112. številka. Ljubljana, v torek 18. maja. XIX. leto, 1886.
stovBffl ram
Izhaja vsak dan »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mes«.c 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za \ se leto 13 gld., za (Vtrt leta 3 gld. 80 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dszele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ra ti. — Rokopisi s • ne vračajo. Uredništvo in u p r a v u i Št v o jc v Rudolfa KirbiSa hiši  r Gledališka stolb-t". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V Ljubljani 18. maja.
Neprijetna vest javlja se iz rumunske prestolnice ob Dimbovici, kjer bivajo že kakih 14 dnij odposlanci avstro-ogerske države, da bi sklenili novo trgovinsko pogodbo s kraljevino Rumunsko, vest namreč, da so se vsa pogajanja h kratu razdrla, da je rumunski zastopnik minister Pherekvde izjavil, da nema nikakega pomena, nadaljevati konferenco, dokler Avstro-Ogerska nepremično vztraje pri svojih zahtevah. Minister Pherekvde, „zraagonosni", dostavil je še to, da ga več na posvetovanje ne bode.
Ta vest je tem neprijetneja, ker poteče dosedanja trgovinska pogodba mej Avstro-Ogersko in Rumunsko že z zadnjim dnem tega meseca, ker ni pričakovati, da bi se v tem kratkem času ugladila vsa nasprotstva, in se nam je nadejati carinske vojne mej našo državo in sosedno kraljevino, ker imamo torej mv*»<i seboj pereče vprašanje, o katerem ne vemo, kako se bode razvozljnlo, katero pa v najugodnejšem slučaji za našo arhijo v gospodarskem in političnem oziru u te brez čutnih posledic.
Na Dunaj i in v Pešti nastala je vsled tega velika razburjenost in vse se pripravlja na carinski boj, ki bode obema strankama prouzročil mnogo žrtev. Tudi ko bi naša monarhija v tem boji zmagala, bode zmaga vsekako drago stala, .kajti An gleška in Nemčija, katerih trgovinske pogodbe so še pet let veljavne, bosta mej bojem preplavili Rumunsko s svojim blagom, s svojimi proizvodi in teško bode potem nazaj dobiti izgubljenih trgovišč.
Rumunska pokupila je doslej leto za letom za veliko milijonov goldinarjev naših izdelkov, carinska vojna zadela bode najhuje tovarnarje iu delavce na Dunaji in „N. fr. Presse- že toži, da utegne marsikatera tovarna ustaviti delo in da več tisoč delavcev ne bode imelo zaslužka. Zadete pa bodo po carinskem boji tudi železnice, parobrodska društva in vse prebivalstvo, kajti podražilo se bode meso in žito. Doslej uvažalo se je mnogo rumunske živine, kakor tudi rumunske pšenice, katera se je pomešavala s težjo ogersko pšenico ter potem raz-pečavala, kar bode vse, vsaj dokler traje carinska borba, prenehalo.
Zanimivo je preiskavati, kdo nam je naklonil ta spor s sosedno Rumunsko. V ta namen pa treba
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) Deveto poglavje. (Dalje.)
Ivan je tam v Cercottu dokaj mislil v samoti in posledek vsega premišljevanja je bil ta, da ne more, da ne sme postati Betine soprog.
Vojaki razsedejo na dvorišči v vojašnici. Ivan se poslovi od svojega polkovnika in od tovarišev. Zdaj je vsega konec. Prost je in lahko bi šel . . . A ne gre še. Okolo sebe gleda . . . Kako srečen je bil še pred tremi meseci, kadar je mej ropotanjein topov, drdrajočih po Souvignvjskem tlaku, jezdil s tega velikega dvorišča! Kako žalosten odhaja danes! Nekdaj je bil tu njegov svet ... kje bode neki odslej ?
V svoje stanovanje gre. Piše gospe Scottovej ter jej pove, da ga službene zadeve silijo, takoj odpotovati, da danes opoludue ne more več obedovati v gradu. Prosi gospo Scottovo, naj ga lepo pripo-
ogledati si dosedauje razmere. Po trgovinski pogodbi, I ki je veljavna še do 1. junija, odprta je vsa Rumunska avstrijskim izdelkom in surovinam, nasproti pa se isto tako smejo uvažati rumunske surovine, zlasti živina in žito. Rumunska držala se je vestno te pogodbe, ne tako pa Avstro-Ogerska. Rumunska glasila namreč pišejo, da bo jim na Ogerskem na razne načine metali polena pod noge in ovirali uvažanje živine in žita. Pod pretvezo, da razsaja na Romunskem živinska kuga, da nedostaje ondu živinozdravnikov, prepovedali so kar naravnost uvažanje rumunske živine, kož in drugih takih predmetov, sploh pa za vse surovine odredili tako sitne naredbe, da jih ni bilo moči prenašati. Seveda je to bilo madjarskim živinorejcem v veliko korist in dvojiti o tem ne treba, saj je znano, kako machiavellističnih sredstev se poslužuje madjarska vlada, cel6 v deželah pod sv. fitpfana krono. Uvažanje živine iz Hrvatske in Sla-voTi'.;,^ BA orimer fe jednako težavno, kakor iz Rumunske, in ni davno še temu, da so Arpadovi potomci v ameriški masti izumili trihine, safiro so potem prepovedali uvažanje ameriške masti ha fit; tako znebili hude konkurence
% Naravno je, da se je Rumuncem sedaj, ob obnovljen]i trgovinske pogodbe, zdel pravi trenutek, uspešno zavarovati svoje koristi. Avstro-Ogerska želi od Rumunske za svoje blago takih olajšav, kukeršne uživata sedaj Angleška in Nemčija, ki imata najugodnejše pogoje. To je glavna zahteva avstro-ogerske države. Rumunska pa te zahteve neće popolnem vsprejeti, ampak le deloma. Olajšave dovolila bi le izvirno avstrijskemu blagu, ne pa transitnemu blagu, ki se skozi Avstrijo prevaža, katero bi bilo torej od pogodbe izključeno. Od svoje strani pa zahteva Rumunska, da morajo vse rumunske surovine, zlasti živina in žito biti carine proste in da mora to izrecno biti zapisano v pogodbi samej, ne pa v dodatku, kakor je bilo sedaj.
Odposlanci avstrijski in ogerski pa teh rumun-skih zahtev neso hoteli pripoznati. To bila je glavna ovira sporazumljenju. K temu prišlo je pa še nekaj. Naša vlada poslala je posebno komisijo v Rumunsko, da se na lici inesta prepriča, kake so živinozdrav-I stvene naredbe v Rumunski in so li opravičene pri-
roči gospodični Betini . . . Betina ! . . . Ah, kako težko ga je stalo, zapisati to ime! . . . Sklene pismo . . . Hoče je takoj odposlati.
Pripravlja se za odpotovanje. Potem se hoče še od svojega kuma posloviti. To mu je najtežje . . . Govoriti hoče pri njem samo o kratkej odsotnosti.
Odpre jeden predal svoje pisne mize, hoteč novcev ven vzeti. Kar ga zbode najprej v oči majhen list na višnjelem papirji ... To je jedini listič, katerega je dobil od nje:
BAli boste tako prijazni, da mi po prinesitelji tega lista pošljete knjigo, o katerej ste mi sinoči pravili? Mogoče, da bode malo pretežka zame, a vendar hočem poskusiti brati jo! Da se kmalu vidimo! Pridite prej ko mogoče!"
Podpis je bil: „Betina". Ivan vedno vnovič čita te vrstice ... A kmalu ni mogel več čitati. Oči so se mu pomračile.
„To je jedino, kar mi ostane od nje!" dejal
si je.
Ravno ta čas sedela sta abbe Konstantin in Pavlina drug zraven druzega. Proračun imata. Gmotne razmere so sijajne; v blagajnici je več nego dva tisoč frankov! Želje Suzauke in Betine so se izpol-
tožbe, da madjarska oblastva po krivici zavirajo uvažanje rumunske živine. Rumunska pa omenjene komisije ni hotela pripoznati, češ, bilo bi proti nje-nej samostalnosti, ko bi odposlanci ine države mešali se v njene zadeve, pregledovali in nadzorovali njene zavode in naredbe.
In tako razbila so se vsa pogajanja in jako malo je upanja, da bi se diferencije poravnale, marveč nadejati se nam je carinske borbe, v kateri bode od naših izdelkov in od rumunskih surovin na meji plačevati toliko carine, da bode izvažanje popolnem nemogoče in vse občevanje mej nami in Rumunsko sploh „ad absurdum" dognano. Dasi je Rumunska v primeri z našo drŽavo mnogo slabejša, utegne vender ložje vztrajati vjcarin^ki borbi. Njeni glavni pridelki živina in žito našli bodo drugih kupcev, ne tako pa naši obrtnijski in tovarniški izdelki. Naš eksport ima glavno pot v orijent, v ori-jentu samem pa smo doslej največ skupili baš v Rumunski. Tega doslej ne bode, drugih trgovižč pa za nas ni, ker imamo na severu in na zahodu sosede, ki nam neso kupci za take predmete, EtaarvtK pn-A-.1 ialci.
Carinska borba pa bode tudi *r politiskern oziru imela zle nasludke.-T&Vđ upliv v orijentu boda se zmanjšal, naša postojanka ob Dunavu bode opas-neja, ker Rumunska, o kateri se je mislilo, da nam je naklonjena, pokazala se je odločno protivno. In kakor z Rumunsko, tako utegnemo se varati tudi s kako drugo državo in državico, kajti „exompla trahunt".
Politični razgled.
Notranji* <le'/clc.
V L j ubij an i 18. maja.
Odsek za pretresovanje predlog o obnovljenji nvatvo-ogermlte nagodbe se je razdelil v tri pododseke po 15 članov. Prvi pododsek se bode bavil z bančno predlogo in predlogo o 80 roilijonnem dolgu, drugi s sladorno predlogo, ttetji pa s carinsko in trgovsko zvezo. V vsakem teb pododsekov je po deset desničarjev.
Visa nj«' države
Skoro vsi skupščinarji, katere je imenoval »rbakl kralj, so uradniki. S tem si je vlada zagotovila večino v zbornici.   Imenovani so si nekda
nile: nobenega reveža ni več v okolici! Staro Pavlino časih celo malo vest peče.
„Glejte, gospod župnik," pravi, »morebiti pa vender malo preveč dajemo. V sosednjih kraiih že ljudje tu in tam vedo, da mi tukaj s tako radodarno roko delimo miloščino. Ali veste, kaj se kakega lepega dne utegne zgoditi ? Vsak se bode hotel kot revež naseliti v Longuevalu."
Župnik da Pavlini petdeset frankov in ta jih gre izročit možu, ki je bil padel s senenega voza ter si zlomil roko.
Abbe Konstantin sam ostane doma. Poln skrbi razmišljuje svoje misli. Čakal je polk, ko je mimo šel, a Ivan se je ustavil jedva par trenotkov; bil je zelo žalosten videti Že nekaj časa sem je abbe opazoval, da Ivan ni bil več tako vesel in živahen kot nekdaj. Župnik si zaradi tega ni nič belil glave, ker je mislil na tako mimogredoče mračno razpoloženje duhe, kakeršno je pač lastno mladini, o katerem pa takšen dober star duhovnik ni nič več vedel. Danes pa ga je bila pobitost Ivanova prav posebno zavzela.
„ Takoj pridem, boter," dejal je župniku. „Govoriti mi je z Vami."
izgovorili pravico, da bodo smeli glasovati, kakor Be njim bode zdelo, in ne bodo brezpogojno podpirali vlade. To pa je le olepšanje'cele stvari. Vlada, ki je pri volitvah tako nepostavno ravnala, bode tudi znala te uradnike prisiliti, da bodo po njenej volji plesali. K večjemu si bode kateri izposloval kako boljše mesto ali red, da bode podpiral vlado. Po vsth parlamentarnih državah, koder smejo biti uradniki člani parlamenta, se je pokazalo, da so večinoma le vladni kimovci. Će se semtertja ta ali oni tudi pridruži opoziciji, je njegovo nasprotovanje le bolj navidezno in traja le tako dolgo, dokler vladi ugaja.
Unski vladni krogi vedno bolj spoznavajo, da nemško prijateljstvo ni dosti vredno. Odkar sta Be bolj sprijaznili Nemčija in Anglijt, neso Nemci nič več tako prijazni Rusom. Nemčija potrebuje ruskega prijateljstva samo tako dolgo, dokler jej preti nevarnost od Francozov
brava Gladstonovih predlogov in začel je tedaj agi-tovati proti Gladstonu. Na vladnej irskej predlogi našel je sedaj to sedaj ono hibo. Gladstone je predlogo predelal, da bi se zagotovil glasove radikalcev, ali zaman. Poslednji zahtevajo vedno novih pre-memb Ko bi jim hotel Gladstone že kaj dovoliti, bi vsa irska predloga zgubila ves pomen. Potem bi jo irski poslanci več ne podpirali, ker bi videli, da ne bi več koristila irskemu narodu. Te dni so Cham-berlainovi in Hartingtonovi privrženci imeli več posvetovanj, katerih izid je bil, da bode kakih 130 do 140 liberalcev glasovalo proti irskej predlogi, ki bi tedaj bila v zbornici zavržena. Nekateri liberalci se prizadevajo, da bi Gladstona pregovorili, da bi umaknil svojo irsko predlogo in tako zagotovil si jedinost stranke. Kakor pa javljajo poročila iz Londona, Gladstone hoče vse sile napeti, da prodre s svojo predlogo in zboljša ljudsko blagostanje na Irskem. Ako jo bode zbornica zavrgla, bode razpu-
reforme zavržene. Toda kdp si bode morda mislil, naj bi Gladstone Ulster odločil od ostale Irske, ako se baš ta pokrajina tako ustavlja irskej avtonomiji. To se pa ne da izvesti. Dolgoletno zatiranje je tako podkopalo irsko blagostanje, da bi Irska brez Lllstra no mogla prenašati državnih bremen. Sicer so pa Ulsterci obogateli baš iz dohodkov vs*1 Irske, ker so bili vedno kot vladajoča stranka, tedaj je tudi pravično, da kaj store za deželo. Parnellovci bi tudi ne dovolili, da bi se Irska kako razkosala, ampak hočejo celi zeleni otok imeti zase. Iz tega se vidi, da se irsko vprašanje ne bode še tako hitro povoljno rešilo. Upanje je pa opravičeno, da bodo Giad8tonovi liberalni nazori se vedno bolj širili in prej ali slej prišli do veljave, vsaj povsod nazadnje le zmaga pravica, če tudi je treba za to večkrat trdega boja
Zavadi  blokade  poslanci z   grških otokov j stil parlament. Narod naj bode potem sam se izre-
ne morejo drugače v Atene, kakor, da jih prepelje kaka tuja ladija. Kakor se poroča, bode jih jedna angleška ladija prepeljala v Atene. Predvčeraj je neka ribiška ladija poskusila prodreti blokado pa jo je preganjala avstrijska torpedovka. Ribiči so pa imeli pri sebi dinamitne patrone v ribiške namene ter so jih porabili proti torpedovki, ki jih vsled tega ni več preganjala. Avstrijci so nekda odvzeli zalogo premoga na Skiathosu, ki so bile namenjene za grško brodovje.
V Italiji je   volilno  gibanje  jako živahno. Kmetijski minister Grimaldi je v nedeljo govoril na volilnem shodu v Catanzari. Razlagal je, da je vlada izvela  skoro vse reforme, katere je bila obljubila, a sedaj je pa bila prisiljena razpustiti zbornico, ker je njena stranka začela razpadati. Sedaj ne gre za Depretissi, arupik za izvedenje onih reform, katere še neso izvedene.   Regulovanje  davka ni koristilo le severnim, ampak tudi južnim krajem. Povsod se vidi napredek.   Finance državne so tudi povoljne. V orijentalnej  politiki je vlado  podpirala status quo, ker ne mara, da bi se motil mir.  Da so italijanske čete posele Massuah, ni brez vse koristi, ker je  ta kraj  važen za trgovino.   Obžaloval je krvavi dogodek v Ilarraru in rekel, da se bode Italija maščevala, kedar bo priložnost, prenagliti se pa ne sme. Potem je minister našteval razne reforme, ki jih bode še treba izvesti. Crispi je v delavskem društvu v Palermi razlagal svoj program, kako pomagati delavcem, da se morajo na pravičnejši podlogi urediti razmere mej kapitalom in delom. Kakw je I o. .stoletje dalo svobodo meščanskemu stanu, tako jo mora 19. stoletje dati dravskemu. Bonghi je pa v Napolji napadal Nikotero in trdil, da ta mož hoče na vsak način "zapovedovati.    Sicer pa Bon-ghijev govor ni bil dosti vreden.
Gladstone imel je resno voljo popraviti krivico, katera se že več stoletij godi irskemu narodu. Z nenavadno gorečnostjo je zagovarjal v angleškem parlamentu irsko predlogo, da bi priboril Ircem deželno avtonomijo. Iz njegovih govorov se je razvi-delo, da je trdno prepričan, da zagovarja le dobro stvar, pravico in korist države. Toda, kakor se kaže, bodo vse njegove besede le bob v steno. Ta državnik nema posebne sreče. Že večkrat so ga vrgli njegovi lastni pristaši iz sebičnosti. Jednnko se mu utegne tudi sedaj prigoditi. Irskej predlogi se upira ne le vsa opozicija, ampak tudi nek del libe ralcev. Ne le prvrženci Hartingtonovi, ampak tudi radikalci hočejo nasprotovati irskej predlogi. Kakor se nam dozdeva, Charoberlain nema nobenega pravega uzroka, upirati se politiki Gladstonovi. Najbrž si le skuša na ta način pridobiti si popularnost na Angleškem, ko si je s svojimi radikalnimi idejami pri volitvah ni mogel. Vse njegovo delovanje meri na to, da bi kedaj postal vodja kake mogočne stranke. Sedaj je videl, da mnogo angleškega na roda, kateri goji staro sovraštvo do Ircev, ne odo
kel o irskem vprašanji.   Gladstone se  nadeja, da bodo oni volilci,  katerim je on pomogel do volilne pravice, pri novih volitvah volili njegove privržence. Da bi se le stari mož ne motil!  Pa ne le samo v parlamentu, temveč  tudi zunaj parlamenta se pripravlja huda borba proti  irskej deželni avtonomiji Posebno se mislijo irski protestanti  hudo ustavljati irskej predlogi, morda celo z orožjem v roci. Protestanti so se prod  nekaterimi  stoletij priselili na Irsko in tu uživajo velike predpravice. Bivajo pred vsem v ulsterskej grofiji. Ko bi se uvela irska de-želnu avtonomija, imeli bi precejšnjo gmotno škodo in zgubili bi mnogo svoje veljave.   Dosedaj so veljali za jedine Angliji verne prebivalce na Irskem. Zategadelj so jih nastavljali po vseh višjih državnih službah.   Ko bi pa se upeljala deželna avtonomija, bi jih pa z javnih mest vedno bolj spodrivali katoliki. Če je na Irskem v kakem kraji bilo le kakih 7 do 8 protestantov,  že so imeli svojega župnika, kateri je bil plačan in to še dobro iz državne bla-gajuice. Tako predpravice bi vse prenehale. Naravno je tedaj, da se bodo protestmti hudo upirali. Upor bode tem hujši, ker so bogati in si lahko preskrbe potrebnih sredstev. Nad  30 tisoč dam iz ulsterske grofije poslalo je kraljici prošnjo,  da naj nikar ne potrdi Home-Rulc predloge. To prošnjo je prva podpisala   vojvod in j a  Abereorn,   zastopajoč plemstvo, druga gospa Knox, soproga fiotfgke£& tftgftj zastopajoč duhovščino, gospa Henderson iz Belfasta, zasto;«yi\* ilarod, potem se pa vrste drugi podpisi. Ko bi pa ta prošnja ne pomagala in bi irska predloga postala zakon, bodo pa Ulsterci začeli se upirati plačevanju davka. Vlada jih bode morala siliti z vojaško silo k spolnovanju te  državljanske aolž nosti. Tedaj se p* bodo spuntali. Že sedaj nakupujejo orožje. Na Angleškem je kakor na Španjskem mnogo častnikov brez komande. Pridobili so si vojaško dostojanstvo, večidelj z denarjem, da se morejo v družbi ponašati s svojim činom. Ti ljudje so kolikor toliko izurjeni v vojaških zadevah.   Pri notranjih homatijah taki vojaški dostojanstveniki lahko veliko škodujejo. To se posebno dobro vidi na Španjskem,  kjer je bilo baš preveliko število častnikov brez komande jeden glavnih uzrokov notranjih nemirov. Več tacih častnikov je nekda se že ponudilo Ulstercem, da hočejo voditi ustanek.   Poročalo se je celo, da hoče general Wolseley prevzeti glavno poveljstvo  ustašev.   Poslednji je pa proti vojnemu ministru se izjavil,  da tega ne namerja. Časniki vender sodijo, da vsa stvar ni popolnem izmišljena, ampak se je Wolseley,  ki je sam irski protestant, že pri kakej priložnosti izjavil, da odobrava upiranje svojih rojakov. To vrenje mej irskim prebivalstvom protestantovskega veroizpovedanja bodo pa nasprotniki irske avtonomije v angleškej  zbornici porabili v svoj prid.   Trdili bodo,  da bi Gladstonove irske reforme prouzročile Še nevarnejšo državljansko vojno, kakor bi pa bil ustanek na Irskem, ko bi bile irske
Dopisi.
1 je na vrsto italijanski grof Savorgnan, ki je soprogo zasačil  npri treh kronah"  v Gorici
Potem je naglo odjezdil. Abbe Konstantin še toliko (asa ni imel, da bi bil njegovemu konju dal košček sladkorja, ali prav za prav tiste koščke sladkorja, kajti imel jih je vedno pet do šest v žepu, misleč, da je vrli konj čez deset dobrih maršev in čez dvajset noči pod milim nebom pač zaslužil to ugodljivost. Sicer pa, odkar je gospa Scottova bivala v gradu, dobil je konj pogostokrat par koščkov sladkorja. Abbe Konstantin je [»ostal cel zapravlji-vec; čutil se je, kakor da je milijonar in sladkor za Ivanovega konja bil je jedna potratnih zabav. Nekega dne je konju celo hotel povedati običajui svoj govorček: „To je od nove graščakinje Lon-guevalske. Moli nocoj za njo!" —
Ob treh prišel je Ivan na župnikov dom *n abbe mu je takoj šel nasproti:
„Rekel si mi, da ti je z mano govoriti. Kaj pa je?u
„Osupnilo Vas bode in užalilo, boter, in zato tudi mene žalosti. Prišel sem slovo jemat od Vas." „Slovo jemat V Ali pojdeš proč5" „Da, proč poj dem." „Kdaj pa?"
„Še danes . . . čez dve uri."
Ali nocoj morava še večerjati
„Čez dve uri! v gradu."
„Ravnokar sem pisal gospe Scottovej, opravičujoč se. Odpotovati moram, naj pride, kar hoče." , Takoj?" „Takoj." „Kam pa V" „V Pariz."
„V Pariz! A zakaj si tako naglo sklenil9"
„Saj to ni prišlo tako naglo. Dolgo časa sem že mislil na to pot.u
„A ničesar im nesi povedal o tem! . . . Ivan, to ni kar si bodi ... ti si mož in jaz nemam več pravice, da bi te imel kot otroka. A to veš, kako te ljubim . . . Ako te kaj skrbi, ako si žalosten, zakaj se mi ne odkriješ? Morebiti ti morem svetovati in pomagati. Ivan, zakaj hočeš v Pariz?"
„Tega Vara nesem nameraval povedati, ker Vas bode užalostilo ... A pravico imate, da zveste . . . Zato pojdem v Pariz, da se dam upisati v drug polk."
„V drug polk? Ti hočeš Souvigny ostaviti?" „Da, to je, Souvigny hočem ostaviti . . . samo za nekaj časa, za malo časa ... a ostaviti moram Souvignv, ker ga moram." (Dalje prih.)
Iz Ooricc 15. maja. (Porotne sodni je. — Volitve v mestni zastop. —Liberalno« židovska dobrohotnost. —Var i a.) V ravno minolem tednu zanimale so Gorico v prvi vrsti porotne obravnave, ki so pričele v ponedeljek ter končale danes.   Še nobenk.iat ni bilo zanimanje tako živahno, kakor sedaj iu razburjenost večja, kakor v Četrtek.   Prvi dan zatožen je  bil neki L., da je oskrunil deklico,  ki ni imela še 14 let; porotniki so ga oprostili, a javno mnenje ne.   Drugi dan je prišel pred porotnike mož, ki je izdal dva ponarejena bankovca po 50 gld., tudi ta je bil oproščen. Tretji dan je pa stal pred porotniki uradnik, ki si je prisvojil  2200 gld. depozit, za katerega je pa precej, ko se je to izvedelo, darovala neka Francozinja nad 1000 gld. in druge dame nabrale so, kur je mankalo,  tako da je bila izneverjena vsota povrnjena. Da si je dotičnik priznal, da je denar izneveril, bil je vendar oproščen;  a to  ni naredilo dobrega utiša po mestu iti   komentare,  ki jih je ljudstvo delalo, ne bi bilo  varno napisati. Včeraj prišel svojo
v društvu svojega prijatelja M., dasi je doma rekla, da pojde v Milan k svojim. Grof je dvakrat ustrelil na don Juana ter ga je le lehko ranil in dvakrat na soprogo, kateri je razdrobil mazinec ter jo lehko ranil na prsih, kar je bilo v ^Slovenskem Narodu" ob svojem času že poročano. Radovednega občinstva je bilo pri tej obravnavi toliko, da se je vse trlo, in simpatije so bile obrnjene izključljivo grofu, ki je bil tudi oproščen, kar je občinstvo z odobravanjem vsprejelo. Danes toži državno prav-ništvo dva italijanska kmeta radi ponarejanja držav ni h papirjev.
Dopolnilne volitve v mestni zastop so pred durmi, vršile se bodo med 25. t. m. in 1. junijem. Nezadovoljnost s sedanjim zastopništvom je večstranska in različne stranke se pripravljajo na boj zoper liberalno-židovsko stranko, ki vse žile napenja, da bi zmagala in bi tudi Nemce v svojo sredo vsprejela, da bi le zmagala. Vsi krogi so radovedni, bodo li Ritterji, Boeckmanni itd., to je vladna stranka, še dalje na isti vrvici vlekli, kakor „Unionisti," ali pa se bodo od njih ločili. Kamor se ti obrnejo, tja se obrne tudi naša lokalna vlada in tam bode menda zmaga. Slovenci se v tej borbi, ki se pa le za kulisami vrši, bolj reservirani in ni še znano, se li bodo — boja udeleževali ali ne; kot stranka menda ne, dasi je „Sloga" volila za to poseben odsek.
Sicer je tudi prav teško odločiti se, kateri stranki pomagati ali s katero zvezati se. So taki, ki bi želeli nekako premirje s poštenimi Italijani, kajti oni trdijo, da bi Italijani in Slovenci skupno pridobili si v deželi vse narodne pravice, dočim vlada sedaj peščica Nemcev, vseh skup jih je v provinciji 1250/0. A kakor da bi bil „Corriere" od Nemcev podkupljen, prijavil je v zadnji številki notico, ki mora najhladnokrvnejšega Slovenca uve-riti, da s to kliku ni mogoče pogajati se.
Ta list toži namreč, da se Italijanom krivica godi, da je ministerstvo preložilo italijansko (sic!) gimnazijo iz Pazina v Pulj, kjer bode nemška. Tej učenosti dostavlja modri nasvet tajnika mestnega magistrata Favettija, kateri je on že pred 30. leti iztuhtal, naj bi se napravile v Trstu, Gorici iu Istri italijanske gimnazije, a Slovenci naj pošiljajo svoje otroke v Ljubljano šolat. Je li mogoče večje židovske nesramnosti: v Gorici ne smejo Slovenci imeti nobene pravice razen plačevanja, ker so v manjšini; ker so pa v deželi v večini, naj bi bila gimnazija le laška in svoje otroke naj bi pošiljali v Ljubljano. Tako mora pisati pač le predrzeu žid, kateremu
strast odjema vsak čut pravice in poštenega in logičnega mišljenja: a strast vodi v propad — to je naše uverjenje. S temi ljudmi se pač ne da paktirati. Sicer pa tudi z drugo stranko, Ritter-Pajer-Boeckmann, ne kaže bratiti se, ko bi se ona tudi resno od označenih laži-liberalcev ločila. Tudi v tem oziru imamo mnogo britkih skušenj. Najbolje bode: čakati. Če V3a znamenja ne varajo, bodo se tudi goriškim Slovencem vremena v kratkem zjasnila, tam za Krasom menda že svita dan.
V ponedeljek došel je semkaj Tržaški namestnik baron Pretiš de Cognado z vso svojo obiteljo in biva v vili Boekraanna. Kakor znano, bil je nevarno zbolel in išče tukaj zdravlja. Nič ni čuti, mu je-li že bolje ali ne. V sredo došel je sem nadvojvoda Rainer ter si ogledal tukajšnjo vojaško posadko, a na večer je odpotoval v Trst. — Goriška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda skliče v kratkem občni zbor, da izvoli po društvenih določbah stalni odbor. — Čitalnica priredila je v nedeljo 9. t. m. besedo, ki se je prav dobro obnesla, kar se tiče petja in igre, a udeležba ni bila navadno dobra, obiskalo je veselico le kakih 150 osob. Vsled tega namerava Čitalnica prirediti prihodnjo veselico šele v jeseni. Tukajšnji „L'Eco del Lito-rale" bil je zaplenjen, ker je opisal pogreb oger-skega ministra Paulerja in njegovo mnenje o židovskih uradnikih. Ti židje so pač povsod priljubljeno ljudstvo!
Iz ttorice 16. maja. (Zopet roman iz življenja.) Še se neso polegli valovi vzbujeni po grofa Savorgnan-a zadevi, kateri je na svojega „prijatelja" Matiussi-ja in svojo soprogo streljal ter bil v petek od porotnikov jednoglasno nekrivega spoznan, in že vzbujajo novi dogodki jednake vrste senzacijo po našem mestu ter obračajo zanimanje celega mesta na se. V hotelu „de la Ville" stanuje že nekaj časa neki gospod J., rojen v Senožečah, prirejen avstrijskemu konsulatu v Marsilji, s svojo soprogo, rojeno v Genovi in dvema otrokoma, od kojih ima deklica 14 let, deček pa Šele 9 mesecev. Prvi dan maja prileti gospa J. na vrt imenovane gostilne ter kliče na pomoč, zanjo pride soprog in po majhni kontroverzi mej zakonskima bil je čuden prizor končan in ni imel na videz druzih nasledkov. Toda čez osem dni j se je prizor ponovil v Še hujši iu čudnejši obliki, izvirajoč iz ljubosumnosti vročekrvne Italijanke zoper soproga, katerega dolži intimnega sporazuraljenja s hišino. Posledek tem prizorom je bil ta, da je gospod J. naprosil magi-stratnega zdravnika in odvetnika Vincija, naj bi ( duševno stanje njegove soproge preiskovala in opazovala ter se izrekla, ni-li zrela za blaznico. Ko bi bila blazna, poslal bi jo v poseben zavod za take bolnike blizu Gradca. A zdravniki so se v nasprotnem zmislu izrazili in gospa prišla je potem osobno k odvetniku V., katerega je pri tej priliki spoznala ter mu hotela dokazati, da se je je soprog na ta način le znebiti hotel, in prisvojiti si njen denar in njene dragocenosti. Dr. Vinci zmatra'gospo za popolnem zdrave pameti ter jej je obljubil, da jej hoče biti podpora proti takim nakanom. Mej tem pride v njegovo pisarno tudi zdravnik dr. Luzzatto, kateri je vsled daljega pogovora z imenovano gospo uverjen, da je ona pri čisti pameti. Za njim pride pa v pisarno tudi soprog J., psuje soprogo ter hoče v pričo imenovanih gospodov dokazati, da je blazna itd.
Nekaj dnij kasneje napoti se gospa J. po nasvetu druzih z babico P. v bližnji Kormin, da bi si najela novo hišino, a soprog porabi to priliko, da pokliče policijo, češ da je njegova soproga pobrala denar iu dragocenosti ter ubežala. Ko se je na večer vrnila, prijela jo je tudi policija ter peljala v hotel, kjer je bila jetnica, kajti pred durmi stala sta dva stražnika, da ni mogla iz sobe. Ko pride na to dr. Vinci v hotel ter poprašuje stražo o gospej, prikaže se gospod J., ki ga prime za vrat ter prične suvati. Toda dr. Vinci se mu postavi v bran, a ko odide po stopnicah, napade ga gospod J. vnovič; kasneje pa ga je hudo psoval na Travniku, kjer ga je slučajno srečal. Tudi babica je dobila svoj del, tako da oba, doktor in babica, gospoda J. tožita, dočim je odvetnik toliko dosegel, da je prišla gospa J. v varstvo v tukajšnjo žensko bolnišnico. Pričakuje se tudi brat imenovane gospe iz Genove, kateri hoče odvetnika podpirati v tem, da bi se nesrečni gospej nobena krivica ne godila.
Torej zopet zanimiva pravda!
Iz Toplic na Dolenjskem 15. maja. [Izv. dop.] Kar smo tako srčno želeli, spolnilo se je. Včeraj bila je volitev novega župana in izvoljen 1
je bil skoro jednoglasno gospod K u lav i c, zdrav- f nik, najemnik kopališča, načelnik požarne hrambe itd. županom.  Gospod Kulavic ima za našo občino, posebno za Toplice, že mnogo zaslug, in s tem, da smo ga županom izvolili, pokazali smo, da znamo ceniti tacega moža.   Novega župana čaka mnogo dela, najvažnejše delo bode zidanje šole, katero se že trideset let zida na papirji.   Res čudno je, da Toplice, za Rudolfovem najvažnejši kraj na Dolenjskem, še nemajo svojega šolskega poslopja, ko imajo j drugje že podžupanije dvo ali trirazredno šolo. Naj ! tedaj novi gospod župan ne pozabi na zidanje šole, j saj ve, kako so mu vsi odborniki v dan volitve šolo i na srce polagali.   Kot svetovalci so izvoljeni gg.: I Kline Josip, Gorše Josip, Kulavic Fran, ŠušterŠič j Josip in Nardin Anton. — Naše kopališče so neka-i teri gostje že pohodili. Prva gosta sta bila gospod i Ripšel Dragotin iz Vidma in gospod Dermelj Dra-! gotin, nadučitelj iz Cerknice. — Slana je tudi pri 1 nas po , vinogradih precejšnjo škodo naredila. Po j polji in po travnikih je prav slabo.   Pričakovati je
i slabe letine.
—-——**——~—^——**™——**—™™——^~™™^—™—*i,—™™^—™—^^—"^^™^^^^^—
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini j Dornberg na Goriškem 300 gld. kot podporo za • škodo, ki jo je zadela, ko se je v oktobru 1. 1. i oblak utrgal.
— (Vabilo) na letošnjo okrajno učiteljsko skupščino za Ljubljanski mestni šolski okraj, katera bode v četrtek 17. dan junija 188G. ob 8. uri dopoludne v mestni dvor »ni. Dnevni red: 1. Naznanila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o tem, kar j'? opazoval pri nadziranji. 2. Posvetovanje o načrtu glede prve nemške slovnice za ljudske šole, ki ga je sestavila enketa, onoj po okrajni učiteljski skupščini izvoljena.   Poročevalec g. Andrej Žumer.
3. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 188G/87.
4. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. Nasvete o nakupu knjig in učil je po točki 4. knjižničnega reda najkasneje do 14. junija oglasiti imenovanemu odboru. 5 Volitev knjižničnega odbora za šolsko leto 1886/87. 6. Volitev stalnega odbora okrajne učiteljske skupščine. 7. Samostalni nasveti, katere je pismeno oglasiti Btalnemu odboru najkasneje do 14. junija.
— (Iz Železnikov.) Tvrdka A. in L. Glo-bočnik začela je polagoma odpuščati delavce, ker peša kovačija in je lesna trgovina slaba. Delavci upajo,  da j:h  morda   vsprejme firma Ivana Glo bočnika.
— (V Trst) priplula je v nedeljo opoludne francoska šolska fregata „Iphigenie", poveljnik Bes-nard, z 8 kanoni in 500 možmi.
— (»Deželne postave in ukazi za Kranjsko) za rabo c. kr. žandarmerije", zove se knjiga, katero sta tiskala, založila in ravnokar izdala gg. Klein in Kovač. Ta knjiga je tretja v tej stroki, katero |e uredil vrhovni deželni poveljnik c. kr. žandarmerije podpolkovnik gosp. Gram-posich, ki se hvalevredno trudi, da seznanja c. kr. žandarmerijo z deželnimi postavami in ukazi. Knjiga obsega v slovenskem in nemškem jeziku: Razglas deželnega odbora vojvodstva Kranjskega, s katerim se določuje premija za pokončevanje vidre; zakon, s katerim se uvajajo lovske karte za vojvodino Kranjsko; zakon, s katerim se okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu, Ložkemu iu Ribniškemu daje pravica, pobirati cestarino na cesti, katera z Rakeka čez Bloško Polico, in ondot drži po jedni strani čez Novo Vas v Ribniško dolino in po drugi strani čez Lož na Babino Polje do hrvaške meje; razglasilo c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem, o pobiranji deželne naklade od porabljenih žganih pijač za leto 1885; razpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko, o lovskih kartah, katere je izdavati lovskemu nadzornemu osobju; zakon, veljaven za vojvodino Kranjsko, o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemonitev; zakon, veljaven za vojvodino Kranjsko, o upeljavi občinske takse za zvedenško ogledovanje vsake živali, predno se izda za njo živinski potni list; ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem, obsezajoč predpis o desinfekciji ali razkuženji; razglasilo c. kr. deželnega šolskega sveta, kako je ubraniti, da se ne razširjajo nalezljive bolezni po šolah in razpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko, o hrvaških živinskih potnih listih. — Želeti bi bilo, da se to izdavanje postav in ukazov po g. G rampo sic h-u nadaljuje in tudi občinam bi bila izdaja teh postav zaradi ročne oblike prav priporočati.
— (Razpisano) je mesto davčnega višjega nadzornika, eventuvalno davčnega nadzornika na Primorskem. Prošnje v 4 tednih na c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Pariz 18. maja. Grof Pariški povodom svojega odhoda v Lisabon na poroko svoje hčere imel velik vsprejem. Kakor se zagotavlja, bodo radikalci, kadar se zopet snide zbornica, zaradi tega vlado interpelovali ter zahtevali, da se princi iztirajo.
Madrid 18. maja. Novemu kralju bode ime Alfonz trinajsti. V senatu in zbornici izražali oba predsednika in ministerski predsednik svoje veselje na rojstvu kralja ter zagotavljali zvestobo vseh Spanjcev, ki bodo vladarja kot zastopnika miru in redu ščitili. Te izjave vsprejele so se z navdušenim odobravanjem.
Levov 17. maja. V najživahnejem delu mesta podrla se stena trinadstropne hiše po vsej dolgosti. Se je li kdo ponesrečil, videlo se bode tedaj, ko se odpravijo podrtine. Od prebivalcev v hiši se nihče ponesrečil.
Madrid 17. maja. Kraljica porodila princa.
London 17. maja. Gladstone izrazil je nado, da bodo nove volitve njegovi irski predlogi ugodne.
Rim 17. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 4 zboleli, 4 umrli; v Bari 6 zbolelo, 4 umrli.
Zahvala.
Akad. društvo „Triglav" dobilo je letos iz domovine precej podpore, koja je omogočila, da se je društvena desetletnica na sijajen način praznovala ter i knjižnica zdatno pomnožila. Odboru je prijetna dolžnost zahvaliti se koncem prvega tečaja vsem ča-stitim gospodom podpornikom. Darovali so čč. gg.: deželni poslanci: Jerman 10 gld., Dominkuš, Ku-kovec, Radaj, dr. Josip Vošnjak po 5 gld.; državni poslenci: Raič, baron Goedel, M. Vošnjak po 5 gld.; dr. Geršak v Ormuži, dekan Bohinc v Braslovčah, Ferdo Souvan v Ljubljani, prof. Rutar v Spijetu, Luka Svetec v Litiji, prof. Turkuš v Gradci, slav. Ormužka Čitalnica, dr. Slanec v Rudolfovem, dr. Sernec v Celji, župnik Balon na Vranskem. Ivan Hribar v Ljubljani po 5 gld.; J. Gabršek na Vranskem, gimn. vodja Bradaška v Gradci, dr. Požar v Ljubljani, veleučeni prof. dr. Krek v Gradci, dr. Ploj v Ptuji, Komel pl. Sočebran v Gradci po 3 gld.; Veršec v Sevnici, sup. prof. Fon v Gradci, dr. Muršec po 2 gld.; prof. Hauptman, sup. prof. Rojnik, drda. med. Fran Božič in Alojzij Homau, stud. iur. Janežič po 1 gld.
Društveni knjižnici darovali so gg.: stud. iur. Blaž 25 knjig in 1 listino Zajčkega samostana; Iven Lipold v Mozirji 2 knjigi; Drg. Sigi v Slatini
4 knjige; Fran Žuža 1 rodoslovnico Celjskih grofov.
Za vse te blagodušne darove izreka najsrčnejšo svojo zahvalo odbor.
V Gradci, meseca maja 1886.
Zahvala.
Spet prijela je podpiral na zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci sledeče darove:
Slavna posojilnica Mariborska darovala je blagodušen dar 50 gld.; nadalje darovala sta gosp. Josip Jerman, dež. poslanec in c. svetnik v Gradci,
5 gld., in gosp. Fran Bradaška, kr. gimn. vodja v pok. v Gradci, 1 gld.
Podpisani odbor izreka vsem tem dobrotnikom iskreno zahvalo.
V Gradci, dno 14. maja 1886.
Za odbor:
Blagajnik: Predsednik :
vl. sv. dr. H. Bidermann 1. r.,   dr. Gregor Krek 1. r.,
c. kr. vseučiliščni profesor.     c. kr. vseučiliščni profesor.
Lek v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati so pristni „Moll-ovi Seid litz-praSk iu, kateri imajo polog nizke ceno najboljši lekarski uspeh. Skatljica m navodom opombe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko |in opdpisom. _1 (20 -4)
Poslano.
Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj jo dolžnost s'ednjoga, na Lo obračati uajvečo pozornost. Našim preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, katera hitro iu brez zliti nasledkov čistijo kri, kropč njen pravi tok. Naša zdravilna metoda ja priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki izvirajo iz M|»ri<l<-u«- krvi (brez živega urebrn), žnlotftue iitigletlke Mkrivuib navad, nadalje slabotno Klanje, kožne bolezni, de tuko xMnlarauc muc, griute, izpadanje las. trganje in revnintlzeiii, vete znake bolezni. Trakuljo odstranimo po posebnoj metodi, celo pri otrocih v malo urah Kilove ozdravimo na racionalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—23)
Privatna klinika „Freisai4< v Solnogradu (A«tri»i)»
Tufcl:
17. maja.
Pri Blatna i Rosen c Dunaja. — Sidro? it Prage. — Deutach Iz Gradca. — Maiael a Dunaja. — Podobnik is Zagreba. — Wr»n is Budimpešte. — Pipan, Rassmann iz Trsu.
Meteorolo^ično poročilo.
g ,Cas opa-Q sovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neb,)	Mo-krina v mm.
•si '7. zjutraj s | 2. pop. i 9. zvečer — |	743-82 m. 741-fiOon, 74172m.	4 8'' C IG 6' 0 10 6" C	si. jz. Bi. 8vz. si. vzh.	megla jas. j na.	0 00 mm.
Srednja temperatura 10*7°, za 37a pod normalom
D"u.xa.adsls:a, "borza
dn6 18. maja t. 1.
(Izvirno telegrafiČno poročilo.)
5" „ marčna renta
85 gld. 20		
	a	40
115	•	70
101	•	
877		—
282	•	40
126		85
10	•	04'/,
5		96
62	9	05
129	t	50
171		25
104		40
94		95
105		20
116	■	25
125		75
119		50
98		70
175		50
18	0	25
115		75
202	■	75
kr.
London............
Srebro.............
Napol. ........
C. kr. cekini..........
Nemške marke ... 4"/„ državne srečke iz 1. 1854    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogrtka zlata renta 4°/0 .... Ogrska papirna renta 5°/0 .   . .
5V ,. štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rt g. srečke 5w/„ . . 100 gld. Zemtj. obč. avstr. 4l/1°/0 zlati last. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke        ....   100 gld.
Rudo I love srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Tranimway-drufit velj. 170 gld. a. v
Ysem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem jaz iz dobrote prepustil svojemu sinu vse svoje premoženje, katero sem si pridobil v mnogih letih in to s krvavimi žulji. Zdaj sem pa po dobroti drugih ljudij znova začel svoje rokodelstvo, ker me je preveč v srce žalilo, da bi moral svojega lastnega sina in njegovo nevesto za potrebno hrano prositi na svoje stare dni. Upam tedaj, da me bodo tudi moji stari prijatelji in naročniki obiska-vali, kajti hočem vsem z dobrini in najcenejšim delom po-Btreči. Stanujem na, RimskeJ cesti, v Križan»kej kiši št. 3, tik Bauiugartnerjeve kine.
Fran Šafec,
(363) kolarski mojster v IJuMjuni.
Na Raki, pri župnijski cerkvi, tik okrajne ceste, daje se cela
v
V našem založništvu je izila in se dobiva po vseh knjigotrinicah knjiga;
Odkritje Amerike.
Pridelat
H. Afajar.
Trije deli, 436 strani, 8°.   Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po polti IO kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
Ta knjiga je Up dar slovenski mladini. Vsak prijatelj nale mladine in knjiievnosti nale bode tategadelj hvaleien frančiškanskemu patru Hrlzogonu ktajarju, da j* lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrinha v Ljubljani na Kongresnem trgu.
		
(354—1)		
Hiša in pekarija
z  vbo pripravo,  na najboljšem  prostora v Kamniku, Poatne ulice št. 4,
se dA "v najem.
Natančneje pri lastnici v istej hiši. (349—B)
Najprljetnejia toaletna voda ln ob Jodnom fini parfum Jo: (289—3)
ID t. Xj©3rer-3eTrsi
Minska voda iz smrekovih igel,
ki je osvežujoča, kakor gozdni zrak, okrepčujoča za vsakdanje umivanje in v kopeljih, razkuževajoča za čistenje zob, okrevajoče sredstvo za trpeče na živcih in h kratil fini parfum za žepno robce in sobi;.   Cela steklenica s pa-
tentovanim /.amaškoui 80 kr., pol steklenica 40 kr. Zaloga v LJubljani  pri   gospodih:  Vašo Petrleić, Eduard Mahr, Uabrijel Plccoll, leknr.
Ceslo-moravsta trgovina za razpošiljanje kave
V TKSTI . I/ MADIIČTILf v TRSTU, Via Valdirifo 10.  ft- IfIMnUO I 11% Via Valdirivo 10.
priporoča sledeče okusie kavine vrste v halah po 4a/< ko. netto vsebine, carine in poštnine prosto, tako da naročnik (345— 3) nema nikakih stroškov več.
1 ko. CampoM, močna.........gld. 1.25.
1   „   Java, mila..........._ 1.35.
1   „   Caba, fina...........„ 1.52.
1   „   Geylon, zelena..........„ 1.72.
1   „   Moooa, ognjena in fina.......„   1 78.
1   „   Menado, aromatična........„1.92«
Nadalje pristni, naravnost is Hongkongu pripeljani čaj, kateri se. ako treba, s kavo vkupe zavije, '/» k"- Sou-ohong gld. 2.70, ko. Peooo gld. 3.50, ko. Peooo cvetja gld. 4.20. — Dopisuje se  lahko v  vseh jezikih.
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani uljudno naznanjam, da se moja
knjigoveznica
od IO. maja t. 1. nadalje nahaja na »v. Petra centi it. •, nasproti gostilne „pri avstrijskemu cesarji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po-streči, kar mi je lahko mogoče vsled lepo in drobro urejene knjigoveznico, oskrbljene z najboljšimi in najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dela. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralnih društev, članom „Matice Slovenske" in družbe sv. M obora za vezanje društvenih knig. Izdelujem vsakovrstna kuj igo vezna dela za uradnije in župnije, kakor glavno knjige, zapisnike itd., ter se priporočam za galanterijska in kartonažua dela z zagotovilom nizke cene iu brze postrežbe. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljati ah povrniti vozne iu druge stroške. Ljubljansko gg. naročnike pa opozarjam, katerim čas ne dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem ponj ali ga sam prevzamem. Vedno bodem pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno izdelanega vrniti.
Z odličnim spoštovanjem
FRANJO DEŽMAN,
knjigovez.
pripravna za prodajalnico, mesarijo ali za krčmo, z ugodnimi pogoji takoj v najem. — Natančneje povo posestnik Fran Rrudar na Raki. (361 — 1)
VIZITNICE
priporoča
„MliODNA T1SKAKNA"
V 1.1 nitij mi i.
Deželna
Rpgaška
slatina.
Tempeljski in Styria-vrelec.
Uspešni Jek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (H9-6)
Dobiva so pri g. Mih. MCezstner-Ji, kakor tudi pri L'« : Jnaiim Fabian-u. C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, j. Luckmann-U, Jan. Perdan-u, Joa. Schlajfer-ji, Schuaa-nigg-u &  Weber-ji, Josipu  Terdini v  i JuftIJnni.
mm
■   ■■■■ I   B B @in
Ljubljanski parni mlin.
Da olajšamo p. n. občinstvu kupovanje naše moke, otvorili smo z današnjim dnem
zal
v mestu, na oglu Medarskih in Lingarjevih ulic,
Prodavala se bode moka pa še nadalje nespremenjeno tudi v mlinu. V LJUBLJANI, 15. maja 1886.
Kranjska industrijska družba.
>"v\ow»'"
(358—2)