PRIMORSKI dnevnik I« zaCel izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-°ra 1943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen n« ciklostil. Od 5. do 17. »eptembra 1944 se je ti-v 1'skarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-A °d 18. septembra ' 944 do 1. maja 1945 v liskami »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. mala 1945 pa v osvoboje-7™ Trstu, kjer je izSla za-Številka. Bil je edini lisicam partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 251 (11.667) Trst, sreda, 26. oktobra 1 Neopravičljiv napad velesile na malo suvereno držan Vojaška invazija ZDA na Greiiaui Neuradne vesti o stotinah mrtvih v spopadih, ki še trajajo - Ostre obsodbe Kube in SZ, zaprepadenost v svetu Ameriški vojaški helikopterji na Grenadi (AP) GEORGE’S — Z neverjetnim P~*?irom za najosnovnejša pravila ‘dnarodnega sožitja je včeraj svetov a velesila, ZDA, izvedla vojaško in k, Z^0 ma'e neodvisne države na oto 2 OOneriada v ^ar*s'tem morju. Okrog ameriških padalcev in marinsov k,- 'lli ok zor* izkrcalo na strateških vn^ i °l°^a- Z njimi je bilo tudi 300 Jakov iz 6 maih karibskih držav, ,jnnaj W napadalcem dali značaj «mul-Vg ■Cl0.,la*nt'>> vojske. Po sicer nepre-srH v^' ves^c'b so na otoku v teku še ^dui boji z majhno grenadsko in sla : opernijeno vojsko, agresorjem pa 1». ,aje uspelo zasesti obe letališči, e-šp tri<;ri0 centrale, radijsko postajo in Lih'00 ■ j ^ruRdi strateških objektov. n 1Ja m Nikaragua sta že zahtevali 0ZN° skUcan-ie varnostnega sveta zAmer*ški vojaški poseg v notranje ev° suverene države in celo neiz- David in Goljat zvani vojaški napad predstavlja na daljnji hud udarec mednarodnemu sožitju in prizadevanjem za mor na svetu. Napetost se je ponovno hudo zaostrila, kar vzbuja po vsem svetu hudo zaskrbljenost in skoraj splošno obsodbo, razen pri zaveznikih ZDA, ki so pa v hudi zadregi. Težko je namreč dobiti sprejemljivo opraviči o za tako hudo dejanje, čeprav je Reagan to skušal storiti na tiskovni konferenci, ki jo je sklical po invaziji v Beli hiši v Washingtonu. Toda njegovi argumenti niso mogli prepričati nikogar, ker je bilo preočitno, da gre zgolj za neslane izgovore. Predsednik ZDA je namreč zatrdil, da je ugodil zahtevi 4 članic Organizacije vzhodnih karibskih dr žav (Antigua, Dominika, Santa Lucia in St. Vincent), ki so povezane s pogodbo o vzajemni pomoči z Grenado, ter Jamajke in otokov Barbados ter da so ZDA intervenirale, da bi «zaščitile nedolžna življenja«, med njimi okrog 1.000 ameriških študentov s privatne grenadske zdravniške šole, da bi «preprečile nadaljnji kaos» in da hi «pomagale pri ponovni vzpostavitvi reda in demokratičnih institucij na Grenadi«. Toda moral je priznati, da ameriškim študentom nihče ni grozil, gle de razmer na Grenadi je pa treba zabeležiti, da je po vojaškem udaru 19. t.m., ko je izgubil življenje predsednik Bishop in je prevzel o-blast podpredsednik general Austin, ravno pred invazijo «vojaški revolucionarni svet« skrajšal trajanje policijske ure in napovedal začetek razgovorov s civilnimi osebnostmi za ustanovitev prehodne vlade, kar je dalo misliti za postopno pomiritev in ureditev notranjih razmer. Prav malo je mogla Reaganu pomagati tudi nebogljena predsednica vlade Dominike in začasna predsednica zavezništva karibskih držav Eugenia Charles, ki je zatrjevala, da sporazum o vzajemni pomoči opravičuje vojaško invazijo, saj «sestavljajo vse članice enoto«. Mimo neprepričljivosti takih nerodnih zagovorov ne more biti dvoma, da gre za nov dokaz napadalne politike Reaganove uprave. Toda v tem že itak izredno napetem trenutku, ko se mednarodni odnosi nenehno zaostrujejo, se je bati predvsem posledic Reaganove odločitve. Na Grenadi je namreč nekaj sto kubanskih delavcev in izvedencev ter nekaj desetin sovjetskih svetovalcev. Ameriški viri poročajo, da je v spopadih padlo 12 Kubancev in da so invazijske čete za jele 30 sovjetskih in več kot 100 ku banskih svetovalcev, ki jih bodo «izg-nali«. Sovjetska zveza in Kuba sta naravno že izredno ostro reagirali na invazijo Grenade, za sedaj le z izjavami, francoska in angleška vlada sta pokazali očitno nejevoljo, zaskrbljenost in kritiko sta izrazila tudi generalni tajnik in predsednik skupščine OZN. Medtem se boji nadaljujejo in so terjali, po sicer napreverjenih vesteh, nekaj sto mrtvih na obeh straneh. IVAN FISCHER ian ena^a — mala neodvisna dr drntn u karibskem morju, 344 kva j jq n,h kilometrov površine, približno Si p °č Prebivalcev, glavno mesto njj t'?,Or0f’s, nekoč britanska kolo j, ' 0 je vse, kar nam je uspelo sto yfi o tej drobtini, ki leži nekaj ln K“°metrov od venezuelske obale. svpo, i ie kar preko noči v središču' JVonT90 dodajanja. na PetosL ki je že dalj časa tlela in Sr'eJn. območju Karibskega morja nji ednje Amerike, je končno izbruh le .kakovostni skok so poskrbe-tnot^ne države Amerike s po karih L?e^ai desetin vojakov šestih kreni l1 držav. Na otoku se je iz da’ce° 2.000 marincev in pa tu : V največje vojaške sile na sve prt ” s.e spopadlo s približno 2.000 še ^n^kov slabo oborožene, še slab ja, ( KUTiene grenadske vojske. A vi'etstek bilo še nekaj desetin so Pa v > l *.n kubanskih svetovalcev, ki Mirn naibrž niso udeležili bojev, čil »„ °8orčenja, ki ga je povzro-Tib?i/Pad nnieriškega Goljata na ka itnei C’9a Davida (ki, revež, tokrat ni da Sentf* lTače), pa ostaja dejstvo, izreH„ ]e v karibskem morju odprlo Pet0,.° nevarno krizno žarišče. Na toliki i”?. .naie™ planetu, ki sedi na 0a ičin; jedrskega orožja, da bi in rid° 22-icrat raznesla, občutno P°sebp”° Jas(.e’ v zadnjem času še Pig ^ustimo trenutno ob strani P°ljsu?ni. nevarna žarišča, kot sta sam0 a ln Afganistan, in poglejmo tednihnat°- kar se dogaja v zadnjih na ha* .'st°j oziroma mrtva točka, opiejjt eri. so obtičala pogajanja za zahodnih ^edfske oborožitve in sklep drobne je analizirali posamezne aspek te našega šolstva. V zaključkih je predsednik SKGZ Boris Race poudaril, da so poročila in razprava odkrili vrsto zaskrbljujočih plati naše šole, vrsto vprašanj, v katere se je treba poglobiti, jih spoznati do dna, da se bodo lahko potem primerno razrešila. Glede pomena teh vprašanj je nujno čimprej ponovno oživiti enotni organ, ki naj vključuje vse komponente našega političnega življenja, da bi s skupnim nastopom pod krepili naše zahteve. Primemo bi bilo nadalje usmerjanje mladega čiove-ka po končani obvezni šoli, boljše poznavanje šolske zakonodaje (v tem okviru bo predvsem koristno sodelova nje z društvom Pravnik), pristojnosti zbornih organov (v ta namen naj bi organizirali ustrezne tečaje) in tudi širše srečanje s šolniki. G’avni odbor je na seji odločil, da bo občni zbor SKGZ 20. novembra v Kulturnem domu v Trstu. SANTIAGO DE CHILE — Kljub teroristični represiji Pinochetove strahovlade, ki je v preteklih mesecih terjala že na desetine smrtnih žrtev med demonstranti, bodo jutri Čilenci spet priredili mesečno manifestacijo proti vojaški fašistični diktaturi in za, nujen povratek demokracije. Sedmo zaporedno protestno manifestacijo je oklicalo za jutri «vsedržavno vodstvo delavcev«, ki ga vodi sindikalni voditelj Rodolfo Seguel, kljub prepovedi santaaškega prefekta, generala Guillarda. Ta ie sicer zavrnil vse predloge sindikalnega gibanja glede trgov, kjer naj bi priredili shod in jim ponujal ograjeni mestni park, kar so sindikalisti zavrnili, češ da bi jih vojaki radi «zvabili v past«. Sindikalista Seguel in Bustos (ki se je komaj vrnil v domovino iz izgnanstva) bosta objavila navodila za potek manifestacije v zadnjem trenutku, poudarila pa sta, da bo «povsem mirna» in da bosta opoldne skušala izročiti generalu Pinochetu v predsedniški palači spomenico «z zahtevami čilskih delavcev«. Odstop upravnega odbora goriške KZE Sedem članov upravnega odbora goriške krajevne zdravstvene enote je na sinočnji seji, kakor je bilo tudi pričakovati, potrdilo sklep o odstopu. Sklepu se nista pridružila dva čPana odbora, izvoljena v vrstah komunistične stranke. O odstopu bodo razpravljali na prihodnji seji glavne skupščine. V prijateljski tekmi v Mariboru Jugoslavija 3 ZRN 2 NA 10. STRANI • CK ZKJ Libanonska tragedija pred novim nevarnim razpotjem NADALJEVANJE S 1. STRANI interesih pri uresničevanju stabilizacijskega programa. Vendar, je poudaril Dragan da imajo te zahteve različne odtenke — gibljejo se od zahtev po bistvenih spremembah, preko do-gradnje sedanjega sistema, do le depotnih* popravkov, oziroma ohranitve sedanjega stanja. Vsi pa se smatrajo za izvirne razlagalce iste zahteve in stabilizacijskega programa. Ko je govoril o sredstvih za proračun fede racije, je Dragan napovedal realno zmanjšanje izdatkov federacije in pomembne spremembe v dosedanjem sistemu financiranja federacije. Bojan Polak je govoril o stališčih ZZB NOV na zadnji seji predsedstva, na kateri so razpravljali o perečih političnih razmerjih. Borci so izrekli zaskrbljenost zaradi različnih negativnih stremljenj v družbi. «Rezultate, ki smo jih dosegli,* je dodal na koncu Polak, «smo dosegli s prizadevanji delavskega razreda, ki je pripravljen na še večja odrekanja, vendar hoče videti tudi učinke tega odrekanja.* (dd) Trst in Tržič: 1750 v dopolnilni blagajni RIM — Na sestanku predsinočnjim o vprašanjih ladjedelnic, med sindikati ter ministroma Darido (državne soudeležbe) in Carto (trgovska mornarica) je bilo sklenjeno, da bo novi sestanek o teh vprašanjih 3. novembra. Na srečanju sta oba ministra potrdila, da prizadeta podjetja ne bodo sprejela nobenega ukrepa o svojem prestrukturiranju brez soočenja s sindikati. Najavljeno je že bilo, namreč, da bodo ladjedelniška podjetja postavila v dopolnilno blagajno 3.500 delavcev (ukrep prizadeva bolj delavce kot u-radnike). V Tržiču bo šlo 1500 delavcev v integracijsko blagajno, v Trstu pa 250. Dopolnilna blagajna: porast za 25 odst. RIM — Porast delavcev v dopolnilni blagajni je večji iz dneva v dan. Lani so v prvih 8 mesecih pooblastili izplačevanje 389 milijonov ur dopolnilne blagajne, letos se je to število v istem razdobju povzpelo na 489 milijonov, ali za 25 odst. Sektorji, ki so se najbolj zatekali k dopolnilni blagajni so bili kovinarski, kemični in tekstilni. Dežele, ki so bile najhuje prizadete so bile Piemont, Lombardija, Kampa-nija in Veneto. Najhuje prizadeta mesta so Turin, Milan in Neapelj. □ RIM — V nasprotju s stališči večine delodajalskih združenj je Zveza obrtnikov, ki združuje več kot 300.000 obratov, sklenila izplačati osebju od 1. novembra draginjsko doklado upoštevajoč tudi dozorele decimalke. Bojazen pred maščevalnimi ukrepi ZDA zaradi nedeljskega atentata v Bejrutu ' * BEJRUT — Bojazen pred novimi atentati in napadi proti ameriškim in francoskim vojakom je sprožila splošen preplah v Bejrutu. Pred ameriškim oporiščem ob bejrutskem leta lišču so sprejeli izredne varnostne u krepe; poleg s španskimi jezdeci so dostope k oporišču zaprli s tovornjaki, izselili pa so urade ameriškega veleposlaništva iz palače britanskega predstavništva. Libanonska obveščevalna služba je namreč opozorila po- veljstva večnacionalnih sil, da po Bejrutu krožijo trije tovornjaki natrpani z eksplozivom. Preplah je deloma zavrl delo reševalnih ekip na ruševinah obeh vojašnic, a ga ni prekinil. Po zadnjih podatkih so izpod ruševin povlekli že 251 ameriških in francoskih vojakov, število pogrešanih pa je še vedno precejšnje, da se vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo končni obračun več kot 300 mrtvih, saj so kot kaže v eksploziji bili vpleteni tudi libanonski civilisti. Bolj kot sam atentat pa sedaj vse skrbijo «srditi maščevalni ukrepi*, ki jih je Reaganova administracija napovedala, «ko bodo storilci znani*. U-gledni «Washington post* je včeraj zapisal, da je bilo iransko veleposlaništvo v Bejrutu predhodno obveščeno o dvojnem atentatu. Informacije je dnevnik dobil od funkcionarjev washingtonske administracije, ki trdijo, da so atentata izvedli pripadniki neke disidentske in proiranske frakcije iz skupine Amal. Takoj pa so dodali, da nimajo še dokazov o iran ski vpletenosti. Po iranskem demantiju so včeraj v Teheranu objavili izjave raznih iranskih islamskih sodnikov, ki so čestitali atentatorjem in se radovali, da je toliko imperialističnih in sionističnih plačancev umrlo pod ruševinami*. V Izraelu skušajo vso krivdo na- prtiti Siriji. Trdijo namreč, da ni vojaške akcije, s katero ne bi bil seznanjen tudi Damask, ki edini aktivno nadzoruje vso libanonsko oboroženo opozicijo. Medtem so v pričakovanju sobotnega sestanka zunanjih ministrov štirih zahodnih držav, ki imajo svoje čete v Bejrutu, v teku mrzlična pogajanja-Evropski partnerji Amerike se na tihem bojijo, da bi lahko Amerika sprejela kak drastičen ukrep, v katerega bi se tudi sami posredno vpletli. Prav tako so v teku pogajanja z? ponedeljkovo konferenco o «nacionaI-ni spravi*, medtem pa skoraj v vsem Libanonu ponovno divja državljanska vojna. □ RIM — Z uradnim sporočilom s° zdravniki potrdili, da bodo 3. in 4-novembra stavkali. V noti poudarjajo, da bi lahko stavko še preklican-če bi minister za zdravstvo v kratkem sklical sestanek o obnovi zdravniških konvencij, ki zapadejo 31. decembra. Obenem pa so zdravniki podčrtam da bodo med stavko nudili zdravnišk0 pomoč samo v izrednih primerih-Stavkali pa bodo tako imenovani družinski zdravniki, pediatri, ki so vezani s pogodbami na KZE in zdravniki - specialisti, ki delajo v airl' bulantah KZE. Sporazum o datumu kongresa KD RIM — Vsedržavni svet krščanske demokracije se je za ključil brez pravega zmagovalca, vendar pa z uveljavitvijo tajnikovega stališča glede datuma kongresa. Kongres bo namreč takrat, ko ga je predlagal De Mita, se pravi od 22. do 26. februarja, torej pred evropskimi volitvami in ne da bi preverili uspeh političnih smernic tajništva na tako pomembnem posvetovanju. De Miti je uspelo uveljaviti svoj predlog samo zaradi šibkosti svojih nasprotnikov. Nihče si namreč ni upal iti tako daleč v svoji opoziciji, da bi povzročil krize v tajništvu. De Mitovi politični nasprotniki so torej popu stili in zahtevali, da bodo vsaj priprave na kongres enotne in upajo, da ga bodo spravili v težave takrat. Iranska ofenziva «Val Fadžre 4» se nadaljuje Protislovna poročila z bojišč BAGDAD - TEHERAN — Iraške vojaške oblasti so predvčerajšnjim zvečer izjavile, da je bila iranS\ ofenziva proti mestu Pendžuin severni iraško - iranski meji strta; Iračani trdijo, da so Iranci PuS“ na bojišču tisoče trupel svojih yoJa kov ter ogromno vojnega material Mesto Pendžuin je bilo oblegano s severa, juga in vzhoda. Iraški Pf veljnik je dejal,, da je njegova V°J. ska uporabila orožje nove vrste, 11 pa povedal kakšno. V Teheranu pravijo, da je sedaj teku druga faza ofenzive «Val Fadz 4». Njen namen naj bi bil, s g. iraški odpor na severni fronti, Pr prečiti bombardiranje nekaterih ira skih mest ter še posebej razbiti P*f vezavo med iraško vojsko in «kul skimi protirevolucionarji* v g°ra,r. predelih severnega Iraka. Iranci dijo, da so zasedli več stotin kV dratnih km iraškega ozemlja, kar V Bagdad odločno zanika. Zelo dobro sprejet nastop SSG v Mariboru MARIBOR — «Nobena umetnost ni tako neposredno povezana z ljudstvom, narodom in družbo, kakor je gledališka umetnost, ki je scenska ustvarjalna sinteza dramatike in predvsem igralske umetnosti. Zato pa je gledališče tudi z vsem svojim bitjem in nebitjem, zaradi svoje časovne povezanosti in časovne neposrednosti, pred družbo in ljudstvom najbolj odgovorno pred vsemi umetnostmi, ter tako rekoč sproti manifestira svojo umetnost, svojo idejo pa tudi umetniško etičnost neposred no pred občinstvom, to se pravi pred živimi ljudmi, pred ljudstvom in človekom.* Namerno smo začeli današnje poročilo z 18. Borštnikovega srečanja z mislimi Bratka Krefta, ki jih lah ko uporabimo ob komentarju k ponedeljkovemu nastopu Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki je v mariborski Drami zelo uspešno predstavilo Kmeclove Mutaste bra-te». Kajti šlo je za zares pristen stik z občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališko dvorano, šlo je za prezentiranje sodob ne in žgoče tematike, ki je lahko mnogokrat nekako tuja zavesti človeka iz Slovenije in zaradi tega se poslavlja nuja, da se tudi širša pu blika sooča z vprašanjem «zamej stva». In kako je občinstvo reagiralo na Mutaste brate»? Mislimo, da izredno pozitivno, kot izhaja iz sledečih izjav: «Izredno mi je všeč igra, igralci so prepričljivi, problematika aktualna. Všeč mi je, da je prav tržaško gledališče uprizorilo ta tekst.» «Predstava mi je všeč, je dinamična, za današnje čase vsebin sko pomembna, igralci so dobro igrali, predvsem Gogala in Jakopičeva, pa tudi Sardočeva in Petje.» Mislim, da je to dobra predstava, ze lo dobra. Prikazana je srž problema koroške manjšine iz vseh zornih kotov in njihovo bistvo trpljenja. Simbolika Mutastih bratov je izredno pretresljiva, s tem pa neomajnost Smrtnikovih samih.» «Izredno mi je všeč nocojšnja predstava, predvsem glede na tematiko, korajžno je prikazan problem. Enkratna igra nam že znanih igralcev.» «Ni prisilna predstava, ker sem čustveno vezana na Koroško, izvrstna igra Antona Peljeta. Prihajam na vsako Borštnikovo srečanje, ko gostuje tržaško gledališče, ker mislim, da je to naša dolžnost. Simbolično je, da je prav to gledališče prikazalo ta problem. Pretresena sem, ker je problem slovenskih Korošcev velik problem vseh Slovencev.» Sinoči je naš teater gostoval v Titovem Velenju, drevi pa bo an sambel SSG gostoval v Slovenski Bistrici, kar je postala že hvale vredna tradicija. Sicer pa teče tudi letošnje Borštni kovo srečanje po preverjenih tirnicah, čeprav mu je šteti v škodo, da ne omogoča neposrednejšega stika med samimi gledališkimi ustvarjalci, saj se ansambli takoj po od igranih predstavah razkropijo na vse štiri vetrove. MARIJ ČUK Ob 35-letnici italijanske skupnosti v Kopru Priprave na praznovanja KOPER — Kot slavnostni gost svečanih proslav ob 35. obletnici delovanja italijanske narodnostne skupnosti «Antonio Gramsci* iz Kopra se bo zaključnega večera, ki bo na sporedu 22. novembra, udeležil pisatelj Fulvio Tomizza. To je sklep včerajšnjega zasedanja predsedstva skupnosti Italijanov. Na sestanku so pripadniki italijanske manjšine na Koprskem nadalje poudarili, da so bile vse dosedanje prireditve v duhu načel enotnosti in sodelovanja med Italijanskimi in slovenskimi prebivalci Kopra in sosednjih krajev Furlanije - Julijske krajine. Na zaključne prireditve ob 35-letnici delovanja italijanske skupnosti v Kopru so povabili tudi nekatera kulturna društva in skupine, ki delujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. (eo) aPippostatin* APIPROSTA TIIS lajša težave pri hipertrofiji prostate APIPROSTA TIIS priporočamo moškim pri težavah pri uriniranju, ki jih povzroča povečana prostata in nebak-terilna vnetja prostate fa>iAmedeXpo • Ir živilska industrija Nj-' Ijubljana, jugoslavija Odmevi zmage J. Sobieskega nad Turki med Slovenci Ko je polmesec mrknil pred Dunajem Spomladi v letu Gospodovem 1469 i® prekoračila turška četa pod po-y®l]stvom Ezbega paše reko Kolpo ln vdrla globoko v notranjost Kranjce dežele. Istega leta, med junijem 'n septembrom, so Turki pustošili J)*di na Krasu ln na Goriškem. Ropa-11 so na veliko, zažigali trge in vasi, P°bili na tisoče ljudi in odpeljali s y®boj v sužnost okoli dvajset tisoč u-Jetnikov. Novica o strašni ujmi, ki je Prizadejala slovenske dežele, je prišla do Rima, kjer je papež Pavel II. °®redil posebne odpustke za tiste, ki nem XVIII. stoletju brneli v dušah ljudi, je nenadna novica o turški voj ski, ki da pod poveljstvom velikega vizirja Kara Mustafe napreduje proti Dunaju — srcu cesarstva povzročila med Slovenci velik preplah. Nevarnost je bilo čutiti toliko bolj neposredno in blizu, ker so nekateri turški oddelki, pod poveljstvom kar treh paš, navalili na vzhodno Štajersko in grozil njenemu glavnemu mestu - Gradcu. Kranjska, ki se je dobro zavedala, kako kritičen je. položaj, je takoj poslala so sednji kneževini v pomoč kar 400 strel- Turki oblegajo Dunaj bi z orožjem v roki pohiteli na pomoč »postavljeni deželi. 1 prvi turški vpadi so bili začetek , ave. Poplave, ki je prekrila v na-stoletju slovensko zemljo. ' 1469 in 1532, ko je bilo velikih °v konec, j® pria o do več kot tdeset vdorov, pred katerimi ni bil nj,ren noben, kotiček slovenskega et-Kn -*?a prostora: od Bele krajine do 'n štajerske, od Krasa do iške pa do panonskih nižin v Po-5,,. rju- Tu so turški napadi postali po-7?*° Pogosti šele po letu 1600, kar j. HVorn° upravičuje strah pred Turki g. 1 v ostalih slovenskih deželah, pa prav njihovih tolp že dogo ni bilo f'Urlan^eti °b zgornjem Jadranu in v koilŽUpr,ijski kroniki iz leta 1480 je ta-0n Prikazana grozljiva izkušnja iz kslih* že'eznega časa: «Monštrance, Rjal rna^no obleko, oltarna pregri-su rp *?, druge cerkvene dragocenosti bienii- uSrabi i; božje hiše so spre-čenj J. v hleve, kjer so plesaili in pe-Duh ■ naj°studnejše razuzdanosti. drmi°Vil^e 80 sežigali, jih utapljali in v hSii morih. mnogo so jih odgnali s° m0«0 su™st- Po nekaterih krajih Za^ ,ože in žene z družino vred zve-de'c ln ^h tirali s seboj. Novorojeno tab materam trgali, morili in medel,]. 62 Piotove. Veliko množico zalih hled s° odpeljali v težko sužnost. Vrečootr°čiče so basa'i v luknjaste in s° skozi luknje glave molili moLr;da j° bilo groza. Kar je bilo glavo so odgnali, a'abotnežem ka ah pa jih utopili. Veli- dežeii °S. *n revščina je bila v vsej Prositi ni Pomagalo ne jokati ne ne n • Nihče ni bil varen življenja, planin ™ in ne v dolinah, niti na PovsiJt ■ ,ako Sa Bog sam ni otel. um,,. 0 je bilo na kuDe ubitih živali in Uniorio ■? . ° na kupe ubitih živali in Zagretwi i,judi m ni ga bilo, da bi jih sbli. . „ Zaradi teh sfgrebeil. Psi jn volkovi so se go- spominov, ki so še v poz- cev, ki jih je vodil znani zgodovinar in etnograf Valvazor. V XV. knjigi svoje znane «S’ave vojvodine Kranj-ske» je tudi v živih barvah opisal ta vojaški podvig proti Turkom in njihovim madžarskim zaveznikom. Odjek trepeta ali bolje strahu, ki je zajel Slovence ob novici, da so se Turki drznili dvigniti nad Dunaj, je mogoče jasno zaznati v pridigah, ki jih je leta 1683 napisal frančiškanski pater Janez Krstnik Svetokriški. Od treh «turških» pridig slavnega baročnega pisatefja sta kar dve nastali v tistih mesecih, med junijem in septembrom leta 1683, ko je Kara Musta-fa s svojo vojsko oblegal Dunaj. «Ah!» kliče v prvi Svetokriški, «da bi nikuli ne bila taista nesrečna ura prišla, v kateri se je bila Vdignila una vefika vojska v Nebesih mej Angeli, katerih tretij del premagani, ino pogubljeni so bili postali, zakaj mi zdaj bi se v takoršnem velikem strahu ne našli, kakor smo, vedeoč, de ta grozoviti naš Savražnik Turk brez vsiga uzroka, inu čez vso pravico vleče čez nas s tristu taužent neusmilenimi Turki, ter žuga vse dežele inu mesta Cesarska požgati, obrupat, inu vse ludi pod meč, inu sablo perpravit, taku de v maternem telesi otroci ne bodo odšli tej grenki smrti.» Potem ko Svetokriški trdno naveže pozemsko stvarnost na nebeško, razvije svojo pridigo na povsem običajen način, saj mu ni težko dokazati, da je iskati vzrok, zaradi katerega je «Bug poslal čez nas to strašno Turško vojsko* v «naših prevel ikih grehih*. Njegova naloga je, da spreoberne ljudi in jih prepriča, naj se pokorijo, kajti samo tako bo mogoče doseči, da bo G. Bog «Dunaj s rok teh Turkov rešil*. Gospod Bog, ki v prikazovanju Sve-tokriškega nima dosti skupnega s krščanskim Jagnetom, temveč spominja bolj na Sabaotha, boga vojnih trum, ki ne pozna milosti do svojih sovražnikov. «Glihi viži jest se tro štam», vzklikne nekje Svetokriški, «de G. Bug bo vslišal naš g as ter nas bo od le-te velike nevarnosti rešil, ino na-šiga Sovražnika Turka v svoji lastni krvi potopil, inu iz naše dežele pregnal, de mi nikuli več se ga ne bomo bali*. Čeprav pridige Svetokriškega mrgolijo od biblijskih in učenih citatov, čeprav so zasnovane predvsem v verske namene, nam vendar nudijo zgovorno pričevanje, kako pozorno in s kolikšnim trepetom so v slovenskih deželah sledili poteku dunajskega o-bleganja. Tako izvemo kolikšno skril je vzbujala ugotovitev, da «lažni Ma-homet* ogroža, potem ko je iztrgal Kristjanom toliko kraljestev in cesarstev, sedaj še zadnje cesarstvo, kar jih je ostalo «Karšenikom». Cesarstvo, ki je brez dvoma v smrtni nevarnosti, kajti, «taku hitru naši ne morijo Dunaju na pomoč priti, zakaj ti kateri blizi Dunaja se najdejo, so preveč slabi čez eno taku veliko vojsko vagat, zatoraj čakajo pomoč iz nemške inu polske dežele, de bi Turka mogli pregnat, Dunaj rešit: ali od kot bo mogla takoršna pomoč priti ta ku hitru, de bi 30000 srčnih Turkov mogli premagat, kateri okufi in okuli se so zakopali, de obeden ne more do njih priti?* Iz besed Svetokriškega izvemo tudi, da je «svetli papež* Inocenc XI. odredil, naj se ves krščanski svet udeleži procesij, kjer naj moli za božjo pomoč. Pobožna pridigar z zadovoljstvom ugotavlja, da papeževe besede niso padle na neplodna tla, in da se ljudje trumoma udeležujejo svetih obredov. Opogumljen od tega prizora, Svetokriški ugotalja: «Ali dokler vsi molimo za Dunaj, se imamo tro štat, inu za gvišnu deržati, da G. Bug bo poslal Ludi, ali čelu Angele, de bodo Turka odogna’i, inu Dunaj rešili iz njegove oblasti, de si lih on meni 14 dnejh v svojo oblast perpravit; ali ne bo dosegil kar želi, zakaj G. Bug bo skoraj poslal serčne voj ščake, ali edu Angele Dunaj rešit, dokler mi, inu vse mesta cesarska s procesijo hodijo, inu molio.* Ko končno pridejo Poljaki in pod kraljem Janom Sobieskim v enem sa mem zagonu prisilijo, 12. septembra 1683, Turke v beg, veselje Svetokriškega ne pozna meja. Vendar tudi tokrat ne tolmači samo v njenih zem-skih mejah, temveč ji da tudi metafizične širine, saj mu postane dokaz za pravilnost in uspešnost resnične ve re. «Kej si zdaj Ti o prevzetni, inu grozoviti Turk? Od kod to pride, de mi slišimo, da ti s krvavo inu rasbito glavo iz naše lepe, žlahtne Evrope v Turčijo bežiš? Kam je prišla tvoja ni-kadajšna moč?, vprašuje poln sarkazma, in zmagoslavno nadaljuje: «Zdaj se vidi gdu več premore ali naš Odrešenik Kristus, ali pak tvoj prekleti Mahomet: pogedaj nazaj o ti preuzetni Turk! ter boš vidil na Du najskim turni, nikar več tvojo luno, ampak tu nerčastiši inu svetejši ime JESUS, inu tega serčniga, inu nepre-maganiga odlera (orla). . .» Poleg zadoščenja, ki ga je pobožni frančiškan občutil ob zmagi križa nad polmesecem, je v tej tretji «turški» pridigi zaznati tudi dokaj izoblikovano patriotsko navdušenje habsburškega kova, ki narekuje Svetokriškemu prave hvalnice «našemu svetemu Cesarju* ter «našim generalom unu žolnerjem*. Edino preveč posvetne slavnosti, ki jih prireja ljudstvo, pod vplivom novic o zmagi nad Turki, kalijo njegovo zadoščenje. Svetokriški roti svoje poslušalce, naj nikar ne praznujejo po «o-šterijah* in hišah, naj ne vriskajo po poteh in ulicah, naj ne prirejajo pesov in gostij, temveč naj prihajajo raje «v cirku molit, inu Boga hvalit*. O velikih slavnostih, predvsem religioznega značaja, ki jih je bilo tudi v slovenskih deželah, kot po vsej Evropi, v tem času dosti, nam poroča tudi ljubljanski literat Dolničar, v svoji knjižici Epithome chronologica. Gre za zbirko najimenitnejših dogodkov, kar jih je videlo mesto ljubljansko od svojega nastanka dalje. Iz nje izvemo, da so predvsem frančiškani prirejali in spodbujali takšne slovesnosti in da je pater Marco d’Avian0, cesarjev in papežev zaupnik ter eden od poglavitnih osebnosti v taboru Sobieskega, od 10. do 13. oktobra prebival v glavnem mestu Kranjske in pridigal ljudstvu, ki ga je prišlo od blizu in daleč poslušat. Pripovedi očividcev pa tudi številni spisi in letaki, ki so v onih letih krožili po vsej Evropi, so razširili vedenje o veliki zmagi med vse družbene plasti. O tem nam pričajo kar tri različice narodnih pesmi, ki so u-brane na omenjeno temo in ki ponazarjajo zgodovinske dogodke, kot je dokazal I. Grafenauer, na sicer naiven, pa vendar mestoma presenetljivo natančen način: «Pri ljubim svetim Štefanu /vsi Dunajci v cerkev gredo,/ tud je šel svitli cesar sam: «Zvonite, muzicirajte, de se ne bo slišal ženski jok, /mladih otrok!*/ Kadar je maš-nik pozdvigal,/ proti polku se je obrnil: «Nič ne marajte, Dunajci vi! /Marija v oblaku stoji, /močno proti Turku perti, /hudiga Turka v Dunaj ne pusti!*/ Narprvi je prišel poljski kra j/ parski (bavarski) knez; potlej je prišla/ Holendarca (holandske čete) s svojo vojsko. /Tak so se močno sekali, / de so zajezli vodo Donavo. ..» Ta in druge narodne pesmi o bojih s Turki so bile zapisane v 19. stoletju, ko so bile še žive in razširjene med ljudstvom. Ni s učaj, da je zato Fran Levstik, ko je hotel podati primer pristne ljudske pripovedi, izoblikoval tekst, ki se tematsko tesno naslanja na omenjeno izročilo. Povest o Martinu Krpanu (1859) nas tu zanima ne toliko zaradi svojih stinih in estetskih Jan Sobieski vrednot, temveč zato, ker naznanja na dokaj zgovoren način politično stališče, ki je dozorelo med Slovenci v zadnjih desetletjih obstoja habsburške monarhije. Dejstvo, da pisatelj pripisuje zmago nad Turkom preprostemu, a krepkemu slovenskemu kmetu, zgovorno priča o rastoči samozavesti med Slovenci po letu 1848 in o njihovem prepričanju, da jim pritiče, skupaj z ostalimi slovanskimi narodi, odlično mesto znotraj habsburške monarhije. Zanimivo je, da v Levstikovi pripovedi osišča zgodbe ni iskati v boju med Krpanom in Brdavsom, temveč bolj v težkem odnosu med Krpanom in cesarskim dvorom, ki v njem vidi neotesanca, neokretneža, človeka bolj slabe pameti. Ključna ugotovitev v zgodbi pade tedaj, ko Krpan v besednem spopadu s cesarjem izreče tudi naslednjo heretično misel: «Dunaja rti bilo meni treba, mene pa Dunaju*. Gre za misel, ki je vzklila in pri nesla sadove. Dvajset let po objavi Martina Krpana, leta 1883, ob praznovanju dvestoletnice zmage Sobieskega nad Turki, je zamolkla upornost Martina Krpana že dosti bolj očitna. Dovolj je, če se hočemo o tem prepričati, da beremo časopisne članke iz tega časa, na primer tiste, ki so izšli v tržaški Edinosti. Proslave zmage nad Turki so se pred sto leti vršile v znaku ostrih nacionalnih bojev in težkih političnih nasprotij, ki so privedli do padca liberalno nemške vlade in ustanovitve tako imenovane Taaffove vlade. Ta se je opirala na katoliško-konservativno stranko in na slovenske politične skupine in je skušala ohraniti na nogah že močno razrahljano habsburško monarhijo, tako da je vsaj delno upoštevala politično - kulturne zahteve Slovencev. Ker je hotela okrepiti avstrijski patriotizem, je vlada nameravala proslaviti zmago nad Turki na posebno svečan način, toda temu so se uprli nemški liberalci, ki- so bili na Dunaju na oblasti. Takšen odnos je vzbudil močan odpor med vsemi slovanskimi narodi v monarhiji: Poljaki, Čehi, Ukrajinci in Slovaki so organizirali svojo proslavo v Krakovu. Slovenci se je sicer uradno niso udeležili, čeprav so njihovi časopisi, kakor smo rekli, kovali v nebo zmago Sobieskega in jo prikazovali kot bistveni prispevek Slovanov k ohranitvi Avstrije in evropske civilizacije. «Ne le Poljaki, temuč tudi Srbi, Hrvatje in Slovenci in vsi drugi Slovani*, je pisala Edinost v dolgem članku, ki je bil objavljen v nadaljevanjih in je nosil naslov — 1683 — «so dajali največje kontingente avstrijskim vojskovodjem, da so z njimi pobijali Turke in koliko so pretrpeli vsi južni Slovani od krutosti Turkov. . . In za vse te žrtve za kristijansko civilizacijo nemajo Ve-likonemci nobene besede, nobene hvale, ampak bi hoteli posnemati Turke in uboge Slovane še dalje trpinčiti pod farizejskim geslom napredka in liberalizma. . . A zapomnijo naj si oni in še marsikateri drugi v Avstriji odločujoči krogi, da srca nema za Avstrijo in civilizacijo tisti, ki se z veseljem ne spominja 12. septembra 1683; a da nehvaležen je tisti, kateri ob enem ne priznava Slovanom večjega dela te slave. Gorje pa Avstriji, ako bi nastopila z Velikonemci pot največje nehvaležnosti! To bi bila pot v po gubo!* Gre, kot je očividno, za krepak o pomin, ki pa so ga vodilni sloji habsburške monarhije malomarno preslišali. Toda, mimo dejstva, da je obletnica zmage Sobieskega nudila Slovanom priliko, da na jasen način izpovedo svoje prepričanje, da so tisti Martin Krpan, ki ga Dunaj rabi, je poudariti v tem in drugih člankih iz istega časa še tezo, da so Slovani v evropski zgodovini odigrali pomembno vlogo predstraže zahodne civilizacije, da so bili «an-temurale cristianitatis*. To misel je mogoče zaslediti več ali manj pri vseh slovanskih narodih, ne samo v 19. stoletju, ko je krepila narodnostno zavest prebujajočih se meščanskih slojev, temveč tudi pozneje, vse do naših dni. Tako jo je na primer sam maršal Tito uporabil v slavnostnem govoru, ki ga je imel leta 1948 na Jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Jugoslovanski predsednik je poleg drugega ni smatral veljavno samo za preteklost temveč jo je, potem ko se je sprl s Stalinom, uporabil tudi za presojo politične sedanjosti. Angleškemu ambasadorju siru Charlesu Peaku je avgusta 1950 na Bledu potožil, da nekatere države, med temi Grčija in Italija, skušajo kovati dobiček iz jugoslovanskih težav, še vedno vztrajajo v zmotnem prepričanju, da Jugoslavija bolj potrebuje njihovo prijateljstvo kot same jugoslovansko. Ne razumejo, da se s svojim uporom Rusiji Jugoslavija v bistvu stavi v bran celotne zahodne Evrope. Tu gre — še vedno citiramo Tita — za novo obliko tradicionalne vloge južnih Slovanov, ki da so bili in so «antemurale cristianitatis*. Stari boj med Sobieskim in velikim vizirjem Karo Mustafom med Martinom Krpanom in Brdavsom je bil pač še vedno aktualen; le da sta se sedaj predstavnika obeh nasprotnih taborov imenovala Tito in Stalin. JOŽE PIRJEVEC 1 I beležnica • kulturna beležnica • kulturna beležnica • kulturna u AS.'— v Mednarodnem ra*stav„nj ume‘n»st v Parizu Koren i!cl Praške slikarke d° 2‘ novembra. RazstaVa bo n? Kačuria8^3 ■ CankarJevega Pisatelj č!a; . J° Je pripravil t ^unaij ,,nr Vio Tomizza, je it stavo r®1* usP®h tako, da bo nela tudi avstrijska zija in jo oddajala marca meseca. Delo je na Dunaju uprizorilo gledališče Volkstheater in ga ponovilo tridesetkrat. Letošnji 11. teden domačega filma bo v Celju od 2. do 9. novembra. Na tem festivalu slovenskega filma bodo vrteli dolgometražne filme in tudi izdelke nepoklicnih režiserjev. Poleg tega bodo na festivalu predstavili tu- di uspešnejše jugoslovanske filme. Od dolgometražnih filmov si bodo obiskovalci lahko ogledali naslednja dela: Dih, Eva, Balkan ekspres, Cifra moča, Nekaj vmes; Medeni mesec, Opre Roma, Vonj telesa in Tri prispevke k slovenski blaznosti. Na Dunaju so v ponedeljek, 23. t.m. odprli drugi simpozij »Simposium Croaticon*, ki so ga posvetili 450-let- nici naselitve gradiščanskih Hrvatov in 35-letnice hrvaškega akademskega kluba, ki deluje na Dunaju. Simpozija so se udeležili številni kulturni in znanstveni delavci. V tržaški umetnostni galeriji Car-tesius bodo v soboto odprli razsta vo bronastih kipcev in risb znane ga italijanskega kiparja in grafika Uga Caraja. Umetnik je razstavljal v velikih umetnostnih središčih. V Trstu bodo razstavili vrsto njegovih še nepoznanih del. V soboto, 29. t.m., bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo slik slikarja Demetrija Ceja. U-metnika bo predstavil kritik Jožko Vetrih. Nastopil bo tudi kantavtor Ivo Tul. Razstavo je pripravilo SKD Tabor. Danes bi moral steči pouk na liceju Prešeren Na zasedenem poklicnem zavodu so imeli včeraj okrnjen pouk Na zasedenem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan so imeli včeraj, šest dni po začetku zasedbe zaradi zavlačevanj pri popravilih na električni napeljavi, spet pouk. Ni šlo za reden pouk, niti za tradicionalni tip pouka s petimi ali šestimi učnimi urami, pač pa za pouk, ki so ga bili dan prej predlagali profesorji našega poklicnega zavoda dijakom, da bi tudi med zasedbo pridobili nekaj znanja. Dijaki so ta predlog sprejeli, tako so imeli po posameznih razredih dopoldne po tri ure pouka. V nekaterih učilnicah je sledilo pouku več dijakov, nekatere učilnice so bile polne, druge manj. Izkušnja je bila vsekakor pozitivna, tako da jo bodo danes obnovili (profesorji so namreč v ponedeljek predlagali umik tako za torek kot tudi za sredo). Ponekod so se udeležili predavanj tudi dijaki iz drugih šol, na katerih včeraj ni bilo pouka. Vprašanje pouka na ostalih naših višjih srednjih šolah je bilo že spet v središču pozornosti profesorjev in ravnateljev. Tako so se na liceju Prešeren sestali profesorski zbor in predstavniki staršev v zavodnem svetu šole. Razpravljali so o možnostih posebnega tipa pouka na šolah, takšnega, za kakršnega so že spet zaprosili predstavniki dijakov. Razprava je bila dokaj živahna, ob koncu pa so udeleženci z večino glasov sprejeli sledečo izjavo: «Profesorski zbor in predstavniki staršev v zavodskem svetu liceja France Prešeren v Trstu ugotavljajo, da je skupna akcija dijakov vseh slovenskih višjih šol obrodila prve uspehe, saj so se odgovorni organi obvezali, da bodo izvedli potrebna dela na poklicnem zavodu Jožef Stefan. Profesorski zbor in predstavniki staršev pozivajo zato dijake naj se vrnejo k pouku in prosijo starše naj podprejo to pobudo. Zaskrbljujoče je še nadaljnje izostajanje od pouka, saj se sedaj posledice te akcije obračajo v škodo dijakov in šole.» Profesorski zbor in predstavniki staršev skratka ponujajo dijakom roko, da se vrnejo na šolo kljub nadaljevanju zasedbe, da ne bi tako izgubili preveč pouka. Pričakovati je, da bodo dijaki liceja izkoristili ponujeno priložnost in da bodo starši (predvsem dijakov prvih razredov) pozitivno pobudo tudi podprli s tem da pošljejo svoje otroke v šolo. Medtem vlada v dijaških krogih veliko pričakovanje na jutrišnjo sejo pokrajinskega odbora, ki bi moral dopoldne odobriti kritje stroškov za popravljalna dela na neustreznih in varnostno pomanjkljivih električnih napravah v obeh tehničnih laboratorijih. Odbor bo kritje zagotovo odobril, vprašanje pa je, kdaj bodo za čeli konkretno z deli. Dijaki so medtem za drevi ob 19. uri sklicali sejo na zasedeni šoli, na katero vabijo starše in profesorje, da bi s skupnimi predlogi in močmi rešili vprašanje pouka na drugih naših višjih srednjih šolah. Pomladitev vodstvenih kadrov glavna skrb Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga iz Trsta pridno skrbi za svojo prihodnost: na o-snovi sklepov zadnjega občnega zbora, ki je bil aprila letos, ima na sporedu vrsto sestankov, na katere vabi vse mlade, ki so na različne načine povezani s kmetijsko stvarnostjo v naši pokrajini. Občni zbor zadruge je namreč sklenil, da je treba angažirati čim več mladih in jih skušati približati dejavnosti za druge; na letošnjem občnem zboru bodo tudi volitve novega odbora, ki bi ga želelo sedanje vodstvo popolnoma obnoviti in pomladiti. To pa ne pomeni, nam zagotavlja predsednik zadruge Alojz Markovič, da bi se zadruga prebijala skozi kakšno krizo: sedanje vodstvo je prišlo le do zaključka, da so za vodenje zadruge, ki razpolaga s skladiščem v industrijski coni ter prodajnimi centri v Ul. Foscolo, Ul. Flavia (v tej ulici jih ima kar dva) in v Miljah ter še s torklo v Boljun-cu, potrebne sveže sile; to tudi ne pomeni, da se sedanje vodstvo na merava popolnoma umakniti, saj so vsi njegovi predstavniki še naprej pripravljeni pomagati na različne na- Upravitelji «so pozabili» na vabilo rajonskega sveta Rajonske svete je treba bolj upo števati. S to parolo je Lista za Trst pet let zganjala demagogijo in v dej stvih dokazala, da ji je stvarna de centralizacija splošnega upravnega življenja deseta briga, to geslo pa je večkrat ponovil tudi novoizvoljeni žu pan Richetti v svoji programski iz javi. So mar to samo obljube? Dejstvo je, da so stvari kljub novi upravi in kljub vsej dobri volji novih upraviteljev v odnosu do rajonskih svetov ostale na starem. Samo tako si lahko razlagamo popolno odsotnost vseh pristojnih dejavnikov (od tržaškega župana do občinskih odborni kov, od načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu do predsedni ka 1ACP), ki so bili povabljeni na četrtkovo javno srečanje rajonskega sveta za Kjadin in Rocol, na katerem so obravnavali pereča vprašanja področja Rocol Melara. Znano je, da je ta ogromni cementni kompleks v marsičem problematični «vozel», ki torej zahteva od občine ter od drugih javnih ustanov še več pažnje in pozornosti. Očitno pa je to za naše upravitelje premalo, «nepreklicne obveznosti jim niso dovolile, da bi prisluhnili problemom tega področja. Rajonski svet pa se ni dal ugnati in je omenjenim ljudem spet razposlal vabila s krajšim pripisom, l:i s kančkom rezke diplomacije graja njihovo odstotnost na četrtkovem srečanju. Sestanek bodo sedaj «ponovili» jutri ob 19. uri na sedežu rajonske skupščine, seveda v upanju, da se bo to krat oglasil kdo izmed povabljencev. (st) Fotografski natečaj v Križu Mladinski odsek KD Vesna razpisuje fotografski natečaj na temo «Portret». Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ tremi fotografijami (format od 18 cm dalje), ki so lahko črnobele ali v barvah. Vpisnina stane 3.000 lir, rok oddajanja izdel kov je od 1. do 10. decembra v baru Doma A. Sirka v Križu, vsak dan med 20.30 in 22. uro. Nagrajevanje natečaja bo 16. decembra v Križu, vse fotografije bodo na ogled na posebni razstavi. • Kdor bo odslej parkiral avtomobil v ulicah Teatro Romano in Tor Ban-dena, kjer je to itak trajno prepovedano, naj ve, da mu bo pristojna občinska služba vozilo odpeljala s pajkom; poleg globe bo moral plačati še prevoz. To velja za odsek Ul. Teatro Romano med vogalom z Ul. Tor Bandena in hišno številko 1/B (torej na strani neparnih številk) in za odsek Ul. Tor Bandena med vogalom z Ul. Teatro Romano in hišno številko 5/B (tokrat na strani parnih številk). 0 občinskem davku na dohodek od zgradb Na občini so na razpolago obrazci za vplačevanje predujma na občinski dodatni davek na dohodek od zgradb (SOCOF). Vplačati je mogoče s poštno položnico na tekoči račun št. 11/288 in na naslov «Tržaška občina — blagajniška služba». Poštne položnice je mogoče uporabiti tudi v drugih občinah, ker gre za isto tiskovino, menja se le številka tekočega računa. Dodatni davek je treba nakazati, kot znano, do konca novembra. Namesto poštne položnice je v primeru tržaške občine mogoče uporabiti poseben formular in vplačati predujem pri občinski blagajni v Ul. N«r-dio 11. Obe vrsti tiskovin (poštne položnice in posebni formularji) so na razpolago ob delavnikih (vključno ob sobotah), od 8.15 do 12. ure na očinskem oddelku za davke, ki ima svoje urade v občinski palači na Trgu Granaticri 2, tretje nadstropje. Tu deluje tudi urad za informacije. Obe vrsti tiskovin bosta na razpolago v uradnih u-rah tudi pri občinski blagajni v Ul. Nordio, na poštnih uradih pa bodo na razpolago samo poštne položnice. Tistim, ki imajo več zgradb, se splača vplačati neposredno pri občinski blagajni. Razne ustanove, združenja in profesionalni uradi, ki potrebujejo več formularjev, so naprošeni, da jih dvignejo na občini in predložijo imenski seznam svojih uslužbencev, članov ali klientov. Tržaška občina nadalje obvešča, da znaša alikvota za izračunavanje dodatnega davka za zgradbe, ki niso podvižene davku ILOR, 20 od sto, za zgradbe, ki so podvržene davku ILOR, pa 12 od sto. Za vplačevanje dodatnega davka so obvezne omenjene tiskovine (za kršilce so predvidene denarne kazni). Občina nadalje poziva občane, naj ne čakajo na zadnji dan, ko zapade rok za vplačevanje, temveč naj za to poskrbijo prej. Srečanje tržaških «reformistov» Na sedežu krajevne federacije PSI so se prejšnji dan sestali tržaški «reformisti», to je tisti socialisti, ki se na vsedržavni ravni sklicujejo na stališča tajnika Craxija. Uvodno poročilo je imel načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Carbone, v razpravo je posegel tudi novoizvoljeni deželni sekretar stranke De Carli. Slednji je govoril zlasti o pripravah na vsedržavni kongres PSI, ki bo na programu v začetku prihodnjega leta ter o pomembnih nalogah, ki čakajo stranko v bližnji bodočnosti. Glede deželne stvarnosti pa je De Carli poudaril potrebo, da se mora stranka dosledno zavzemati za izhod iz gospodarske krize, ki pesti Trst in njegovo pokrajino. Zaščita Krasa v evropskem parlamentu Evropski parlament bo v petek obravnaval problem 'naravne zaščite Krasa, ki ga je pred časom postavil evroposlanec in bivši tržaški melonar-ski župan Manlio Cecovini. Da bi se razprava zaključila z glasovanjem, bo Cecovini, kot je včeraj napovedal v posebni tiskovni noti, predložil še pismeno resolucijo, s katero želi obvezati evropski parlament, da bi nastopil pri italijanski vladi z zahtevo, da bi vpisala tržaški Kras v seznam naravnih dobrin, ki sestavljajo tako imenovano «svetovno kulturno in naravno bogastvo* in bi ga s tem istočasno proglasila za naravno področje v nevar nosti, ker mu pač grozijo razni načrti za velika javna in zasebna dela. Evropski parlament naj bi poleg tega pozval italijansko vlado, da bi v sodelovanju z jugoslovanskimi oblastmi zaščitila Kras v znanstvene in raziskovalne namene in proglasila ves predel, ki ga vinkulirajo znani osimski sporazumi, v «mednarodno kraško ekološko področje*. Področje naj bi, kot rečeno, služilo za raziskave na mednarodni ravni o kraških pojavih, o podnebju, rastlinstvu, živalstvu, prazgodovini, etnografiji ter sploh o vseh disciplinah, ki bi prispevale k boljšemu poznavanju ter ovrednotenju naravnega in kulturnega bogastva kraških področij. SDGZ opozarja na zapadlosti Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja članstvo na sledeče zapadlosti: 30. oktobra zapade rok za predložitev mod. 01-03/M za leto 1982 (3. podaljšek); 31. oktobra zapade rok za predložitev prošnje za odpust neplačanih socialnih dajatev; 5. novembra zapade rok za vplačilo davka IVA za tretje trimesečje 1983; 30. novembra: četrti obrok odpusta IVA - IRPEF - ILOR, a istega dne je treba poravnati davčni predujem za IRPEF - ILOR - IRPEG in dodatni ILOR za leto 1983, pa še predujem 10/12 davka SOCOF na dohodke od zgradb. O vseh teh vprašanjih je bil g°" vor pa prvem od takih sestankov, na katerega je zadruga v glavnem povabila mlade iz dolinske občine in njene bližnje okolice. V potankostih so jim njeni predstavniki prikazali problematiko zadruge in njeno trenutno stanje tudi s finačnega vidika. Praktično so jih seznanili z vsemi problemi in preverili možnost, če bi kdo od teh mladih kadrov, ki se tako ali drugače že ukvarjajo s kmetijsko problematiko bil pripravljen vstopiti v novo vodstvo zadruge. O vseh teh vprašanjih se 'je razvila zanimiva in odkrita diskusija, v kateri so prišla do izraza razna vprašanja, ki so tesno povezana z bodočnostjo zadruge. Ne gre namreč pozabiti, da je Kmetijska zadruga iz Trsta že mala tvrdka, ki ima dvaindvajset stalno zaposlenih oseb (od teh sta dva uslužbenca zaposlena v nedavno ustanovljeni zavarovalniški sekciji); njeno delovanje sloni na dokaj trdnih tleh, saj je huda gospodarska kriza, ki je močno prizadela nekatere podobne prodajalne centre predvsem zaradi omejevalnih ukrepov jugoslovanskih oblasti, ni v bistvu prizadela. «Sicer pa je letošnje leto kot nekakšno merilo,* pravi predsednik Markovič, «ki nam bo pokazalo, kaj vse je zadruga možna narediti s svojimi močki. Seveda bo treba vsa ta vprašanja še poglobiti, nujno Pa je, da se v delovanje zadruge vključijo mlade sile z novimi idejami n1 pobudami.* Razprava okrog tega se bo razvijala vse do občnega zbora, pred njih1 pa bo kmetijska zadruga priredila še dva sestanka z mladimi, potencialnimi novimi kadri: prvega nekje na vzhodnem, drugega pa na zahodnem Krasu. «.Občni zbor mora biti dobro pripravljen,* poudarja predsednik Markovič, «in se zaključiti s tehtnimi in konkretnimi smernicami.* Koncert mestne godbe za praznik sv. Justa 3. novembra, na dan mestnega Pa' trona sv. Justa, bo v Avditoriju koncert mestne godbe Giuseppe Verdi-Manifestacija, ki jo kot vsako let° prireja tržaška občina, se bo začela ob 20. uri. Vstop je prost. • Ta teden sta na sporedu dva vodena obiska razstave Caput Adriae na Gradu sv. Justa: v petek, 28. oktobra, ob 16. uri in v nedeljo, 30. oktobra, ob 11. uri. Razstavo si je drU' gače mogoče ogledati po sledečem urniku: ob delavnikih od 10. do D' in od 15. do 18. ure, ob praznikih Pa od 10. do 18. ure nepretrgoma (° ponedeljkih zaprto). • Zaradi popravitvenih del na zgrad bi, v kateri je licej «Dante Alighieri*’ je bila uvedena prepoved ustavljanj in parkiranja vseh vozil v Ul. C'c^ rone (na strani neparnih številk v odseku med vogalom z Ul. Giustinia no in hišno številko 7) in v Ul. stiniano (prav tako na strani nepaf nih številk, sicer v odseku med številko 5 in vogalom z Ul. CiceroO®'' mA Na univerzo: KAM, Al A O, ZAKAJ? 8. Fakulteta za politične vede V okviru tržaške univerze že vrsto let deluje fakulteta za politične vede. Še pred nedavnim je bila ta fakulteta nekakšna pepelka tudi v širše italijanskem prostoru, danes pa se zanimanje zanjo stalno veča, kar potrjuje vedno večje število vpisov. Kaj je vzrok vsemu temu? Zakaj se zanimanje za politične vede veča? Taka vprašanja smo zastavili prof. Darku Bratini, ki poučuje na tržaški fakulteti za politične vede. «Mislim, da je diplomiranec na fakulteti za politične vede polivalenten, in sicer v tem smislu, da si je preko študija pridobil zelo širok pregled družboslovnega sektorja. Veliko število diplomirancev, in ne samo iz naše fakultete, se zaposli v terciarnem sektorju, javnih ustanovah, kulturnopolitičnih organizacijah. Pri tem mora poznati vsaj osnove prava, ekonomije, družboslovja, zgodovine, psihologije in filozofije, vpogled v te vede pa mu nudi le fakulteta za politične vede. Vse druge fakultete, ki so namenjene študiju zgoraj omenjenih ved, ne nudijo tako širokega vpogleda v problematiko družboslovja.* Mnogi trdijo, da je študij na tej fakulteti precej lahek, nezahteven in da študent zlahka pride do diplome. Ali je to res, kaj mislite vi o tem? «Moje mnenje, da je vse zelo odvisno od vsakega posameznika. Res je, študent se lahko izogne prevelikim študijskim naporom, lahko med študijsko dobo precej «počiva*. Res pa je tudi, da lahko študent, ki ga tak študij privlačuje, zelo veliko pridobi v teku študija in da lahko veliko odnese pri tem. Osebno opažam v zadnjih letih, da se zanimanje do študija veča, saj mladi smatrajo študij kot sredstvo spoznavanja, razglabljanja. Mlad človek pa zahteva danes znanstveno-uteme-ljene odgovore na svoja vprašanja, do katerih lahko pride samo s poglobljenim študijem.* Kako je urejen študij na tej fakulteti? «študij traja uradno štiri leta, študent pa se lahko opredeli za različne študijske usmeritve: družboslovno, ekonomsko, politološko, administrativno, mednarodno.* Kakšne so možnosti za nadaljenje raziskovalno delo, za doktorate? «Fakultetam za politične vede za okrožje Trst, Trento, Padova in Bologna so dodeljena tri ali štiri mesta za doktorate, kar je seveda zelo malo. V glavnem s« doktorati namenjeni za obnovo profesorskega kadra na univerzi.* Kakšne možnosti ima študent za študijsko izpopolnitev v teku univerzitetnega študija? «V današnjem času obstaja zares veliko štipendij, ki so dosegljive vsakemu študentu. Seveda se mora vsak posameznik zanje zelo zanimati in jih skušati dobiti. Naša fakulteta goji tudi stalne stike z drugimi fakultetami, še tesnejše pa so povezave med samimi profesorji. Pri tem moram dodati, da je položaj zamejskega študenta nekako priviligiran, saj tvori most med dvema kulturama, med dvema svetovoma: lahko se zanima za svojo stroko tako v Milanu kot v Ljubljani, je seveda velika obogatitev v primerjavi z d gimi študenti.* Kakšna pa je možnost zaposlitve za dipl°rn ranča političnih ved? .. se «Moje osebno mnenje je, da dobi vsak, Ki ... za neko stvar zelo zanima, ki se v svoj znanstveno poglablja, kotiček na tržišču kljub veliki krizi, ki jo danes preživljamo. m študU dela-2at° aii 'a; bi študentom svetoval, naj ne razmišljajo mi -e čunajo prezgodaj z zaposlitvijo; mislim, da bolj važno, da so si na jasnem, kaj hočejo stati, študirati, spoznati. Poleg tega mislim. ^ je brezposelnost znatno večja v vrstah tistih. so končali višjo srednjo šolo, kot pa v vrstah . plomiranih univerzitetnih študentov. Možnosti precej, predvsem je veliko možnosti za taka o ki niso stalna; a tudi take prilike je treba t. biti. Mislim, da je v perspektivi zaposlitve ^ slabše, če študent študira štiri leta in je, zaprt na univerzi, med knjigami, in nima st *at z realnostjo okoli sebe, potem pa kar nad1* «zaplava» v življenje in se seveda ne znaj Dodal bi še, da v okviru naše manjšine nasp1 ^g. premalo poudarjamo važnost, ki jo ima danes . demo družboslovje, npr. psihologija, antropolog ^ tudi v tej perspektivi ima zamejski študent možnosti.* z kletna mati Fiorenza Cer-tak(, por: Della Santa pa je ravno Postelj: £l°boki nezavesti ležala na Prezl.„V,.;i,'alni ^bi. sprožil 1 je stanovanje in takoj Sreče n-i^rni’ °I*' 20-30 so na kraj ne-Pnhiteli agenti letečega oddelka in rešilec Rdečega križa, ki je vse tri člane družine odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so jih sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Po vsej verjetnosti so sc vsi trije zastrupili z ogljikovim oksidom; agenti letečega oddelka so namreč ugotovili, da je na plinski peči, ki jo je družina včeraj prižgala, manjkala izpušna cev, ki bi morala biti povezana z dimnikom. Zaradi tega je v stanovanju prišlo do reakcije, tako da so se njegovi popolnoma zaprti prostori na-sičili z ogljikovim oksidom in trije člani družine padli v globoko nezavest. deželna komisija o razvoju kmetijstva Cl 1)0 srriern' ^JT^lemi razvoja deželnega kmetijstva v okviru agrarne politike bfave n 1Ca^ Evropske gospodarske skupnosti so bili včeraj v središču razsuje a .r seji druge stalne komisije pri deželnem svetu, ki ji pred-^^nt J0ciaf'st Saro; glavno poročilo je imel prof. Mario Prestamburgo, ^ a ekonomski fakulteti tržaške univerze. P°r^il° so v razpravi še dopolnili svetovalci Andrian (KPI), 'Mp) kr °), Ciriani (PRI), Gambassini (Lpt), Persello (KD), Puppini •hov, ki r ,sam Predsednik Saro. Predvsem so se zaustavili okrog proble-t'ansiran:Zat!evaj0 zadružne hleve, nezadostno deželno zakonodajo glede fi-brirnern Ja ‘z komunitamih sredstev, pogozdovanje, distribucijski sistem, Razpečevala sta marihuano Agenti letečega oddelka so opazili predsinočnjem na Trgu Unita moška, ki sta ponujala nekemu mladostniku hašiš. Bila sta to 40-letni Giuseppe Conti iz okolice Messine in 29-letni Franc Kepec iz Ljubljane. Policija ju je prijela in nato preiskala tudi sobo, ki sta jo najela v penzionu «Germana>>. Tam sta razpečevalca hranila 240 gramov marihuane. Mamilo so agenti zaplenili, njiju pa aretirali. Prigode priletnega moškega Po Ulici Giulia se je prejšnji večer, nekaj po polnoči sprehajal priletni moški v sami pižami. Policijski agenti, ki so po naključju peljali mimo, so pristavili avto in ga povprašali, kam je namenjen. Starček pa je bil tako zmeden, da se ni več spom nil naslova svojega doma. Zajecljal je le svoje ime: Michele Sodnich. Policisti so ga zapeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje Pred jutrišnjo skupščino Socialisti: «Kdo je rekel da je v KZE že vse določeno?» Pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem zanika vesti, ki so jih objavila sredstva množičnega obveščanja, češ da je med šeststrankarsko večino prišlo do sporazuma glede upravnega odbora krajevne zdravstvene enote, po katerem naj bi ponovno postal predsednik KZE demokristjan Pan-gher, dosedanji odbornik SSk Opelt pa naj bi odstopil svoje mesto republikancu Sossiju. Socialisti užaljeno trdijo, da se ti vpzli še niso rešili in to zaradi notranjih sporov v demokristjanskih vrstah. Objavljene vesti izdajajo po njihovi oceni voljo do izsiljevanja, posredoval pa naj bi jih kdor hoče sebi naklonjeno ravnovesje in sestavo odbora. Na koncu opozarjajo, da socialisti ne bodo sprejeli takih «iger za oblast*, ki so proti interesom Trsta in porabnikov. V komunikeju so socialisti torej sprejeli precej ostro stališče do demokristjanov, ki so se očitno sami, brez soočanja z drugimi političnimi partnerji, odločili za Pangherja. Socialiste moti njegovo ime, ker so že pred letom dni bili za njegov od stop zaradi preveč «predsedniškega» vodenja KZE. Kako bodo jutri, ko se sestane skupščina KZE za izvolitev novega odbora, konkretno zastopali to svoje stališče, pa ostaja odprto vprašanje. Naj bo kakorkoli, če ho resnično prišlo do odstopa odbornika SSk, bo to pomenilo, da v upravnem odboru krajevne zdravstvene enote ne bo več nobenega Slovenca, in da bo torej prizadeta ne samo stranka, kateri Opelt pripada, pač pa celotna slovenska narodnostna skupnost. 26. 10. 1981 26. 10. 1983 Predragi Patricijo pred dvema letoma te je kruta usoda za vedno iztrgala od nas. Ostal boš vedno v našem spominu tvoja mama, papa in sestra Križ, 26. oktobra 1983 Astrofiziki iz vsega sveta v lepenskem Kraškem muzeju V okviru desetdnevnega kongresa tudi glasbeni večer z nastopom kitaristov Ferija in Guština ter seksteta «A. M. Slomšek» Prejšnji teden se je v repenskem Kraškem muzeju zaključil desetdnevni astrofizični kongres, ki ga organizira Tržaški astronomski observatorij in oddelek za astrofiziko pri fakulteti za astronomijo na tržaški univerzi pod pokroviteljstvom ameriške ustanove za ve soljske raziskave NASA. Glavni organizator srečanja je bil dr. Roberto Stalio, docent za astronomijo na tržaški univerzi, ki že več let stanuje v repentabrski občini in je bistveno pripomogel k izbiri prostorov Kra škega muzeja za uresničitev znanstvenega shoda. Za to priložnost je prispelo v Repen približno 40 astrofizikov z vsega sveta, ki so razpravljali in prikazali rezultate svojih raziskav in teorij o učinkih, ki jih izguba zvezdne mase povzroča na zvezdno okolje. Argument vzbuja veliko zanimanje med astrofizičnimi znanstveniki, kajti nedavna astronomska opazovanja iz ve solja v valovni dolžini ultravijoličnih žarkov satelita IVE in infrardečih žarkov satelita 1RAS (drugače bi ta spektralna območja bila nepredirna zaradi zemelj ske atmosfere) so dokazala, da v zvezdnih atmosferah obstajajo področja, kjer se plinska masa premika z visoko hitrostjo in kjer se plinska masa za ustavi, poleg tega pa obstajajo tudi plinski ustroji plo ščate oblike kot Saturnovi kolobarji. Spričo novih do gnanj so astrofiziki ugotavljali, katere plati so še nejasne in jih je treba še razviti bodisi raziskovalno kot teoretsko, da bi bolje razumeli fiziko zvezdnih atmo sfer. Kot raziskovalno temo za prihodnji astrofizični kongres, ki se bo vršil naslednje leto v Tucsonu v Ari zoni (ZDA), so si znanstveniki zadali raziskovanje me hanizmov, ki prrvzročajo izgubo zvezdne mase in posledice, ki jih izguba zvezdne mase povzroča v zvezdnem razvoju. V sklopu kongresa si je dr. Stalio zamislil tudi glasbeni večer. Ni naključje, da je za prireditev koncerta izbral repentabrsko cerkev in povabil slovenska kita rista Marka Ferija in Franka Guština ter dekliški sekstet Anton Martin Slomšek. Koncert z izvajalci slo venske narodnosti je bil najbolj preprost način za seznanitev uglednih gostov z obstojem slovenske narod nostne manjšine v Italiji. Feri in Guštin sta solistično iri v duetu dovršeno izvedla skladbe Carullija, Fumica, Llobeta, Villa Lobosa, Malatsa, Granadosa in Gangi-ja, medtem ko so blage melodije slovenskih narodnih pesmi ter Luszackova in Brahmsova skladba, ki jih je ubrano zapel dekliški sekstet Anton Martin Slomšek, prevzele poslušalce. Sekstet A. M. Slomšek sestavljajo dekleta, ki so večinoma dovršila tržaško učiteljišče A. M. Slomšek in vztrajno nadaljujejo s svojo pevsko de javnostjo pod vodstvom Savice Malalan. Ob koncu kon certa je sekstet s spremljavo kitaristov izvabil navdu šeno ploskanje z izvedbo Spethove skladbe Partita. L. G. Pogovor z odbornikom SKD I. Gruden prof. Legišo «ANKETA NAJ PRIBLIŽA NAŠE DRUŠTVO STVARNIM INTERESOM VSEH VAŠČANOV» Kulturne delavce nabrežinskega kul turnega društva Igo Gruden čaka temeljito delo. V teh dneh bo namreč steklo anketiranje vaščanov na tematiko kulturnega življenja v Nabreži ni. O anketi smo se pogovorili s kulturnim referentom SKD Igo Gruden prof. Zvonkom Legišo. Kdaj in zakaj se je društvo pravzaprav odločilo za izvedbo te ankete? Predvsem v zadnjih letih smo opazili v vasi precejšnje nezanimanje za kulturno življenje, saj so bile neka tere prireditve zelo malo obiskane. Naj omenim Prešernove proslave, ki so bile na dokaj kvalitetni ravni, predstavitve nove sezone SSG, gledališke predstave, predvajanja diapozitivov, predavanja itd. Prav zaradi tega skušamo iskati vzroke za to določeno nezanimanje prav v posebni an keti, ki nam bo vsekakor služila za naše delo. Na kakšen način pa je anketa sestavljena? Anketo smo sestavili na standardni način in sicer tako, da daje posameznemu anketirancu možnosti za več odgovorov na dana vprašanja. Ta vprašanja pa se tičejo predvsem problemov celotnega društvenega delovanja, od premalo obiskanih prireditev do perečega vprašanja, neustreznosti sedanjega društvenega sedeža. Vsekakor o novem sedežu se je v glav nem samo govorilo. Anketa nadalje zaobjema vprašanja izletov in tudi pristopa fantov in deklet k pevskemu zboru in k društvenemu delovanju na-splošno. V primeru, da se anketirancu zdijo odgovori na dana vprašanja nepopolni, lahko odgovori drugače, tako kot mu pač ustreza. Naj povemo še to, da je bila anketa sestavljena Prof. Zvonko Legiša specifično glede na razmere, ki vla dajo v Nabrežini. Prof. Legiša, kaj mislite, da bo širša javnost resno pristopila k tej pobudi? Zelo realistično povedano, mislim, da bodo tisti, ki se za društvo zani majo in so se že zdavnaj zanimali prav gotovo odgovorili na vsa vprašanja in obenem tudi nekaj koristnega predlagali. Seveda našli se bodo tudi tisti, ki bodo odgovorili površno in tisti, ki je sploh ne bodo pogledali. Nadvse konstruktivno kritiko bodo pa mogoče nudili tisti, ki sledijo nekako od zunaj vendar zelo natanko kultur nemu delovanju društva in prav ti bodo, po mojem mnenju, stvar ob jektivno presodili. Tisti pa, ki so bili do danes v ozadju, bodo pa imeli možnost aktivno pristopiti k društvu. Debata o filmu «Vas ob meji V Društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek kulturni večer, posvečen avstrijskemu TV filmu «Vas ob meji«, ki govori o zgodovini in življenju koroških Slovencev in ki je izzval v Avstriji vai polemik. Po prikazu drugega nadaljevanja filma se je razvila razprava, v kateri so prisotni poudarili veljavnost dela, čeprav so bila mnenja različna Ali bo anketiranje potekalo samo po Nabrežini ali tudi v drugih vaseh dcvinsko-nabrežinske občine? Anketa bo v glavnem potekala v Nabrežini, prišle pa bodo v poštev tudi tiste vasi, ki so nekako kulturno vezane na SKD Igo Gruden. Kakšne cilje pa mislite konkretno doseči s tem anketiranjem? Mislim, da bodo iz te ankete prišli na dan zelo važni podatki kot so npr. zanimanje in želje ljudi, predvsem pa bomo lahko črpali iz teh podatkov konkretne predloge in kon struktivne kritike. Izkazalo se bo v tem primeru tudi kakšno odgovornost imajo vaščani in občani do SKD Igo Gruden. Najvažnejše pa je to da bomo, vsaj tako upam, dobili nove moči in mlade sile, ki bodo soudeležene pri programiranju kulturnih in vsesplošnih prireditev v našem društvu. Razvilo se bo na ta način tudi tesnejše medsebojno sodelovanje med SKD Igo Gruden z vaščani iz Nabrežine in seveda okoliških vasi naše občine. BORIS DEVETAK /A\ TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ Upravni odbor TPPZ «P. Tomažič« sporoča vsem članom, da bo v petek, 28. oktobra, ob 20.30 vaja celotnega ansambla. V drugi polovici večera pa bodo prikazani diapozitivi z nedavnega obiska v Sovjetski zvezi. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Koto Trst 80 priredi v petek, 28. t.m.. ob 20. uri večer o pticah. Predaval bo študent biologije Bogdan Tome iz Lju bljane. Predavanje bo opremljeno s filmi in diapozitivi. Vabljeni! KI) Rovte - Kolonkovec - Ul. Mirnte Sernio, prireja v soboto, 29. t.m., ob 10 uri celovečerni koncert zbora F. Ventu rini od Dom ja. Sodelovala bo tudi Su zana Žerjal. Vabljeni! KI) 1. Grbec - skedenj in KI) Primorsko - Mačko!je vabita v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačko'jah na koncert moškega pevskega zbora «Kralj Matjaž* iz Liburč na Koroškem. Izleti Praznovanje novega leta v Moskvi. Od 29. 12. 83 do 2. 1. 84 organizira Združenje Italia URSS 5-dncvni izlet v Moskvo. Za podrobnosti telefonirati na št. 220213 (Križ). Združenje Union, Podlonjcr in Sv. Ivan prireja 3. novembra enodnevni izlet v Vipavsko dolino. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 64459 ali 732858 vsak torek in četr tek od 17. do 19. ure. Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. TEATRO STABILE Sezona 1983-1984. — Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev pri krež kih raznih podjetij, v šolah, sindikatih m pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagaj na: tel. 69-406. 68-331. 65-700. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST Borštnikovo srečanje danes, 26. t.m., ob 19. uri Slovenska Bistrica; 27. t.m. ob 19.30 - Mestno gledališče v Ljubljani; 28. t.m. ob 18.30 - Kamnik; 29. oktobra ob 16.30 - Portorož; 30. oktobra ob 19.30 - Mestno gledališče v Ljubljani. Kino Ariston 16.30, 17.55, 19.20, 20.45 in 22.15 «Zelig». Režija W. Allen. W. Allen in M. Farrovv. Eden 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 «2019 do-po la caduta di New York». Fenice 17.00, 18.40, 22.20, 22.15 «Flash-dance». J. Beals, M. Nuori, B. Bauer. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 22.10 «1 porno vizi delle super bocche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Super training love». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.10 «L’ospe-dale pili pazzo del mondo*. Grattacielo 17.00 22.15 «Miriam si sve- glia a mezzanotte*. D. Bowie, C. De-nevue, S. Sarandom. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Mignon 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «Psycho II.». A. Perkins, V. Miles. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Rim-mel*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Danes zaprto. Moderno 16.00, 18.00, 20.00 in 22.C0 posebno pa žena Katja in hčerka Sonja’ ki pošilja očku zvrhan koš poljubčka ■ Danes praznujeta v Mačkoljah 25-1® nico poroke ERNEST in JOLAND" SMOTLAK. Ob tem jubileju jima čestitajo in iz srca želijo, da bi skupaj P'L živela v krogu svojih dragih še ninos takih let v zdravju, sreči in zadovo J stvu, Gina, Mirko, Franka, Marko * družina Markovič. menjalnica vseh tujih valut 25. 10. 1983 Ameriški dolar...............Tjj! ' Kanadski dolar................ 747'' švicarski frank.............. Danska krona................. Norveška krona............... švedska krona................ čiri-- Holandski florint ...... Francoski frank................. nš' Belgijski frank.............. Funt šterling................2.3® • Irski šterling.............. fiO?-'' Nemška marka................. Avstrijski šiling.............. jpgO Portugalski eskudo............. g’80 španska pezeta................. g'-' Japonski jen.............- . . 2nn,^ Avstralski dolar.............1 iS,^ Grška drahma................. Debeli dinar................. Mali dinar ........ iittujisia c BANCA Dl CREDITO Dl TRI ES7^ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. 6 TRST - ULICA F. FIL2I 10 - &S* Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 IŠČEM službo kot uradnik, končd^^ggli jaški rok. Telefonirati na st. ob urah kosila. ,: pu); ENKRATNA PRILOŽNOST! Zara° god"1 ne selitve prodam po izredno poceni lepo stanovanje v mestu dročju z vsemi uslugami. Teh'1 Jt-od 19. do 20. ure vsak dan 040/826495. 30-I.ETNA ŽENSKA dev. jt o[ kot čistilka uradov, trgovin a gg o® družinska pomočnica. Tel. 12. ure dalje. tW PRODAM pletilni stroj SING&1V GLIABELLA. Tel. 213518. . PRODAM po zelo ugodni ceni / fona SENNHEISER mod. MD 5„ >" mikrofona RCF mod. MD Te*e 1 mikrofon AKG mod. D 120 ■ fonirati na št. 830383. M^a. IŠČEM USLUŽBENCA, veščega » («0. cialne dejavnosti, za izvoz in, uvllrUa g-nosi z bankami, zbornico, to gna« in špedicija) za delo v Goric'- .p.R italijanskega in' slovenskega Q0tiC' Informacije na upravi PD K Drevored 24. maja (tel. 8338*/- Koledar dramskega sporeda radia Trst A za november Od 31. oktobra do 26. novembra (po-Hedeljek, sreda, petek ob 14.10): ro-bian v nadaljevanjih (umetniško branje). Pavle Zidar «OČE NAŠ«. V tem romanu avtor upodablja z bogato u-stvarjalno izkušnjo bizarno slikovite, Predvsem kmečke, animaličnoprimi-tivne eksistence. Vrsta novih pripoved-n*h epizod, ki razširjajo in dopolnjujejo podobo Dolenjske nekaj iet po zadnji vojni. Dramaturška redakcija *n režija Marjana Prepeluh. Produk-C|ja »Radio Trst A». .V torek, 1. novembra, ob 18. uri: iz-vJfna radijska igra. Mirko Mahnič “EDVARD KOCBEK«. 3. novembra Pred dvema letoma je umrl Edvard Kocbek. Umrlo je — kot je nekdo za-Pisal — zemeljsko telo pesnika, eseji-k • politika, misleca in bojevnika za kulturno svobodo in po itično dostojanr &}Vo slovenskega človeka in ljudstva, 'tvtor Mirko Mahnič je v tem delu Poskušal ujeti vse razsežnosti Kocbekovega življenja in ustvarjanja: od Poezije pa do aktivnega deleža v pre-omnem partizanskem štiriletju. Režijo avtor. Produkcija «Radijski oder». V soboto, 5. novembra, ob 18. uri: v Bregu nekoč in danes. Marija Peta-!'osu “POD KOSTANJEM«. Drugi od reh radijskih prizorov iz življenja as'h ljudi v Bregu. Pod starim kosta-Jem se starejši krajani pogovarjajo n obujajo spomine. Pogovarjajo se o *n onem pa tudi o paštnih, ki jih uaj ni več in ki so jih prodali za to ,.arno »Velikih motorjev«. Tudi zem-Ja umira tako kot oni sami. . . Režija orijan Rustja. Produkcija «Sloven-o stalno gledališče v Trstu«. torek, 8. novembra, ob 18. uri: od-p. 1 dramski val. V sklopu sodelova-raa-'n *zm<-'njav z osrednjo slovensko 0'jsko ustanovo RTV Ljubljana bo-žG° predvajali radijski prvenec zdaj • uveljavljenega slovenskega pisatelj'11 esejista Dimitrija Rupla «SA- .STAREGA MURNA«. Ruplova a je raziskava o usodi Vladimira i^itelanca, primorskega Slovenca in je 'Jau-kkega komunista, ki je v svo-, j^.Puštenem in revolucionarnem živ-Jcnju okusil Stalinovo Sovjetsko zvezo i,,'jadstične lagerje, kjer se je tudi vln^T nje8°vo življenje. V glavnih liiks- nastopajo Radko Polič, Polde : • Slavka Gavina, Jožica Avbelj ^^Boris Cavazza. Režija Borut Trek- 1 soboto, 12. novembra, ob 18. uri: komorna igra. Pavle Lužan «TER-jg *• V tej igri predstavnik najmlaj uhof jVenske pisateljske generacije, n„ ,. uJp groteskne refleksije resnič-n<‘i<' naaega Časa. Osrednji problem naihni1Unikativnasti skuša razkriti na Vsata arhetipski konvenciji našega ki ,,dana: na zakonski zvezi kot obli-* človeške skupnosti. Klasični trikoten -ej’ s klasično zasedbo: mož, .m°ški. Režija Mirč Kragelj, akcija «Radijski oder«. V torek, 15. novembra, ob 18. uri: slovenska žena v boju in delu. Bal-bina Baranovič Battelino «ZOFKA KVEDROVA«. Igra o pestri usodi slovenske pisateljice Zofke Kvedrove, urednice «Edinosti» v Trstu, kjer je pisala o ženskih in socialnih vpraša njih, zelo aktivno pa se je zavzemala za kuj tumo, socialno in politično osveščanje ženske. Režija avtorica: Pro dukcija »Radijski oder«. V soboto, 19. novembra, ob 18. uri: France Bevk »KAPLAN MARTIN ČEDERMAC«. Ponašitev Izidor Predan. Še ena igra iz repertoarja »Beneškega gledališča«. To pot delo »Kaplan Martin Čedermac« Franceta Bevka — pisatelja, ki je po dostopnosti in popularnosti svojih del v pravem pomenu besede slovenski ljudski pisatelj. Ra dijska priredba in režija Adrijan Ru stja. V torek, 22. novembra, ob 18. uri: odpustni grehi: Apulej - Jože Rode «NEZVESTA ŽENA IN GIZDALIN«. Druga zgodba iz niza okrogl ih povesti. Povzeta je iz znamenite knjige »Metamorfoze«, ki jo poznamo tudi pod naslovom «Zlati osel (Asinus aureus)«. To je tudi edini roman iz latinske književnosti, ki je prišel do nas v celoti. Obsega 11 knjig, v njih pa Apulej pripoveduje o mladem Luciju, ki ga je čarobni akt spremenil v osla, potem pa je spet postal čovek. Režija Boris Kobal. Produkcija «Radio Trst A«. V soboto, 26. novembra, ob 18. uri: ((PORTRETI NAŠIH IGRALCEV — MIRA SARDOČ«. Beseda in misel v interpretaciji in pripovedi ene od najpriljubljenejših igralk Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Radijska realizacija Nataša Sosič. Produkcija «Radio Trst A«. Od 28. novembra do 23. decembra (ponedeljek, sreda, petek ob 14.10): roman v nadaljevanjih (dramatiziran roman). Miguel de Cervantes Saave-dra »VELEUMNI PLEMIČ DON KI-HOT IZ MANČE«. Ena izmed najču dovitejših stvaritev človeškega duha. Po svojem humanizmu je ta roman žlahtno ljudsko književno delo, saj je glavni junak Don Kihot s svojim globoko humanim idealizmom in bojem za poštenje in pravico predstavnik vsega najplemenitejšega v življenju. Njemu ob strani stoji oproda Sančo Pansa s svojim praktičnim in reai-stičnim pogledom na svet. Prevod Niko Košir. Dramatizacija in režija Jože Babič. Produkcija «Slovensko stal no gledališče v Trstu«. Ponovitev. V torek, 29. novembra, ob 18. uri: Tone Partljič «VELIČASTNA SMRT DRAMSKEGA IN TELEVIZIJSKEGA IGRALCA VINKA KURENCA«. Radij ska humoreska. Režija Jože Babič. Produkcija «Slovensko stalno gledali šče v Trstu«. Ponovitev. Svojevrstna umetnina imeli, v ^,.mu'a'<-'0 Albion je izdelal svojevrstni klobuk. Da bi njegovo ecJi učinek, je klobuk najprej pomeril dekletu v Evinem oblačilu. Vsekakor gre za učinkovito abinacijo. .. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - flash 12.06 Halo, Raffaella? 13.25 Vremenske ražmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo, Raffaella - zadnji poziv 14.05 Sulle strade della California - TV film 15.00 I giorni della liberta 15.30 Dal cucchiaio alla citta - šola in vzgoja 16.00 Risanke 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - flash 18.00 Teden dni na Sinodou 18.40 Kviz 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Časa Cecilia (un anno dopo) 21.35 Caccia al tesoro 22.35 Dnevnik 1 22.45 Srečanje s kinematografijo 22.50 Športna sreda Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 13.30 Capitol 23. nadaljevanje 14.15 Tandem. . . in partenza 14.30 Dnevnik 2 - flash 14.35 - 16.30 Tandem Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.35 Poročila 17.40 Ciciban, dober dan 17.55 MPF Celje 83. mladinski pevski zbori, 2. del 18.25 Gorenjski obzornik 18.45 Mostovi 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Portret poročene ženske - mehiški film 21.40 Miniature: France Kralj 22.00 Dnevnik II. Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TVD - Novice 17.05 TV šola Jedrska revolucija 17.30 Dnevi maščevanja - film 18.50 Risanke 19.30 TVD - vse danes 16.30 Tečaj angleškega jezika 17.00 Rhoda - TV film - Joejeva prva žena 17.30 Dnevnik 2 - flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Kronika, kviz; knjige, kino, gledališče, moda itd. 18.30 Športni dnevnik 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Lo stato da salvare 21.35 Oltre la porta - film 22.35 Dnevnik 2 22.40 Drugi del filma - Oltre la porta 23.45 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 13.30 Šola in vzgoja 14.00 Nogomet: Romunija - Italija 15.45 Šola in vzgoja 16.15 18.35 40 anni dopo - Slike v črnem 18.35 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.(K) Dnevnik 3 19.35 Gente. . . come noi 20.05 Šola in vzgoja - kar bi moral vsakdo vedeti 20.30 Maria Walewska - film 22.15 Delta Special 23.15 Dnevnik 3 19.50 Prednočje - novice in zanimivosti 20.00 Nogomet: Basel: Švica - Jugoslavija 21.45 Turistični vodič 22.00 TVD - nocoj 22.10 Koprska srečanja 22.40 Gimnastika: Budimpešta - svetovno prvenstvo Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 Življenje brez konca - nadalje vanka 17.40 Poročila 17.45 Grom 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Zeleni kabaret 19.30 TV dnevnik 20.00 Basel: nogomet: Švica - Jugoslavija 21.45 Budimpešta - SP v gimnastiki 22.30 TV dnevnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 8.(K), 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobr(> jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wag-nerjeve obletnice; 11.25 - 13.00 Opoldanski zbornik: 11.30 Beležka; 12.00 Človek, kam hitiš? Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Naši zbori: moški zbor «Jezero»; 13.45 Glasbene raznolikosti; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Joseph Sheridan Le Fanu: «Stric Silas ali Usodna dediščina«; 14.35 Diskorama; 16.00 «Ko trkam na nebesna vrata...«; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: nova koncertna sezona Glasbene matice; 18.00 Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 18.30 Glasbene podobe. RADIO OPČINE Do 14.00 Glasba za vse okuse; 14.00 Glasba po željah; do 18.00 Glasba; 18.00 Dober nasvet - dragocen nasvet (vodi Alenka); 19.00 American radio (vodi Pavlo); do 20.45 Glasba; 20.45 Spoznavajmo jih (vodi Igor); dalje Non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, Cestne razmere, EP, Objave; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega, programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na Valu Radia Koper, Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole, Objave, kinospored, EP; 14.20 Mladinska glasba; 14.35 Zabavno glasbena oddaja; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasbeni kiosk -ČGP delo; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik. Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. Na portoroškem letališču bo danes pristalo avstrijsko letalo z več kot 50 sedeži, kar predstavlja mejnik v razvoju portoroškega letališča. Danes bo zasedal izvršni svet obalne skupnosti. v Kopru pa občinska skupščina. Ob 13.20 boste lahko prisluhnili prispevku z naslovom «človeštvo ima pravico do miru«, naš pogovor ob 17.30 pa je namenjen sedanjemu deviznemu režimu v Jugoslaviji. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dobro jutro Italija 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - kvizi 12.30 Bis - kviz 13.00 II pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.00 Jenny e Chachi - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Dallas TV film 21.25 Oltre il giardino - film 23.25 Speciale Canale 5 00.25 Piangero domani film RETEOUATTRO 10.00 Očka, dragi očka - TV film 10.30 Bonn il saecheggiatore -film 12.15 Quella časa nella prateria -TV film 13.15 Padroncina Flo - Novela 14.00 Agua Viva - novela 14.50 Una ragazza da sedurre -film 16.20 Risanke 17.20 Dr. Slump e Arale - risanke 17.50 Čips TV film 18.50 Dancin' Days novela 19.30 La famiglia Brandford - TV film 20.30 Un milione al secondo - kviz 22.20 Vegas - TV film 23.20 Genova - speciale salone nau-tico 23.50 Superstunt n. - film ITALIA 1 10.15 La tua pelle brucia - film 12.10 Gli eroi di Hogan - TV film 12.40 Vita da strega TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Čara čara - TV novela 14.45 Febbre d'amore - TV roman 15.30 Aspettando il domani TV ro man 16.06 Bim bum bam 17.50 La časa nella prateria - TV film 18.50 La donna bionica - TV film 19.45 Italia 1 flash 20.00 I puffi - risanke 20.30 La settimana bianca film 22.15 Ad ovest di Paperino - film 24.00 Agenzia Rockford - TV film 1.00 Cannon TV film TELEPADOVA 10.00 TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 Cuore selvaggio - TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Cuore selvaggio TV film 15.45 Codice 3 - TV film 16.30 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 Pane, burro e marmellata -film 22.00 Charlies Angels TV film 23.00 II cacciatore - TV film 24.00 L'italia s’e rotta - film TRIVENETA 9.30 Gli eroi di Hogan - TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Cowboy in Africa - TV film 13.30 Risanke 14.00 Medusa - TV film 14.30 Film 16.00 Filmski program 18.30 Risanke 19.00 Sicestreet TV film 20.00 La baia di Ritter TV film 20.30 Dodiči vite violente - film 22.00 La famiglia Smith - TV film 22.30 II rigattiere TELEFRIULI 11.45 Seri vi la frase. . . vinci la O-pel igra 12.45 TV dnevnik 13.00 Funny Face - TV film 13.30 Anche i ricchi piangono - TV film 14.00 11 7. viaggio di Simbad - film 15.40 Risanke 16.00 L’uomo e la citta - TV film 18.55 Funny Face TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 22.15 Che tombola 23.15 Scrivi la frase. . . vinci la opel 23.30 Abat jour 23.35 Tutti gli uomini del re - film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Ita lia 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Savio record; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Med glasbo; 15.00 Brez meja - italijanski dialogi; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 17.00 L’opera romantica; 17.32 Time mušic. RADIO 1 7.00, 8.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 9.00 Ju tranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.30 Ljubezenska noč; 12.03 Via Asiago Tenda - spektakel; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasbena oddaja; 15.03 Nogomet: Italija - Ro munija; 17.30 Jazz na radiu; 18.00 Objektiv Evrope; 19.20 Glasbeni interval; 20.00 L’angolo azzurro. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.(K) Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedansko, govorimo srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 O-smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Bo huslav Martinu: Legenda iz dima po pečenem krompirčku; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Blejskim kvintetom . r Enoten nastop proti krčenju delovnih mest v javnih podjetjih Protestna man ifes tari ja delavcev A n salda «Odklanjamo dopolnilno blagajno brez točnih in trdnih jamstev glede usode našega in vseh podjetij z državno udeležbo. Poseg, kakršnega nam vsiljujejo, pomeni samo zmanjševanje delovnih mest v podjetju.* To so jasno povedali na včerajšnji manifestaciji kovinarji, delavci tržiškega podjetja Ansaldo, zadnjega, ki se je znašlo v težkem položaju, zaradi kr- čenja obsega naročil. Izhod iz krize pa v odgovornih krogih, podjetje nam reč spada v skupino IRI, vidijo v krčenju števila delovnih mest. Prvi znaki krize so se pokazali že pred meseci, vendar je odločitev o posegu po izredni dopolnilni blagajni za 120 delavcev, kar predstavlja približno desetino vseh zaposlenih v podjetju, pri šla šele te dni. Odločitve, ki je ra- I % ' '!& i \umin 'mm KMMMIH « mn zumljivo naletela na oster in ogorčen protest delavcev in sindikatov. Po krizi ladjedelništva, tekstilne industrije in drugih dejavnosti, pomeni to nov hud udarec tržiškemu in goriškemu gospodarstvu nasploh. Na odločitev vodstva podjetja An saldo so delavci že v ponedeljek odgovorili z razčlenjeno stavko in z blokado glavnega vhoda v podjetje, včeraj dopoldne pa so po tržiških ulicah pripravili manifestacijo, skupaj z delegacijo delavcev Italcantieri in imeli krajše zborovanje na trgu pred županstvom, kjer je govoril član pokrajinskega in deželnega vodstva sindikata kovinarjev, Giancarlo Valenta. Opozoril je na nujnost enotnega nastopa vseh delavcev podjetij z državno udeležbo. Ne gre, da bi reševali samo to ali drugo podjetje, v tem ali drugem kraju. Prav zaradi tega bo v prihodnjem tednu v Trstu velika skupna manifestacija delavcev vseh kriznih podjetij z državno udeležbo, od ladjedelnice do Ansalda in Safoga, da omenimo samo tista podjetja, ki imajo sedež v goriški pokrajini. Skratka treba je najširše enotnosti. To so poudarili tudi na včerajšnjem srečanju, po manifestaciji, z upravi telji tržiške občine. Reorganizacija zdravstva v goriški pokrajini Spričo periodičnih kriz, ki pretresajo vodstvene organe goriške KZ E in spričo stalno prisotnih protislovij in neurejenih političnih odnosov, predstavlja osebje, zaposleno v zdravstvenih ustanovah danes edino osnovo in jamstvo, da bo mogoče refar mo zdravstvene službe, vendarle uresničiti tudi na Goriškem. Tako je bilo slišati na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki jo je sklical sindikat uslužbencev v zdravstvenih ustanovah, da bi pojasnil že lani izdelan predlog o reorganizaciji zdravstva na teritoriju. Gre za prvi korak, ki bi ga marala napraviti KZE, ki pa ni bil nikoli storjen. Zato se tudi danes nahajamo v tako težavnem položaju. V reorganizacijo zdravstvene službe s ciljem intenzivnejše izrabe obstoječih struktur in kvalitetnejših storitev sili splošni gospodarski položaj s krčenjem izdatkov v zdravstvu. Kakšen je pravzaprav predlog sindikatov? Celotno območje, ki je zdaj v pristojnosti KZE bi razdelili na o-krožja. Teh naj bd bilo okrog deset, vsako pa naj bi skrbelo za zdravje od 10 do 30 tisoč občanov. Različno pač od lokacije posameznih okrožij. V vsakem okrožju naj bi bila popolna ekipa (od 20 do 40 oseb) zdravstvene- ga in drugega osebja. Rezultat reorganizacije zdravstvene službe na teritoriju bi bil dvojen: smotrnejša u-poraba razpoložljivega osebja, zmanjšanje števila postelj v bolnišnicah, glede katerega smo na Goriškem na prvem mestu, v deželnem, menda pa tudi v državnem merilu. Predlog sindikata omenja tudi pre- SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983-84 V GORICI Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure do 28. oktobra. Opozarjamo, da je abonma za red B že razprodan. ureditev obstoječih štirih javnih bol nišnic, z ukinitvijo premalo zasedenih oddelkov, združitvijo addelkotv, odpravo dvojnikov in specializacijo. Tako naj bi samo v eni zdravstveni ustanovi imeli specializiran oddelek za ginekologijo in porodnišnico s priključenim pediatričnim oddelkom, ena bolnišnica bi se morala usposobiti za zdravljenje in oskrbo ostarelih pa cientov in za zdravljenje bolezni pri katerih je rok zdravljenja zelo- dolg. V ostalih dveh bolnišnicah bi organi ziralj posamezne specialistične oddelke, brez dvojnikov, z izjemo kirurškega in splošnega medicinskega od delka. Preureditev v javnih bolnišnicah bi seveda potekala postopoma, vendar v vnaprej določenem roku. Istočasno s preureditvijo bolnišnic, boi treba preurediti sedanji način organizacije hitre pomoči, predvsem pa usposobiti enoten center. Novo, pomembnejšo vlogo, naj bi zaupali zdravnikom splošne prakse. To so seveda predlogi in želje, ki jih bodo sindikati v prihodnjih dneh in tednih {»jasnili na številnih skupščinah, v načrtu p>a imajo nov javni posvet o tem perečem vprašanju. DOGODKI NA GORIŠKEM V ZADNJEM TEDNU V Gabrjah so se na rednem občnem zboru zbrali člani Kulturnega društva Skala in ocenili nadvse uspešno delovanje v obdobju od decembra leta 198® do danes. V tem času so izvedli kar dva občna zbora, uredili društveni sedež in organizirali vrsto raznih prireditev. Zdaj imajo v načrtu večje popra' vilo poslopja, v katerem je sedež društva. (Na sliki: predsedstvo občnega zbora in dosedanji upravitelji društva) Na Goriškem se je v nedeljo mudila delegacija Zveze vojnih invalidov > Ljubljane in drugih krajev. Na goriškem glavnem pokopališču so se s P0’"" žitvijo cvetja poklonili spominu tamkaj pokopanih partizanskih borcev, zate® so si ogledali še spomenike v Štandrežu, Podgori in nekaterih drugih krajih te tudi naš Kulturni dom. V Gorico so prišli na povabilo pokrajinskega odbora v°) nih invalidov. (Na sliki: med polaganjem venca na goriškem pokopališč" V SOBOTO KONCERT CAMERATA SLOVENICA S sobotnim koncertom komorne sku Vine Camerata Slovenka v Kulturnem domu, se pričenja letošnja glasbena sezona, za katero skrbi Glasbe na matica, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih drutev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. V se zoni, ki bo trajala tja do aprila, se bo ztrrstilo še pet koncertov. Ansambel, ki ga sestavljajo odlični solisti Primož Novšak, Monika Skalar, Bogumil Kosi, Ciril Škerjanec in Aci Bertoncelj bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici, v soboto, 29. t.m., ob 20.30. GLASBENA MATICA s sodelovanjem z ZSKD in ZSKP priredi Komorni koncert SKUPINE «CAMERATA SLOVEN lCA» Nastopajo: PRIMOŽ NOVŠAK' violina, MONIKA SLAKAR - violina, BOGOMIL KOSI - viola' CIRIL ŠKERJANEC - violončelo. Razprava v pokrajinskem svetu Odpravljanje posledic poplave ACI BERTOCELJ - klavir. Sobota, 29. oktobra, ob 20.30 Kulturnem domu. Resolucija KPI, PSI in SSk o rabi slovenščine v svetu Nobene odločitve glede posega goriškega sklada Vabljeni! V goriškem pokrajinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o programskem dokumentu petčlanske koa licije, ki ji načeljuje socialist Silvio Cumpeta. Razpravo sta že v ponedeljek pričela komunist Silvino Polet-to in krščanski demokrat Giorgio Ber-gamin. Poletto je v daljšem posegu izrekel vrsto kritik na račun delovanja prejšnjega odbora na pokrajini, zlasti v odnosih med odborom in svetom, v delu stalnih komisij, v odnosih med večino in manjšino. Medtem ko so bili začetni posegi bolj splošnega značaja, je bilo v včerajšnji razpravi govor o bolj konkretnih zadevah, precej pozornosti pa na men jene slovenski problematiki. O tem sta govorila socialist Cej in komunistka Devetakova, omenili pa so ga tudi nekateri drugi svetovalci. Socialist Cej je pretežni del svojega posega osredotočil prav na prikaz različnih aspektov slovenske problematike in opozoril na nujnost, da pri de končno do sprejema osrednjih zakonskih norm za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter opozoril na vrsto drugih vprašanj, povezanih s tako imenovano politiko ob meji. 0-pozoril je zlasti na ozračje, ki se u-stvarja z izjavami raznih dostojanstvenikov (nadškof Bommarco) ter z gonjo proti slovenskim srednješol- cem zaradi njihovega svojevrstnega pozdrava ob obisku predsednika Per-tinija. Cej je svoje izvajanje zaključil s krajšim posegom v slovenščini. Glede slovenske problematike velja opozoriti, da je svetovalka KPI Aleksandra Devetak vložila na sinočnji seji osnutek dnevnega reda za spremembo pravilnika o poslovanju pokrajinskega sveta. Svetovalci slovenske narodnosti naj bi imeli možnost pri opravljanju svoje funkcije govoriti v svojem jeziku. Te možnosti naj bi se posluževali tudi v pismenih odgovorih. Dokument sta podpisala tudi socialist Cej in predstavnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan. Ob tem velja omeniti tudi, da je bil podoben osnutek dnevnega reda vložen že pred petimi leti. Komunistična svetovalska skupina je na sinočnji seji predložila tudi tri druge dokumente, o čemer bomo poročali v prihodnji številki. Iz bolnišnice Na zdravljenju v goriški bnfnišnici je 57-letni Ettone Sabecani. Pri prehodu ceste ga je na zebrastih črtah zbil avtomobilist in zadal pešcu hude telesne poškodbe. Zdravil se bo 40 dni. O možnosti in morebitnih oblikah pomoči iz sredstev goriškega sklada trgovinskem in drugim podjetjem, ki so utrpela škodo ob nedavni poplavi, bodo ponovno razpravljali v pododboru trgovinske zbornice. Do takega zaključka so prišli na pondeljkovi seji u-pravnega odbora zbornice, na kateri so razpravljali samo o tem vprašanju. Na seji je bilo slišati, poleg osnovne ugotovitve, da ta sklad nima več finančnih razpoložljivosti v tem letu, različna mnenja pa tudi vrsta pomislekov glede možnosti in morebitnega učinka posega trgovinske zbornice. Ta ustanova naj bi, takšen je bil predlog, odobrila nekakšno anticipacijo oškodovancem (miš jene so le gospodarske dejavnosti) v pričakovanju finansiranja obnove deželnih, oziroma dižavnih zakonov. Slišati je bilo tudi predlog, da bi tako nalogo bolj hitro in bolj učinkovito lahko opravili kreditni zavodi v Gorici, predvsem pa gori-ška hranilnica, ki je javna ustanova. Kakor smo že uvodoma zapisali, bodo o tem spet razpravljali v pododboru, vendar se zdi, da so možnosti za morebiten poseg, v taki ali drugačni obliki minimalne. Naj ob tem navedemo, da so se v ponedeljek zvečer na skupščini zbrali občani, zlasti tisti iz območja Ška-brijelove ulice. Sestanek je bil v Ulici Orzoni, kjer imajo sedež razna združenja in organizacije. Udeleženci sestanka so oceni i dosedanji potek akcije za odpravljanje posledic poplave in postavili nekaj zahtev in predlo gov. Tako naj bi o zadevi spet razpravljali v rajonskem svetu, posebno razpravo naj bi temu vprašanju namenili v občinskem svetu, pri odpravljanju posledic in škode po poplavi pa naj bi soda ovale razne ustanove. Občani predlagajo tudi čimprejšnjo ugotovitev vzrokov poplave in ukrepe, da se ujma ne bi ponovila. Slišati je bilo tudi kritike na račun nepripravljenosti, oziroma počasnosti v delovanju občinskih uradov in služb. V petek občinski svet v Gorici Seja goriškega občinskega sveta je napovedana za petek, 28. oktobra, zvečer. Po vsej verjetnosti bo osrednja točka seje razprava o poplavi, ki je prizadela sevemo-vzhodni del mesta ter o ukrepih za odpravljanje škode. Beseda pa bo tekla tudi o sabotinski cesti, pravzaprav o tem, kako omejiti škodo (in razburjanje), ki nastaja v Štmavru zaradi pogostega miniranja. Gorica VERDI 18.09-22.00 «1 nuovi '{0. VITTORIA 18.00—22.00 «La »» ejg, tiča*. Prepovedan mladini P°° letom. . il CORSO 18.00-22.00 «No, graZlt caffe mi rende nervoso*. Tržič PRINCIPE Danes zaprto nVjtv EXCELSIOR 18.00-22.00 «La Pr° ciale dš lezioni di sesso». Nova Gorica in okoliš SOČA 18 00 «Meč kralja Angleški zgodovinski spC^arfi°' 20.30 «Inšpektor Neroda*. * ska komedija. .aa*' SVOBODA 18.00—20.00 «Ta Arne' Ameriški dokumentarni DESKLE 19.30 «Brubacker». ^ ška drama. POGREBI . kBpele Ob 8.00 Antonio Poiani lZ splošne bolnišnice na glavno pa išče; 9.30 Sergio Morosan >z » k or ne bolnišnice v cerkev in n."i(j f3' pališče v Ločnik; 11.00 ReflUB mč vretto iz splošne bolnišnice v jjjč6, na Rojcah in na glavno P0*0^ V®" 12.30 Armando Oliver iz nirtva-že glavnega pokopališča na pokopališče. Dva koncerta Tržaškega okteta v Savinjski dolini Tržaški oktet je v soboto in nedeljo Oostoval v Savinjski dolini, v domo ln1 hmelja, z dvema koncertnima topoma v Taboru in v Gotovljah. °stovanje se je odvijalo v okviru 'azvejanega sodelovanja med pro letnim društvom nrp rm0 pa je pre okvir utečenega sodelovanja e“ dvema društvoma iz našega za *Jf>a in matične domovine in je s n ..ovc*njem občine Žalec in njenih družbeno političnih predstav-šir{V zad°bilo manifestativen odraz Je politične volje povezovanja prek ele v duhu enotnega kulturnega pro-l katerega glasnik je bil ob tej n'ložnosti Tržaški oktet s svojo umet-ln ljudsko pesmijo. 50 lza^ki oktet se je občinstvu v Ta »in Gotovljah, kjer je zelo stara tradicija, predstavil s progra uJn' ki je slonel skoraj izključno na rerb!n'h m inskih pesmih ter pri dane*-so nastale na ozemlju, kjer rja6' bile rjn es zivimo Slovenci v Italiji od mo Pa do Kanalske doline. Tako so Vr'.na repertoarju v prvem delu na So ., Poleg dveh renesančnih Gallu Prv'1 naiPrei dve, ki sta nastali pred okn° SVet°vno vojno, Hajdrihova Pri Va v SVa slonela in Adamiče živ fiVJovalec, nato pa še pet pesmi far* zarneiških avtorjev: Hareje-Piv (lTrnada kres, Aleksandra Vodo Hj Noč prihaja v mojo tiho sobo, beljtCeva Trudni od dela, Otova Zu v i nad vasjo in Vrabčeva Tolmin, zarJUBern delu pa ljudske iz našega v iu‘]Slva v raznih prriedbah: iz Ukev ca erkujevi priredbi 7,akaj mi ti lip njapr^cvetevljaš in Kje me mo moš v n.ouz la rinčiča sua, iz Benečije ro^db, Nina Špehonje Beri, beri 5(c Vl.ar*n zeleni, iz Rezije v Vodu iz p1 Priredbi Da hora ta čaninama, p^tekmurja Ljubi konja jaše in iz bj rj°rske Sijaj mi sončece v prired žki r^a Kreka. Zadnje tri je Trža čej, °ktet vzel pri drugih narodih: IjJj0, Oudsko Jaku sem si, škotsko sfco t Auld lang syne in rusko ljud doval •"* dan. Vse pesmi je napove-un,„.... m prijetno povezoval oktetov mče^ki vodja Janko Ban. mi PTav .so skoraj vse izvajane pes ce krecjei zahtevne ne le za izvajal posCairfa - udi-in li p:edvsem za PretPf Le’ -,fl -e občinstvo, vajeno sp Tei tradicionalnih programov, d uje erna*° izjemno pozorno in z nav da i!hTn aPiavzom. Treba pa je reči, doht„ ]e Tržaški oktet tudi zapel zelo n0 iutonančno zanesljivo, glasov LlStn im ..i__ > 11 i a .. i _ • cer prijetni dvoranci v Taboru in v Gotovljah nista najbolj primerni za komorno petje. Občinstvo jz seveda Lažje sprejemalo drugi del programa, vendar so tudi nekatere iz prvega dela, kot Hajdrihova Pri oknu, pa Harejeva Grmada kres in Matičeva Trudni od dela, prva zaradi prepro stosti napeva, druga zaradi sporočila o narodnem vztrajanju na naših tleh, tretja zaradi svoje uglašenosti social ne motivike z glasbenim izrazom, doživele velik aplavz. Prav tako so vžgale pesmi drugih narodov, zlasti ruska Tari bari. Med koncertom v Taboru je Trža ški oktet pozdravil v imenu gostitelja predsednik prosvetnega društva «J van Cankar» Mile Geržina, v imenu občinske kulturni skupnosti iz Žalca pa predsednik Milan Lesjak, ki je za želel, da bi se medsebojne kulturne izmanjave nadaljevale, saj pomenijo oplajanje tako na kulturnem kot na širšem narodnostnem področju. Oktetu pa je izrekal, tudi kot sam zborovodja, čestitke za visoko raven. Koncertu so prisostvovali še predsednik občinske skupščine Žalec Vitjem Petek, predsednik občinske Zveze delov nega ljudstva iz Žalca Janez Meglič in tajnik občinske Kulturne skupnosti Ivan Centrih. V dvorani v Gotovljah, kjer je koncert Tržaškega okteta bil uvod v pro slavljanje 90 letnice ustanovitve do mačega pevskega zbora, pa je naše pevce pozdravil predsednik krajevne skupnosti Stane Dolar. Vsem govor nikom in krajevnim ter občinskim gostiteljem se je za res topel sprejem zahvalil predsednik okteta Boris Pan g er c. Sicer pa so se krajevni predstavniki, med katerimi predsednik društva «Ivan Cankar» Mile Geržina, agilna Solnica in prosvetna delavka Marjana Lesjak in drugi, kakor tudi predstav niki občine Žalec res potrdili, da sta dva gostovanjska dneva potekla v prijetnem tovariškem razpoloženju. Člani okteta in njegovi spremljevalci so se podali do idilične lovske koče, odkoder je krasen pogled na celotno območje krajevne skupnosti Tabor in na nasada hmelja, ogledali so si veliko sušilnico hmelja pri Taboru in pa osrednjo predelovalnico hmelja za druge Hmezad v Žalcu ob ustrezni strokovni razlagi. Prisrčna je bila tudi oktetova ges ta, ko je obiskal bolnega bivšega zbo rovodjo domačega pevskega zbora in pravzaprav začetnika sodelovanja med PD Ivan Cankar in KD Slovenec iz Boršta, Alojza Raka in mu zapel pe sem z željo po skorajšnjem okre- Tržaški oktet Navdušenje za aerobno telovadbo naj upošteva osebne zmogljivosti Med vsemi telesnimi vajami za žen ske je danes najbolj mikaven aerob ni ples. V Zvezni republiki Nemčiji ima novost že tri milijone privrženk, ki telovadijo po trikrat na teden. Govori se, da se je aerobni ples raz širil do poslednje vasi. Komercialni plesni zavodi obljubljajo «drogo za lepoto*. Ženske se potijo, v sklepih škriplje, srce utriplje dvakrat hitreje kakor v mirovanju. Ali je res, da gre za zdravje, lepoto in dolgo živ 1 jen je? Tri atraktivne vaditeljice so na čelu nove pojavne oblike v telesni kulturi za ženske; Jane Fonda, 45-let-na filmska zvezda iz Kalifornije, Syd ne Rome, 38 letna plesalka, znana med drugim iz revije Playboy in 38 letna Marlene Charell iz Pariza. Zdaj po zivajo ženske, da bi najbolj skrbele za svojo telesno eleganco. Napisale so knjige o aerobnem plesu, oskrbele plošče in kasete ter propagirajo nov način vadbe po televizijskih oddajah. «Bodite močne*, svari Jane Fonda, «samo čvrste ženske so lepe*. Giba nje je najboljša medicina. Lahko postanete vitke, lepe in gibalno sposobne, če se potrudite. Tako nekako učijo vse tri. Odziv je presenetljivo velik; pri Nemški športni zvezi so izobrazili že 6.000 vaditeljic za aerobni ples, tako veliko je povpraševanje po društvih. Strokovnjaki športne zveze in zdravniki si prizadevajo pHdobiti za ples navdušene ženske za redno telesno vadbo po načelih športnega treniranja. V propagandi za telesno kulturo še nikoli doslej ni bila reklama za kako novo dejavnost tako učinkovita. »Aerobna vadba bo ljudi osrečila*, ob ljublja Sydne Rome, ki vodi svoj «Let’s move* studio v Berlinu. Jane Fonda zagotavlja, da je aerobika dobra proti prehitremu staranju, visokemu krvnemu pritisku, bolečinam v križu in proti depresijam. «Tudi možgani so bolje prekrvljeni*, dodaja šarmantna Marlene Charell, ki vzgaja vaditeljice za potrebe nemških dru štev za telesno vzgojo, šport in rekreacijo. Vse to je konec koncev res, ugotavljajo zmernejši strokovnjaki za zdrav način življenja, hkrati pa sva rijo pred slehernim pretiravanjem. Utegne se zgoditi, da si z vajami za povečanje gibljivosti v sklepih natr gate vezi; utegne se tudi zgoditi, da bo srce odpovedalo, kajti nihče ne pozna svojih šibkih točk in morda prikrite bolezni. Aerobna vadba je zlasti za ženske s pomanjkljivo fizično kondicijo izred no zahtevna, saj traja celo do GO mi nut! V hitrem tempu vadijo gibanje z rameni, najrazličnejše klone trupa, tek na mestu, poskoke z obrati, vaje leže na tleh za krepitev mišičnega steznika in podobno. V tečajih za iz urjene delajo tudi krepilne vaje z obremenitvijo. Jane Fonda priporoča v ta namen gamaše kilogram teže. Aerobna vadba je preveč zahtevna za vse, ki imajo preveliko telesno težo in je tudi nevarna za tiste, ki imajo zanemarjene sklepe. Staro drevo boš zlomil, ne boš ga upognil, svarijo strokovnjaki. Seveda je tudi za take uspeh dosegljiv, za težke in trde, ven dar šele po nekaj mesecih ali letih vztrajne in postopne vadbe. Gimnastične vaje za moč mišic in za gibljivost po dosedanji praksi niso bile nevarne, vse drugače pa je, če se prepustite ritmu in tempu dinamične disco glasbe, ki ima sugestivno moč. K temu je treba prišteti še va ditelja, ki vzpodbuja k večji hitrosti in intenzivnosti. Ponekod imajo v telovadnici kar 500 žensk, ki telovadijo hkrati. Oglašajo se kritiki, ki menijo, da bi morali razdeliti privrženke aerobnega plesa po starosti in individualni zmogljivosti v skupine po 30. «Velike obremenitve pomenijo povečano tveganje* svari zdravnik prof. Manfred Steinbach, trikratni nemški državni prvak v skoku v daljavo. Steinbach nastopa proti komercialnim plesnim zavodom in se zavzema za zmernejšo vadbo v telovadnih in šport nih društvih. Zdravniki menijo, da je dovolj, če se vzpne frekvenca pulza v času intenzivna vadbe za 30 letne na 130 utripov na minuto, Jane Fonda pa je zahtevnejša in dopušča pospešen« utripanje srca do 162 na minuto. Taka obremenitev je primerna za tek v naravi, ne pa za gimna- di z bremeni (vaje za moč), posebno v času, ko je bila poškodovana. Jane Fonda pripoveduje tudi o zdravem načinu življenja, zlasti o pravilni prehrani. Svojega telesa, ki je zares skladno razvito, ni oblikovala samo z gimnastičnimi vajami, temveč tudi z joggingom, s krepilnimi vajami in strogim režimom v hrani. Glede na vse to je reklama za aerobiko netočna in zavaja, ker obljublja lepo postavo, dobro počutje in zdravje samo z udeležbo pri plesnih tečajih. V reklami pogrešamo tudi informacijo o postopni vadbi (lahko bi rekli o pripravljalni vadbi), ki mora trajati po načelih Kennetha Cooper ja štiri mesece. In končno: res je, da je možno spremeniti postavo, izgubiti odvečno tolščo in pridobiti mišice, vendar ne v nekaj tednih, temveč v nekaj mesecih ali celo letih. Razvoj znanosti o športu je prive- ..ram* SraMSKMftMRII Sydne Rome stične vaje, pri katerih je naravni ritem dihanja zaradi različnih pozicij telesa moten. Tako se pojavljata v odnosu na aerobni ples dve smeri: zmerna, ki jo vodijo športni zdravniki, in bolj ali manj senzacionalna, ki cvete v zavodih poklicnih plesnih učiteljev in raznih aerobnih centrih. Ženske, ki so nestrpne in bi rade spremenile svojo postavo kar najhitreje, plačujejo lekcije po 10 do 15 nemških mark. Medtem ko nosijo v telovad nih društvih tradicionalne trikoje v črni ali modri barvi, imajo v aerobnih centrih posebna oblačila v mod nih barvah, volnene grelce za goleni, čelne trakove za vpijanje potu in kar najboljše tekalne čevlje. Za prosto časno industrijo, zlasti- tekstilno, po meni navdušenje za aerobiko kar naj boljšo konjunkturo. Pred novo dejstvo so postavljena tudi telovadna dru štva, saj se je že marsikje povečalo število članic, odkar so ustanovili sekcije za aerobni ples, kar za tisoč Končno še kritična misel o reklami V svoji knjigi, imenovani «Fitness», pripoveduje Jane Fonda nadrobno o tem, kako je obiskovala v mladosti baletne šole, kako se je urila v akrobatiki za svoje filmske nastope (med drugim se je usposobila zelo za salto nazaj) in kako se je vadila v lahkotnem teku pa načelih Kennetha Coope-rja. Zgodaj zjutraj, preden sta otroka vstala, je že bila na nogah; zdaj teče kdaj pa kdaj na 9 11 km, v dnevih počitka pa po 5 - 7 km. Je potemtakem tudi tekačica, ne samo plesalka — 1' l/alllr A 1A /IaI nln li i del do spoznanja, da zdravje ni od visno od krepkih mišic, temveč predvsem od srčno-žilnega in dihalnega sistema. Tako se je pojavila aerobna vadba za katero je značilen pospešen krvni obtok. Izdaten krvni obtok pomeni napajanje celotnega organizma s kisikom, vseh celic, seveda tudi možganskih. Zato se človek po aerob ni vadbi tako dobro počuti, pa tudi lažje dela umsko in telesno. Pojavlja se vprašanje: ali učinkuje tudi gim nastika kot aerobna vadba? Na to vprašanje odgovarja profesor Drago Ulaga, eden prvih in večjih strokovnjakov telesne kulture v Sloveniji. Profesor Ulaga pravi takole: «Naj spomnim na Cooperja, očeta aerobi ke, ki priporoča med drugim tudi tek na mestu. Tak tek v raznih variacijah, med drugim v obliki lahkotnih poskokov je značilen tudi za aerobno gimnastiko, kakršno uvajajo ta čas pri nas. Čim bolj je telesno gibanje pri gimnastiki ciklično, enakomerno in neprekinjeno, čim bolj je dihanje ritmično tem bolj zaleže kot aerobna vadba.* Zanimiv je tudi premislek o vprašanju: kaj bolj zaleže — gimnastika z glasbo v telovadnici ali jogging, to je tek v naravi? Prednost gimnastike je v temeljiti predelavi vseh skeletnih mišic in vseh sklepov, tudi hrbtenice, prednost teka pa je v nje go vem optimalnem učinku na krepitev srca, elastičnost ožilja in sposobnost dihalnih organov. Prednost teka je tudi v. tem, da je vadba v naravi, na svežem zraku. (Se nadaljuje) MARIO ŠUŠTERŠIČ B rur*o Križman 4. Amerika, Amerika Svg, 12&va se prvemu cilju v ZDA. Kraj, v katerega *hie waifenjena, je na jugu države Kansas in nosi Dre^j e‘lin'gton. Nepomembno mestece s kakimi 8.000 ^hanc-a. ie glavni vzrok za moj obisk v ZDA. I)a) „1 iz časov STO (Svobodnega tržaškega ozem- c*ve vabili- Sovorj] a k* sP°znala čimveč ljudi, čimveč z njimi Pov6(j a in čimveč videla,** sva ob pozdravu takoj da bi a' Jasno nakaževa, da imava odmerjen čas, hjegoV^a videla velik del ZDA in da Kansasu in saglo lm Prostranim žitnim poljem lahko posvetiva V j/1"1 dni. S° ljudanSaSU in v drugih srednjih žitarskih državah Ameri.,e Preprosti in dobri. Kot povsod vsi kmetje. slab0 Canom lahko dodaš še naivnost in neverjetno jihformiranost o vsem, kar se dogaja drugod. 2ela z Sl ,S°stitelji morda ne vedo, da je Italija de-stv0tn ,visoko tehnologijo, s potrošniškim gospodar-Piinjg; 'n ^a v bistvu ni velike razlike z ZDA. Spo-s* žebv Se 'e take, kot je bila leta 1953. Mislijo, da dr sk0a ^uči in gore dobrin. Potujeva že kakih 55 * hlizi a’ *3rez sPan)a in beliva si le v kopalnico, ln v posteljo. Vendar oni ne. Najprej obi- ščemo prodajni center VVichite. Dve, tri nadstropja vsakovrstnega blaga. Velikanski Upim. Brez zanimanja tavava od oddelka do oddelka in končno se naju gostitelji usmilijo. Peljejo naju v restavracijo, nato domov na svojo farmo, kjer uresničiva najine prvotne zamisli. Prvi dan je intenziven. Morda sva po mnogih letih prva tujca z daljšim postankom v Wellingto-nu. Mr. in Mrs. Urban sta gotovo srečna, da imata na domu dva Evropejca in morda so jima drugi tudi zato nevoščljivi. To čisto v dobri veri. Ogledava si farmo. «Mi smo srednje-majhni kmetje,» nama pove gospodar. Z dvema sinovoma obdeluje 615 (!) hektarov lastne ali najete zemlje. V (dobri) letini 1979 so pospravili 1600 ton žita. Ob slabi letini pade pridelek tudi za polovico. Mehanizaciji ne manjka ničesar,- od ogromnih traktorjev s primernimi priključki, do kombajnov, ki delo zaključijo. Pri takih količinah je nujno, da cela družina vsak dan spremlja gospodarske vesti domače TV-postaje, ki obvešča prebivalce te «wheat State** (žitarske države) o ceni žita na borzi v Chicagu. 30. avgusta velja bušel (27 kg) 3 dolarje 90 in domačini so potrti. Traktorji vlečejo za seboj 20 m široke freze in polja pripravljajo za setev. Suho je. Vsak dan se temperatura dvigne do 35 stopinj in več in iz jugozahoda piha močan in topel veter puščavskih pokrajin. Nestrpno pričakujejo dež, na nebu pa niti oblačka. Delo zaradi suše še ni nujno. Na farmi je tudi 200 d0 300 glav živine, veči- noma razpršene po preriji. Spomnijo se nanjo, samo ko je treba nekaj glav prodati za zakol. Vodo za napajanje črpajo idilične črpalke na veter iz kakih 10 metrov globine. Za gospodinjstvo je črpalka električna. Voda je čista in okusna. Obiščeva še skladišče žita, prijaznega živino-zdravnika dr. Rocquemora — povejo nam o njegovih prvotnih težavah zaradi črne polti v državi skoraj samih belcev — postajo kmetijskih strojev, kjer se našemu farmarju cedijo sline ob super-mega-avto-matskem-elektronskem kombajnu. Na koncu še osnovno šolo John F. Kennedy, v kateri se sramujeva naših. Pouk je v polnem teku. Šolska stavba ima obliko velikega šesterokotnika. Na sredi je velika dvorana za prireditve, telovadbo in jedilnico s hitro zložljivimi mizami-klopmi, okrog pa en sam prostor z razredom ob razredu, brez vsakih pregrad. Učiteljice pridno razlagajo, otroci pa poslušajo. Nihče se na nas niti ozre ne. Ravnatelj Chisaw nama vse razloži, da nama umike, seznam učiteljskih moči, plačilne liste osebja in nekaj didaktičnega materiala. Pripomočkov (projektorjev, videoregistratorjev itd.) je v šoli za pol Italije. Šola ima bogato knjižnico, kabinete za posamično učenje in športna igrišča. Vse deluje, vse je čisto. Čaka naju izredno presenečenje. Na najino čast prirejajo zvečer na farmi srečanje. Računava na majhen «aktiv», čeprav brez optimizma. Pripraviva si osnovne točke. Dregnila bi rada v pasivnost in izzvala odprt razgovor. Mimogrede bi potrebovala tudi nekaj turističnih informacij. Italija na kvalifikacijah za OI v Los Angelesu Proti Romuniji s consko obrambo Danes, ob 18. uri v Trstu V' Italija-Švica «under 21» Maldini je v ekipo vključil tudi Righettija (Roma) - TV prenos RAI 3 Za italijansko B selekcijo bosta nastopila tudi igralca Triestine De Falco in Romano Danes bo italijanska olimpijska nogometna reprezentanca odigrala svojo drugo kvalifikacijsko tekmo za nastop na OI v Los Angelesu. Po remiju z Jugoslavijo v Padovi (2:2) se bodo «azzurri» v Brasovu pomerili z Romunijo, ki je doslej igrala že tri tekme in zabeležila eno zmago, en remi in en poraz. Tekma je za varovance trenerja Maldinija zelo pomembna. saj si ne smejo privoščiti poraza, ker v ZDA prihodnje leto odpotuje le prvouvrščena ekipa iz vsake kvalifikacijske skupine. Poleg vratarja Gallija in Massara, ki sta se že udeležila svetovnega prvenstva v Španiji, ne da bi igrala, bodo Maldinijevo vrsto obogatili še Bearzotovi varovanci Bagni, Baresi in Vierchovvod. Velika novost je tudi v tem, da bo Italija danes (TV prenos ob 14. uri po tretji italijanski televizijski mreži) igrala s consko o-brambo. Kaže, da se je za to rešitev ogreval sam Bearzot, ki želi preizkusiti nekatere igralce v tem neobičajnem položaju. Tudi zato je Maldi- ni v začetno enajsterico vključil člana Rome Righettija, ki je že vajen Liedholmove conske igre. STANJE V SKUPINI Jugoslavija 2 1 1 0 6:5 3 Romunija 3 1 1 1 4:4 3 Italija 1 0 1 0 2:2 1 Nizozemska 2 0 1 1 0:3 1 V PRIJATELJSKI TEKMI «01impijci» Jugoslavije boljši od Zah. Nemcev Jugoslavija — ZRN 3:2 (0:1) STRELCI: v 20. min. Buchvvald, v 51. min. Pančev, 52. man. Kotz, v 60. min. Gračan, v 66. min. Pančev. JUGOSLAVIJA: Pudar, M. Djurov-ski, Drobnjak. Katanec, Elsner, Dimi-trijevič (d.p. Prahič), Smajič, (Ivanovič), Pančev, Stojkovič, Gračan, Mli- ZRN: Franke, Bokenfeld, Dikgelser, Bast (Faibean), Lux, Buchvvald, Groh, Bomer, Klotz, Behme, Schreier (A-loffs). SODNIK: Nikič iz Ljubljane. MARIBOR — V dokaj dopadljivi tekmi sta se včeraj na stadionu v ma riborskem Ljudskem vrtu srečal olim pijski reprezentanci Jugoslavije in ZR Nemčije. Ne najbolj številnemu občinstvu je jugoslovanski selektor Ivan Toplak predstavil obnovljeno reprezentanco, v kateri so manjkali nekateri poškodovani igrai'ci in drugi, ki bodo zaposleni danes- na srečanju v Švici. Tudi Zahodni Nemci niso igrali v popolni postavi, kar se je v njihovi i-gri še kako poznalo, saj poleg racionalne kombinatorike v polju niso pokazali ničesar drugega, kar bi bilo privlačno za oko. Po našem mnenju sta bdla pri Jugoslovanih najboljša Drobnjak in Katanec, pri Nemcih pa Lux in Buchvvald. Skratka, bila je to tipična tre ning tekma, v kateri so Jugoslovani, najbrž zaradi prednosti domačega i grišča pokazali več od nasprotnika. (Čuk) Po nekaj mesecih bo v Trstu ponovno nastopila italijanska državna nogometna reprezentanca: danes bo namreč na vrsti prijateljsko srečanje med enajstericama Italije in Švice, ki ju sestavljajo igralci «under 21» B lige. Italijansko moštvo vodi Ferruccio Valcareggi, ki je za to priložnost sklical 17 nogometašev: Baroni (Padova), Bigliardi (Palermo), Boliš (Mon za), Calonaci (Empolij, Catto (Sam-benedettese), Cipriani (Lecce), De Falco (Triestina), De Simone (Ca-gliari), Fusi (Como), Galvani (Cre-monese), Lorenzo (Catanzaro), Lu-carelli (Pistoiese), Mattei (Varese), Pacchiarotti (Pescara), Pappalardo (Atalanta), Progna (Campobasso), Romano (Triestina). Kot je sam Valcareggi poudaril, v to reprezentanco vključujejo igralce B lige, ki so se posebno izkazali in ki drugače ne bi imeli priložnosti, da opozorijo nase. Spomnimo se samo, da so v tej selekciji pred leti bili na primer Zen- ga, Contratto, Vierchovvod. Srečanje na stadionu Grezar se •*** pričelo ob 18. uri, sodil pa bo Gyoe* iz Madžarske. Italijanske in švicarske igralce F včeraj sprejel tudi tržaški župan m chetti z odbornikom za šport ™ Gioio. Posebno priznanje, pečat fl*®j sta Trst iz štirinajstega stoletja, F Richetti ob tej priložnosti podelil Va*' careggiju. KVALIFIKACIJE ZA EP Morda se odloči usoda Anglije V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo bodo v 3. sk*> Pini odigrali morda odločilo srečanFj Danska, ki je v vodstvu na začas lestvici, se bo srečala z Madžars* in bi si z zmago matematično gotovila pot v Pariz, ob tem P3 v seveda doma ostala Anglija, ki Pra tako igra v tej skupini. Košarka: danes v Koračevem pokalu Tržačani na gostovanju V prijateljskem srečanju Drevi v Baslu (20.00) Švica - Jugoslavija BASEL —■ V prijateljskem nogometnem srečanju se bosta danes v Baslu (pričetek ob 20. uri) spoprijeli članski reprezentanci Švice in Ju goslavije. »Plavi* bodo v tej tekmi igrali v naslednji postavi: Simovič, Cukrov, Z. Cvetkovič, Bo-jovič, Rožič, Radanovič, Zlatko Vujovič, Sliškovič, Kranjčar (Pešič), Zoran Vujovič, Halilovič. • NA ITALIJANSKEM NOGOMET NEM TRŽIŠČU je bilo tudi včeraj precejšnje zatišje, saj društva očitno niso pripravljena odstopiti kakega boljšega igralca. Udinese se je na primer odločil, da ne bo odstopil Vindiša, za katerega se je zanimal Ca-gliari, pa tudi Triestina je zanikala, da je kupila Gentileja in Onofrija (oba Genoa). Tudi tržaški prvoligaš Bic bo danes stopil na evropsko sceno. Tržačani bodo namreč igrali svojo prvo tekmo v Koračevem pokalu v gosteh proti bolgarskemu Spartaku. Kakšne možnosti imajo Tržačani v tem dvoboju? O Bolgarih se malo ali skoraj nič ne ve. Trenutno vemo le to, da v svojih vrstah nimajo nobenega reprezentanta, da so na sredini lestvice na državnem prvenstvu in da predvajajo tipično bolgarsko igro, ki je »zmes* starega načina igranja košarke s temeljito telesno pripravo. Tržačani pa v tem uvodnem delu prvenstva niso pokazali kaj prida spodbudne igre in zato bi si ne u-pali trditi, da so v dvoboju z Bolgari nesporni favoriti. Nedvomno pa je prednost Tržačanov (poleg boljše tehnične priprave in možnosti uvrstitve dveh Američanov) ta, da bodo povratno srečanje igrali doma. Danes bo v tem pokalu igral tudi Indesit iz Caserte, ki ga trenira Bogdan Tanjevič. Indesit pa bo zaposlen na težkem gostovanju pri ekipi Ramat Gan (Izrael), beneška Carrera pa bo v gosteh igrala proti Ker a vnosu. Beograjski Partizan bo zaposlen v Turčiji, Zadar pa bo doma igral z belgijskim Standardom. • KLJUB PORAZU proti brazilske mu Pirelliju, se je Santal uvrstil v finalni del odbojkarskega medcelinskega pokala, ki poteka v Rosariu v Argentini. v Bolgariji POKAL POKALNIH PRVAKOV Cibona igrala neodločeno Steaua — Cibona 82:82 ( 38:38) BUKAREŠTA — V sinočnjem srečanju košarkarskega pokala pokalnih prvakov sta domača Steaua in zagrebška Cibona igrali neodločeno, kar je v pokalnih srečanjih tudi mogoče glede na to, da bosta tekmeca igrala povratno srečanje. Najboljši strelci v zagrebškem moštvu so bilj Ušič (21 točk), Čutura (20) in Nakič (18). LESTVICA Danska Anglija Grčija Madžarska Luksemburg 3. SKUPINE 6 5 10 15:4 7 4 2 1 19:3 5 2 1 2 5:6 6 2 0 4 15:15 6 0 0 6 5:31 11 10 5 4 0 PREOSTALI SPORED: danes /8; džarska - Danska: 16. 11.: Grčija Danska in Luksemburg - AnghJ ; 3. 12.: Grčija - Madžarska: 14-Grčija Luksemburg. V okviru evropskega prvenstva , danes tudi srečanje v 6. skupini *** . Zahodno Nemčijo in Turčijo. Ne*fl so sicer slabo začeli, vendar bi rali razen velikih presenečenj le sesti prvo mesto. LESTVICA 6. SKUPINE g Sev. Irska 7 4 1 2 7:5 Avstrija 7 4 12 ZRN 5311 Turčija 6 2 13 Albanija 7 0 2 5 PREOSTALI SPORED: danes ZR*V Turčija; 16. 11.: ZRN Sev. £8K Turčija - Avstrija; 21. 11.: ZB^ Albanija. 14:7 8:2 4:10 3:12 Ves trud tokrat zaman Bazoviška Zarja je v nedeljskem derbiju proti Primorju zamudila nekaj res lepih priložnosti in je na koncu morala kloniti z dvema zadetkoma v svoji mreži NA GIMNASTIČNEM SP Sovjetom ne gre BUDIMPEŠTA — Prvi dan svetovnega gimnastičnega prvenstva v Bu dimpešti je prinesel veliko presenečenje: na začasni lestvici za moške posamezno sta namreč na prvem mestu dva Kitajca, Tong Fei in Li Ning, tretji je Japonec Guschiken, šele četrti pa je evropski prvak, Sovjet Dimitri Belozerčev, njegova rojaka Akopian in Bogorelov pa sta peti oz. šesti. To je prvič v novejši zgodovini svetovnega prvenstva, da je začetek tako neugoden za Sovjete. V prvem dnevu je bil na sporedu prosti program, tudi na ekipni lestvici pa se je na prvo mesto prebila Kitajska pred Sovjetsko zvezo, Severno Korejo, češkoslovaško, Kanado, Italijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Španijo in Norveško. • POSADKA JADRNICE «Azzurra», ki se je udeležila regat za »ameriški pokal*, je včeraj dopotovala v Avstralijo, kjer bo z 10-metrskim »Vikingom* nastopila na regatah za »avstralski pokal*. Regate bodo na področju, kjer se bodo leta 1987 pomerili za «ameriški pokal*. Iz Pekinga v Hongkong v dobrodelne namene PEKING — Anglež David Griffiths, ki sicer živi v Hongkongu, je včeraj z glavnega pekinškega trga krenil na 3750 km dolgo samotno pot proti Hongkongu, kamor naj bi prispel v 55 dneh. Griffiths ima 42 let in računa, da bo na dan pretekel okrog 60 km. Svoj samotni maratonski tek bo Anglež izpeljal predvsem v dobrodelne namene. Nadeja si, da bo tako zbral denarna sredstva, s katerimi bj omogočil handikapiranim kitajskim atletom, da se udeležijo olimpijskih iger za handikapirane, ki bodo junija prihodnjega leta v ZDA. • NA SVETOVNEM MLADINSKEM KOLESARSKEM prvenstvu v Wan-ganui (Nova Zelandija) je v zasledovalni vožnji za posameznike zmagal Avstralec Dean Woods, na drugo mesto se je uvrstil Sovjet Svečnikov, tretji pa je bil Američan Knickman. V dirki za posameznike na točke je bil najhitrejši Zahodni Nemec Kap-pes, Woods je zasedel drugo mesto, tretji je bil Anglež Muzio. Na ponedeljkovem 15. rednem občnem zboru ŠD Breg Razvejana in bogata dejavnost Po 19 letih izredno uspešnega dela Silvan Klabjan zapus(il društvo - Pozornost mladim in novim kadrom - Tudi težave Po razmeroma dolgem obdobju je bil v ponedeljek v mali dvorani Kulturnega doma v Boljuncu 15. redni občni zbor Športnega društva Breg, ki sodi zaradi bogate tradicije, velikega števila športnikov in športnic ter zaradi pestrega delovanja med naša najpomembnejša športna društva sploh. Ponedeljkovega občnega zbora se je udeležilo lepo število odbornikov, članov in gostov. Svoje pozdrave občnemu zboru pa so prinesli predstavniki občine Dolina (odbornik za šport in kulturo Mihalič), KD V. Vodnik Dolina, PD Slovenec iz Boršta, KD F. Prešeren iz Boljunca, KD F. Venturini od Domja, KD Rapotec iz Prebenega, KPI, SSk in PSI Dolina ter prof. Ivan Peterlin za ZSŠDI. «Po triletnem obdobju, ki nas loči od zadnjega občnega zbora, je ta današnji občni zbor važen mejnik obračuna pretekle dejavnosti in na-kazovalec smernic za bodoče delovanje društva. Veliko bi se dalo napisati in povedati o tem širokem obdobju, veliko o uspehih in neuspehih, o velikem razmahu predvsem na mladinskem področju, o problemih, rešenih in ne, o važnih odločitvah, ki jih bo moral, po mojem mnenju, prav ta občni zbor nakazati in sprejeti,* je uvodoma dejal predsednik Silvan Klabjan, ki je v svojem poročilu strnil poleg predsedniškega še tajniško poročilo. Nato pa je nadaljeval: «Omenil sem, da se je športna dejavnost v teh zadnjih letih izredno razbohotila. Z nogometom se ukvarja približno 98 športnikov, razdeljenih v 6 ekip. Pri odbojki imamo več kot 60 deklet, ki nastopajo v raznih prvenstvih. Ravno letos smo znova obnovili košarkarsko sekcijo pri kateri vadi, po najnovejših podatkih, več kot 60 športnikov. Pa da ne pozabimo na otroško telovadbo, na rekreacijo za odrasle s skoraj 40 člani in ne nazadnje na smučarsko rekreacijo. To je vsekakor razveseljivo in nadvse spodbudno in hvalevredno, saj pomeni, da smo se s svojim delom močno približali cilju, zaradi katerega je bilo društvo sploh ustanovljeno in sicer nuditi našim mladim čimveč športnega, rekreacijskega, vzgojnega in družabnega udejstvovanja v domačem okolju. Udejstvovali pa se nismo samo na strogo športnem področju: sodelovali smo na kulturnih prireditvah, spominskih svečanostih, organizirali izlete, prirejali vsakoletne praznike društva, novoletne praznike in še in še bi lahko našteval. Vsekakor izredno razvejana dejavnost, ki pa zahteva izredne organizacijske, administrativne in finančne zmogljivosti.* V svojem poročilu je nato Klabjan podčrtal izredno pomembno nalogo, ki bi jo morali pri tem imeti odborniki. Delo pri društvu je namreč izredno zahtevno. Problemov je iz dneva v dan še in še. Svoj poseg pa je predsednik končal takole: «Prehojeno je bilo ogromno poti od ustanovitve društva pa do danes, vloženo ogromno truda, dela in časa, da smo dosegli to, kar imamo, oziroma kar imajo naša mladina in naši otroci. ŠD Breg je trdno zasidrano v zavesti ljudi in je postalo del naše stvarnosti in vsakdanjosti — to je neprecenljive vrednosti. Tragično bi bilo to zapraviti in izgubiti. In ko po devetnajstih letih delovanja, oziroma desetih le- tih predsedniškega udejstvovanja ^ puščam društvo, je moja želj3’ [,j roma voščilo novemu odboru, 3 znal in zmogel ohraniti to bogata .n diščino, oziroma jo še razširit* poglobiti.* ^cr Po predsednikovem izčrpnem Čilu se je med prisotnimi r37' p-živahna in koristna diskusija, v qo teri so načeli številna vprašanja-^jj, vor je bil o pomanjkanju teh sredstev in kako priti Bo *® aI)j-Kočljivo je tudi vprašanje P**” j^ji kanja kadra, ki je še kako P00/^' ob tako razvejanem delovanja- ^ no bo stremeti za tem, da bod ^ štva trenirali domači, slovens*** rej nerji. Mladini pa bo treba še n v ^ dati veliko pozornost. Pozitiv*1 ocenili prenovljeno košarkarsko ve-cijo, ki je zbrala v svojo srcd naj-liko število ljudi, predvsem mlajših. , d3 Že sama diskusija je pokaza Y|c-je društvo, kljub številnim P ^i lahko kronale napore ij^ J z delnim povoljnejšim izidom. nai nir je vsekakor uspel in z vidika til Skušenj nedvomno oboga- ekipe. IZIDI l^Per - Sloga 2:0 (15:7, 15:11); k‘fr Konto vel 2:0 (15:0, 15:9); kfc1 - S1°ga 2:0 d5:12, 16:14). mar n0VEL: Štoka. Daneu, Uk* cu,,’- ierini, Rupel, Vascotto, Mar-Slfk Earbini. Cer GA: Vidali, Sosič, Filipovič, • Krjžmančič, Milkovič, Drnov-štin ’ ,G°rkič, Susič, Cipollino, Gu-, (INKA) ^ Kanalu na]., °kviru interlige pa so se v Ka-m Ppruerile šesterice Kanala, Brd s0 at 200 ljubiteljev dolgih te-nega e v nedeljo udeležilo dežel-letu mprvenstva v maratonu in ma-- ti,, ratonu na progah Nabrežina brežirf>Vlca Nabrežina oziroma Na-nizat a ' Briščiki - Nabrežina. Orga-fathon .prireditve, atletski klub Ma-natisif„ilz Trsta, je za to priložnost 9. Ul,.al tudi slovenske plakate. Ob najD ‘. ,s® je na trgu v Nabrežini Sq ■ J zbralo kar 80 maratoncev, ki starter<> prot* Bazovici. Častni vir,s. Je bil župan nabrežinsko - de Set min* 'ne P081' Albin škcrk. De dal0 p4 Pozneje se je na progo po-0]°» 2] rjnjih 150 tekačev za «sa-hiittjj : Km dolgo progo. Med sled-J® bil še drugi župan, in sicer jq. Uordon, «prvi» občan Milj. ?o Precej hladnemu vremenu Je (5-? Kači takoj ogreli in kmalu se a vHa kaka dva kilometra. (dubov ,tu* nekaj predstavnikov tnn„-lz Slovenije. Kaj kmalu so se ver ii0^ce ločili Tržačan Vangi, Ro-•avin. \frugnere in Ljubljančan Vu-('i R0v a Koncu je imel največ plačati davek neizkušenosti. Tek je končalo skupno 63 tekačev. V malem maratonu je bil prvi Cet tolo iz Grionsa s časom 1.15’34”. Silvana Trampuš je bila prva med ženskami z zelo dobrim časom 1.36’48”. Miljski župan Bordon je zasedel 114. mesto s časom 1 ure in 47 minut. «TROFEJA MESTA TRST» Sokolovi košarkarji visoko izgubili Sokol 112:79 1 Rovb ,ncu je imel največ mo-pred V,!'' K* Je bil prvi tudi lani, Jic0 ,ngijem in Vujavinom. Tro-fovalpf. n‘*° samo 19 sekund! Zma-2 Uri 28’sp^er za 42 Km porabil Klen« -i® bil letošnji tek teh- ,skega a Precej boljši ravni od lan-Zj®nost J^^vsem glede na mno-S oVensU ua, startu je bilo tudi nekaj n° Križni1 tekačev. Za Bor je Bru f;;Uari.,naPredoval do spodbud Krasa 7^ Ur •i2’26”, predstavnik ravko Skupek pa je moral Alabarda (55:31) SOKOL: Pertot 8 (2:2), Bogateč, Ušaj 25 (11:18), Klanjšček, Gruden 2, Busan 14 (2:6), Devetak 3, Žbogar 4, Sedmak S (0:3), Pahor 12 (4:6), Ca-harija. V 5. kolu «Trofeje mesta Trst» so sokolovci visoko izgubili proti uigrani ekipi Alabarde. Do 17. minute prvega polčasa so naši dobro igrali predvsem v obrambi, ki je občasno delovala res učinkovito, nakar pa je nasprotnik povedel z vmesnim rezultatom 16:2. V drugem delu igre sta si bili ekipi enakovredni in sta prikazovali hitro in včasih tudi dopadljivo igro. Na tekmi so sicer sokolovci igrali požrtvo valno, dobro gradili igro v napadu bili pa so skrajno netočni pri zaklju čevanju na koš tudi iz bližnje razda lje, kar je delno tudi vzrok in posle dica tako visokega poraza. (Andrej P.) obvestita ,V.abli jj^lio, 30. t.m., neocenje- !!\ Ufe .h,VKijski t»>h<»d. Odhod od ,abreži Je iz Katerne Pejce nad . l^° nla„-° P°stajo. Udeleženci naj ®hutev w,asko opremljeni (oblačilo, n. Vsak(‘m,n,)as’ hd.) saj bo pohod (spešno l yrcmenu. Vsem, ki bedo i Podcin ČyU Pohod, bo organiza-r Vcč<‘riiii.,,r'Z,la,|ja- V popoldanskih ^zsvetjj 11 • urah bo družabnost v Poskrbljeno za pri-n* naimiau.aco, Kapljico in glasbo. Proga ‘a.iše b« začrtana posebna Vab?čpaia. oll Veferjn ',n. Prijatelje na društve-W ^ S, 141 ,M> v P«tek, 28. t.m., ■, ' Ob ,.ri|K?stilnJ Leban v Bazovi- Vm8°Va>vi d^£?SU bodo n“grajeni i^to bo H^^enega turnirja. Kot Pa v lasi,,- ravV0'ia zastonj, večer-1 režiji udeležencev. Kdor se misli udeležiti naj obvesti na tel. štev. 763229 (Rudež Karlo). SK Devin obvešča, da bo orientacijski pohod 30. t.m. in ne danes kot prvotno javljeno. Za najmanjše bo začrtana posebna proga. ŠD Mladina obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 v Ljudskem domu v Križu (blizu nogometnega igrišča). Vabilo mladim «sodnikom» Odbor košarkarskih sodnikov «Gior-dano Andri» vabi vsa košarkarska društva na Tržaškem, da javijo imena dečkov in deklic (rojeni v letih 1969/70/71), ki so zainteresirani za sojenje na deželno košarkarsko zvezo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure na tel. štev. 775775. NARAŠČAJNIKI Zarja — Zaule 3:1 (2:1) STRELCA za Zarjo: Milkovič in Zeugna 2. ZARJA: Zettin, Oliva, Zerbo, Gojča, Boreli, Leban, Zeugna, Kerstich, A. Kalc, Žagar, Milkovič. (Stein, Ba-bich). V tem srečanju so bazovski nogometaši lahko zadovoljni le zaradi zmage, ne pa zaradi prikazane igre. Naši nogometaši so zadovoljili le v uvodnih minutah prvega polčasa, nakar so popustil, gostje pa so jih prisilili v obrambo. Vse je kazalo, da bodo ža-veljčani tudi izenačili, ko pa je razpo loženi Zeugna dosegel dva zadetka je bilo srečanja konec. (P. B.) Breg - San Luigi For You 1:1 (0:0) BREG: Bertoli, De Bortoli, Senica, Ciacchi, Cassani, Godina, Paoli, S. Olenik, Tul, Barut, Biagi. STRELEC ZA BREG: Biagi v 5. min. d.p. Brežani so zamudili res lepo priložnost, da bi se približali vodečim na lestvici. Gostje so remizirali, ko je manjkalo dve minuti do konca tekme. Igra, ki je bila slaba, se je odvijala predvsem na sredini igrišča in resnejših napadov na nasprotnikova vrata ni bilo, če 1 izvzamemo lep strel Biagija po komaj petih minutah igre. V začetku drugega pol časa so Brežani takoj povedli in na to prepustili pobudo nasprotniku, ki jih je kaznoval. (M. T.) IZIDI 6. KOLA Olfmpia - Custalunga 1:3; CGS -S. Sergio 2:3; Giarizzole - S. Andrea 1:0; Foititudo - Muggesana 1:0; Zarja - Zaule 3:1; Campancllc - Roiancse 3:2; Breg - S. Luigi 1:1; S. Vito - Mon-tebello 1:0. LESTVICA Fortitudo in Giarizzole 10; S. Vito, S. Sergio in Costalunga 9; Zarja 7; CGS, Olimpia, S. Andrea, Campanelle 6; Breg 5; Montebello in Roiancse 4; S. Luigi 2; Muggesana 1; Zaule 0. NA GORIŠKEM Torriana - Sovodnje 1:1 (0:1) SOVODNJE: Contin, Zotti, Ferfo-lja, Hmeljak, S. Berlot, Princi, Gril lo, Černigoj, Cotič, Gulin, Tomšič. (Gulin, Juren, Fajt). Najmlajša ekipa Sovodenj je v soboto nerodno izgubila proti Pro Ro-mansu. Mladi slovenski nogometaši so igrali precej slabo in to še posebno v obrambi, kjer so> bili precej negotovi. NAJMLAJŠI SKUPINA A Breg —San Vito 0:2 (0:1) BREG: Turco, Bevk, Mačinič, Steržaj, Boneta, Bandi, Mauri, Lukež, Pra-šelj, Švara. (Koren). Močna burja je nagajala nogometašem obeh ekip. Gostje so takoj povedli, kar je spravilo s tira naše predstavnike, ki so se sicer požrtvovalno vrg i v napad. Pri tem pa so se odkrili v obrambi in San Vito jih je še enkrat «kaznoval» v protinapadu. Gre pa tudi omeniti, da so gostje igrali dokaj grobo in tako sta se poškodovala Kraljič in Lukež. Na koncu pa naj omenimo, da so za priprave pokrajinske reprezentance v tej kategoriji izbrali tudi Brežana Steržaja, kar je lepo zadoščenje ne samo za igralca samega, temveč tudi za društvo. (M. Š.) IZIDI 6. KOLA Olimpia - Chiarbola 1:0; Ponziana -Fortitudo 3:1; Breg - S. Vito 0:2; Muggesana - Domio 1:2; Campanelle - S. Luigi 0:2. LESTVICA Muggesana, Domio, S. Luigi 9; S. Vito in Olimpia 8; Ponziana 7; Chiarbola 4; Breg 3; Campanelle 2; Fortitudo 1. SKUPINA B SanUAndrea — Primorec 5:0 PRIMOREC: Kočevar, Leone, Gunu-sič, Grgič, Ferluga, Canciani, Drago-ni (v d.p. Rojc), Vasilij Kralj, Sain (v 52. min. Tomec), Andrej Kralj, Guštin (v 31. min. čeme). Trebenski nogometaši so tokrat izgubili zaradi njihove volje do zmage, saj so se 10 min. pred koncem, ko je bil rezultat še 0:0 odprti in tako prejeli pet golov. Pri tem pa je treba omeniti nesrečo, saj so Tržačani povedli z avtogolom. Nato so Trebenci močno na padli nasprotnikova vrata, a so v protinapadu prejeli še štiri zadetke. (Andrej) Vesna — Opicina 3:2 (2:0) VESNA: Martinuzzi, Sgubbi, Bern bi, Zarotti. .Sulli, Cusma, Švab, Va- scotto, Faggin, Mondo (v d.p. Babič), Sedmak. STRELCI ZA VESNO: Sedmak, Cusma, Vascotto. Vesna je tokrat konkretizirala skoraj vse priložnosti, ki so se ji nudile med tekmo in je znatno izboljšala u-činkovitost svoje igre, saj je v prejšnjih tekmah le s težavo prišla do za detka. Igra sicer ni bila tako privlač na kot v prejšnjih tekmah, ko so se mladi Križani odlikovali predvsem po lepih akcijah. Prvi je vratarja Opicine premagal Sedmak s spretno izvedenim strelom izven kazenskega prostora. Križani so nato imeli lažjo premoč na igrišču in to so tudi izkoristili z Cus-mo, ki je po osebni akciji spretno premagal nasprotnega vratarja. V drugem polčasu so do zadetka prišli tudi igralci Opicine, in sicer najprej z enajstmetrovko, nato pa z lepo izvedeno akcijo. Zmago je Vesni pri nesla enajstmetrovka, ki so jo Križani dobili po zaslugi Faggina, katerega so branilci Opicine zrušili v kazenskem prostoru. (Andrej) Kras — Roianese 1:2 (0:1) STRELEC za Kras: v 4. min. 2. polčasa Marko Škabar KRAS: Robert Purič, Kutin, Umek Škabar, Lucijan Škabar, Zubčič, Grgič, Grmek, Alan Škabar, Škrk in Mozetič (Križman). Krašovci bi si tokrat zaslužili kaj več kot častni poraz. Z igro so namreč zadovoljili, čeprav so nastopili brez Šuca in Žagarja. Krasovo majico je prvič oh ekel Zubčič, ki je igral zelo zanesljivo v obrambi. Po golu gostov je v 6. minuti sodnik razveljavil povsem regularna zadetek, ki ga je iz prostega strela dosegel Marko Škabar. Minuto pred odmorom je Grmek lepo streljal, toda žoga se je odbila od prečke. V začetku drugega po časa pa je bil Krasov vratar manj odločen in napadalec Itoianeseja je to spretno izkoristil ter dosegel drugi gol. V 4. min. je Marko Škabar preigral tri branilce ter z neubranljivim strelom zmanjšal raz liko. S tem rezu'tatom se; je tekma tu di končala. (R. B.) IZIDI 6. KOLA CGS - Don Bosco 0:2; S. Andrea -Primorec 5:0: Montebello - S. Luigi 0:0; Vesna - Opicina 3:2; Kras - Roianese 1:2. LESTVICA Don Bosčo 12; S. Andrea 11; CGS 9; Vesna 6; Montebello 5; Opicina 4; Roianese 3; S. Luigi, Kras in Primorec 2. NA GORIŠKEM Sovodnje — Pro Romans 1:3 SOVODNJE: Zanier, Lakovič, Vižintin, Gerin, Jarc, Frandolič, Lavrenčič, Fajt, Černič, Nanut, Sessi. (Černič, Tomšič). Z gostovanja v Gradišču so so-vodenjski naraščajniki odnesli pomembno točko, čeprav je treba pristaviti, da so si Marsonovi varovanci zaslužili nekaj več in to še posebno v prvem polčasu. Gostje so predvajali učinkovitejšo igro in pripravili več priložnosti za zadetek. Sicer so do gola prišli ob izteku polčasa. V drugem delu igre so domačini izenačili. Tekma se je potem odvijala v glavnem na sredini igrišča, čeprav so imeli gostje več priložnosti, da bi povedli. (Fajt) Audax - Juventina 1:0 Mladost — Gradese 1:6 ZAČETNIKI SKUPINA A Breg — Costalunga 0:1 (0:1) BREG: Cottar, Sancin, Glavina, Kozina, Cah, Starec, Raffaele, Sla vec, Pintus, Krašovec, Zupan. (Alberti, Čuk, Pelicon). Tudi v tem srečanju je burja zelo nagajala nogometašem obeh ekip. Razlika pa je bila v tem, da so gostje «prednost» burje spretno izkoristili, naši pa ne. Da je Costalunga zmagala, veliko zaslugo ima tudi njen vratar, ki je zares odlično opravil svojo nalogo. (M. Š.) IZIDI 5. KOLA CGS - Fortitudo 0:1; Domio - Sonci-ni B 1:2; S. Vito - S. Luigi 1:3; Breg -Costalunga 0:1; Muggesana - Zaule 5:0. LESTVICA Muggesana 10; Soncini 9; Fortitudo 8; S. Luigi 6; Breg 5; Domio, S. Vito in Costalunga 4; Zaule in CGS 0, SKUPINA C Primorje — San Giovanni 0:7 (0:5) PRIMORJE: Štolfa (Blažen), Fra-sinelli, Prašelj, Ukmar, Taghaferri, Počkaj, Emili (Mesar), Princival, Štoka, Kutin. Na domačih tleh proseško Primorje nij moglo nič proti močnejšemu nasprotniku, ki je brez težav visoko pre magal še neizkušeno ekipo Proseča-nov. V bistvu je bila tekma od vsega začetka v rokah gostov, ki so bodisi v prvem, kot v drugem polčasu prišli do zadetkov brez večjih težav. IZIDI 5. KOLA Primorje - S. Giovanni 0:7; S. Andrea - Opicina 1:1; Supercaffe - Por-tuale 1:0. Počitek: CGS in Roianese. LESTVICA CGS 7; Supercaffe 5; Roianese, S. Andrea in S. Giovanni 4; Opicina 3; Portuale 1; Primorje 0. CICIBANI SKUPINA A Giarizzole — Breg 4:1 (3:1) STRELEC ZA BREG: Vodopivec. BREG: A. Mauri, Sancin, Ota, Vodopivec, L. Zeriali, Kosič, Kralj. (Gerdol, Gropazzi). Proti objektivno boljšemu nasprotniku so Brežani tokrat zasluženo izgubili. Sicer pa je bilo pričakovati, da se bodo naši (vsi in ne samo nekateri naši nogometaši) bolj odločno in požrtvovalno borili. Naj omenimo, da je prvič nastopil v moštvu Aljoša Mauri, ki je, kljub štirim prejetim zadetkom, dokaj solidno opravil svojo nalogo. (M. Š.) IZIDI 5. KOLA Fortitudo - S. Andrea 1:1; Giarizzole - Breg 4:1; Inter - CGS 2:1; Ponziana - Chiarbola n.o.; Soncini - FuL gor 7:1; Domio - Zaule 9:0. Počitek: Montebello . LESTVICA Ponziana, Fortitudo in Giarizzole 8; Soncini 7; Chiarbola 6; S. Andrea in Inter 5; Montebello 4; Domio 3; CGS 2; Breg in Zaule 1; Fulgor 0. SKUPINA B Primorje — Costalunga 0:6 (0:0) PRIMORJE: Peric (F. Spadoni), Ligozzi, Tavčar, (P. Spadoni), Štoka, Savi (Mesar), Škabar, Capelli. Potem ko se je prvi polčas končal pri neodločenem izidu in rdeče-ru-meni so bili kos nasprotniku, so v nadaljevanju domačini popolnoma prepustili pobudo ekipi Costalunge, ki je že v prvi minuti drugega polčasa prešla v vodstvo. Prosečani so se po golu nepremišljeno spustili v napad, gostje pa so spretno izkoristili protinapade in zadeli še pet golov. (H. V.) IZIDI 5. KOLA S. Vito - S. Andrea 0:5; Portuale - S. Giovanni 1:2; Campanelle - CGS 4:1; S. Luigi - Chiarbola 3:0; Opicina -Supercaffe 0:2; Primorje - Costalunga 0:6. LESTVICA S. Giovanni 10; S. Luigi in S. Andrea 8; Supercaffe in Costalunga 7; Cam-panclle 6; Chiarbola 5; CGS 4 Portuale in Primorje 2; S. Vito 1; Opicina 0. NA GORIŠKEM Vermegliano — Mladost 2:1 STRELEC za Mladost: A. Ferfolja. MLADOST: A. Lakovič, S. Ferfolja (D. Ferletič), M. Frandolič, M. Spacal, F. Zampar, A. Ferfolja (M. Na-duzzi), A. Devetta, L. Ankari, D. Gergolet (A. Gergolet). Cicibani doberdobske Mladosti so izgubili v gosteh tekmo, ki bi jo z malo več sreče lahko tudi osvojili. Zapravili so namreč nekaj lepi priložnosti. Domačini so dosegli gola s protinapadi, to je v trenutkih, ko bi lahko Doberdobci osvojili tekmo. F. Z. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A Giarizzole — Breg 0:0 BREG: Gigli Fano, Handler, Mondo, M. Gombač, V. Mauri, R. Gombač, Švara. (Štrajn, Punis, Bandi). Čeprav ni bilo zadetkov, je bilo srečanje zelo lepo in na dokajšnji tehnični ravni. Lepe akcije so se namreč vrstile na eni in drugi strani in predvsem so se izkazali vratarji in branilci obeh ekip. Tekmi je prisostvovalo veliko število domačih in Bregovih navijačev, ki so Po srečanju nagradili nogometaše obeh ekip z burnim aplavzom. (M. Š.) IZIDI 5. KOLA Giarizzole - Breg 0:0; S. Luigi -Fortitudo 1:1; Ponziana - Campanelle 3:0; Domio - Zaule 2:0. Počitek: Chiarbola. LESTVICA Ponziana in Giarizzole 8; Breg 7; S. Luigi 6; Chiarbola 5; Fortitudo in Domio 3; Zaule in Campanelle 0. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro Čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik 26. oktobra 19«:$ TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja k ZTT [Flrfftl ^,an ',al'ianske in tiskaj ^ Trst IHI2Q ,ve/e časopisnih r 1 \y založnikov FIEG Zakaj je Oleg Bitov ostal na Zahodu? LONDON — S precej skopim uradnim s poreči lom je včeraj britansko notranje ministrstvo končno pojasnilo, kam je »izginil* sovjetski novinar Oleg Bitov, ki je sledil mednarodnemu filmskemu festivalu v Bene tkali. Dopisnik «Literatumaje gazete» je namreč zaprosil za politični azil, točneje za dovoljenje, da bi za dalj časa ostal v Veliki Britaniji, in minister za notranje zadeve Leon Brittan je njegovo prošnjo sprejel. Trenutna je 51 -letna sovjetski novinar v Londonu in ga britanske oblasti zaslišujejo. Ni še sicer znano, kdaj in kako je Oleg Bitov prišel v Veliko Britanijo, potem ko je 9. septembra v Benetkah kratkomalo izginil. Zanimivo je, da se je komaj vrnil iz Rima, kjer se je vedel «mirno in sproščeno*, še zanimivejša pa so seveda ugibanja o ločnem razlogu,- ki je uveljavljenega novinarja navedel k takšni izbiri. Britansko zunanje ministrstvo na primer še ni javilo, če je Sovjetska zveza zahtevala razgovor z Ritovom. Navadno namreč sovjetske oblasti preveriti, kot same izrecno poudarjajo, ali so se njihovi državljani prstovoljno odločili. Kar zadeva Bitova samega pa je razen njegovih profesionalnih zadolžitev težko povedati kaj določnejšega. Nekateri britanski krogi, ki se krečejo okoli zunanjega ministrstva, haj bi sicer izjavili, da je Bitov «velika riba* v sovjetski obveščevalni službi. V Italiji pa so po skrivnostnem izginotju Bitova nekateri celo domnevali, da je sovjetski novinar odkril kakšne dokaze o delovanju bolgarskih obveščevalnih agentov na mednarodnih spletkah. V Moskvi pa so takšne domneve odločno zavrnili. Jona Andronov, ki je med najbolj znanimi dopisniki «Literaturnaje gazete», je, sicer v lastnem imenu, izjavil, da Bitov ni nikoli sodeloval s KGB; hkrati pa je obtožil bri tanske in tudi ameriške obveščevalne službe, da so Bitcva prisilile, da zaprosi za politični azil. Zaskrbljenost zaradi razpleta dogodkov je izrazil tudi dopisnik »Novosti* Aleksander Bangerski, ki je spremljal Bitova 6. septembra med njegovim kratkim obiskom v Rimu. Dejal je, da soglaša z oceno svojih sovjetskih kolegov, istočasno pa je pozval italijanske novinarje k solidarnosti. Zaradi sporočila britanskih oblasta se bo v kratkem zaključila italijanska preiskava o «primeru Bitov*, ki se je začela 9. septembra po prijavi lastnice hotela, v katerem je bil nastanjen Bitov. Beneški preiskovalni sodnik je sicer poudaril, da bo še preveril, če je Bitov odšel prostovoljno v Veliko Britanijo. CX turbodiesel brez tekmecev Nj veliko avtov na tržišču, še zlasti ne takih z motorjem na plinsko olje, ki bi presegali hitrost 170 km na uro. Sedaj se je v to elito vrinil tudi citroenov CX s svojim «turbcdieseb>. Gre za model, ki je na zunaj povsem, podoben dosedaj obstoječim mo delom, ki pa se razlikuje zaradi tega, ker ga poganja 2.500 kubični motor s turbinskim polnilnikom, ki zmore celih 95 KM pri pi člih 3700 obratih v minuti. Marsikdo se bo vprašal, čemu avti, ki dosegajo take hitrosti, če pa velja v Italiji tudi na avtocestah omejitev na 140 km na uro. Že res, vendar ostaja pri tisti hitrosti še velika rezerva moči s pomočjo- katere se voznik lahko reši iz marsikaterega neljubega položaja. Gre pa tudi za varčevanje: avto, ki zmore naj-višjo hitrost 170 km na uro; pri 140 km/h porabi očividno rela ti v no dokaj malo, saj je število */&/ /lu...