej I Znano je, da vsak uslužbenec, bodisi katerega koli stanu, avanzuje v teku petih let gotovo za več nego za 40 gld. Celo vsakemu rokodelskemu pomočniku se izboljša plača v teku petih let gotovo za večji znesek kakor kranjskemu učiteljstvu. V nobenem razmerju pa niso učiteljske petletnice z onimi državnih uradnikov XI., X in IX. plačilnega razreda. Visoki deželni zbor bi izvršil le svojo sveto dolžnost, da pripozna kranjskemu učiteljstvu. katerega uspešno delavnost pripozna-vajo vselej in povsod petletnice po sto goldinarjev. II. Aktivitetne doklade. Po regulaciji uradniških plač je razlika med plačami učiteljstva in med plačami državnih uradnikov XI, X. in IX. plačilnega razreda še večja nego je bila prej. Ob boljših uradniških plačah se je po nekaterih krajih dvignila tudi draginja, ki jo čuti zlasti učitelj-stvo jako bridko in ki pritiska nanj z neprebitno silo. Ker stremi in z vsemi silami deluje vse avstrijsko učiteljstvo na to, da se njegove plače vzporedijo plačam državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda in da se vsaj deloma paralelizujejo dohodki učiteljstva, z onimi državnih uslužbencev zadnjih treh plačilnih razredov do časa, ko bodo tudi plače vsega avstrijskega učiteljska urejene enako plačam državnih uradnikov že večkrat imenovanih treh plačilnih razredov, naj dovoli visoki deželni zbor Štajerski vsemu kranjskemu učiteljstvu aktivitetne doklade po sto goldinarjev na leto. III. Pokojninski zakon. V vis. dež. zbornici se je že poudarjala potreba pre-uredbe pokojninskega zakona. Njegova določila prejemkov vdov in sirot so tako malenkostna, da nikakor ne zadostujejo v sati . . Vstopi s kozarcem vina v roki iz druge sobe. Ironičen posmeh se mu giblje na ustnih. Govori krepko in gladko s sarkastičnim akcentom: Vi iščete razlike tam mej nami, kjer prav za prav razlike nI nikake! In to je pač nesporazumljcnje, izvirajoče iz nejasnih pojmov ! Ljudje smo vsi. — — — — — — — . In ker sem človek, nič mi ni tuje, kar človeško jo! In kje razlika hila bi med nami? Hazlika y\ prijatelji, pa kakšna? Ko vi izpili ste polirek zadnji iz kupice, ki zove se življenje, povezne smrt to prazno kupico — in nihče več no vpraSa, kaj ste pili, s čim bila je napolnjena posoda . . . A mi „poetjo" in umetniki mi pa smo norci preod kritosrčn i. Mi vso povemo, kaj smo kdaj užili, mi vse povemo, kaj smo pretrpeli! Življenje svoje vlivamo mi v pesmi . ... In radovednim soljudem v zabavo in pa spomin pikanten za seboj zanamcem in rojakom svojim ljubim zapuščamo mi norci, mi poetje, ^zaljubljenci" in pa , . . in pa „pijanci" to srco svoje v poezijah svojih! Vi modrijani sto, a mi smo norci! In to razlika jo mod nami vsa--— — (Konec prih.) \ pokritje najnujnejših življenskih potreb vdovljene učiteljeve žene in nje .«tr.'k In tu je tltba odporni ei. kar efeii visoki deželni ribot najl .?.|e s tem, da .1-1. či /i pokojnino vdov eksistenčni minimum 50O gld. in za vsakega otr« ka po 100 gld, ali če uredi p. k.jninski /ak« n. ki določa pr.-j.mke vdov in sirot. enak.. .1. : >:il<«m pokojni* skega Mkmm U državnih uradnikov vdove m sirot'" XI. X in IX plačilnega razreda l*akisto krivična so določila pokojninskega Bakom aa učitelje. Po taOI /akonu se odmerja pokojnina od pet do pet let, tako da ne štejejo na pr. onemu, ki služi 39 let vseh 39 let, temveč le 88 let — ostala štiri leta ne veljajo nič' To je oči-vidna krivioa, ki jo je treba poravnati s tem, da bodo veljala pri odmerjanju pokojnine vsa leta. Pravično in temeljito rešitev pokojninskega zakona priporoča podpisano društvo poaabttO toplo visokemu deželnemu zboru, ker ne bo ž njim zagotovljena učiteljstvu samo dostojnejša mirovina, temveč mu b<> pridobila večjo veljavo in večji ugled v socijalnem življenju. IV. Službena doba. Štiridesetletno službeno dobo naj skrči visoki deželni zbor na petintrideset let. Učiteljevanja ni nikakor primerjati s poslom drugih s'anov, ki zavzemajo v socijalnem oziru isto ali enako stopnjo. Učitelj mora dan za dnevom prebiti v zaduhli, z otroci natlačeni sobi, v pokvarjenem, nezdravem zraku. Da deluje uspešno, mora napenjati vse svoje duševne in telesne sile do skrajne meje ves čas svojega službovanja. Prebiti mora mnogo žaljenja in nasprotovanja od šoli neprijaznih starišev, a prebiti mu je tudi mnogo jeze spričo početja pokvarjenih otrok. V vedni skrbi je, da ustreza mnogobrojnim zahtevam, ki jih stavijo nanj šolske oblasti in šolski predstojniki. Vrhu tega pa se mora boriti za svoj in svojcev obstanek. Tako naporno delovanje povzroča nervoznost in iz nje izvirajoče bolezni V razvedrilo nima ni sredstev ni časa. ker mora po pouku porabljati čas bodisi v popravljanje nalog, bodisi v pisanje uradnih spisov, bodisi v druga opravila, ki mu donašajo kaj postranskega zaslužka. Državna uprava je že davno pripoznala težavo učiteljskega službovanja in zato je c. kr. profesorjem odmerila le tridesetletno službovanje. Ako je torej temu stanu dovoljen pokoj po tridesetih letih, ga zasluži izvestno tudi ljudsko šolsko učiteljstvo. Saj je proti vsi logiki, da delaj delavec ob slabi plači težje delo kakor drugi ob boljši plači in lažjem poslu, in pamet sama mora razsoditi, da je ljudskošolaki učitelj potreben prej počitka nego kdo drugi, saj ni stanu, ki bi moral pri izvrševanju svojih dolžnosti pre biti toliko truda in toliko odgovornosti kakor ljudskošolsko učiteljstvo. Pa če vse to nič ne velja — huma-niteta se mora temu protiviti, da si mora osivel, od službenega napora izmučen učitelj, ki je daroval vse svoje duševne in telesne sile povzdigi šolstva in s tem blaginji domovine, še v visoki starosti služiti vsakdanji kruh s težkim delom, da ne sme biti deležen tolikanj potrebnega in zasluženega počitka. Visoki deželni zbor! Statistika nam kaže, da je umrljivost med učiteljstvom izmed vseh stanov največja, in jako nizki so odstotki onih, ki so deležni počitka na večer svojega življenja Kranjsko učiteljstvo službuje danes s prepričanjem, da malokdo doživi dobo, ko sme in more v pokoj, zakaj naporno in utrudljivo delo mu ne da učakati one starosti, ki jo mora vsak doseči, ako hoče imeti štiridesetletno števnih let za seboj. Zavest pa, da se mora človek enakomerno truditi do zadnjega zdihljeja in da mu ni pričakovati mirnih in vsaj deloma brezskrbnih dni, ne veča veselja do učiteljskega stanu. V. Leta provizoriškega službovanja. Tudi to je nedostatek v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva, da mu ne uštevajo let provizoriškega službovanja v službeni Čas. Ta določba je popolnoma neutemeljena in docela krivična Zrelostno spričevalo prizna kandidatu in kandidatinji popolno usposobljenost, samostojno opravljati učiteljevanje. Na podlagi tega izpričevala imenujejo c. kr. okr. šolski sveti kandidate in kandidatinje učiteljem in učiteljicam — ne kakim učitelj- skim praktikantom in praktikantinjam. Oboji izvršujejo posel mnogokrat samostojno na jednorazrednicah v polno zadovoljnost svojih nadzornikov. In to dobo provizoriškega službovanja morajo dati učitelji in Učiteljice povrhu itak neizmerno dolgi šti ri-desetletni službeni dobi, da služijo v najugodnejšem slučaju dvainštirideset let, ako hočejo uživati celo pokojnino ! St bridkejše pa občutijo to naredbo oni, ki so delali drugo izkušnjo še pred uvedbo novega ljudskošolskega zakona I dne 23 vel. travrm I8B& I, drž. zak št 48 Tem M ni takrat mudilo k usposobljenost nemu izpitu, ker niso imeli takrat niti kot definitivni učitelji pravice do pokojnine. Poleg tega pa so tedanje izpraševalne komisije pošiljale čestokrat učitelje, ki so se oglasili k izkušnji, domov, ne da bi jih bile izprašale. In sicer se je to zgodilo, kadar se ni i'glasilo zadostno število kandidatov. To trditev bi lahko podprli z imeni še sedaj službujočih učiteljev. Ako je v tedanjih Časih napravil učitelj iz oddaljenega kraja pot v Ljubljano, in to ne da bi bil napravil izkušnjo, je moral zaradi znanih tedanjih gmotnih razmer odložiti zopetno potovanje za več let, da si je mej tem časom s stradanjem privarčeval potrebno potnino. Na ta način so izgubili po 7—10 in več službenih let in sedaj morajo brez lastne krivde toliko dlje služiti, da so deležni cele pokojnine. Prav je sicer, da se zahteva od učitelja (oziroma učiteljice) izkušnja učiteljske usposobljenosti, to pa le zato, da ne pusti v nemar svojih nadaljnjih študij, pač pa tla se izobražuje in doseže večjo stopnjo omike in si pridobi več znanja. Nikakor se pa ne sme misliti, da je učiteljevo delovanje zaradi druge izkušnje plodonomejše kakor pred njo; razloček je le ta, da si je pridobil v daljšem službovanju več prakse. Ker ne napravlja druga izkušnja učitelja sposobnejšega za učiteljevanje, je ta za šolstvo kot tako brez pomena in ne pride v poštev. Krivično je torej, da se leta pred usposobljenostnim izpitom ne štejejo v službeni čas. Ako je pa visoki deželni zbor mnenja, da je ravno ta določba oni motor, ki sili učiteljstvo, da ne zanemarja svojega na-obraževanja, naj jo vsaj v toliko izpremeni, da se v službeni čas ne štejejo samo ona ieta. ki jih je preslužil«. drugega izpita po dveletnem služb ovan, : -eda bi se zato zadostno opravičilo. VI. Vojaška leta. Baz n tega je okrajšano učiteljstvo v primeri z uradniškim stanom tudi v tem, da se mu ne vštevajo v službeni čas aktivna vojaška leta. Na Kranjskem je do dvajset takih učiteljev, ki so služili tri leta pri vojakih in nekaj mej njimi se je udeležilo tudi okupacije Bosne. Kandidat, ki ga je usoda iztrgala iz študij za tri leta ter ga uvrstila mej vojake, je prišel na službovanje tri leta kasneje kakor njegovi bivši tovariši, ki so sedaj v vsaki zadevi za tri leta pred njim. To je posebno čutno sedaj, ko je uveden Status. Oni, ki niso bili vojaki, prejemajo tri leta prej višjo plačo kakor oni, ki so zakrivili samo to, da so imeli krepko telo in zdrave ude, ter da so se morali mučiti za dom in cesarja v vojaški suknji. Ako uživajo državni uradniki to dobroto, da jim vštevajo vojaška leta v službeni čas, gre to po vsi pravici tudi učiteljstvu. Povsem neopravičen je argument, s katerim se je do sedaj odbijala ta zahteva učiteljstva, češ, da je dotičnik sam kriv, da ni izvršil pred dvajsetim letom svojih študij. Saj je znano, da nismo imeli in tudi še sedaj nimamo tako razvitega šolstva, da bi imela vsaka vas svojo šolo, ter da bo marsikaterega nadarjenega dečka poslali v šolo šele z 10.—12. letom, ker so Šele takrat slučajno zapazili njegov talent. Da je torej pričel dotičnik svoje študije kasneje kakor drugi, ni njegova krivda, pač pa so bile temu vzrok neugodne krajevne šolske razmere. _ v I Jiililjanl, 22. marca. Vojna proti Lippertu. Nemški nacijonalci na Češkem so začeli novo vojno proti Lippertu. kateri se je radi znanih hujskanj Wolfovcev povsem odtegnil političnemu življenju. Lippert je izdelal svoj čas načrt jezikovnega zakona, radi katerega so ga nacijonalci v svojih časopisih, na shodih in končno tudi osebno toliko časa napadali, da je odložil nameat-niško mesto deželnega maršala za Češko ter je odložil tudi svoj državnozborski mandat. Ker pa ima Lippert kot nadarjen mož širokega obzorja vzlic vsemu še vedno velik ugled, je bil povabljen na sejo nemških zaupnih mož, ki sestavljali program nemških zahtev za češko. Lippert je uplival spravljivo ter je baje obvestil vlado o zahtevah čeških Nemcev. S tem je postal — pravita „Bohemia" in „Ostdeutsohe Rund sehau" — izdajalec! Zato zahteva \Volf, da ■ Lippertom noben pošten Nemec več ne občuje, in da se ga izključi iz vseh društev ... In čemu vse to besno sovraštvo? Wolf se menda boji, da bi vlada v svojem jezikovnem zakonu uvažila nemške zahteve ter s tem naredila konec obstrukciji! Brez obstrukeije pa se bo \Volfova slava in moč razpuhtela v nič kakor megla, ko posije na-njo solnce' Trozveza v francoski luči. Pariški „K vel ne men t" je prinesel o tro zvezi znamenit Članek, kateri je vele-ugledni „Memorial Diplomati«[Ue" ponatisnil v celem obsegu, kar je baje posebnega po mena. V članku, ki je baje sad pomenka z visoko stoječo politično osebo v Avstriji, se naglasa, da so pridobili avstrijski Slovani v isti meri na ugledu in uplivu, v ka-koršni so Nemci upliv in ugled izgubili. Na Ogerskem še cenijo trozvezo, toda ogerski upliv na zunanjo politiko celotno države je vsled naraščajoče moči Slovanov, zlasti Čehov, jako majhen. Okoli 24 milijonom Slovanov stoji 1(J' j milijona drugih narodov v Avstriji nasproti. Slovani so nasprotniki, Nemci in Madjari pa bolj ali manj zanesljivi pristaši tr zveze. „Veliki bataljoni" stoje* torej na strani Slovanov. Pri tem morajo Ogri še pomisliti, da imajo v svojem kraljestvu mnogo Slovanov, katerih število in upliv raste .... Trozveza — tako konča članek — bode torej svoje življenje končala v temi in le malo jih bo jokalo za njo, ki je napravila v resnici več praznega hrupa kot istinite koristi. „Miinchener Allge-raeine Zeitung" trdi vsled tega članka, da kopljejo Francozi in Čehi po skupnem načrtu trozvezi grob, ter obžaluje, da ne nastopi proti temu vlada in njeno časopisje. Bodoči conclave. Vsled težke bolezni papeža Leona XIII. bavijo se razni časopisi že z vprašanjem, kdo bode bodoči papež, in imenujejo se imena najrazličnejših kardinalov, celo takih, ki so že dolgo mrtvi. Večina dobro informiranih listov je složna v tem, da prinese bodoči conclave veliko iznenađenje, kajti izmej vseh kandidatov za papeško mesto nima nihče posebnih šans. Conclava se udeleži k večjemu 50 kardinalov. 14 kardinalskih mest je izpraznjenih in vzpričo papeževe bolezni ni verjetno, da bi se mogel konzistorij še kdaj sniti. Vesti o neki zaroti kardinalov so navadna izmišljotina. „De Cesare" piše, da bo naslednik Leonov go tovo Italijan, in da se bo vršil conclave nedvomno v Rimu Misliti na tujega papeža, ali celo na Američana, je nespametno. Jedini ameriški kardinal je spisal o „poslaništvu Kristusa" knjigo, radi katere pride pred cerkvene sodnike. Sicer pa tudi mej tujimi kardinali ni nobenega izrednega duha; vsi kardinali so srednje nadarjeni. Najpodjet-nejša je francoska skupina, toda glede republike nejedina. Francoski kardinali bodo volili Rarnpol lo , avstro-ogerski Serafina Vannutellija, kateremu so naklonjeni tudi nemški kardinali. Jezujitje so za Ram pollo, eventuvalno za G o 11 i j a ali S v a m p o. Ta štiri imena se imenujejo največkrat. Položaj na Filipinih. Amerikancem se godi slabo. Niti tega ne vedo kolika je nasprotna vojska, kakšne načrte ima in od kod dobiva provijant. Aguinaldo se izogiblje vsaki večji bitki na odprtem polji ter le z manjšimi napadi škoduje Amerikancem, katerih velike čete silno veljajo. Američanski konzul je izjavil, da pač ne upa doživeti konca sedanje vojne. Insurgentje spreminjajo svoje stališče vsak čas. Ameriški generali sodijo, da je ustašev 20—100 000 mož, ki imajo izvrstno orožje ter rabijo brezdirani smodnik. Zarote domačinov so na dnevnem redu; Američani ne zaupajo nikomur več. Vse Filipine so podobne sodu smodnika, okoli katerega gori. Američani so torej jako nervozni. Nasprotniki aneksije filipinskih otokov sila napa* dajo Mac Ki nI ey a in njega vlado. Vse kaže, da se bo Amerikancem na Filipinih godilo kakor Špancem na Kubi, da bodo imeli le velikanske denarne in človeške žrtve, a vspeha nobenega I Dnevne vesti V Ljubljani. 22. marca. — Osebne vesti. Sodni pristav v Trstu g. J. T Gentil i je imenovan sodnim tajnikom istotam. Sodni tajnik v Pulju g. Viktor Devetak je premeščen v Gorico, avskultant g. Jurij Corazza pa je ime novan sodnim pristavom v Buzetu. — Cerkovnik v Kranju g. Fran Gabri«'- jes dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanj.'. — Občinski svet ima v četrtek, dn« 23 marca t I. ob pet ih popolu«lne v mestni dvorani svojo i/redno sejo. Dnevni red: I. Prt-dsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Fin. odseka poročila : o račainskih sklepih mestne hranilnice ljubljanske za I. 1898 ; o zadnji škontraciji mestne blagajnice; o nasvetu mostnega magistrata, da se naj pri loterij skem posojilu nabrana specijalna reserva porabi za napravo nekaterih novih in za popravo nekaterih starih trotoarjev; o ponudbi vrtnarja Janeza \Viderja za odkup nekoliko sveta pod Tivolijom; o ponudbi stavbne tvrdke Faleschini in Sobttppler gle«le odkopastavhišča ob Hlehveisovi cesti, event. ob podaljšanih Nunskih ulicah; o prošnji »podpornega društva za uboge prav nike na Dunaju" za podporo; o prošnji „Slov. tesarskega in zidarskega društva v Ljubljani" za podporo. IV. Stavbnega odseka poročilo: o zadevi naprave rampe mesto sedanjih stopnjio pred Tivolskim gra dom V. Šolskega odseka poročili: o nakupu kmetijskih orodij, modelov za mestne ljudske šole; o nakupu stenskih zemljevidov „Evrope u in „Zemlje v polutah" za mestne ljudske šole; t) porabi dotacije za božičnico na mestnem otroškem vrtcu. VI. Kuratorija mestne višje dekliške šole poročilo o porabi dotacij te šole v letu 1898. VII. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo: o zakupnih uspehih v 1. 1898 VIII. Finančnega odseka poročili: o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podporo; o mestne hranilnice vlogi glede znižanja obrestne mere za hi-potečna in občinska posojila. IX. Regulač nega odseka poročila: o odstopu javnega sveta, kateri je vsled nove zgradbe pridobila Otmar Bambergova hiša; o odstopu javnega sveta, kateri ju vsled nove zgradbe pridobila Klementine Pauerjeve hiša na Sv. Petra nasipu; o ponudbi Josipine Ronner-jeve za odkup njene male hiše na Emonski cesti; o por udbi Marije in Avgusta Erzin za odkap njune njive v katastralni občini Spodnja Šiška; o prošnji J. C. Roegerja za povišanje priznane odkupnine; o ponudbi Antona Bizjaka za odkup sveta za cesto v Vodmatu; o ponudbi Vincenca Hanselna za odkup njegove hiše v Kolodvorskih ulicah; o ponudbi Antona Požlepa za odkup njegove hiše v Kornenskega ulicah. — Novi reformator slovenskega gledališča. Haberaus papam — zaklicali smo, prebravši zadnje tri dopise o slovenskem gledališču v „EdinostiM. Imamo ga — hvala Bogu — novega voditelja slovenskega gledališča, v literaturi in glasbi izučenega ter estetisko silno izobraženega dramaturga, ki je poklican, pokazati narodu slovenskemu pot do višje izobrazbe in omike. — In kdo je ta nepoznati mož, čegar luč je tako dolgo brlela pod polovnikom ? Nihče drugi kakor gospod Ivan Križ. — Kdo je to, bi vprašal jeden ali drugi. Pa kaj osoba! Poslušajmo raji njegove modre nasvete. Gospod Križ je namreč nasprotnik slovenske opere in zahteva, da se popolnem odpravi in namesto nje goji jedino-le drama, v prvi vrsti slovenska, potem pa druga slovanska. — V ■drami morajo pa sodelovati samo takoime-novane domače moči, če prav pred praznimi hišami. Saj ni treba konkurirati z nemškim podjetnikom. Prava škoda, če se prežene slovensko občinstvo v nemško gledališče! Dozdanji intendanti so sicer ustvarili stalno slovensko opero, ki se lahko meri z večjimi provincijal ni i ni opernimi gledališči, toda kaj pomaga, če so zgolj nevedneži in estetisko neizobraženi diletantje, kojim je vodstvo gledališča le zabava in šport! Da bi bili ti gospodje intendanti imeli vsaj polovico toliko možgan, kakor jih ima gospod Ivan Križ, pa bi bilo vse dobro. Prav vam je! Namesto da ste žrtvovali toliko časa in denarja, namesto da ste se mučili leta in leta, raji bi bili prepustili vse delo razumnikom in estetisko izobraženim literatom. Vidite, kako se vam sedaj plačuje t Prihranili bi ti v zahvalo ljubeznivi kompliment, Ja nič ne veste, da ste neizobraženci, in da je bilo vaše večletno, takozvano rodoljubno delovanje le Sport in gledališču v pogubo. Vse kar ste doslej storili je le kosmato barbarstvo. Zato bode pa v znamenji idej gospoda Ivana Križa napočila že v bodoči sezAni nova era estetiškega preporoda slovenskega gledališkega občinstva. Toraj na svidenje! — Domači igralci in igralke prirede v nedeljo, 20. t. m. izvanredno predstavo na korist gospo Danilovi, gdč. SI a v č e v i, gdč. Ogrinčevi in gg. Danilu, Vero všk u in Lovšinu. Igrala s« bo prvič velezanimiva narodna igra v p«4ih dejanjih jz burnega časa kmetskih krvavih uporov Jeta 1673. „Za pravdo in srce", katero je spisal Anton Medved in priobčil v „Domu in Svetu". Dejanje se vrši na gradu Raki in v okoli- i ter nastopijo historične osebe, kot so Barbara pl. Bela, grajščakinja na Raki in njen sin Krazern, Janez Krstnik Valvazor, grajščak na Turnu in v Krškem, Štefan Gregorjaneo, grajščak v Mokrioah in Krištof Ložan, grajščak na Belniku. Medvedova drama ima celo vrsto jako dramatičnih prizorov ter poetičnih mest ter bode zategadelj gotovo privabila čim največ občinstva. Naši domači igralci 80 zaslužili, da se jim izkaže zahvalnost. — Planinskega društva" večer. V petek, 24 t. m, priredi .Slovensko planinsko društvo" zadnji družbinski večer v tekoči zimski sezoni. Lokal: restavracija v „Narodnem domu" na desno. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na vzporedu je predavanje gosp. kontrolorja Antona Trstenjaka: „Na najvišjih planinah" in pa gosp. prof. Frančiška Le v ca: „Kako sem hodil pred 22 leti na Krn." Za zabavni del večera skrbel bo oktet pevskega društva „Slavec". K temu večeru, na katerem se bo tudi razgovarjalo o izletih, katere namerava prirediti „Planinsko društvo", vabljeni so društveniki in prijatelji društva kot dobro došli gostje. — Trgovci in konsumna društva. .Slovenec" je pisal v ponedeljek, da bo za poštene trgovce tudi zanaprej dovolj dela in zaslužka, ako se oklenejo klerikalne organizacije. Lepo ilustracijo te trditve je dobiti v Dobrepoljah. Ondotna trgovca Š. in B. sta se bila oklenila klerikalne organizacije, upajoč, da jima duhovščina pusti tudi zanaprej dela in zaslužka. A prevarila sta se. Klerikalna organizacija ju je vzlic temu uničila, in da si nista poprej s trudom in delom nekaj prištedila, bi bila danes na beraški palici. Mislimo, da je ta fakt zadosten odgovor .Slovencu". — Sličica iz konsumnega društva. Od nekod se nam piše: Voditelj necega konsumnega društva, ki je — kakor bodi mimogrede omenjeno — duhovnik, zvabil je v pivnico omenjenega društva priletne stariše lepega dekleta. Ko jih je zadostno opijanil, smuknil je tihoma in polagoma, kakor pravi narodna pesem, v kočo, kjer je bilo dekle samo doma. Ker je dekle čakalo na svoje roditelje, bila so vrata odprta, tako da je voditelj konsumnega društva imel prosti vhod. Mož je že poprej večkrat prihajal v kočo in s primernim rekognosci-ranjem izvohal čumnato, kjer ima deva svoje ležišče. Do tega ležišča pritaval je tudi tisti večer ter postal tako nadležen, da mu je dekle, kakor pravi govorica v fari, iz postelje ušla. Njeno klicanje je privabilo dve priči, ki sta prišli na lice mesta, ko je poparjeni voditelj konsumnega društva kla-verno zapuščal kraj svojega brezuspešnega naskoka. Mi bi te lokalne sličice ne obja vili, ker živimo neprestano v zavesti, da smo vsi ljudje grešniki, in da se kakor v vsakem drugem stanu tudi mej duhovniki nahajajo bolne ovce. Objavili smo pa vse to zategadelj, ker nam ta dogodbica živo spričuje, da zapeljujejo konsumna društva k pijančevanju in k nečistosti. Vsak daljši komentar je nepotreben. — Iz Postojne se nam piše 21.t.m.: Danes popoludne pripeljala se je nadvojvo-dinja Gizela z Bavarskega incognito v spremstvu dveh dam na tukajšno postajo. Zaradi slabega vremena in ker ni bil prihod nič naznanjen, ni bilo nobenega voza pri vlaku. Načelnik postaje telefoniral je hitro po voz in naznanil prihod visokih gostov ravnateljstvu jame. Šele Čez tri četrt ure odpeljala se je iz postaje v „Grand Hotel", od koder zopet v jamo in odpotovala ob pola 11. uri zvečer z brzo vlakom v Beč Navzoči so bili gosp, glavar Lasohan in *upan Vicič. — Koncert v Kranju bo v soboto, dne 25. marca t. 1. v prostorih Narodne čitalnice v prid godbe prostovoljne požarne brambe s prijaznim sodelovanjem gospe H. Pavšlarjeve, gosp. Ant Skrivaneka, tambu-raškega zbora slov. bralnega društva in čitajniškega pevskega zbora. Vzpored i 1.) V. G : „Napried!" Su&aČka poputnica. 2.) Ant. Foerster: „Pjevajmo", moški zbor. 3.) \Viniawski ■ Legenda za gosli in glasovir, izvajata gospa H Pavšlar in gosp. Ant. Skrivanek. P) Vj. Klaič: „Svračanje", izvajajo tamburaši. 5.) Kamilo Mašek: „Stru-nam", moški zbor. 0) V. G. Hrož: „Milica", polka-mazurka, izvajajo tamburaši. 7 ) Bt5-riot: „Air varie", gosli in glasovir, izvajata g. II. Pavšlar in g. Ant. Skrivanek. 8.) Ivan pl. Zaje: „Večer na Savi", moški zbor. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 80 kr Preplačila se hvaležno vzprejemajo. — Telovadno društvo „Zagorski Sokol" bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 36. sušca t. I. ob 4. uri popoludne, v prostorih g. Pavla Weinbergerja, z običajnim vzporedom. — Nesreča. V soboto je kurat Bra-tina v Gabrijah pri AdoVSČini delal umetnini ogenj Pri mešanju raznih tvarin je nastala eksplozija, ki je kuratu odtrgala levo roko in dva prsta desne roke, katera je vrgla skozi dvojno okno na cesto, ter ga sploh znatno poškodovala. Kuiata so prepeljali v goriško bolnico. — Slovenska Čitalnica v Gorici priredi 25. marca v svojih prostorih besedo. Na vzporedu je godba, petje in dramatična predstava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Posojilnica v Brežicah darovala je za dobrodelne namene od čistega dobička leta 1898: Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju 15 gld., podpornemu društvu za visokošolce v Gradcu 16 gld., dijaški kuhinji v Celju 10 gld., dijaški kuhinji v Mariboru 10 gld., dijaški kuhinji v Ptuju 5 gld., šolski kuhinji v Brežicah 20 gld., družbi sv. Cirila in Metoda 10 gld. NaČelstvo je pa darovalo iz svojega zaklada: Za Preširnov spomenik v Ljubljani 15 gld., godbenemu klubu v Celju 10 gld., Glasbeni Matici v Rudol-fovem 5 gld., kat. podpor, društvu v Celju 10 gld., podpornemu zakladu za zadruge slov. posojilnic 5 gld , „NaŠ< straži" 5 gld., Kranken-I.nterstiitzungsverein slav. Hoch-schiiler in Wien 5 gld., skupaj 140 gld. — Svarilo. Znani agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) na Laškem vabi delavce v američanske rudokope in jim obeta plačila od 5 do 7 gld. na dan, češ, da so zadnji čas dobili v Ameriki rude v ogromni meri. tako, da se rabi več tisoč delavcev za več let. To je vse neresnično in ima le namen, ljudi zapeljati, da bi se oglasili pri Nodariju za izseljevanje v Ameriko. Gorje tistemu, ki bi se podal po tej poti v Ameriko. Trpljenje in beda ga Čakata, ne pa masten zaslužek, kakor ga obeta Nodari. — Tatvina? Pri koncertu v „Narodni kavarni" v nedeljo je bila nekemu visoko-šolcu odnesena zimska suknja iz rujavega sukna, z rujavo žametastim ovratnikom in črno-križasto podlago. V žepu suknje so bile zimske rokavice in ključ od veznih vrat. Mogoče bi pa tudi bilo, da je kdo suknjo zamenjal, ali po pomoti vzel. Dotičnik se prosi, da jo pošlje nazaj v „Na-rodno kavarno". — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občino ljubljanske od 12. do 18. marca kaže, da je bilo novorojencev 23 (=34-15°/oo). umrlih 22 (=32 67 Voo), mej njimi so umrli: za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi sta bila tujca 2 (=9 09°/o), iz zavodov 8 (=30.3%). Za infekcijoznimi boleznimi je obolela, in sicer za vratico 1 oseba — Priloga. Današnji številki priložen je cenik tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani. * Berolinski kliniki proti medicinkam. Na črnih deskah v berolinskem vseučilišču, na klinikah in v bolnicah je čitati oster protest proti temu, da se uče" dame v družbi moških medicine, češ, da je to Škodljivo resno bi študij ter javni morali. Zato zahtevajo kliniki, naj se bavijo dame s svojimi medicinskimi študijami mej seboj, ne pa v njihovi družbi. * Mož beseda. Aprila meseca preteklega leta je grof Buonaoorsi, huzarski kad«, t na Dunaju, Jako nevarno ranil ne-keg; dela roa. Grof se Je namreč približal na cesti delavčevi nevesti ter jo je hotel spremiti. Mislil je, da je sama, toda za njo je šel nje ženin in njegov brat. Grof je takoj postal precej usiljiv, ko ga doide delavec, kateri je hotel braniti svojo nevesto ; kadet je takoj potegnil sabljo ter je delavca na glavi jako nevarno ranil. Pri redarstvu se je izkazalo, da Buonacorsi ni imel vsled nekega pregreška več pravice nositi vojaške uniforme Obsojen je bil radi napada na delavca na jedno leto ječe in plemstvo je i zgubil. Toda ko bi bil imel nastopiti svojo kazen, je z Dunaja izginil. Pozneje je došlo iz Španije grofove domovine, pismo, v katerem je poročal Buonacorsi, da mora v vojno proti Ameriki; ako se vrne iz nje, hoče gotovo potem prestati svojo kazen. — Kakor se čuje, se je Buonacorsi te dni res vrnil na Dunaj, da pojde v zapor. * Ljubavna drama. Mladi muzik Kaplan na Dunaju je ljubil neko dunajsko gospodičino, toda njeni stariši so bili proti zvezi hčerke I muzikom. Te dni pa sta zaljubljenca ubežala v \Viesbad*jn tet se nastanila v ondotnern hotelu. Stariši pa so zvedeli kje sta; prišli so torej in odveli — vzlic vsem prošnjam — hčerko seboj. Kaplan se je vsled tega pričo stariše v in obupanega dekleta ustrelil v prsa. * S čim se bavi kitajski cesar. Kakor znano, je kitajska cesarica-vdova s silo pregnala mladega cesarja, ker je hotela sarna vladati. Dolgo ni nihče vedel, kje biva pregnani cesar in jedi še sploh živ; sedaj pa se je zvedelo, da je zaprt na nekem otoku. V začetku je bil baje vsled svoje žalostne osode jako nesrečen, a potolažil se je in zdaj se po cele dneve zabava z dresiranjem opic in koz. Zares, uprav kraljevska zabava! Morda bo imel kitajski cesar z dresiranjem opic več uspehov, kakor jih je imel s svojim vladanjem! * Grozen požar. V Ne\v-Yorku je zgorel velikanski „\Vindsor hotel". Ko je šla mimo hotela neka procesija, se je užgal zastor pri nekem oknu in z neverjetno na-glostjo je stal ves hotel v plamenu. Zgorelo je 40 ljudij. Neka dama je skočila iz V. nadstropja na ulico ter ostala mrtva. Neki mož je skočil skozi okno ter padel nekemu mimoidočemu na glavo. Bila sta oba mrtva. Neka dama je skočila skozi okno, prisedša naravnost iz — kopeli. Skočile so za njo še štiri dame ter se ubile. Vseh ljudij skupaj, ki so bežali pred plameni skozi okno je bilo baje okoli 100. Požarna bramba je rešila 50 ljudij. Svakinjo Mac Kinleva tudi pogrešajo. Velikanski bčtel je zgorel v jedni uri do tal. — Listi poročajo danes, da je zgorelo 12 žensk in 2 moška, 34 je ranjencev, 50 do 70 ljudi pa pogrešajo. Posestnik hotela je zblaznel; njegova žena in hči sta se ubili, ko sta planili skozi okno na ulico. Književnost. — Knjige Matice Hrvatske. Matica Hrvatska je ravnokar razposlala svojim članom letošnje knjige. Dobil je vsak devet krasnih knjig, in sicer: 1. Boid: Slike iz občega zemljopisa (Rusija). Peta knjiga. (,399 str.) 2. Rabar: Poviest najnovijega vremena od 1. 1815 do 1. 1878 (527 str.) 3. Lobmajer: Čovjek i njegovo zdravlje. (190 str.) 4 N e m č i c: Izabrana djela. Uredio i uvod napisao Milivoj Srepel. (404 str) 5. Sinkie\vicz: Pripoviesti. Preveo Ivan Gostiša. (284 str.) 6. K ranjčević: Izabrane pjesme. (244 str) 7. Tomić J. E.: Zmaj od Bosne. Pripoviest. Drugo izdanje. (196 str.) 8. Mulabdie: Zeleno busenje. Pripoviest. (244 str) 9, Leskovar: Sjene ljubavi. Pripoviest. (124 str.) Dalje je izdala Matica letos še dve knjigi, katere dobe člani po znižani ceni: 10. Ksenofon: Izabrani spisi. Dio prvi (Kirupedija). Preveo i uvodom popretio Stj. Leve. (255 str. Za Matične člane cena 1 gld.) 11. Šrepel: Rimska književnost i latinski jezik. (147 str. Za Matične člane cena 60 kr.). Skoraj se bode razposlala še d van a j sta knjiga: 12. Hrvat ske naro dne pjesme. Dio prvi Junačke pjesme (Muhamedovske). Knjiga treća. Uredio dr. Luka Marjanović. (Cena za Člane 1 gld. 50 kr. Telefonična in brzojavna poročila. Deželni zbori In državni zbor. Dunaj 22. marca. Vlada se je odločila, da »kliče tirolski, goriški, tr- žaški in istrski dež. zbor šele po Veliki noči. S tem odpadejo vse kombinacije, da se državni zbor snide že koncem meseca aprila. VVolf proti dinastiji. Dunaj 22. rnarr-a. Sinoči so imeli nemški radikalci v četrtem dunajskem okraju shod, na katerem je Wolf napadal dinastijo, vsled česar je bil shod razpuščen. 800.000 gld. v nevarnosti. Dunaj 22. marca. Posestnik tukajšnjega koloseja je prišel v denarne stiske in utegne napovedati bankerot. Na njegovo hišo mu je kranjska hranilnica posodila 800.000 gld. Proti § 14. Gradec 22. marca. Klub nemškolibe-ralnih deželnozborskih poslancev je sklenil, v prvi seji po Veliki noči nasvetovat protest proti porabi § 14 in se radi skupnega postopanja dogovoriti z nemškimi nar-ijonalci. Celovec 22. marca Nemški nacijonalci SO v današnji seji deželnega zbora stavili predlog, naj dež. zbor protestira proti porabi § 14. Dež. predsednik je izjavil, da bi s tem dež. zbor prekoračil svoj delokrog, a vzlic tej izjavi pride predlog na dnevni red prihodnje seje. Jezikovni zakon. Praga 22. marca. „Narodni Listy" poročajo, da je neosnovana govorica, da je zadnji ministerski svet že odobril načrt jezikovnega zakona. Apponvi in Cislitvanska. Budimpešta 22. marca. Vodja ma-djarske narodne stranke izjavil je v pogovoru z urednikom „Daily Chronicle" in na vprašanje, če bodo Madjari uplivali na korist cislitvanskih Nemcev, da so razmere danes vse drugačne kakor so bile 1. 1871 , ko je Andrassv strmoglavil Hohen\varta, da so Nemci izgubili hegemonijo, in da mej seboj nimajo nobene polLične kapacitete, vsled česar se Madjari ne bodo zanje zanimali. Narodno gospodarstvo. — Državne železnice. Pri XVII. sreč-kanju prijoritetnih obligacij I. izdaje in pri XXI. srečkanju prijoritetnih obligacij II. izdaje Prve ogersko gališke železnice, vršiv-šem se o navzočnosti c. kr. notarja dne 1. marca so bile z vzdigovanjem serij izžrebane: prijoritetnih obligacij I. emisije številke 29501 do 29851, to je 331 komadov, prijoritetnih obligacij II. emisije številke 2119 do 2249. tO je 131 komadov. Nominalna vrednost teh izžrebanih prijoritetnih obligacij se izplača, in sicer I. emisije od 1. septembra 1899, II. emisije od 1. julija 1899 in je pri tem oddati originalne obligacije z vsemi, k njim spadajo-čimi, po tem trminu zapadajočimi kuponi S 1. septembrom, oziroma s 1. julijem 1899 preneha nadaljnje obrestovanje teh obligacij in se od zneska, kateri se zanje izplača, odbije vrednost tistih kuponov, kateri po tem trminu zapadejo, a se niso izročili blagajni. Od prejšnjih srečkanj še niso dvignjeni zneski za naslednje izžrebane obligacije: Prijoritetnih obligacij I. emisije številke: 5225, 18657, 18658, 18659, 21000, 52001, 52002, 52003, 52U04, 52005, 52037, 52088, 52046, 52047, 52048, 52076, 52100, 52108, 52172, 52173, 52174, 52175, 52176, 52177, 52178, 52179, 52180, 52181, 52182, 52215, 52216, 52246, 52256, 53008, 53010, 53011, 53012, 53013, 53014, 53019, 53020, 53022, 53023, 53025, 53030, 53036, 53037, 53038, 53039, 53042, 53145, 53149, 53150, 53102, 53173, 53174, 53175, 53176, 53177, 53178, 53179, 53189, 53202, 53203, 53204, 53223, 53224, 53225, 53226, 53251, 53252, 53253, 53254, 53255, 53258, 53259, 53260, 53267, 53268, 53269, 53270, 53271, 53272. 53273, 53274, 53275, [53276, 53277, 53278, 53279, 53280, 53281, 53282, 53283, 53284, 53285, 53286, 53293, 53297, 53311, 53312, 53317, 53320, 53321, 53322, 53327, 53328, 55237, 55238, 55247, 55249, 55250, 55275, 55301, 55343, 55344, 55341», 55347, 55350, 55449, 55551, 55671, 55092, 55707, 55708, 55709, 55710, 56075, 50720, 56721, 56722, 56723, 56728, 56733, 56737, 56708, 50772, 56803, 50804, 50805, 50806, 56807, 5G821, 56824, 71027, 71077, 71101. 71111, 71112, 71138, 71221, 93517, 93541, 93570, 93626,93627. Prijoritetnih obligacijJII. emisije številke: 2016, 2017, 2018, 2020, 2021, 2022, 2065, 2071, 2072, 2093, 4012, 4031, 4032, 4047, 5101, 5134, 5135, 5136, 5150, 5194, 13553, 13565, 13560, 13567, 13568, 13569, 13570, 18571, 13572, 13573, 13574, 13575. Darila. Uredništvu našega lista soposlali: Zs družbo sv. Cirila In Mstoda: Slavna Savinjska posojilnica v Žalcu 40 K. — G. Mimica KramarSiC-Ravnikarjevav Radečah pri Zid. mostu & pošiljate v iz nabiralnika v hi5i stanSev 10 K — G. Julij pl Maier v Dolu nabral v veseli družbi omizja | K HO vi n. — Skupaj M K ft) vin. - Živeli vsi rodoljubni darovalci! Za Prešernov spomenik: SI Savinjs]ka posojilnica v Žalcu N > K — G Hinki > D r u-povič. učitelj v Ptuju 28 K kot prebitek ko-tnorno-podbenega večera v Narodnom domu. — Skupaj 78 K. — Slava nacelstvu narodnega savoda zavedne Savinjske doline in Ftujskim rodoljubom za darilo. Vivant sequentes ! Za prebivalce mest, urednike >. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidiitz-pra*ek**. ker upliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Vo| i c in kr dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 0 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 škatljici se ne pošljeta.___3 (59—4) Meteorologično poročilo. Vitina morjem m. Srednji ar»ćnl tlak 736 0 mm. Stanje V, Čas upa baro- ce •p zv Vanja metra v mm. 21. 9. zvečer 727 2 22. 7. zjutraj 7H2-5 i 2. popol- 7324 2*> s a H i Vetrovi Nebo II U 18 alszahod oblačno l | spretno —53 sr.svzhod pol.oblač. n --0*7 sr- ssvzh. 'pol.oblač. jj Srednja včerajšnja temperatura male: 4 6°. -09', nor- DTjL3n.a.3s3sa. borza dn<5 22. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 95 kr. Skupni državni dolg ▼ srebru 100 „ 86 „ Avstrijska zlata renta .... 120 , LO „ Avstrijska kronska renta 4° 0 . . 100 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4"0. . . ■ 119 „ 80 „ Ogerska kronska renta 4° „ 97 , 70 , Avstro-ogerske bančne delnice 917 „ . Kreditne delnice. ...... 367 „ 75 „ London vista........ 120 » 50 , Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 . 09*/« „ 20 mark.......... 11 „ 79 „ 20 frankov......\ . . 9 „ 56 „ Italijanski bankovci..... 44 „ 30 „ C. kr. cekini........ 5 n 67 „ 0*S" Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, -jubljana, Šelenburgove ulice 3. Srećke na mesečne obroke po 2, 3, S—10 gld. Trgovski pomočnik špecerijske stroke, izurjen, ieli.spremeniti službo v Ljubljani ali na deželi. Poriu>> m. zjutraj, ob 11. H m. dopoludne, ob K. ari LO m. (1) Odlikovan na razstavah : Vr-Iike Mezince. Holefiov. Prostejev, Prerovo, Tifinov. Humpolc, Potrebna in koristna darila za vsako priliko! mm Čeikl kršćanski specijalni zavod za platno Viljem V.Vejman izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga v Prostejevem na Moravi priporoča UmIik* tu»l.:<> la«lelk« nn roko pr, zmernih r-ennh in najboljši kakovosti : <•«'! c plni niiii. iliinmte In l»«>l«>«io plaiiio vseh sirokosti in finosti, plnttiu ■is |*lwbftO do em„ iUuims|.< gradle, namizne prte in blago. obrisacV, servij^te, bele in barvane za I■, 1^ in 24 oseb, otirače, platnen in j>avolnat kanef.is, lnbc.e, beln in barvane platnene, pavolnate in svilnate, mlet n angin za sinke, nk.sford, krizet. «>l»l**w-i)| pralni m**tlr in «o1nUo Miilo sk ilniiiNk«- ol»l«*k«. plutoit: pavolnata, ruska, /a žimmee, slamnike, z store itd , trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, harbent, satiri, britantin itd., itd. Ugodna darila TEH 1988—84) Ifćgg' in potrebe ia gospodinjstvo. l^itMini ladelelc< Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in Hamoizdeloralec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevunje. Naročeno blago pošilja se lo po poštnem povzetji. Poseben oddelek za razpošiljali j e pod osebnim vodstvom. Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v ssalogi. V soboto, 25. marca 1899 veliki vojaški v Sokolovi telovadnici »Narodnega doma". Vstopnina 20 kr. " Zaćittk ob 8. vri. (551—1) Ivhii Mayr rostsvrstdr. Gumi-čevlie elastično pristne ruske in druge ■uOfcoljSlIi lmdelko>v pri (S38-2) IjA Zordik-VL LJubljana, Prešernove ultce it 10-14. cuzi:i:i:i:i:3 H ooooooo dva stroja za izdelovanje modroce? in žic z vso pripravo za svoto 190 gld., potern nov stroj (priprava) za poniklanje. Stroj ni bil So nikil.-u v rabi, to pa le radi pomanjkanja prostora in časa. Ob jednem priporočata slav. občinstvu svojo glavno zalogo mnogovrstnih (492—3) ir šivalnih strojev ~vg kakor tndi amerikanskih dvokoles „Tor", avfttovnoznanih „Gritzner*', ,,RecordM in drugih vrst. Špecerijske stelaže v dobrem stanu se kupijo. Priporoča so z n&jOdličnejšim spoštovanjem tvrdka Saunig & Dekleva v Gorici. SSSSšsš^SSSaSSSSSS wp wp ^r W^ v^ Wp „Ljubljanski Zvon" itev. 2 leta 1898 kupi upravnietvo MLjubljanskaga Zvona". Velik pes rumen, z ovratnico in znamko St. 41 iz leta 1800, se ]• zatekol. Odda naj se proti dobri nagradi v Metelkovih ulicah it. 7. Slusa na ime »Rom*. Svari se, kupiti ga. (fioo—i) ■i Poljanski trg št. 5 odda mm takoj nei ra6un. Kavcija se zahteva. — Več poizve se ravno tam pri gostilničarju. (639— ;j> Oznanilo. Učenca ali učenko 14 let stare, poštenih stariše v, katera sta dovršila vsaj ljudsko šolo, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom (522-2) Anton de Schiava trgovec v Cerknici pri Rakeku. Sveže Kulmbachsko pivo v Bteklemtoaalt priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—67) Sovvčid *■ X-ill©s pri „Zlatorogru", St. 8380. (549-1) Kleti v najem. V pritličja poslopja meičanake Imovine ▼ 6pitalskih ulicah oddati je takoj nekaj kleti ▼ najem. Pogoje je izvedeti pri mestnem komi-sarijatu v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 18. marca 1899. Najfinejša iz c. fcr. flvorne tleti na Dunaj i razno velikonočno blago, bonbone, p'nce itd. priporoča (402—6) Rud. Kirbisch slaščičar, Kongresni trg, Ljubljana. Priličen nakup! Dofilo je več popolnoma novih, elegantnih, kratkih Mignon-klavirjev izbornih v glasu, s petkratno 2elozno preprogo, kakor t: i • 11 popolnoma novi planino ,M2 2) tudi s potlctnirn jamstvom, katero prodajam po najzadnji ceni 315 gld. z zabojem vred. Tudi jih izposojami Ferd. Dragatin ubiralec klavirjev, Florijanske ulice št. 50. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne TIskarne".