Ljubljana, četrtek 6. oktobra 1932 Cmn 2 Din UprHvništvo: Lmbhana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St- 2. — Telet on št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št, 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105241. arOČmna Ouuo luueuu. i^iii M.— za inozemstvo Din 40__. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122. 3123, 3124. 3125 tn 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ui >s TVi $t. 1W). Rokopisi se ne vračaio. — Oglasi po tarlfu tisk© vprašanje ;fvom narodov Danes se prične v Ženevi šinska debata — Prihod kongresa Ženeva, 5. oktobra. V. (Izvirno poročilo »Jutra«.) Ker na zasedanju Društva narodov vsaj za prihodnje dni ni pričakovati dogodkov večjega političnega pomena, je včeraj in danes zapustilo Ženevo mnogo zunanjih ministrov. ki niso okupirani v komisijah. No-coij se je odpeljal v Beograd tudi naš zimanji minister, g. dr. Boško Jef-tič, ostala jugoslovenska delegacija Da ostane v 2enevi do konca zasedanja Društva narodov. Kakor sedaj računajo. bo trajalo še kakih deset dni. Zunanjega ministra g. dr. Jeftič a bo kot de-lcgara zastopal njegov namestnik, pooblaščeni minister g. dr. Konstantin Fotie, načeloval pa bo delegaciji^ bivši minister, senator g. dr. Kostrenčič. S čiani naše delegacije ie imel zunanii minister g. dr. Jeftič pred svojim odhodom včeraj in dan^s več konferenc o nadaljnjem delu v Ženevi. Sestal se ie tudi z zunanjim ministrom gg. dr. Benešem in Zaleskim ter s šefom rumunske delegacije. Med drugim so razpravljali o skupnem stališču, ki ga bodo zavzele države Male antante in Poljske v razpravi o narodnih manjšinah. Ministra gg. dr. Beneš in Zaleski ostaneta še v Ženevi in bosta v ponedeljek prisostvovala seji predsedstva r a /o r o ž it v ene konference. Z veiikim zanimanjem se pričakuje manjšinska debata, ki se bo jutri začela v politični komisiji Društva narodov. Iz enako prozornih razlogov ka-karo prejšnja leta. je debato tudi sedaj sprožila Nemčija, ki zahteva, nai poetična komisija razpravlja o poročilu tajništva. v kolikor se nanaša na manjšinske zadeve. Zatrjuje se, da bo v teku debate Nemčija ponovila svoi znani predlog, naj bi se v okviru Društva narodov ustanovil stalni forum, ki bi razpravlja! o manjšinskih problem/ih in da nai se to delo odkaže politični komisiji. Seveda pa se bo nemški predlog nanašal le na one manjšine, ki so zaščitene po mirovnih pogodbah in torej ne bo c»bsegal naših narodnih manjšin v Itailiji. Manjšinska razprava je privabila v Ženevo tudi več manjšinskih voditeljev in drugih strokovnjakov, ki se baviio s tem težavnim, a za ohranitev miru življenjsko važnim problemom. Med drugimi so prispeli v Ženevo tudi predsednik kongresa Narodnih mainišin g. dr. VVilfan. tajnik tega kongresa sr-_dr. Amende in predsednik Zveze manjšinskih novinarjev g. dr. Besedniak. Danes je Udruženje novinarjev ^ori Društvu narodov priredilo svoje običaj. v politični komisiji manj-predsedstva manjšinskega v ženevo no vsakoletno poročilo, ki pa letos ni dobilo takega političnega značaia. kakor nekatera prejšnja leta. Udeležili so se ga vsi v Ženevi bivajoči zunanji ministri im mnogi drugi odlični delegati, ki jiih je pozdravil predsednik Udruže-nja. Navzoč je bul tudi ju goslo venski zunanji minister g. dr. Jeftič. Med drugimi govorniki so se oglasili znani po-bo.rnilki idej Društva narodov lord Ce-cil in generalni tajnik Društva narodov Drummond. Tudi v današnjih svoiih govorih so izpovedali vero v vzajemnost narodov in pobijali pesimizem, ki se je rodil iz naraščajoče krize Društva narodov, ki se je zlasti na sedanjem zasedanju pokazala v tako močm luči. V prostorih Društva narodov so tudi danes bile ves dan seje komisij in odborov. Med drugimi ie zasedal tudi posebni komite, ki je dobiil od razorožitvene konference nalog, da prouči, kako imaio razne države urejene proračune za narodno brambo. Danes je bila na vrsti Jugoslavija. Poročilo, ki ga je podala naša delegacija, je bilo tako jasno in pregledno, da je želo poilno priznanje in da ie predsednik izrazili željo, naj bi po njegovem vzoru sestavile svoja poročila tudi diruge države, ki so še na vrsti. Kitajci zadovoljni z Lytto-novim poročilom ženeva, 5. oktobra AA. Vodja kitajske delegacije na skupščini Društva narodov dr Yen je izjavil, da je z objavo Lyttono-vega poročila zadovoljen. S kitajskega stališča V. bil želel le to, da je komisija z enako podrobnostjo očrtala ekspanzivno politiko jaoonske vlade, kakor je to storila z oDisom kitajskega naciionalizma. Kom.. sija pa je v ostalem izvršila svoje delo v vsestransko zadovoljnost. Dr. Yen odobrava pred vsem obsodbo japonske vojaške politike v Mandžuriji. Važna se mu zd; tudi ugotovitev, da Japonci mandžurske dr5ave n;so ustanovili po želji ljudstva v Mandžuriii Moskva, 5. oktobra AA. V sovjetskih političnih krogih so sprejeli poročilo Lvtto-nove komisije ugodno, ker vidijo v njem priznanje sovjetskih interesov v Mandžuriji in ker poročilo ne odklanja pakta o nenapadanju med Rusijo ln Mandžurijo 20 milijonov brezposelnih ženeva, 5. oktobra A A. Na seji komisije za tehnično organizacijo DN je poročal italijanski delegat Blanchini o gospodarskem in finančnem položaju sveta. Navedel je, da ceni mednarodni urad za delo število nezaposlenih v Evropi na 20 milijonov četrta komisija je danes nadaljevala splošno debato o proračunu DN, ki ga hočejo znižati. Gombos o programu svoje vlade Za revizijo mirovne pogodbe - Napoved gospodarskih reform - Mussolmijeva zahvala Budimpešta. 5. oktobra, d. .Ministrski predsednik Gombos je govoril snoči o te-malini h potezo h programa svoje vlade. Vlada stremi tem. da bi na miren način dosegla revi/i jo mirovne pogodbe, pri čemer pa ne izključuje sodelovanja med po-dunavskimi državami, ki more biti uspešno le pri izrecni zagotovitvi madžarskih man iš:nskih pravo. Zumania trgovinska politika ie usmerjena v prvi vrstična pridobitev inozemskih trgov, zaradi Česar se mora postaviti izvozna politika pod enot-no vodstvo Pogrebna ie nadalje reforma volilne pravice z uvel javi i en i em tajnega g'fljiovi»nja. Goir-bos ie «-"bilje napovedal odpravo dvojnih zaslurakov v državni službi, zlorab v javnem življenju ter pn-ostrtev irrkorrroatibiflnosti. Proizvodni?! naj b> se zagotovila v oblikah kapitalističnega reda z izključitvijo vseh zlih izrastkov. Zato kritje bo ostalo nespremenjeno vn inflacija bo preprečena v vsakršnih okol* ščinab. Davčna bremena naj bi se pravično revidirala, vendar pa se bo zahtevala za vsakogar st roga davčna m orala. Za ži vljenje sposobne industrijske panoge naj bi se razvijale samo do stopnje, do katere bi se to ne godilo na Taoum kmetijstva. Centralni položaj Madžarske v Podiumavjti naj bi se izrabil za razvoj tranzitnega prometa. Končno je napovedal ministrski predsednik ukrepe za odpravo brezm-oseb nosti in -preskrbo vojnih invalidov. Vlad« bo zasledovala politiko, ki bo tudi delavstvu omogočila sodelovanje pri velikem nacrjonalnem delu Glede na trditve, da stremi vlada no d;lk+aitu>ri, je izjavil Gombos. da noče biti diktator im da tudi ne bo postal. Pogajanja De Valere z angleško vlado Sestanek De Valere z angleškimi ministri za rešitev irskega vprašanja London. S. -oktobra AA. Davi ob pol 11. se je De Valera v ministrstvu za dominijo-ne sestal z m.nistrom za dominijone Tho-masom ministrom Neville-Chamberlainom z vojnim ministrom lordom Hailshamom in zunanjim ministrom Simonom Konferenca je bila dogovorjena na željo predsednika irske vlade samega, ki je predlagal, naj bi se med Anglijo in Irsko obno-v ia pogajanja o finančnih vprašanjih in o agrarnih anuiteta. Kakor je znano, so se julija meseca pogajanja o teh spornih vprašanjih med Anglijo in Irsko razbila. Angli'a je tedaj predlagala, naj bi 0 njih razsodilo imperijalno razsodišče, kasneje pa le izjavila, da je pripravljena za nova pozaanja bodisi na podlagi stanja pred prvotmm poeajanii. ali s kasnejšim1 tz-premembami V r>Tvem primeru bi Irska 8e naprej zadrževala izplačilo agrarnih anuitet. Anglija na vztra'ala pri zaščitn'b carinah na irsko blago, v drugem primeru pa bi Irska vršila ta plačila in Anglija bi takoj ukinila carine na uvoz iz Irske. De Valera je svojčas oboje odklonil. Z današnjo konferenco je v ta sporna vprašanja prvič posegel zunanji minister Simon. Po konferenci je De Valera izjavil, da bo vprašanje agrarnih anuitet predmet posebnih pogajanj med angleško in irsko vlado, kj se bodo nanašala tudi na druga finančna vprašanja. Semkaj spadajo tudi vsote, ki jih je Irska plačala Angliji pri drugih prilikah in jih Anglija ne vrača. De Valera je pristavil, da se bodo ta pogajanja pričela v Londonu po možnosti 14. oktobra. Francoski kredit Poljski Pariz, 5. oktobra s. Kakor javlja >Pe-tit Parisien«, je finančna skupina, ki stoji za banko Franco Bolrgnese. dovolila poljski Narodni bank; kredit 50 milijonov frankov, ki se bo porabil za podpiranje poljskega poljedelstva- ZA ŽENEVO LONDON Angleška pobuda za konferenco velesil v Londonu o pohlepu Nemčije po oboroževanju London, 5. oktobra. AA. AngleSko zu» nanje ministrstvo je objavilo povabilo Fanciji, Nemčiji in Italiji na konferenco petorice v Londonu. Namen konference je odstranitev težkoč, nastalih z odhodom Nemčije z razorožitvene konference. Ze dinjene države so na konferenco povabljene kot opazovalec. Berlin, 5. oktobra, d. Angleški odpravnik poslov Newton jc izročil včeraj popoldne državnemu tajniku v zunanjem ministrstvu Biiknvu pismeno povabilo a lgle-ske vlade na posebno konferenco velesN v Londonu o razorožitvi i.n nemških zahtevah. Predaji povabila je sledil usbmen razgovor. Kakor vse kaže. se na angleški strani opirajo pri sklicanju koiference tudi na končal tati vn o pogodbo, ki je bila ob zaključku lausnrnske konfe-ence najprej sklenjena med Anglijo in Francijo in kateri so se poleg Nemčije in Italije pri* družile tudi druge evropske države. Merodajni krogi so mnenja, da Nemčija na angleško vabilo ne bo mogla prej odgovoriti, dokler nemška vlada ne bo temeljito proučila vsega problema, ki se tiče nemškega pohlepa po oboroževanju. Nemci bi predvsem radi. da 6e postavijo vsa pogajanja na tako osnov-o, da bo Nemčiji sploh dama možnost ponovnega sodelovanja na razorožitveni konferenci. Nemčija mora dobiti vsaj moralno jamstvo, da se pogajanja na londonski konferenci ne bodo vršila riti na osnovi angleškega niti francoskega memorania Nemčija ne more napravit? nikakega skoka v temo. temveč zahteva, da se j1! prizma oravica do oboroževanja že na konferenci v Londonu. Kar se tiče francoskega prizadevanja, da bi se na konferenco povabili tudi zastopniki drugih držav, zlasti Poljske. Belgije. Jugoslavije in Češkoslovaške, so nemški merodajni krogi mnenja, da bi sodelovanje drugih si! znatno zavlekko razpravo o nemškem vprašanju; obenem bi bilo s tem jasno, da se v Londonu ne bi posvetovali samo o nemški zahtevi po oborožitvi, marveč sploh o razorožitvenem vprašanju. S tem pa bi bil podan v sedanjem polo* žaju nov moment, ki bi se dal eventualno izrabiti v škodo Nemčiji. Angleški načrt Pariz 5 oktobra AA. Predsednik francoske vlade Herriot je izjavil, da bo fanco-ski odgovor na angleški predlog za sestanek velesil v Londonu narekovan po želji, da se zavarujejo francoski interesi. Pobuda za konferenco je izšla od Maedonalda, ki hoče posredovati med Francijo in Nemčijo. Po angleškem načrtu bi morala konferenca urediti tri točke: 1) načelno sprejetje vojaške enakopravnosti brez povečanja oborožitve; 2) enakopravnost s postopno razorožitvijo tistih držav, ki so najbolj oborožene; 3) enakopravnost glede vojaštva še ne pomeni enakosti pri kvantitativni oborožitvi. Francosko stališče Pariz. 5. okt.. g. Pod predsedstvom predsednika republike, se je vršil danes v elizejski palači ministrski svet, na katerem je ministrski predsednik Herriot poročal o zunanjem položaju. Inicijativa ministrskega predsednika, naj se pozove na nameravano konferenco petih velesil tudi Belgija, Poljska in češkoslovaška, je dobila pristanek ostalih članov vlade. Po ministrskem svetu je imel Herriot daljš. razgovor s svojim ožjim sodelavcem generalnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Berthelotom, ki je že popolnoma okreval ter 1. oktobra zopet prevzel svoje mesto. Predmet razgovora sta tvorila včerajšnji poset angleškega zunanjega ministra Simona pri Herriotu ter angleška akcija za sklicanje konference petih velesil. Kakor izjavljajo v poučenih krogih, namerava francoska vlada nastopiti zelo oprezno, ne samo kar se tiče sklicanja in sestave konference, temveč tudi glede predmetov, o katerih se bo razpravljalo v 'ivondona. Pariz, 5. oktobra, d. Desničarsko-nacijo-nalistični listi, kakor »Liberte«, poročajo, da francoska vlada ne bo enostavno odklonila angleškega predlosa. naj se na posebni konferenci evropskih velesil razpravlja o nemškem pohlepu po oboroževanju, temveč bo pristala na sodelovanje samo'tedaj, č* bo na konferenci zastonana tudi Amerika. Načelno naziranje mero-dajnih krogov na Quay d'Orsayu pa izraža >Temps« k', poudarja, da so v '.»ndonu zaradi težkoč v razorožitveni politiki zelo v skrbeh. Macdonald hoče za vsako ceno zopet pridobiti Nemčijo za sodelovanje na razorožitveni konferenci. Toda Francija se ne more snuščati v noben zanpen razgovor z nemško državo, temveč zgolj v pogajania, pri katerih bi bile udeležene vse zainteresirane države. Možnost sporazuma je odvisna v davnem od razvoja razmer v Berlinu, doslej pa ni še nobenega resnega znamenja o nov"h namenih vodilnih osebnosti v Nemčiji. Resnica je. da ie pohlep Nemčije no zopetni oborož'tvi tako jasen, da je mednarodni javnost zaradi tega upravičeno vznemirjena. London, 5. okt. AA >Paily Mali« pravi plede na ptigleško povabilo Herriotu na posebno razorožitveno konferenoo v T^on-donu, da je Herriot. siru .Tr>hnu Simonu no-novno Iziavll. da ie Franoiii nemosroče nri-stati na položaj. ki bi pomenil toliko kakor dati Nemčiif Izrečno dovnH^nje da se sme vnovič oborožiti, ali na da * snlošno redukciV) svoie ohoroJSjtrp nrizn* t,eoret'čno enakost francoskih in nemških bojnih sil. London 5. okt A A V umdnlh kro? h iziavliaio. da londonska vlada Se n' nreVla nikakega odgovora na svoja povabila na londonsko konferenco četvorice. Tudj so precej skeptični glede uspeha Macdonal-dovega predloga, ker so prvi glasovj iz Pariza in Berlina neugodni. Toda Macdonald bo kljub temu nadaljeval svoje posredovanje. New York, 5. oktobra s. V središču zanimanja newyorških političnih krogov je sklicanje konference petih velesil v London, kj naj razpravlja o nemškem pohlepu Po oboroževanju. Smatrajo za gotovo, da bodo Macdonaldovo povabilo sprejele vlade v Washingtonu in Rimu, kakor tudi * Berlinu in Parizu. Ameriški delegat Norman Daviš je opoldne odpotoval z ameriškim admiralom Dolarjem preko Londona v Pariz. V Parizu se je še enkrat sestal s Herriotom. kateremu je baje sporočil, da so Zedinjene države pripravljene odposlat.i svojega opazovalca na konferenco v London. Prisotnost ameriškega zastopnika v Londonu, se smatra tudi zaradi tega potrebna, ker se bo v Londonu vršila še druga konforenoa petih velesil in sicer Zedinie-nih držav, Anglije, Francije, Italije in Japonske. na kateri bodo razDravliall o razorožitvi na morju. Zbližanje razorožitvenih tez Pariz, 5. okt. d. Veliko zanimanje je zbudila v tukajšnjih političnih krogih ženevska vest »Agenee Economique et Fi-nanciere«, ki trdi, da je v Ženevi nastalo znatno zbližanje raznih razorožitvenih tez. zaradi česar bo v kratkem urad razorožitvene konference kljub odsotnosti Nemčije mogel predložiti delovni nrogram, na katerega so pristale že Francija. Zedinjene države, Anglija In -Italija Ista agencija zatrjuje. da ie eden izmed anslešk:h delegatov izjavil, da se bojazni Franci1 sedaj Angležem zde popolnoma upravičene. Nemški imperializem Bruselj, 5. oktobra. AA. Belgijska vlada je objavila uradno noto. v kateri protestira zoper nedavne manifestacije v Krefeldu za vrnitev E»pena in Malmedyja Nemčiji Kakor znano, sta shod v Krefeldu brzojavno pozdravila tudi dva sedanja nemška ministra. Glasilo socialistov »Vormarts* obširno komentira protest belgijske vlade proti zavzemanju nemške vlade za nemške ireden-tiste v Evpenu in Malmedvju. Naglasa si cer, da je ostalo navzlic locarnskemu smo-razumu vprašanje obeh kantonov odorto, vendar pa misli, da sta za njega ureditev v prvi vrsti poklicni belgijski narod in prebivalstvo zainteresiranih dežel. Tudi »Vossische Zeituns.« ki sicer zagovarja nemško uradno stališče, obsoja Gav-la in Schleicheria. ker sta »na obžalovania vreden način prekoračila svojo kompeten-co«, ko sta poslala zborovalcem v Krefeldu pozdravni brzojavki. List pravi, da se za vlade Papera na žalost taki primeri pogo. sto pojavljajo. Odpor proti Papenovi gospodarski politiki Minister WarmboIdt grozi z ostavko - Pogajanja Nemčije z Nizozemsko so se izjalovila Berlin, 5. oktobra. AA. V nemških političnih krosih govore, da misli minister za gospodarstvo VVarmboldt podati ostavko zaradi nesoglasja z ministrom za prehrano Braunom. Minister Warmboldt namreč obsoja Braunovo avtarktično politiko. V finančnih in industrijskih krosih vidijo v Warmboldtu naisposobneisesa člana Pa-nenovega kabineta na poliu gospodarstva in trgovine. Njegova ostavka bi bila posledica nesoglasij, nastalih zaradi nove nemške gospodarske politike s Holandsko in Italijo, v čemer vidi VVarmboldt neutajljiva znamenja. da ie izvedba kontingentacije, ki^ io namerava nemška vlada uvesti, za nemško gospodarstvo zelo nevarna. Amsterdam. 5. oktobra. AA. Gospodarska pogaiania med Nemčijo in Holandsko so se izjalovila. Kakor ie znano, ie nemška vlada sklenila uvesti kontingentacijo uvoza, ki bi med drugimi državami posebno prizadel Holandsko. Nemška vlada ie zaradi tega poslala v Amsterdam posebno trgovinsko delegacijo, ki nai bi se s Holandci pogodila. Pogajanja na niso uspela. Berlin. 5. okt. č. Državna vlada je včeraj sprejela in objavila zasilno odredbo proti stavkam, ki se v zadnjem času tako v Berlinu. kakor v ostali državi vedno bolj pogosto pojavljalo. Po določilih te odredbe je treba smatrati, da so tarifne pogodbe še nn-dalje v veljavi, čeprav so podjetja sklenila znižati plače svojim nameščencem z namenom. da bi spre.iela na delo večje števuo nezaposlenih ljudi. Kazensko se bo postopalo proti vsem onim, ki se bodo kljub temu preti vili in smatrali, da tarifne pogodbe več ne obstojajo. Listi, ki so naklonjeni levici, pravijo, da skuša vlada ustrahovati delavstvo in izpodkopati prestiž sindikatov. Ustavna in volilna reforma v Nemčiji Načrti Papenove vlade glede Prusije — Naraščajoč odpor na Bavarskem — Volilna borba v razmahu Berlin, 5. oktobra, č. »Vossische Zei-tung« poroča, da pripravlja državna vlada reformo ustave glede odnosa med državo in prusko deželo. Reforma pa se bo izvedla šele po razsodbi, ki jo bo izreklo državno sodišče in ki jo pričakujejo 10. oktobra. Dr. Bracht bo nato podal ostavko na svoje dosedanje mesto pruskega notranjega ministra m bo imenovan za državnega ministra brez portfelja s posebno nalogo, da se v sporazumu z državn i., notranjim ministrom bavi s prusko upravo. Kar se tiče volilne pravice, je pričakovati, da bodo ustanovljena volilna okrožja, v katerih bo voljen le po en poslanec. Znižano bo število poslanskih mandatov. Dosedaj je bilo treba 60.000 glasov za er, mandat, odslej se bo število glasov znatno povečalo. Nadallje se bo določila nova starostna meia za pri-doDiicv voklnei pra. vice, in sicer 25 let za aktivno m 30 let za pasivno volilno pravico. Desničarski krogi so sestavili predlog, da bi se parlament ne volil direktno, marveč no deretrh Tihoriih. Končno naj bi se uvedla pluralna glasovalna pravi ca. Monakovo, 5. oktobra, d. Ob prisotnosti vseh člamov bavarske deželne vlade se je vršila včeraj seia vodstva bavarske ljudske stranke, ki ie odobrila smernice strankinega predsednika Schafferja za voljno borbo. Schgffer ie zelo ostro napadal Fa-penovo vlado ter poudarial. da zumama politika, ki je preveč m»aristično pobar- vana, ne bo prinesla nemškemu narodu nobenih uspehov, temveč ga bo zavedla samo v novo izolacijo. Bavarska ljudska stranka bo v državnem zboru zato poskrbela, da bo čim pTej prišlo do uvel-javije nja zakona o izvajanju čl. 4S ustave aLi pa da bo izvršena izprememba tega člena, ki se bo smel v bodoče urv-rahliati samo v razumu državnega predsednika z državnem svetom. Bavarska ne bo nikdar privolila na to. da bi postala igrača berlinske politike. Ponovno razpustitev državnega /-bora pod kakršnokoli pretvezo bi smatrali v Bavarski kot očitno kršitev pogodbe, zaradi katere bi bili prisiljeni pričeti ustav« no borbo Včeraj je govoril v Monakovu tudi narodno socialistični poslanec dr. Frk-k. fci je prav tako svaril pred ponovnim razpustom prihodnjega državnega zbora, ker bi to pomenilo očitno kršitev ustave, ki ie parlament ne bo dovolil. Papen se poslužuje narodno-socialističnih gesel, nima pa moči, da bi dosegel narodn o -soc i ali st" čn e cilje. Papenova okolica, stremi po državnem upravništvu. ki naj bi bilo predhodnik monarhije. Narodmo-sociaP^-ma stranka se bo toliko časa borila, dokler Ti r« bo primarno pravo do vodstva držav t? vlade. Res ie. da so se narodni socia'ia bi se tudi z vragem samim, če bi mo"li s tem pripomoči Adol-fu Hitlerju do oblasti. Italijanski zavod v krini Rim. 5. okt. ž. Pred poldrugim letom je bil v Rimu ustanovljen zavod »fetituto Mo-biliare Italiano« z osnovnim kapitalom milijonov lir in z nalogo, da finančno podpira italijansko industrijo. Ta zavod ie zašel sedaj v velike denarne stiske ter ie bil prisiljen. da najame posojilo Kakor pravno rimski listi, ie zavodu zmanjkalo finančnih sredstev spV'čo finančnih podpor, ki iih ie daial raznim italijanskim industrijskim pod-jetiem. ki pa posoiil niso mogla v določenem času povrniti. Zavod ie sedai izdal or-vo serijo obliracii v skupni vrednosti 100 miliionov lir. Kakor zatrjuieio. so obligacije. ki se obrestujejo r>o 5 odsto in amortizirajo v treh letih, ie vse podpisane, tako da zanje ne bo treba iavne snbskrincije Zavid oa namerava prihodnji mesec javno emitirati novo seriio obligacij, ki se bodo amortizirale v desetih letih. Potres v Rnsiii Moskva. 5. oktobra AA. V Samarkandu in Taškentu je bil 2 oktobra hud potres. Središče potresa se je nahajalo v gorovju Tačukistana. Izgredi brezposelnih v Anpliii London. 5. oktobra. AA. Snoči so brezposelni bučno demonstrirali pred mestno hišo v \Vesthamu in opustošili več skladišč in trgovin. Policija je morala poklicati na pomoč oiačenja. preden se ii ie posrečilo demonstrante razgnati. Tudi v Romfordu so brezposelni pobili stekla s kamenji na kakih 20 trgovinah Iz Belfa-sta poročajo da so bili tudi tamkaj izgredi brezposelnih. Več tisoč hrezr>oseln;b se je včeraj pojaviilo nred delavskim zavetiščem. kjer i»a jih niso hoteli snrejeti. Z-^o so se razlili po sosednih ulicah in tako ustavili ves promet Naposled ie njih de-putacija odšla k vodstvu zavetišča :n zahtevala da dovol' uporabo zavetišča k; i« sicer na razpolago samo glavam družin, tudi vsem drugim delavcem k' so brez dela. Ker ie vodstvo raverišča t0 zahtevo odklonilo, so zagrozili da se drug' dan korporativno vrnejo in da si bndo ;zsi1H vstop v zavetišče Vodstvo zavetišča ie zato zapros'lo 'dado nai prevzame skrb tudi za neoženjene brezposelne. Pred dvalsetfrni leti LJubljana, 5. oktobra. Danes pred dvajsetimi leti se je sestala v Beogradu zgodovinsko pomembna skupščina, na kateri je kralj Peter prečital prest olni govor io ž njim potrdil odločno voljo srbskega naroda, da v zvezi z ostalimi balkanskimi narodi temeljito in trajno obračuna s t ruško politiko na Balkanu. V tistih dneh je bilo že vsej Evropi jasno, da bo izbruhnila balkanska vojna. Vsi so napeto pričakovali, kaj prineso bližnji dnevi. Pripravljali so se veliki in daljnosežni dogodki, zakaj stvari so dozorele tako daleč, da jih ni bilo več mogoče odpraviti s kakršnokoli diplomatsko krparijo. ,, Vsa srbska Skupščina je vzklikala možati kraljevi besedi. Med Srbi ni biio nikogar, ki ne bi doumel usodnosti nastalega položaja, in vendar so vsa srca živo utripala, vse oči radostno plame-nele v ognju navdušenja, kakor ga lahko ustvari samo popo-lna in brezpogojna vdanost naroda. Slo je za narodovo čast. Šlo je za osvobojenje rojakov onkraj meie. za maščevanje nesrečnega Kosovega. Dih legendarnih časov je navdal ljudi in z zanosom, kakor ga je maihni parlament Srbije videl le red-kokdai. so narodni zastopniki mamte-st&rali za balkansko zvezo. Vojna, ki se je pripravljala na Balkanu, ni bila vojna za petrolej ali za podiarmjenje drugih narodov. Pred očmi balkanskih narodov je vstajal velik, etično prožet ideal: napraviti konec nekulturnemu otomanskemu režimu na slovanskih odnosno grških tleh ter dovršiti vsaj s te strani narodno osvobojenje in zedi-nienie. Dovolj dolgo se je evropska diplomacija igračkala z življenjskimi interesi balkanskih narodov. Slabi kompromisi na berlinskem kongresu so obrodili še slabše sadove. Otomansko cesarstvo, »bohiiika ob Rosporu«, ki je bilo trhlo od zunaj in od znotraj, so umetno držale same diplomatske spletke. Zaradi medsebojnega izigravanja velikih držav so mogli Turki uprizarjati p »grome proti kristjanom ter kazati oči-tno vol i o. da prav po turško iztrebijo svoie Slovane. Mladoturško sribanie. ki je prineslo v javno življenje novih ljudi, ie globoko razočarate vse, ki so verovali v nastopajočo evropejizacijo Turčije, v možnost daljnosežnih pre-osnov v smislu samouprave in verske svobode. Nasprotno: Mladoturka so s svojim nacionalizmom šele razpihaii strasti in tako zakovali suženjske verige. da ie postal položaj nevzdrzen. Zdaj je pred balkanske države, ki so imele stare račune z bosporskim bolnikom. stopilo samo po sebi vprašanje: Ali in Bolgarsko ob-i-dela in se umaknila pred sibieišimi skupnimi interesi. 29. februarja 1912 (t»o vzhodnem koledarju) je biii med Srbijo in Bolgarsko sklenjen politični sporazum za akcijo proti Turčiji, nekaj mesecev pozneje mu je siedMa vojaška konvencija. Med tem sta pristopili tudi Grčija in Črna gora m v jeseni istega leta je bila nova balSkanska zveza že zrela za skupno vojno proti otomanskemu cesarstvu. Za to diplomatsko akcijo je vstajal zagonetni lik enega največjih balkanskih državnikov, Nikole Pa«šiča. Pašič se je jasno zavedal, da se za Srbijo pričenja piemontsika doba. Udarec v bos-porskega bolnika ne bo zabodel samo sultana, temveč tudi cesarja onkraj Save, zakaj razmere bodo same zahtevale, da se računi razčiščujejo še dalje, vse do zadnje jasnosti, kakor jo tirja narodna ideja za velike io za male narode enako. V Avstro-Ogrski je pripravljajoča se balkanska vojna močno razburila duhove. V jugoslovenskih pokrajinah so se vidno vzbujale rožnate nade. Mladina. ki vedno hodi pred starejšimi, je najiboli razumela smisel in dajnosež-nost nastopajočih dogodkov. Vsem, ki so samo slutili, če ne že razumeli, da^se jugoslovensko vprašanje ne da rešrti "brez Srbije ali zoper njo, je zdaj prihajalo spoznanje, da utegne hitri _ balkanska vojna v narodni zgodovini samo etapa pred končnim ciljem, samo ouvertura k veliki dopolnitvi. Zato jie balkanska vojna — zlasti še po poznejših v elito h zmagah — silno razširila jugoslovensko miisetl in jo obrmla k smotru popolnega osvobojena in narodnega zedinjenja. Jasno pa je, da se je ta idejna kristalizacija izvrševala predvsem med mladino in da je šele v oslabljenih oblikah prihajala v širše sloje. Toda vsem je bilo vidno: pričenja se nekaj velikega! Incip.it hisitoria nova. Ta odiziv balkanski mdogocfkom v jugoslovanskem svetu in med ostalimi Slov a mi bivše monarhije je bil v očitnem kontrastu z ofieielnim razpoloženjem in s stališčem nemške javnosti. Dunajska vlada ie samo zaradi tega proglasila nevtralnost, ker so na BaJl-platzu bili trdno preverjeni, da bo Turčija zmagala. Potolčeni balkanski pastirji utegnejo potem pokazati tudi nasproti Dunaju hvaležnejše obličje. Račun s turško zmago je ena tistih usodnih napak, ki se zda i kar grmadiuo druga nad drugo, kakor po volji vis.nh sil, ki so udarile Avstrijo s slepoto, da jo uničijo. Te napake so bile naši narodni stvari Drav tako usodno koristne, kakor so bile a vstro-o,grškemu obstoju usodno škodliive. Se nekoliko dni in balkanska voma se je začela. Ce gledamo z današnje perspektive v te čase, čutimo zadovoljstvo, obenem pa tudi skrb. Otomanske-ga cesarstva in Avstro-Oerske ni vec. ostale pa so druge zanrikujoče sile in naš zedinjeni narod mora slej ko pre; skrbno bedeti in trdno stati na straži svotjih zgodovinskih pridobitev. Naj nam bodo spomini na balkansko vojno tolažba in opomin: kakšna čudesa lahko ustvari narod, ki ie složen m ne-omablšiv v svoji zavesti I Borb med Metliko in Vatikanom Nepričakovan odmev papeževe enciklike - Papežev nuncij izgnan - Ozadje spora Rim, 5. oktobra, n. V vatikanskih kro* g:h so zaradi najnovejših dogodkov v Mehiki zelo razburjeni. Nihče ni pričakoval, da bo poslednja papeževa esncfldika, ki se bavi z razmerami in položajem katoliške cerkve v Mehiki, naletela na takšen od-, mev. Objava te enciktike je do vedla _ do odkritega preloma med Mehiko in Vatikanom. Mehiška vlada je takoj po objavi encikliike protestirala pri pa.peškem nunciju nadškofu Ruiou v Floresu. ki pa je na protest odgovoril na način, ki je izzval v mehiških političnih krogih največje og Trčenje. Še istega dne je nafto mehiška poslanska zbornica zahtevala od vlade, da papeškega nuncija takoj izžcue. Vlada je v izvajanju tega sklepa prekinila vse diplomatske odnošaje. par ur poaneje pa > že izšel odtok, podipisan od predsednika republike Rodrigueza, s katerim se odreja izgon papeškega .nuncija z ozemlja mehiške zvezne republike. {CirMurni boj v Mehiki sega že par iet nazaj. Pred dvema letoma je prišlo do ^nekakega modiusa vivendi, ki pa mehiik-vlade ni oviral, da ne bi nadaljevala svoje politike za dosledno izvedbo ločitve cerkve od države. Sedaj pa je Vatikan s papeževo enciklilko otvoril nov boj. Encifcn-ka poziva katoliško duhovščino in vse ka-toMške vernike v Mehiki k uporu proti državnim oblastem ia proti mehiški usta« vi, čes da je mehiška vlada kršila sklenjeno potjodbo. Dej?v.?ko pa ni biilo izrecne pogodbe. nego je mehiška vlada svoje-časno samo izjavila, da se ne bo vmešaval« v notranje zadeve cerkve ter da bo jamčila ?a svobodo vere. Osrednja vlada sc je tega dogovora zares tudi držala in se n; nikier vmešavala v urejevanje odnoša-jev države do cerkve, v kolikor se tiče posameznih zveznih republik. Posamezne republike pa so 6 svojo zakonodajo popolnoma samostojno urejale položaj posameznih veroizpovedi in cerkva na svojem /vzcmHu. V večini držav je prišlo do uvedbe tako zvanega numerusa daususa v^ pogledu duhovščine. Taiko je v državi Vera cmz dovoljenih vsega samo osem duhovnikov. v mehiški republiki je za vsa-KO okrožje določeno število duhovnikov n« dva. v državi Chiapas pride na vsakih 40 000 prebivalcev samo eden duhovnik itd. SHčne zakone pripravljajo tudi razne druge zvezne države, tako da štev vin katoliških duhovnikov znres zetfo omejeno. NajradTikalneiSe je nastopila država Ta-h*sco. kjer je ustavljeno vsako bogoslužje taiko dolgo, dokler se duhovniki ne ože- nijo. v Kaliforniji pa ljudstvo naravnost bojkotira cerkve tn duhovnike. Kot odgovor na papeževo encikliko, ki pozuva na boj, je izjavil predsednik zvezne vlade, da bo država zaplenila vse cerkve. arenjikoll« nočejo .poznati. Ce se primerja n. ipr. tržaški pVomet v arvgmstu, se vidi, da je napram lanskemu letu nazadoval od 2983.492 kvintalov na 2,532.059, torej za 456.370 kvintalov. Za prvih osem mesecev letošnjega leta pa znaša ta razlika nič manj kot 3.S87.321 kvintalov alj 38.873 vagonov! To pomenja občutno nazadovanje, ki se do konca leta nikakor ne bo popravilo, pač pa more le še porasti. V takih razmerah je >renjikolo« na podžu-panskam mestu v Trstu dejanski največja nesreča za Prst. Tržačem; to vedo zelo dobro in če tržaški listi danes pišejo o zadovoljstvu tržaškega .prebivalstva zaradi imenovanja novoga podžupana, je ta pisava naibridkejiša ironiija, ki si jo je mogoče mi- S si; ti. Ko je pred let/i tedanji Kutinor >Coda del Diavolo« objavil sliko tržaške luke, kj»r ob popolnoma praznem .pristanišču pase karabinjer kozo po travi ki raste iz tlaka. Je list v svojem proroškeim duhu pač videl razmere, ki }'h pripravljajo renjikolski upravitelji Trstiu. In časi, kakor jih je viMel >Hudričev rep«, se bližajo Trstu, počasi, pa neodvirnljivo! Seja predsedniltva JRKD Beograd, 5. oktobra, p. Danes dopoldne se je vršila seja predsednistva JRKD. Udeležili so se je vsi člani s predsednikom g. Nikolo Uzunovičem na čelu._ _Na seji je generalni tajnik stranko minister g. dr. Albert Kramer, poročal o dosedanjem razvoju in organizaciji stranke. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom in odobravanjem na znanje in kaže, da organizacija stranke po vsej državi rapidno napreduje. Zakon o gadilcih Beograd, 5. oktobra. M. Danes opoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci ministra za fizično vzgojo g. dr. Dragana Kraljeviča. Nj. Vel. kralj je pri tej priliki pooblastil g. ministra, da predloži Narodni skupščini načrt zakona o gasilcih. Premestitve učiteljev Beograd. 5. oktobra, p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Luznar Gustav iz Crnomlia v Novo mesto, Fortunat Lam-pret iz Borovnice v Ljubljano. Mihler Ivan 7, Vrhnike v Ljubljano, črnjač Karel od Sv. Duha pri Blokah v Sostro. Grad Boris iz Vrhpolja v Popovac v dunavski banovini, Grad Elizabeta iz Vrhpolja v Pojxrvac, Zadek Bogomir iz Grahovega v Telče, Kenda Milan iz Pobrežja pri Mariboru je vpokojen. Bilanca prve polovice ženevskega zasedanja Mnogo hrupa za nič — Sestanek državnikov in diplomatov — Dvajset ministrskih predsednikov ln zunanjih ministrov — Velik pomen osebnih sestankov Obsodba napadalcev na dr. Budaka Zagreb, 5. oktobra n. Danes je bila izrečena razsodba v procesu proti napadalcema na dr. Budaka. šabanu šahinoviču ln Vojislavu Kataniču. Oba obtoženca sta bila obsejena na triletni strog- zapor. Branite-lji so vložili priziv. Smrtna nesreča nemškega letalca Mannheim, 5. oktobra AA. Letalec Wil-helm Gauss se je pri izvajanju letalskih akrobacij ponesrečil. Nesreča je nastala zaradi zastarelega aparata. V višini 50 m se je letalec hotel rešiti s skokom s padalom, ki pa se zaradi premajhne višine ni moglo razgrniti. Spomenik angleškim zrakoplovcem Reauvais, 5. oktobra AA Danes so po-ložali temeljni kamen spomeniku, ki ga postavi Francija, da počasti spomin angleških zrakoplovcev, ki so se ponesrečili pri katastrofi vodljivogea zrakoplova iR 100«. Zadnje športne vesti B^ngrad, 5. okt. p. Na svoji snočnji seji fe upravni odbor JNS razpravljal o pritožbi zagrebške Concordije zaradi razveljavjenja prvenstvene tekme Concordia : Hašk. V daljši razpravi je upravni odbor razveljavil sklep poslovnega odbora, ki pri sprejetju tega sklepa ni bil sklepčen zaradi nezadostnega kvoruma. Na predlog sa veznega kapetana Simonovi-ča je sestavljeno moštvo za državno tekmo Jugoslovija : Češkoslovaška takole: Spahič Dimitrijevič. Lukič, Areenijevič, Gayer. Lechner, Tirnanič, Blaeoje Marjanovič. Živkovič, Miloševič in Zefevič. Rezerve: Mihelčič, dr. Ivkovič. Balog in Markovič. Bivši vratar Ilirije Jakšič je stopil v BASK. Dunaj. 5. oktobra, z. Prvenstvena tekma Wacker : Hakoah 3:2 (2:2). Ženeva, 4. oktobra »Korajžen je gospod Drummond, da si je upal za tak prazen nič sklicati ljudi iz vseh pokrajin sveta.« Na tak drastični način, samo še z bolj krepkimi besedami je neki severnoameriški novinar označil bilanco polovice sedanjega zasedanja Društva narodov. Izrazil je s tem tudi sodbo marsikaterega drugega novinarja in delegata, ki se jih je res z vseh strani sveta zbralo v Ženevi precej nad tisoč. Mnoge izvenevropske države so sicer delegirale za zasedanje Društva narodov samo svoje, že itak v Evropi živeče poslanike, zlasti tudi 1-0tajska in Japonska, ki sta prejšnja leta pošiljali naravnost iz svoje oddaljene domovine na ženevske konference zelo številne ekspedicije. Mnoge druge izvenevropske države, celo najbolj oddaljene, pa so tudi letos poslale v Ženevo svoje ministre. Iz Avstralije sta prišla Bruce in Hughes, ki sta se najbrž pripeljala kar iz Kanade, iz Indije znani Aga Khan, iz Perzije zunanji minister princ Ali Khan Forugi, iz Turčije minister Rudži bej; po aktivnih ministrstvih ali drugih, direktno iz domovine došlih odposlancih so zastopane še Bolivija, Kanada, Kuba, Lfberija, Urugvaj, Venezuela in morda še kakšna država. Še odličnejše reprezentante so poslale evropske države, ki jim je zaradi bližine to seveda lažje. Menda ni med njimi nobene, da njeni delegaciji ne bi nače-loval aktiven minister, večinoma zunanji ali pa celo predsednik vlade. Francijo zastopa Herriot osebno, Anglijo njen zunanji minister sir Simon, Nemčijo zunanji minister baron Neurath, ki pa je zaradi poostritve odnošajev med Nemčijo in Franciio na ukaz berlinske vlade po nekaj dneh zopet odpotoval; dalje zastopajo zunanji ministri Belgijo, Dansko. Španijo, vse baltiške in skandinavske države, Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo, morda še kako drugo pokrajino. Gotovo nad dvajset je zbranih v Ženevi ministrskih predsednikov ali zunanjih ministrov. Med njimi je tudi sovjetski zunanji minister Litvinov, ki se mudi tukaj sicer zaradi razorožitvene konference, a prav pozorno spremlja tudi dogodke v Društvu narodov ter se. kakor vsaj zatrjujejo, intenzivno udeležuje tudi zakulisnega življenja. Italija ni zastopana po aktivnem ministru, zato pa je njen delegat baron Aloisi, ki je formalno šef Mussolinijevega kabineta, na glasu kot intimen zaupnik Mussolinija. Venizelos zaradi parlamentarnih volitev ni poslal v Ženevo nobenega člana grške vlade. Deloma jih je rabil vse doma pri volilni agitaciji, deloma pa jih morda tudi ni hotel izpostaviti blamaži, ako bi smola hotela, da bi ravno ženevski delegat pri volitvah propadel. A tudi brez volilnega rizika se lahko zgodi, da ta ali oni delegat izgubi za časa ženevskega bivanja tla pod nogami. To je okusil letos na primer madžarski zunanji minister Walko, ki je pripeljal v Ženevo madžarsko delegacijo, pa je naenkrat izvedel, da ni več minister. Enako se je zgodilo angleškemu zdravstvenemu ministru, ki je tudi izgubil svoj portfelj, ker je izstopila njegova skupina iz vlade. Da se le ma-lokateri delegat iz Južne Amerike vrne v domovino v istem svojstvu, v katerem se je odpeljal v Evropo, pa je že tako dovolj znano in ne vzbuja nikake senzacije več. Ako gledamo to, res odlično druščino, ki se je z vseh vetrov zbrala v Ženevi, na drugi strani pa premotrimo delo in razprave na sedanjem zasedanju Društva narodov, potem bi človek res lahko prav dal v uvodu omenjenemu ameriškemu žurnalistu. Na videz se res zdi, da je škoda tolike potrate denarja, časa in energije za tako majhen efekt in da bi sir Drummond, ki ie kot generalni tajnik eden najjačjih činite-ljev v Društvu narodov, bolje naredil, če bi letošnjega zasedanja ne sklical. Seveda pa je stvar v resnici vendarle malo drugačna. Predvsem sklicanje redne skupščine Društva narodov ne zavisi ne od generalnega tajnika, ne od nobenega drugega činitelja, marveč je striktno določeno že po samem statutu Društva narodov. Statut namreč predpisuje, da se mora redna skupščina avtomatično sestati vsako leto v septem-bm; s tem so ustanovitelji te najvišje svetovne organizacije pač hoteli preprečiti nevarnost, da ne bi Društvo narodov kar na vsem lepem zaspalo ali da bi ga ne mogla te ali ona vplivna skupina držav morda izigrati. Podoben je tudi namen enake določbe v mnogih parlamentarnih ustavah, Id tudi zahtevajo, da se mora ljudsko zastopstvo avtomatično sestati na ta in ta dan. še pomembnejša pa je druga stvar. Na sestankih skupščine in često celo sveta Društva narodov namreč navadno ni glavno to, kar je na oficielnem dnev-rem redu. Veliko večje važnosti so do-eodki, ki se odigravajo izven programa, že samo dejstvo, da se družabno sestane jo in se osebno spoznajo odgovorni voditelji raznih držav, je neprecenljive vrednosti, saj vemo, koliko nepotrebnih ostrin se poraja v javnem življenju mnogokrat samo zaradi tega, ker se glavni akterji premalo ali pa sploh ne poznajo in zato drug drugemu ne zaupajo. Že- neva pa je v tem pogledu sijajen posredovalec. Mnogi randevuji, ki bi bili drugače zelo težavni in bi dvignili celo oblake prahu, se podaja tu sami po sela in skoro izginejo v kopici dogodkov. Koliko je bilo na primer pisanja po vseh svetovnih listih, ko je šel Herriot za nekaj dni na oddih na mal angleški oto-čič in se je tam sestal s člani anglesk? vlade. V Ženevi je dan za dnem konfe-riral s Simonom in Hendersonom in še z Iitvinovcm po vrhu, pa ni bilo nič alarma. Kakšna senzacija bi bila, ako bi se Herriot sestal kje drugje z Mussolini-jevim odposlancem. V dvorani Društva narodov je imel njegovega intimnega sodelavca, barona Alcisija. za soseda in menda še v istem hotelu stanujeta. Kdo bi mogel verjeti, da sta si voščila samo dober dan in dober večer? Kliub vsem. ovii-am bi se bil Herriot bržčas sestal tudi z baronom Neurathom, saj se je naknadno izvedelo, da sta bila že v stikih. Gotovo pa je, da bi tak sestanek sedaj tik pred volitvami ne šel v račun gg. Papenu in Schleicherju, pa je bil zunanji minister Neurath kar čez noč te-lefonično poklican v Berlin, tako da ni smel poslušati niti Herriotovega velikega govora. Kar velja za Herriota, velia v večji ali manjši meri tudi za sestanke drugih državnikov. »Jutro vi m« čitateljem je znano že iz telefoničnih poročil, kako tesne in trajne stike so vzdrževali predstavniki Male antante med seboj, pa s Francijo, Poljsko in drugimi prijateljskimi državami. Enako so se križem sestajali in posvetovati najrazličnejši diplomati, med njimi tudi taki, ki bi se drugače težko dobili brez »javnega pohujšanja«. Pomislimo samo na razne, med seboj sprte ameriške države. Nevtralni ženevski teren je najugodnejše okolje, da se brez krika m vika poskušajo razni eksperimenti, saj se za nje, ako se ne posrečijo, največkrat niti ne izve. Ako premotrimo dosedanje zasedanje Društva narodov tudi s te strani, potem njegove bilance ne moremo brezpogojno označiti za pasivno, čeprav si gospodje niso upali reči energične besede ne v kitajskem, ne v .južnoameriškem konfliktu, čeprav se gredo slepe miši v raz-orožitvenem vprašanju in čeprav rrcen sprejema arabskega Iraka in volitev v svet Društva narodov za enkrat ne morejo pokazati konkretnih in vidnih rezultatov. Društvo narodov je bolno, to je res; in še prav nevarno. Pokazalo pa je ravno v prvem, včerai zaključenem političnem delu svojega letošnjega zasedanja, da ima po ogromni večini svo-iih članov še mnogo življenjske sile in še več življenjske volie. In že samo to je danes velike vrednosti — S. V. S koso ga je prebodel Zgornja Pol*kava, 5. oktobra. Vsa občina je pod vtirom zločina, ki se !je dogodil proeli teden v vasi Sela. Pri Le-skovarju so obhajali na Mri h do vo gospodarjevo godovanje, na katerem srta bila poleg drugih budi dva mlada fanta _ iz so-isedne vasi Kuka ve, France Kovačič in G»-stin Cafuta. stara okrog 20 let Ko so se igodovniki pozno ▼ noči razhajali, je prišlo med Kovačičem in Cafuto, ki sta bila sicer najboljša prijatelja, do prepira. _ Na dvorišču sta se spoprijela. Ker je visela ■na klinu pred hlevom gospodarjeva kosa, jo je pograbil Cafuta ter jo zagnal Kova-čiču v hrbet s tako silo, da je pogledala na trebuhu iz telesa. Napadalec je kljub pijanosti uvidel sv«v •je strašno dejanje in je hitel domov, da se poslovi od matere ter jo prosi odpuščanja. Hudo ranjeni Kovačič je vlekel koso iz telesa ter si je pri tem razrezal dlani na obeh rokah, kose pa ni mogel izvleči. :Na njegove obupne klice je prišel iz hiše »gospodar ter mu izdrl koso, tedaj pa se mki dom s posebnim ozirom na novo šolo. Kuratorij si je izbral za to primerno parcelo na Prtvosra in krmrln nato so bila gradbena dek poverjena tvrdki Miroslav Zupan, ki jih je lansko leto dovršila. V Gostilničarskem domiu bo poleg moderno urejene šole za gostilničarski naraščaj tudi internat, kjer bo dana prilika, da »e zlasti hčerke gostilničarjev pa tudi druge v strokovnih tečajih seznanijo z vsemi teoretičnimi in praktičnimi spretnostmi, ki jih potrebuje hotelir, restavrater, ka-"arnar in gostilničar. V to svrho je v Go-stilničarskem domu urej.ena tudi moderna kuhinja z vsemi potrebnimi pritiklinami, velika dvorana^ za serviranje, predavalnice itd. Sola je prva te vrste v naši državi in bo zato v ^>nos slovenskemu gostilni-darstvu, v pomv*s in korist našemu naraščaju, mestu im vsej banovini. V lastnem domu si bo naraščaj gostilničarskega stanu pridobil vso potrebno teoretično pa tudi praktično izobrazbo, ki jo zahteva danes od gostilničarja širša javnost, zlasti •tudi tujski promet. V posebnih tečajih, ki jih bo prirejala šola za gostilničarski in hotelirski naraščaj, se bodo gojenke in gojenci izobrazili v serviranju in kuhanju, 'kletarstvu, poznanju surovin, prehranbeni kemiji im higijeni, J>lagoznastvu, pa tudi glede vseh vprašanj tujskega prometa. So-Sa je nastavim že strokovne učne moči, ki maj usposobijo naraščaj za težke naloge, S» se stavijo danes na našega gostilničarja. •Posebni večer >' kuharski tečaji bodo tudi za gospodinje in neveste. Da je prišlo do končne realizacije ideje, za katero ,se je borilo naše gostilničar-•stvo skozi desetletja, gre predvsem zasluga neumornemu in idealnemu predsedniku g. 'Franu Kavčiču ter viztrajnim m požrtvovalnim gospodom Franu Krapešu, Dachsu, Fiali, ki so mu pri tem težkem delu z veščo roko stali vedmo ob strani. Zahvala pa gre tudi naši banovini, mestni občini. Zbornici za TOL pivovarni »Union« in vsem zavednim gostilničarjem, hotelirjem, kavarnarjem in restavraterjem, ki so moralno in materijeJno podprli to hvalevredno akcijo m ji pripomogli do uresničenja. Velike razlike v vremenskem preobratu Večinoma nagel, a miren prehod v hladno jesensko vreme, ponekod pa nevarni prelomi oblakov s točo in strelo Ljubljana, 5. oktobra. Okrog nas in vse proti severu se je po lepem in toplem nedeljskem dnevu sicer naglo, a brez vsakih nesreč in vznemirjanj uveljavilo hladno jesensko vreme z običajnim deževnim uvodom. Dolenjska stran pa je doživela precej hudih ur in tudi škode ob vremenskem preobratu. Tako je okrog Krškega v ponedeljek dopoldne med močnim nalivom toča »klestila vinograde, ki so najboljše kazali v teku zadnjih sončnih tednov. Ponekod se je vsipaia toča, debela kakor orehi, in tudi naliv sam je napravil precej škode. Podobno je bilo tudi istočasno okrog Vidma in Rajhenburga. V Zagorici pri Dobrem polju pa se je že v nedeljo popoldne s hudo ploho združila nevarna nevihta, med katero je treščilo v Danes ob 4», 4 8. in 9 V\ Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—12. ure dopoldne gospodarsko poslopij posestnika Štefana Levstika. Ogenj je zajel tudi hišo, iz katere niso mogli rešiti niti živeža in hišne opreme. Nesrečni posestnik kna veliko škodo, v nevarnosti pa je bila vsa vas. Tudi v vasi Veliki Dobravi pri Višnji gori je strela povzročila požar, ki je uničil velik kozolec nekega revnega posestnika. Ko so ti in še nekateri drugi kraji preživljali tako hude ure, je pri nas že mirno deževalo, temperatura se je naglo znižala in planine naokrog so pobeljene s snegom že precej globoko v doline, ko vrhov itak že drugi dan ne vidimo iz oblakov. Sneg je pobelil celo vrhove, ki obdajajo Šaleško dolino, drugače pa se je vremenski preobrat povsod proti severu izrvršil mirno in temeljito. Istočasno kakor v naših dolenjskih krajih pa so bile nevarne nevihte tudi v širši zagrebški okolici, v delu Slavonije im tudi v Dalmaciji. V ponedeljek okrog poldneva, ko do tedaj že mnogo dni ni bilo niti kanljice dežja in tudi nobenih znakov za spremembo vremena, so se nad občinami Narkuševac, Bidovacw Vidovec, Popovac in Trnava naenkrat zbrali črni oblaki in iz njih se ie začela med močnim dežjem vsi-pati tudi toča, tako da so bila z njo kmalu posuta tla od 6 do 10 cm na debelo Napravila je veliko škodo po vinogradih. Istočasno ie enaka nesreča zadela okoliš občine Sesvete na področju čučerja. Toča je uničila dobro tretjino vinogradov. Močma toča v debelosti lešnikov se je vsipala v ponedeljek že dopoldne v okolici Križevcev in je v tem okolišu, ki so se ga letos nekako izognile vse druge nevihte, nanravila veliko škodo po njivah in vinogradih, poškodovala pa je tudi mmogo hišnih strek V osiieški okolici je tudi diviala huda nevihta s točo, ki pa je padala le kratek čas v torek zjutraj. V par hiš ie udarila tudi strela, ni pa k sreči povzročila posebne škode. Istočasno je divjala nevihta okrog Velike Gorice, škodo pa imaio tu samo vrtovi od nekaterih hudournikov. Po Primorjiu in to posebno okrog Splita so hudo in dolgotrajno vročino naenkrat presekali nalivi v torek moti večeru. Plohe »o ozračje takoi ohladile in tudi po vinogradih niso napravile škode, ker je povsod trgatev že skoro opravljena. Iz južnejših krajev ni doslej še nobenih poročil o kakih slabih posledicah vremenske spremembe. Ker se povsod ozračje polagoma ohlaja, je upanje, da bo tudi tu vremenski preobrat izvršen v miru in brea škode. Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni lomen ...doti ga pa lahko vsak! Le malokdo ve: dostikrat [e zobni kamen vzrok, da se začno zobje majati in nazadnje izpadati I To nevarnost odvrnete s tem, da si zobe redno 0 čistite s Sargovim Kafodontom. Pri nas je Sargov Kalodont edino zobno krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru* Braunlichu in to ga dela.tako zelo učinkovitega: on odpravi polagoma 1 zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave I V^LO D OHr Proti zobnemu kamr.u Blejski tujski promet lani in letos Bled, 5. oktobra. Blejska sezona je minila. Kljub denarni krizi in deviznim težkočam je bila prav zadovoljiva. Bled je obiskalo nič manj kakor 21 različnih narodov, med katerimi prednjačijo JugoslovenL Naslednja statistika nam izkazuje tujski promet v zadnjih dveh letih (v oklepajih ftrirastek ali nazadek nasproti lanskemu etu): Američani 111 (+ 15), Angleži 121 (— 34), Avstrijci 1883 (— 749), Belgijci 247 (+ 214), Bolgari 1 (— 2), Cehoslovaki 1652 (— 8021, Danci 36 (+ 8), Francozi 148 (+ 91), Grki 17 (— 9), Nizozemci 35 (— 37), Italijani 274 f+ 4), Jugosloveni 8147 (+ 1905), Madžari 433 (— 81). Nemci 1879 (— 661). Poljaki 102 (— 34), Rumuni 41 (_ 5). Rusi 73 (+ 30), Švicarji 49 (+ 18), Švedi 11 (— 5). Turki 22 (+ 12), drugi 15 (— 4). Primerjava pokaže, da ie bilo lani skupno 15.423, letos pa 15.296 gostov. Torej letos samo 127 gostov manj, čeprav se je glavna sezona začela šele v drugi polovici julija. Znatnejša je razlika v številu prenočnin, katerih je lani bilo 178.362, letos pa 163.746, torej 14.616 manj. Zaradi deviznih težkoč se je zlasti skrčilo število posetnikov iz Češkoslovaške, Avstrije in iz Nemčije. Tudi francoskih gostov je bilo znatno več, posebno dosti pa je prišlo Belgijcev. Vse navedene številke se nanašajo na glavno sezono od 1. maja do 30. septembra. Da je število gostov letos kljub vsem oviram ostalo skoraj na isti stopnji kakor lani, posebno pa še, da je število jugoslovanskih gostov naraslo letos skoraj za 2000. je zasluga tukajšnje požrtvovalne občinske uprave, posebno pa še zdraviliške komisije pod spretnim vodstvom g. Lettisa, ki so zastavili vse sile in z učinkovito reklamo privabili mnogoštevilne goste v gorenjski paradiž Greučica Honyadi Jano« je najzanesljivejše in najidealnejSe odvajalno sredstvo. Smrt na stopnicah Ljubljana, 5. oktobra. Zena upokojenega železničarja, sedaj hišnika v Pražakovi ulici 8, Marija Zadravčeva, je bila snoči povabljena s svojo 17-let.no hčerko Josipino in podnajemnikom tapetnikom Jakobom Kožarjem v Miholi-čev vinotoč na Sv. Petra nasipu, kjer so obhajali god natakarice Francke. Tam so se zadržali do 22.30, nakar so se dobro razpoloženi vračali domov. Ker Zadravče-va ni imela ključa s seboj, je klicala moža, ki je prišel odpret, nakar so se odpravili po stopnicah v podpritličje kjer imajo stanovanje. Spredaj je stopal mož, za njim hčerka nato je sledila Marija Zadravčeva, za njo pa je stopal Jakob Kožar. Na stopnicah je Zadravčevi na lepem spodrsnilo in je nesrečnica padla po stopnicah. Pri padcu je z vso silo udarila z glavo ob rob stopnice in obležala spodaj nezavestna. Udarila ji je tudi kri iz nosa in ust. Prestrašeni spremljevalci je nikakor niso mogli spraviti k zavesti. Hčerka je nemudoma pohitela na reševalno postajo ter so ponesrečenko jadrno odpeljali z reševalnim avtom proti splošni bolnici. Toda že med prevozom je Zadravčeva umrla, zato so jo zapeljali pred Mestni dom, kjer je mestni fizik dr. Mavricij Rus odredil ?>revoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Krišto-u. Zadravčeva je bila stara 40 let. Davi je odšla v mrtvašnico na ogled policijska komisija, ki sta jo tvorila namestnik policijskega zdravnika g. dr. Lapajne in službujoči uradnik g. Gregorič. Zdravnik je ugotovil, da si je Marija Zadravčeva pri padcu prebila lobanjo in pretresla možgane. Neposredni povod smrti pa je bilo to, da se je zadušila zaradi krvi, ki ji je uda« rila v usta in nos. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nevaren požar v Lučah Luče, 5. oktobra V ponedeljek okrog 18.30 se je v Lučah nenadoma poiavil rdeči petelin na strehi hiše, kjer stanuje čevljar Plesec, to je v neposredni bližini poslopja gasilcev. Požar je nastal zaradi železne peči, katere dimnik vodi skozi leseno steno v podstrešje. Ker so v bližini tudi druga poslopja, krita z leseno streho, je bila velika nevarnost, da zgori cela vas. Da se je požar lokali-ziral, velja zahvala gasilcem iz Ljubnega, ki so bili v teku pol ure na kraju nožara, čeprav so oddaljeni od Luč 10 km. Nadalje gre zahvala učitelju Masatu, c rožnikom in marljivim domačinkam, katere so a pridnim donašanjem vode požar toliko omejile, da se ni šred prihodom gasilcev iz Ljubnega razširil na druga poslopja. Ta požar je bil obenem tudi velika preizkušnja za domače gasilno društvo, ki pa cevi nima v zadovoljivem redu. Nekateri ljudie so bolj ovirali kakor pa pomagali pri gašenju. Vpitje ob takih nesrečah nič ne pomaga, edino trezna prisebnost je na mestu. Vsa požrtvovalnost in trud pri tem gašenju sta bila poplačana s tem, da se je ® vas Luče rešila grozne preteče nevarnosti ter je požar pustil za seboj neljube posledice samo na imenovani zgradbi. VSAK NAROČNIK »JUTRTI« le zavarovan za 10.000 dinarjev! LTURNI PREGLED Ciril Debevec: Moje sanje ob štiridesetletnici Narodnega gledališča Ljubljani Pozimi je bilo. Okoli dolge mize so sedeli: predstavniki uprav, razni zastopniki oblasti, kulturnih korporacij, pisatelji, slikarji, isrralci. režiserji in kritiki in žurnali-sti ... Sami ugledni, resni, napeti in raz-mišljeni obiazi. Vsi so raglabljali, predlagali in zapisavali. Na dnevnem redu je bila: proslava štiridesetletnega obstoja našesja Narodnega odnosno bivšega Deželnega gledališča ... Pozno po polnoči po se razšli. Oddahnili so se vsi: častna proslava sklenjena, načrt v podrobnem odobren in delo razdeljeno. Hvala bo<_m. časa ie še dovolj! Pred njimi je še vsa pomlad in vse poletje... Lepo bo letos! Slovenci se bomo lahko postavili: naiprei r Glasbeno Matico, potem pa z gledališčem! Vse vkup nič ne pomaga: postavili se bomo! (Nekdo ie prav narahlo zažvižgal za menoj : »Naprej zastave jslave ...«) Ni še diiaštvo napolnilo šol, že so se na ljubljanskih ulicah pojavili ogromni, okusno tiskani (ne vem, kdo jih je delal, bili so res okusni) lepaki, ki so naznanjali strme-Čemu občinstvu svečanostni spored proslave v slavnostnih dneh od 1- do 10. oktobra.... V slovenskih dnevnikih so ee za5ela pola- goma oglašati prva opozorila in prva naznanila. Sporadično so jih začeli posnemati tudi srbski in hrvatski listi. -. V Ljubljani je zavladalo praznično razpoloženje. Gledališče ie bilo nenadoma v vseh glavah in vseh ustih. Slavnostni repertoar, ciklus izvirnih del, vprizarjanje na prostem, odkritje spomenika, razstava, zastopstva tujih gledališč in tiska — vse to je nudilo ljubljanskim hišam, cestam in gostilnam najvažnejše gradivo za razgovor. Profesorji in inženjerji, duhovni in študentje, uradniki in rokodelci, celo zdravniki, advokati in glej! celo trgovci — vsi so te dni razpravljali o našem gledališču... Bilo je zadnjega septembra. Po ulicah je zavrvelo. Zaplapolale so zastave. Grad, nebotičnik, ilirski obelisk, tromostje. dramsko in operno poslopje — vse se ie zableščalo v žarki luči. •. Pred opernim gledališčem se tare množica ljudi. V dvorani sami že vse gomazi. Vendar vse tišje kakor po navadi. Vse bolj svečano. Vsi čakajo napeto, kdaj ee bo dvignil zastor ... Govornik govori počasi, nekoliko zateglo, a jasno in razločno.«. Govoril je o težkih dneh naše preteklosti; o borbah naših prednikov za ustanovitev tega hrama; o vsem neumornem prizadevanju, borenju in pehanju z Nemci; o vseh tegobah bivših intendantov; o vseh grenkobah našega igralca; ob Cankarjevih dramah se je ves razgibal in nastop novih časov ugotovil; trpko se je dotaknil madeža naše kulture, ko so zaprli gledališče in igrali v njem med vojno kino; pozdravil dan-našega osvobojen ja in z njim vstijenje našega novega in prerojenega Narodnega gle-gališča; nadalje je govoril o bivših boiih za narodov obstanek in o sedanjih borbah za Čisto gledališko umetnost, resnico in lepoto; o bistvu gledališča je govoril in o pomenu in potrebi gledališča, v zdravem jedru in o razvojnih možnostih in že o zarjah Vidovih slovenskega gledališča-.. Govor so oddajali po radiu. Tako je šlo v poslednjo vas in slišal je ves narod, da bomo te dni praznovali vsi, ki smo tukaj doma... • Pogledal sem natančnejše spored. Na dramskem repertoarju sem opazil dela: Linhart: Matiček se ženi. — Levstik-Jurčič: Tugomer. — Medved: Za pravdo in srce. — Finžgar: Divji lovec. — Cankar: Za narodov blagor. Kralj na Betainovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. — Župančič: Veronika Deseniška- — in Gmm: Dogodek v mestu Gogi. Potem še Shakespearea in Sheriffa. V operi Foersterja. Kogoja, Bravničarja. Osterca in dve, tri opere iz tujega repertoarja. Res, lep in zanesljiv pregled našega tru- da in napora v teh štiridesetih letih... • V veliki dvorani Narodnega doma je nastanjena gledališka razstava. Odprta bo ves mesec. Trume sveta prihajajo in ogledujejo razstavljeno gradivo: važnejie rokopise, pisma, predmetne dokumente, uradne akte. slike, pisateljev - dramatikov, intendantov, režiserjev in igralcev, kapelnikov in pevcev, načrte za inscenacijo. statistične podatke in tabele. Vse kronološko urejeno in nazorno razporejeno. Strokovna vodstva vodijo, razlagajo in pojasnjujejo- Obiskovalci: meščani, kmetje, delavci dobivajo osnovne, splošne pojme o slovenskem gledališču... • Gledališki list je izšel v povečani, razširjeni in fino opremljeni izdaji. Najrazno-vrstnejše prispevke iz naše gledališke zgodovine in kulture izpod peres različnih strokovnjakov izpopolnjujejo prekrasne slike vseh naših glavnih gledaliških tvorcev. •. Zaradi boljšega vpogleda v celotno povojno delovanje Nar. gledališča so izšla tudi posebna »Tivestjac za dobo 1918—1932 s podrobnimi podatki o upravah, o repertoarjih, o umetniškem, upravnem in tehničnem osobju, o vseh dohodkih in izdatkih, skratka o vseh važnejših upravnih, finančnih in umetniških spremembah in dogodkih. Takle statistični pregled nam je bil že čudežno potreben. Hvala bogu, zdaj smo ga vendar dočakali... Nedelia je bila določena za slavnostno odkritje spomenika. Ne vem več. kje je stal. Prostor je bil ogromen. In tudi kip je bil ogromen. Ne vem. kako smo naredili: baje, da smo sami Slovenci (in brez Amerike) nabrali toliko denarja, da smo — baje — pri čvičku toliko utrpeli, da smo nabrali vsoto za ta ogromni spomenik. (Ne vem, če je to res, da so gostilničarji tožili Odbor za postavitev spomenika.) Predstavniki so stali nekje zgoraj in čudno gledali na ves ta narod dol: narod pa se je gnetel spodaj in gledal nanje čudno gor: drug drugemu kar nista mogle verovati, da smo dobili vsi skupaj nenadoma res — Cankarjev spomenik. (Mislim, da sem ta hip najgloblje sanjal.. •) Dve do tri ure po vseh visokih, srednjih, ljudskih šolah, konzervatorijih. celo trgovskih akademijah so posvečne proslavi, spominu gledališča. Profpsorji, učitelji, študentje predavajo, razpravljalo o naši gledališki zgodovini... Rndio oddaja govore, predavanja iz gledališke stroke, oddaja posamezne predstave iz gledališča ... Stolpci v slovenskih dnevnikih in časopisih so polni gledaliških člankov, pogovorov, spominov in ocen -.. Uradni odposlanci hrvaškega, srbskega in češkega gledališča začenjajo počasi ceniti naše delo-.. Poročevalci tujih listov poročajo resnico, ki so io videli na lastne oči... Naš deželan. k? se je s četrtinsko vožnio pripeljal do Ljubljane na gledališko slavje, se je nenadoma zagledal in morda prvi- ne mara biti deležen velikih dobitkov, ki bodo od skupnega iznosa Din 64 milijonov v novem kolu drž. razr. loterije razdeljeni na igralce? Vsakdo si tega želi. A le oni, ki si bodo v teku treh dni kupili srečko, bodo v srečni nadi, da jih obišče sreča, ki jim bo vzpostavila blagostanje. Kupiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, v Novem mestu hi na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 vesti • Velik shod narodnega delavstva na Gorenjskem. Podružnici Narodno strokov-nee zveze v Kranju ln Stražišču sklicujeta za v nedeljo, dne 9. oktobra 1932 ob 9. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Kranju velik javen delavski shod. Na tem shodu bodo govorili predsednik NSZ g. Rudolf Juvan in narodna poslanca gg. dr. Stane Eape in Ivan Lončar o aktualnih problemih, ki morajo živo zanimati vsakega delavca. Narodna strokovna zveza po_ rva vse delavstvo Kranja in okolice, naj prihiti v velikem št37i';i na ta shod ;u na njem manifestira za svoje pravice. Kranjsko delavstvo naj pokaže v nedel;o 9. oktobra svojo zrelost in narodno zaved- Za častnega občana občine Adlešičev ]r< bil .zvoljen te dni g. Božo Račič, ravnatelj Osrednjega urada za žensko domačo obrt v Ljubljani. Na diplomi. k!_ mu je bilo izročena, je napisano, da mu jo Adle-šči izročajo v priznanje zaslug, ki si jih je g. Račič pridobil na kulturnem, gospodarskem in socialnem poprlšču. Iskreno čestitamo » Monsignor Bulič potuje v Rim. Monsignor Bulič, ki se mudi sedaj v Ravenl na mednarodnem kongresu krščanskih ar hoo'ogov. bo po zaključku kongresa odpotoval v Rim. da si ogleda nekatere novo iskopane predmete starokrščanske arheologije. Dne 4. t., m. je monsignor Buli<* slavil šest.inosemdesetlet.nico rojstva. Zdravilni likerji in vino izbrano, katero le Slamic v zalogi ima, na blizu in daleč — povsod je priznano, da čudovito telo pokrepča, iio (y * Spremembe v državni in banovinski službi. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani so Imenovani: dr. Milan Bano za banovinskega sekretarja S. skupine pri kr. banski upravi v Ljubljani; dr. Vladimir Kukman za banovinskega sekretarja v 6. skupini pri kr. banski upravi v Ljubljani: dr Robert Maršič za banovinskega sekretarja v fi. skupini pri komisiji za asrarne oneacije v Ljubljani; Jakob Tovornik za banovinskega sekretarja 6. skupine pri banski upravi v Ljubljani: Benedikt "VTenko za banovinskeea kmetijskega višjega pristava 6. skupine pri banski upravi v Ljubljani jn Anton Flego za ba-rovinskega strokovnega učitelja v 9. skupini na kmetijski šoli na Grmu. Za uradnike pripravnike so imenovani: Dragotin rajdlga pri komisiji za agrarne operacije t Ljubljani; Anton Nikler - Matko pri javni bolnici v Celju; Emeran Stoklas pri sreskem načelstvu v Črnomlju; Franc £tlglic pri sreskem načelstvu v Litiji; tinokojeni okrožni zdravnik na Vrhniki dr. Janko Marolt je bil na podla.gi razsodbe državnega sveta preveden za banovinskega zdravnika v 6. položajni skupini s plačo ? nerijodskesra novička ter se mu je na podlagi prednMh nrejemkov odmerila osebna pokojnina. Policijski stražnik 1". razreda pri policijskem predstojništvn v Mariboru je na prošn'o premeščen k upravi policije v Ljubljani, policijski stražnik 1.' razreda Franc St.unar pri predstojniitvu mestne policije v Mariboru pa je trajno nn-oko^en. Zvočni kino »IDEAL« Samo še danes ob 4., 7. In 9. uri zvečer Gloria Svattson Največja filmska umetnica v pretresljivem filmu ljubezni: „0tfiaMfiv©§t" Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani! « Vojaške vesti. Kakor smo 2e poročal!, so bili te dni absolventi nižje šole vojne akademije v Beogradu imenovani za podporočnike, a med temi naši ožji rojaki, in sicer v pehoti: Vuk Rupnik, Jurij šo-štarič, Ernest Zlebnik, Dragotin šviglin, Albin Cerkvanik, Vladimir Obad, Viktor Koželj, Anton Petre, Josip '^esjak, -Ivan Koren in Ivan Potočnjak; v a r 111 j e r i-j i : Gabrijel Hočevar, Andrej Hojan, Zvo-nimir Gmajner, Alojzij Pelko, Slavko Pče-lar in Zdravko Verbič; v inženjerlji: Oskar Klanjšček, Zvonlmlr Sonc, Josip Lipovec, Jožef Pevec, Valerij Marušič, Vojislav Kristan, Josip Pende, Ferdinand Drofenik ln Anton Doležal. Bivši stalni vojaški duhovnik 2. razreda Ferdo Božič je trajno upokojen. • Simultanka šahovskega mojstra Vasjo Pirca, odigrana v Zagrebu, se je končala z naslednjim rezultatom: Vasja Pire je dobil 18, Izgubil 3 partije, remiziral 2. — Simultanka je trajala tri in en četrt ure. • Službo državnega cestarja razpisuje sresko načelstvo v Celju na progi 43-32 do 49 km državne ceste štev. 50 z mesečnimi prejemki 600 Din in službenim stanovanjem v državni cestarski hiši v Ločici pri Vranskem. Prošnje se sprejemajo do 18. oktobra. • Sprememba voznega reda na Jadranu. S 1. oktobrom je Jadranska plovltba spremenila svoj vozni red v toliko, da je Tedn-cirala brzovozno progo Sušak - Kotor ob torkih, Dubrovačka plovltba pa je neznat-eno spremenila svoj vozni red v toliko, da se brzovozna proga Trst - Dubrovnik ne bo tikala Benetk. • Službeni list dravske banovine objavlja v 79. letošnji številki: Pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole; odločbo o začasno vezanih dinarjih; pri vatni kllring z Avstrijo; odločbe držav, sveta ter lzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine. » šentjakobska knjižnica na Starem trgu 11 je Izposodila v septembru 3716 čl-tateljem 13.102 kniigi, v letošnjem letu pa dosedaj 35.622 čltateljem 130.498 knjig Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16 do pol 20 (ob sobotah že od 15. naprej) ter izposoja vsakovrstne knjige r 10 jezikih in moderne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so popolni imeniki knjig. • Nalezljive boleznj v dravski banovini. Po razglasu kr. banske uprave je na področju dravske banovine v dobi od 15. do 21. septembra 411 oseb obolelo na nalezljivih boleznih, in sicer: na griži 105, na davici 75, na dušljivem kašlju 72, na škr-latinki €3, na tifuznih boleznih 5.2, na ošpicah 16, na šenu 14, na otrpnenju tilnika 6, na otročičnl vročici 4, na vraničnem prisadu }n na krčeviti odrevenelosti pa po dve osebi. • Epidemija davlce se je pojavila v občini Vuzenica-Muta. Slovenjgraška Izollr-nlca je tako prenapolnjena, da ležijo v eni postelji dva do trije bolniki, kar je pač najbolji dokaz, da se z zidavo nove izollr-nice ne sme več dalje čakati, ker je res nad vse nujno potrebna. • Muslimani se modernizirajo. V Sarajevu je banska uprava muslimanski pogrebni družbj odobrila spremembo pravil, po kateri se bo tudi za muslimane uvedel prevoz mrtvecev z vozovi. Po dosedanjem običaju so muslimani mrtvece nosili na pokopališče ter bili pri tem Izpostavljeni okuženju, ako je mrtvi podlegel kaki nalezljivi bolezni. Duh časa In opravičena higijenska potreba pa sta, kakor vedno, tudi tukaj premagala stare predsodke. _ Pogrebna družba »Rahmet« bo v kratkem ustaneovila svoje podružnice r Travniku, VišegTadu, Zenici in v RogaticI. • Strel v osebni avto. Nedavno se Je vozil z avtom mariborski zastopnilr tvrdke >Zlatorog« g. škerbec iz Ptuja proti Ormožu. Okoli 21. ure je privozil skozi vas Go-rišnico, kjer je v bližini gostilne nekdo ustrelil v avto. Krogla je prebila streho in je bila le sreča, da ni bilo človeške žrt- VSE ZA MAL DENAR ZELO OKUSNO! ZondiHHI, hm f , f*""®- IBcerjU, alaš&ioe Itd. A.r®nta»,jl m >n diodobro« opravila, sta pustila ležati ranjenca sredi ceste, dokler ga niso našli ljudje ln ga prenesli v bližnjo hišo, kjer so s a po daljšem prizadevanja spravili zopet k zavesti in poklicali zdravnika. Oro2- V veliki KAZINSKI DVORANI (Zvezda) otvarja danes ob 21. url PLESNO šolo trgovskih in privatnih nameščencev Društvo zasebnih bi avtonomnih nameščencev v Ljubljani. 11902 Plesni mojster prof. g. Trošt. Nagode jazz. PLESNA VAJA f ■ trgovskih nameščencev Z. P. N. J. i danes zvečer I V VELIKI DVORANI HOTELA L UNION 11806_ um so aretirali Janka Križarja Iz Zgornje Senice in Jožeta G.olarja iz Spodnje Senice. Oba sta kmečka mladeniča, ki pravita, da sta izvedla napad Iz starega na-sprotstva med fanti iz gornjih in spodnjih vasi. ♦ S krampom nad očeta. Tragičen dogodek se je odigTal v nedeljo v Plohlovl družini v Kukovi na Dravskem polju. Med sinom Francem in očetom Jožefom je vladalo že delj časa napeto razmerje. V prepiru je sin zgrabil kramp ln udaril očeta po glavi, da mu je razbil lobanjo. Jožef Plohi je ostal najprvo v domaČi oskrbi in so ga šele naslednjega dne prepeljali z domačim vozom v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe smrtno nevarne in je le malo verjetno, da ostane pri življenju. Podrobnosti o tragediji še niso znane, ker se vršijo po orožništvu še poizvedbe. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Rezervirajte pravočasno! Original Lutz _ Ljubijana Vil. Iz Ljubljane u— Predavanje SPD o Prokletlji. Dr. Branimir Gušič, ki nam je lansko leto predvajal v Ljubljani svoj lepi film Durmitor, nas poseti zopet v ponedeljek 10. t. m. Predaval nam bo o Prokletiji, divjih, malo raziskanih planinah na jugu naše države. Svoje predavanje bo pojasnjeval s skiop-tičnimi slikami. Ker. bo dr. Gušič opisoval pri nas popclnoma neznane gorske predele, ki se odlikujejo prav tako po zapušče-nosti kakor lepoti, bo njegovo predavanje gotovo vzbudilo pozornost naših planinskih kregov. u— Dva najodličnejša naša solista sodelujeta na dobrodelnem koncertu, ki se bo vršil v ponedeljek 10. t. m .na korist centralnemu šolskemu zobnemu ambulatoriju. Koncert bo v Filharmonični dvorani. Glavni del programa nosita gospa Zlata Gjiin-gjena-Gavella in g. Julij Betetio. Oba spremlja na klavirju g. Niko štritof. Poleg obeh solistov sodeluje tudi še ljubljanski godalni kvartet, ki je priznan koncertni faktor v našem glasbenem življenju. Opozarjamo na ta prvi koncert letošnje sezone, ki ima obenem dobrodelni značaj, priredi ga pa Krajevni odbor Rdečega križa. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, kjer se dobiva tudi podrobni spored. u_ Pugljev večer v drami bo prihodnji torek. Otvoritveni govor bo imel ravnatelj drame g. Pavel Golla. Nastopili bodo operni pevci in izbrani člani drame. Cene bodo znižane dramske. Opozarjamo vse častilce prezgodaj umrlega slovenskega pisatelja in režiserja na ta zanimivi večer, katerega obisk toplo priporočamo. u— Film o življenju pesnika Goetheja. V petek nam bo predvajala ZKD krasen film. k; ie b!l izdelan v počastitev spomina velikega genija in pisatelja Iv. Goetheja. Film, ki nam prikazuje prizor Iz pisateljevih največjih del. priporočamo že danes vsakomur v ogled u— Pomočniški zbor udruženja trgovcev je na svoji zadnji seji sklenil pozvati vse trgovske pomočnike v Ljubljani, naj redno plačujejo predpisano članarino, ki znaša letno 21 dinarjev. Pomočniški zbor je ustanovil fond za podpiranje brezposelnih članov in je izplačal v zadnjih mesecih nad 7000 Din. člaui. kj neredno plačujejo članarino ali je nočejo plačati, le zavirajo plemenito delo Pomočniškega zbora ln onemogočajo podpiranje svojih brezposelnih tovarišev. Odbor Pomočniškega zbora je skleni! tudi na svoji zadnji seji, da bo odslej odklonil podporo vsem onim članom, ki niso za časa službovanja plačevali predpisane doklade. V lastnem interesu članov je tedaj, da ne odklonijo plačila malenkostne doklade ter si na ta način zavarujejo pravico do brezposelne podpore v primeru brezposelnosti. u— Reveži na delu v Mestnem logu. Nastopili so deževni in prav občutno hladni dnevu Zima je tako rekoč pred durmi in ni čudež, če se ljudje ogledava.jo za kur* javo. Mnogi pričakajo na Zabjeku Iižance, ki vozijo poleg drugih drva v mesto, kjer se pogode za klaftro ali dve, nu, v inestu pa je tudi sila revežev, ki jim ni mogoče kar meninič tebi nič stopiti do kmetiča in ga pozrvaiti, naj zapelje drva ra njihov dom. Mnogo jih je kj si nabirajo sedaj na jesen kurjavo v Mestnem logu. Tam lefžti po tleh veliko suhih vej, odip.adajoe.ih od dreves, ki jih zteti pridno zbirajo, vežejo v butare in vlačijo domov. Nabiralci tu pa tam splezajo tudi kar na dtevo in oklestiijo 6uhe veje. Zaradi tega. sicer ne bo nihče obubožal, vendar pa morajo reveži večkrat bežati. u_ Ponesrečeni kolesarji. Včeraj popoldne se je težje poškodovala občinska babica iz štepanoe vasi Justina Zupančičeva. Peljala se je s kolesom po cesti Iz vasi, kjer pa je nenadoma padla in si zlomila desno nozo. Izdelovalec kemičnih izdelkov Anton šerbec iz št. Vida nad Ljubljano je predsinočnjim padel s kolesa v Dravliah in se hudo poškodoval na glavi. Enako nesrečo je Imela 13-letna posestnikova hči , Fraenčiška Kovačeva Ij Podgorice, ki si je pri padcu s kolesa pretresla možgane. za Slatinske tablete hujšanje odstranijo vso preobilno totščo m Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljena u— Posledica pijače. Janko X- je popoldne sede! na kolo popolnoma trezen in svež, zvečer pa je bilo čisto drugače. Se-Sel se je z nekimi znanci, prislonil kolo « gostilniški veži k steni in 6e vsedel za rp*--zo. Prijetni večer se je zavlekel pozno v noč. Ko je slednjič Janko skušal znova zasesti kolo in se popeljati domov, je v Vošnjakovi ulic' omagal ter prislonil kolo 'n sebe k steni. KaT kmalu je zaspal in +o priliko je izkoristil neznan tat. Polastil se je kolesa, pretipal pa Janku tudi žepe r mu vzel še srebrno uro z verižico vred. Tako je nesrečni Janko oškodovan za 14iX) dinarjev. u— Razgrajači na Smartinski cesti. V severnovzhodnem mest.u je ena najpremei-nejših cest šmartinska cesta; ne samo podnevi, marveč tudi ponoči. Prometa je v ostalem vsakdo vesel, znak, da se dela in da svet živi, ni pa nikdo vesel nepotrebnih ekscesov in kravalov. Večkrat se ponočnjaki na cesti silovito prepirajo in tudi stepo. Stanovalci ne morejo spati, mirni pasanti pa iščejo stražnika, da bi jim zavaroval pot domov. Zlasti v strahu so ž?n-yodarsko zborovanje, V nede];o ob 9. bo v gostilni Janžek Za kresijo zo. spodarsko zborovanje Surovinske zadrnse čevliariev v Celju. u— Družabni sestanek Ciril-Metodarlev bo v soboto zvečer v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. Ker bo zanimivo predavanje o položaju ob severni meji, vabljeni vsi. Vstop prost. ■ '-■ . : •'.•:• -v ■ -ji ^ krat preudaril. da mu za davkom, v kolikor ere sploh v gledališče, zares ni treba žalovati ___ .. .in tudi naš meščan, ljubljanski mte-ligent. magnat in postopač je za trenutek postal, premislil in spoznal, da tako gledališče najbrž res mora imeti nekakšen smisel in pomen, da je vzrastlo iz nas, da nas pred svetom predstavlja in opravičuje, da ie lastnina nas vseh in da on prav tako odgovarja zanj kakor vsi drugi in da je zastran tega tudi on temu gledališču nekaj dolžan — premislil je in sklenil ter šel naravnost v gledališče, kjer se je ročno vpisal — med nove abonente • . In glej — o čudo vseh čudov! — število gledaliških obiskovalcev ie naraslo, zanimanje se je dvignilo, dohodki so narasli, v blagajno je začel rositi in se koDičiti denar, denar■.. * ... denar? Denar v blagajni Našega gledališča? Natančno na tem mestu sem se zbudil Tega moj ubogi duh celo v eaniah ne prenese več... Pogledal sem po mestu. Štirideset let ie že minilo — in vse je mirno — kakor prej. Zakiii: "b.^no je mir in hladna kri. In malo več humorja ... Jaz pa sem se narahlo zasmejal — in vse le bilo dobro... kakor prej... Pa vendar — vrag vzemi take sanje! Violinist Karto Rupel Mladi slovenski violinist Karlo Rupel se je nedavno vrnil iz Pariza, kjer se je dalje časa izpopolnjeval v svoji umetnosti. G. Rupel pripravlja več koncertov; tako bo v kratkem nastopil v Ljubljani, že 10. t. m. pa bo koncertiral v Mariboru (v gledališču) obenem e pevcem Marjanom Rusom. S Karlom Ruplom nam je dozorel nov umetnik, ki ga čaka še le»a bodočnost. V tem nas potrjujejo njegovi vidni uspehi v Parizu. Ko je letos koncertiral pred razvajeno pariško publiko, so pariški listi priobčili kritike, ki so pri nas ostale neopaže-ne in ki iih navajamo v izvlečku sedaj, ko ta umetnik pričenja koncertirati v domovini. V listu »Le Monde Mnsical« Je pisal Dany Brunschwig: »Ta mladi Jugosloven ima mnogo talenta, niegova tehnika je čista, niegov lok Derfekten. s kvaliteto tona, ki je lastna francoski soli... Sijaien violinist, na katerega je Jugoslavija lahko ponosna«. V »Journal des Debata« je pisal Manrice Imbert: »Tehnika njegovih prstov Je že s«-daj prav sigurna Iz svojega instrumenta izvablja čiste, jasne in lepe tone, ki zvene. Niegov vibralo ie srečno izmerjen, njegov strik jasen. G. Rupel je pokazal, da pozna lokovo tehniko... Virtuoz nam ie dal priliko. da smo mogli v mnogih pasažah oceniti niegove kvalitete ritma, temperamenta in šarma. Odlikuje ga lep talent«. Podobno sodbo je izrekel Jacques Decaudin v listu »Le Conrier Mnsical & Theatral«, ob drugem koncertu pa je v istem listu napisal Philippe Louage: >Vse nadkriljujoča kvaliteta pri violinistu Karlu Ruplu je lepota tona. Njegovo izborno razumevanje mu je dopustilo, da j« dal ▼ polnovredni formi sklad- be Tansmana, Milhauda, Ravela in Debus-sya«. Naposled še Čujemo glas iz Stra3bour-ga, kjer je e. Rupel sodeloval pri jugosiovenski prireditvi, ki jo je zabeležilo tudi »Jutro«. »Les Derniers Nonvelles de Stras-bonrg« »o takrat pisale: »Na kraju sporeda nam je bilo prihranjeno jako prijetno presenečenje. Violinist visokega talenta g. Rupel je veličastno izvajal sonato svojega rojaka Dugana«. Ta priznanja tujine na} bi tudi naše občinstvo opozorila na zrelo umetnost Karla Rupla. Mariborsko gledališče Goldoni: Zvedave ženske Italijanska komedija Goldonijevih časov je bila namenjena samo zabavi, in sicer taki lahki zabavi, ki se ne dotika intelekta in ne poraja prav nobenih misli. Vesela razigranost z zapletom, ki ea pregleda in ugane vsak gledalec že vnaprej, je bilo vse. Taka }e tudi Carla Goldonija štiridejanska komedija »Zvedave ženske«, ki nam jo je v režiji JoSeta Koriča uprizorilo naše mariborsko gledališče v nedeljo zvečer pred precej slabo zasedenim parterjem in skoraj praznimi ložami. Na repertoar Je priSla ta komedija pač samo zaradi razvedrila, in tako si je režiser zamislil tudi režijo ln inacenerijo. Segel je po stilu eomedie deli* arte s srečno roko in mu ostal zvest tudi v vseh podrobnostih od samega začetka do konca. Obračanje ozadne kulise na odprti pozorniri je omogo- čilo naglo in skladno odigranje vseh še6tih 6lik z enim samim odmorom. Način baročne igre, ki zaradi kakor na dlani jasnih značajev ne dela igralcu posebnih težav je omogočil, da je bila predstava vsestransko 9kladna in je prav zato upliva-la intimno na gledalce, ki so hvaležno reagi- li na vsako šalo. Kreacije so bile večinoma vse posrečene in bi bilo težko reči, kdo ie bil boljši ali celo najboljši. Igrali so: Pavle Kovif meščana Ottavl*, M. Zakrajškova njegovo ženo Beatrico, E. Kraljeva hčerko Rosauro, R. Nakrst ženina Florinda, M. Fnrijan meščana Lelia. E. Starčeva ženo Eleonoro. F. Tovornik prijatelja Leandra. D. Gorinšek Flamininia, E. Grom trgovca Pantaleona Bisognosia, D. Sa-vinova hišno Carollino. J. Kovif njegovega slugo Brighella, A. Harastovič slugo Arie-china, F. Blaž pa drugega Ottavijevega slugo. R. Rehar. Panevropski roman dr. Zubaka. Na pan-evropskem kongresu v Baslu so bili preči-tani odlomki iz prvega velikega panevroo-skega romana »S. O. S. in XII. Stunde«. ki ga je v nemščini spisal zagrebški zdravnik dr. Aleksander Zubak. Roman bo izšel pri Ullsteinovem založništvu, a prevajajo ga ie v pet glavnih evropskih jezikov. Hrva"ki prevod je priredil sam avtor. — »S. O. S in XII. Stunde« 9e začenja z rusko invazijo 1. maia 1948. Evropo tokrat otme pred komunistično poplavo angleški »Inteligence Service«, ki zmeša Rusom štrene. Zaradi tega neuspeha stori Stalinov naslednik Gromov samomor, a komunistična ideologija se kom- promitira in išče druga pota, da se zopot uveljavi. Evropi ne preti nevarnost od močne Rusije, marveč od njene lastne slabosti. V romanu dr. Zubaka se opisuje povojno politično in gospodarsko življenje; tu nasto pa jo Kreuger, Bosel. Castiglioni. Bat'a, Do-terding, Borach. Zukov in drugi. Trije glnv-ni junaki so predstavitelji Evrope, Amerike in sovjetske Rusije ter kažejo mentaliteto in proanozo svoje ideologije. Iz francoske književnosti. Albert Thibau-det je pripravil knjigo »Les idees politi-ques de la France«: odlomek iz tega spisa ki bo v kratkem izšel, je objavljen v oklo-berskem zvezku >La Nouvelle Revue Fran-Saise«. — Zanimiv spis sta pravkar napovedala Jacaues Riviere in Ramon Fernander: >Moralisme et litterature«. Za priče pri obravnavanju tega važnega in še vedno aktualnega vprašanja sta vzela spise velikih mož raznih časov in narodov. — Začel je izhajati nov velik ilustrovani polmesečnik »Marianne«. ki si je zastavil vabliiv program in obeta poteg prvovrstnih ilustracij romane Duhamela. de Rogerja Martina du Garda. Paula Moranda. prispevke Valerjja, Gidea itd V prvi številki, ki je pravkar izšla, je objavil Mauroisev prispevek »La vie de Voltaire« in Morandovo reportažo o Londonu. _ Andrš Billv je izdal nov roman »Le Ferame maauillče«. — >Pri Nouvell« Revue FranTabor< (hotel Tivoli«, 11.) bo imel drevi ob 20. predavanje s ski-optičnimi slikami o Koroški in koroškem plebiscitu akademik Figar. Člani, koroški rojaki Jn prijatelji društva iskreno vablie-nii n_ JNAD Jadran vljudno vabi na otvoritev plesnih vaj, ki se bodo vršile vsak četrtek v veliki dvorani Trgovskega doma Otvoritev bo v četrtek 13. oktobra ob 8. uri zvečer. — Odbor n_ Opczorllo, še danes ln jutri od 18. do pol 20. ho vpisovanje r beli dvorani Vniona v razne plesne tečaje In ritmično gimnastiko za otroke, odrasle in gospe. TKD Aten a. n— Plesni zavod »Jert>kc«. Kazina, edina (strokovna šola družabnih Plesov v Ljub. Hanl otvorj svoje teča.ie >ln posebne ure v sohoto S. t. m. Informacije ia vpisovanje dnevno v Kazini. monterja mariborske Mestne pKnarene Ivana Petkovškova. Neznani ropar jI je skušal iztrgati ročno torbico, ki je imela v njej med drugim 1100 Din gotovine. Petkovškova se je obupno branila. Ko je ropar uvidel. da zlepa ne pojde, je iz žepa potegnil nož, in zabodel Petkovškovo v levo roko in štirikrat v levo nogo. Ko Je ležala onesveščena na tleh, ji je ropar Iztrgal ročno torbico z denarjem in Izginil v temi. Policija je vršila obširne poizvedbe in je na podlagi teh ugotovila, da je kritične noči po napadu izginil iz Maribora zelo sumljiv moški, ki se je dozdaj stalno potikal po mestu. Policija upa, da je na pravi sledi in da ga bo kmalu lahko prijela. a^- Nlalverzacije na pošti. Na tukajšu}, pošti so pred časom na pisemskem oddelicu odkrili neke nerednosti. Poštna uprava je s sodelovanjem policije uvedla natančne preiskavo, katere rezultat je bil ta, da se bili trije uslužbenci izročeni državnem j tožilstvu. Eden izmed njih je nepoštene manipulacije odkrito priznal, dočim druga dva to zanikata. tL— Zmanjšajte tovorni promet na Aleksandrovi cesti. Z ozirom na gradnjo kanala in carinsko - poštnega poslopja ob Aleksandrovi cesti se iz prometu ;h ozlrov priporoča vsem. da se po možnosti Izogibajo z vozevnim prometom Aleksandrove ceste od Kopitarjeve do Tomši Čehi in Jugosloveni v veiiki meri zahvaliti za svojo svobodo. Predaval bo starosta Mariborske sokolske župe g. prof. dr. Makso Kovačič. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. a_ Izreden glasbeni dogodek se obeta Mariboru. V ponedeljek bosta v Narodnem gledališču nastopila mladibasist opere Milan Rus in virtuoz na goslih Karel Rupel, ki ju bo na klavirju spremljal operni ka-»elnik dr. Danilo švara iz Ljubljane. a— Zima se oglaša. Deževje je v dveh dneh že močno ohladilo ozračje. Včeraj ob 3. zjutraj je termometer kazal samo 11 stopinj Celzija. Ljudje so se na ulicah že pojavili v površnikih in plaščih. V noči na torek je sneg pobelil vrhove Pece in Urške. a— Rojstvo dvojčkov na cesti. Presinoč- njim okrog 22. je prihitel na policijsko stražnico čevljar Stanko Klemen iz Mlinske ulice in povedal, da je našel na stezi Ob izvirkih za Dravo med Studenci in dravsko brvjo na tleh ležečo žensko, zvijajo se v porodnih krčih. Takoj je bil pokM-oan reševalni avtomobil, toda ženska .ie m?d tem že porodila zdrava dvojčka. Vse tri so reševale* prepeljali v bolnico. Porndrrca je železničarjeva žena Mari.a švaganova z Radvanjske ceste v Studencih. Veseli dogodek jo je očivldno prehitel na povratku iz mesta domov. a— Slabost na uHoi. Na Aleksandrovi cesti se Je predsinočnjim okrog 20.30 zgrudil zaradi nenadne slabosti upokojeni železničar Franc Sekolec. stanujoč v Maistrovi ulici 19. Nesnečnež ie bruhnil kri -n so ga pasanti prenesli v bližnjo vežo. Tam mu je nudil prvo pomo^ neki zdravnik, nakar Je bil z reševa1n'Tn avtomobilom prepeljan v javno bolnico. a— Dve nezgodi. Na cesti je padel ?7-letnf tovarniški delavec Franc Golob iz Rošakov fn si nevarno poškodoval desn-j nosro nad gležnjem. Ko je opazoval svojega očeta pri delu, je zašel po neprevidnosti z roko pod ostrino clrkularke 121etni delavčev sin Francek Jelenko iz Studencev. Cirknlarka mu Je težko poškodovala levo roko pod zapestjem. Oba ponesrečenca sta poiskala zdravnfško pomoč v Javni bolnici. a_ Roparskemu napadalcu z Livade na sledu. Preteki! petek okro« 18.30 je b:la na samotni cesti na. livadi blizu banovin-ske stanovanjske hiše napadena 301etna Ji seznaniti z novim} panogami znanosti in že pridobljeno znanje razširiti, poleg tega je pa željan družbe In razvedrila. Naša ideja se je uresničila z ustanovitvijo Društva absolventov državnih trgovskih šol v Ceiiu. katerega ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo 9. t. m. ob 8.30 dopo!-dn« v hotelu »Evropi« in bo združen s Dopoldanskim izletom k restavraciji Stezu Pridite! e— Od doma Je pobegnil v nedeljo 12-letni sin rudniškega uradnika Oldrih A-n-ders, stanujoč na Ljubljanski cesti št. 2-8. Deček je srednje, šibke postave in sveti1'h las. Oblečen je v kratke, zelene, žametaste hlače in svetlo suknjo, obut je v visoke črne čevlje. Pri sebi je imel aktovko s šolskimi knjigami. Izginil je brez sledu. e— V celjski bolnici so ura ril: v ponedeljek 8-leLna rudarjeva hčerka Franja Močnikova iz Trbovelj, v torek 41-letna vi-ničarjeva žena Ana Krumpačeva iz Cerov-ca pri Šmarju, v sredo pa 72-letna dnina-rica Marija Kolarjeva iz Malih Dol pri Višnji vasi. e— Tatovi koles so v zadnjem času pridno na delu. Vsak teden izgine več koles. Tako je neznan tat v torek med 17. in 18. uro ukradel skladiščniku Hinku Friškov-cu iz Vitanja iz neke veže na Kralja Petra cesti 1.500 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Mifa« št. 427.975. e— žrebanje državne loterije bo v nekaj dneh, zato pohitite z nakupom srečk, katere dobite v podružnici »Jutra« v Celju. e—- Mestni kino predvaja danes ob 20.30 izvrstni špionažni zvočni film »Pod lažno zastave«. V glavnih vlogah znana umetnika Gustav Frohlich in Charlotte Susa. Vlomilski obiski Skočifan. 4. oktobra. Nedavno, ko je biil v Škocijanu kvatr-ni sejem, ki je eden največjih na Dolenjskem, sta Peter Božič iz Mačkovca in njegova žena gnala na nrodaj svoio kravo. Njuna bila stoji na obronku gozda na samoti in so bili neznani zločinci gotovo dobro obveščeni, da ni nikogar doma ter so iz nje odnesli vse. kar se je le dalo. B^ži-čeva sta ob obleko in celo ob mast in druga živila. Od oblačil jima ie ostalo samo to, kar ti. imela na sebi. Zločinci so siromašnemu paru napravili veliko škodo Šele včeraj se je ugotovilo, da so najbrž isti predrzni zločinci vlomili tudi v zidanico posestnika Martina Dnlca. ki stoji krtkih 150 korakov od Božičeve hiše. Vlomilci so se spravili nad vino. nrecej so ga odnesli s seboj, drugo pa so izlili do tleh Izlili so tudi jabolčnik, ker jim je bil najbrž prekisel. Tudi posestnik Dulc ima precejšnjo škodo. Oba vloma Rta bila izvršena najbrž ob istem času, ko so bili vsi domačini in okoliški prebivalci na sejmu. Or^pištvo le uvedlo preiskavo in je vlomilcem že na sledu. V okolici se v zadnjem času potika nolno sumljivih ljudi in je nevarno tudi le za kratek ča.s puščati osamljene domačije brez varstva. anro»centrale, ki ga sicer ne morejo vn ovc iti, zakaj se njim zabranjuje obilna uporaba toka za razsvetljavo in za sanitarne naprave? Ali je bolje, da teče voda neizrabljena preko jeza? Po mnenju strokovnjakov zakonski predpisi v sedanji sestavi niso docela izvedljivi, ker zahtevajo izvedbo obsežnih dragih investicij zaradi preureditve vodov in nabavo številnih toikomerov. Stroški za vse te investicije bi bili tako veliki, da jih v sedanjem času industrija ne zmore. Ker ca bi 6e moral potrebni materija!, tako tudi vsi tokomeri, uvoziti iz inozemstva, se pojavlja še druga nepremostljiva zapreka, namreč pomanjkanje deviz. Sedaj iščejo pot. kako se naj zakonski predpisi korigirajo s pravilnikom, ki naj zaikon spretno tolmači. Obstoja i.zves+na možnost, da se s previdno in premišljeno interpretacijo omilijo nekatere škodljive trdote zakonskega besedila. Po informacijah pri finančni direkciji ve* bja sedaj gilede predpisovanja in pobiranja te trošarine nasilednja praksa: Električne centraile ki oddajajo tok za razsvetljavo, ki se meri 6 tokomeri, so dolžne v smislu zakona prijaviti to oddajo toka in položiti trošarino, pobrano od potrošnikov, po 0.70 Din od kilovatne ure. Težava nastane pri prodati toka za električno razsvetljavo v pavšalnih mesečnih zneskih, kjer se običajno porabljeni tok ne meri posebej. Predlagano je bilo da naj pravilnik uvede računanje tro3eri« ne po instaliranih žarnicah, ab pa se nai j izračunajo kil o vat ne ure kot kvociient pavšalne cene in normalne cene toka. ki jo isto električno podjetje računa za dotič .n kategorijo. Dokler pravilnik ne prinese jasne določbe, je izračunan}? trošarine od tega toka neizvedljivo. — če »e prodaja tok za razsvetljavo in za druige svrhe preko dvotarifnih tokomerov, bj bi-lo zaračunanje trošarine za eio in drugo porabo toka sicer izvedljivo. To pa več ne velja za primere, v katerih se tok oddaja indu strijskim in obrtniškim obratom. Samo za primer navajamo, da mora biti oproščen trošarine, enako kakor tok za razsvetljavo trgov in uilic. tudi tok za razsvetljavo tovarniških dvorišč, odprtih skladišč in prostorov za naklada i je in razkladanje indu strijskih in rudarskih podjetij, ker je razsvetljava teh prostorov neobhodno potrebna zaradi varnosti delavstva in pasantov, enako kakor je potrebna razsvetljava ulic. Tudi ho po vsej verjetnosti pravilnik usvojil našo zahtevo, da se kot električni tok, upors.bljen za pogon motorjev in raznih drugih instalacij, smatra tudi tok, uporabljen za raizisvetilijaivo obrtniških in industrijskih ddlavric, industrijskih ali rudar« skih zgradb, naprav in instalacij, pisarn, laboratorijev in drugih obratnih prostorov, za rcikilamne srvrhe. ter za raiz-svetljavo naburelinih stanovanj delavcev in neme-šCrna glava« s sredstvom »Haarglanz« in očali je na razpolago za svetle in temne lase in za tako zvani »extra-blond«. 7 Zagreb. Amsterdam 2309.85 — 2321.21, Berlin 1364 03 — 1373.83. Bruselj 798.02 do 801.96, London 198.30—199.90. Milan 294 40 do 296.80, New-York kabel 574970—5777.96, New-York ček 5727.70—5755.96, Pariz 225-98 do 226.05, Praga 170.12 — 17098, Curih 1108.35-1113.85. Curih. Pariz 20.3250. London 17.917"), New York 518.75, Bruselj 71 0750, Milan 26.6050, Madrid 42.3750, Amsterdam 208 3875, Berlin 123.25. Storkholm 92, Oslo 90.20, Kobenhavn 93. Sofija 3.73. Praga 15.34, Varšava 58.10, Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 183-186. za okt. 181-184, za nov. 181 den, za dec. 181—184. 1% investicijsko 49 den.. 6"'o begluške 32.50—33. 7°,'o B'iir 39 75—40 8V0 Blair 40—44. 7°'o Drž. hi^. banka 46 do 51; bančne vrednote: Narodna banka 3700 do 4000. Beograd. Voina škoda 184. 183 zaklj.. 6v, begluške 34. 33.50 zaklj.. 70/o Drž. hip. banka 48-25 zaki i.. Narodna banka 4000 bi., Priv. agrarna banka 221 zaklj. Dunaj: Ruše 12. Alpina-Mont. 12-60. Blagovna tržišča ŽITO. + Chieago. 5. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 53.125, marc 58, za maj 59; koruza: za dec. 27.50; oves: za marc 15.50. + Wmnipeg. 5. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 49.125, za dec. 51.50, za januar 56.625. + Ljubljanska borza (5. t m.) Tendenca za žito prijazna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska. 76 k<* no 187.50—190. baška. 76 kg po 190—192-50. sremska stara 78 kg 00 192.50—195. baška stara. 79/80 kg po 197.50-200; moka (slov. postaja, plačljivo v 30 dneh): baška »0« po 310—315. banatska »0? po 320—325: koruza 'slov ^post.. plaelj. v 30 dneb): baška stara po 145—147 50. nova. umetno sušena po 110 do 112.50 -i- Novosadska blagovna bor7.a (5. t m ) Tendenca prijazna. Promet 58 vagonov. Pšenica: (nova 76 kg): baška. okol Novi Sad. okol Sombor. srednjebaška. gornjebaška 137 50-140: baška potiska, baška ladia Ti-•*a. ladja Begei 140 — 142.50; gornjeba-natska 132.50 _ 135; banatska. paritela Vršac 130 - 132-50; sremska 137.50 do 140 Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 90-95. Koruza: baška 90—92.50. baška okol. Sombor 91—93. banatska 85—87. sremska 90 do 03 5O. baška nova sušena, oar. Indjija 64—66. baška, nova. sušena, okt.-nov. 68 — 70. Moka: baška m banatska &0< in »0gg< 225 do 235; >2< 207-50—215: >5< 185—195; »6« 15-5 do 165: »7« 135—145; >8« 82-50-86.50. Otrobi; baški in sremski. v jutastih vrečah. 57.50 do 60: banatski. v iutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski, beli, novi, 107.50—112.50. -f Budimpeštanska terminska borza (5-t m.) Tendenca prijazna, promet slab. Pšenica: za okt. 12.90—12.95. za marc 13.95 do 13 96, za maj 14.33—14.35; rž: za marc 9.20—9.22: koruza; za maj 911—9.13. Prodana nevesta na traku zvočnega filma Ljubljana, 5. oktobra. Biser svetovne operne glasbe, prva opera na traku zvočnega filma — veliko presenečenje, ki so ga v ateljejih pripravili za letošnjo sezono. Čehi niso zadovoljni s filmsko metamorfozo večno lepe »Prodano neveste«. Toda film gre dalje po Evropi, povsod sprejet z izrednim zanimanjem. In kako ne bi to bilo še prav posebno v Ljubljani, kjer je »Prodana nevesta« takorekoč ponarodela! V Elitnem kinu Matici, v torek zvečer: premijera, polno vse do zadnjih priklopnih sedežev, med gledalci mnogo takih, ki jih s'cer le bolj poredkem opaziš v bioskepu. Muziki. mnogi ■vneti prijatelji glasbe m gledališča, tudi operni pevci sami. Smetanova glasba, tako domača, kakor narodna pesem, ustvarja prijetno i^zpoloženje — ali dejanje na platnu se takoj po prv^h slikah začenja razvijati povsem drugače, pa zares presenetljivo drugače, kakor v operi. In človek gleda in posluša, se smehlja ob veselih prizorih, se čudi nekaterim režiserjevim domislekom. zlasti znamenitemu duetu Kecala in .Tanka — na konjih! — in ob srečnem koncu presodi, da v zvočnem filmu ne more biti drugače. Tako kakor na opernem odru. pa že celo ne. Film je živahen, dejanje se močno suče okrog cirkusa. Igralci seveda ustrezajo, zlasti prikupen par sta Janko in Marinka, Kecal in župan, cirkuški direktor in njegova boljša polovica. Fotografija je dobra, a o glasbi pritiče sodba glasbeniku. Predstave so razprodane. Vsekakor bo tudi »Prodana nevesta« ostala daljšo vrsto dni ma sporedu kina Matice. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 5. oktobra Številke za označbo kraja pomen Uo t 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo oai-viftio druge najnižjo temperaturo Ljubljana: 7. 763.9, 8.0. 90. ENE1, 10, 26.9, dež; LJubljana: 13. 764.3. 10.0, 80. El, 10, __ _; Maribor: 7. 762.8. 9.0, 80, mirno, 10, 2.0, dež; Zagreb: 7. 763.5. 10.0. 90, WNW2. 10. 1.0. dež: Beozrad: 7. 7618, 10.0, 80. NNW1, 10. 12.0. dež; Saraievo: 7, 762 7. 9 0. 90. SSW4. 10. 21 0. dež; SkoplJ<=>: 7, 759.2. 15 0. 90. mirno. 10, 4 0. dež; Split:' 7. 757.5, 19 0, 60. NE3. 9. 4.0. dež; Kumbor: 7, 755 0, 23.0, 8<\ SE1, 9. —, —; Rab: 7, 759.1, 16 0. 60, NE5, 6, —. _ Najvišja temperatura v LJubljani 12.0. najnižja 8 0. v Mariboru 12.0, 9.0, v 7A-grebu 14.0. 10.0. v Beogradu 23.0. 9 0. v Sarajevu 23 0. 9.0, v Skopljn 27.0, 9 0. v Splitu 28.0 18.0. v Kumboru —, 23 0. na Rabu —, 15.0 Sonce vzhala oh 6.2, zahaja ob 17.37; lnna vzhaja ob 13.12, zahaja ob 20.27. Iz življenja in sveta NafMtrefSa vojna ladja V Duaquerqueju so spustili v morje najnovejšo francosko vojno ladjo, torpednega ro-iilca, ki napravi 42 vozlov na uro. Ta ladja ni samo najhitrejša ladja v francoski mornarici, ampak v obče najhitrejša ladja na svetu Živa In mrtva narava Frefburški mineralog prof. Rinne je imel •enzacionalno predavanje o mejah med žiro in mrtvo naravo. Ugotovil je, da sega kristalni sestav snovi, o katerem so še pred nedavnim menili, da ga je najti le x carstvu nežive gmote, celo v jedra življenja. Organizmi dajejo seveda prednost določeni obliki kristalne sestave, tako zva-Di parakristalni obliki, ker jim je s tem omogočeno, da obdrže sluzasto tekoče stanje svojih sestavin, ki je nanj navezano življenje pri večini svojih funkcij. Celo mišicam in živčni substanci našega telesa moramo pripisovati to parakristalno dbli-ko, v rastlinskem svetu pa sestoje stanič-ne celulozne stene iz kristalov. Tako postajajo meje med živim ln neživim čedalje nedoločnejše in se nam vsiljuje misel, da moramo smatrati celotno naravo od »neživega« kristala do človeka kot neskončno vrsto stcpenj, med katerimi ni nenadnega brezdna med živim in neživim. Narava se izraža pač v neskončnem številu oblik in življenje, ali to, kar imenujemo mi življenje, je samo ena teh oblik. Staranje In smrt Organizmi umirajo iz različnih vzrokov. {•e je vzrrk zunanji, n. pr. bolezen, označujemo smrt za patološko. Njeno nasprotje je naravna ali fiziološka smrt. Znanost se za smrt samo na sebi manj zanima nego za dogajanja in spremembe, ki se kažejo na organizmu pred smrtjo in ki povzročajo smrt. naravno smrt: staranje. Organi se starajo, ker se starajo njih posamezne stanice. Staniče so, kakor znano, specializirane za najrazličnejše naloge. Baš ta diferenciacija pa je vzrok, da zmorejo vršiti svoje delne naloge, a da eo nesposobne za trajno življenje. Stanice se take rekoč obrabljajo in smrt je plačilo ra dovršenost njih posameznega delovanja. Zanimivo ie, da se je posrečilo gojiti sta- nice izven organizma v primernih hrani- vih, ne da bi pokazale najmanjšega znaka staranja. Za stanice starost in smrt torej nista nujna posledica življenja. Stanice, ki prihajajo tu v poštev, seveda niso visoko diferencirane. Ker je življenje osredotočeno vse v stanicah, morajo biti nekatere, ki uidejo smrti. To so nedifereneirane klicne ali spolne stanice, iz katerih nastajajo nova bitja. Tudi enostanična bitja, pri katerih so vse življenjske funkcije, kakor gibanje. prebava, sprejemanje dražljajev itd., združene v eni sami stanici, staranje in smrt nista nujni uredbi, ker nastajajo iz njih nova bitja z nespolno, preprosto delitvijo. Smrt astronomskega raziskovalca Rimske ceste V Heidelbecrgu je preminul v 70. ietu rvoie dobe znani astronom im astrofizik p^of Max Wolf. ravnatelj badenske zvez-darne. Rojen v H&idelbergu, ie osta! zvest svo i r mu domačemu kraju. Na univerzi se je habilitiral 1. 1890. dvajset let pozne ie je postal redni profesor za astrofiziko, pozneje pa je zgradil zvezdamo. ki jo je vodil do svoje smrti. Začetki \Vo1fovega astronomskega delovanja segajo v dobo. ko so stoprav priznali fotografijo kot važen pripomoček pr Ti3 ^sk ovalnem delu v zvezdoznanstvu. \Varenne de la Rue, prvi. ki ie prakt;ono kombiniral kamero s teleskopom, je tiste čase objavil prve primitvme fotografske posnetke meseca. \Volf ie spoznal silno varnost tega poskusa in stopil pogumno na. to pot. Snoznal je. da se človeško oko. ki opazuje nebesne pojave, kmalu utrudi, fotografska p1ošča na nasprotno obdrži vse. k a.t se je vtisnilo nanjo. Povzdigni! je fotografijo do umetnega očesa s trajno veliavnostio ter je začel raziskovati zlasti man ■'■še nlanete m dosegel v tej smeri najpopolnejše uspehe. A^tator za latinščino V zadnjem času je začel monsi^nor Bac-ei, taijnik poglavarja Vatikanskega mesta, razvijati živahnejšo de'avonst za razšiT* jenie latinščine v mednarodnem življenju. Latinščina, pravi Baoci. je ta.ko univerzalna. točna in gibona, da se more v njej razpravi iati o vseh aktualnih vprašanjih, o gosnodarski krizi, razorožitvi, o stavkah rn brezposelnosti — torei o vseh problemih. ki so nerečega značaja za današnje človeštvo Klasična latinščina je sicer mrtev jezik, veli ni en zagovornik, a kljub temu ni izigubila nič na lepoti, v kateri je cvetela pred petnajstimi stoletji. Vprašlvi-to je seveda, če se bo agitatorju ta oživ-! i en ie te*»a mrtvega jezika posrečilo izvo-jevari ziaže^jeno renesanso. Tretji Piccardov vzlet i stratosfero? »Deutsche AJilgemeine Zeituaig« poroča. i:z Brusil ia, da se prof. Piccard pripravlja na tretji vzlet v stratosfero. Cas vzlet* je določen za prve mesece prihodnjega leta v severni Ameriki. Start bo po vsej priliki v bližini Hudsonovega zaliva. Predpasnik ščiti moralo k , S® . % 'k T JgM i ;f * iiiilllfl m m 1 ■ V budimpeštanskem Elizabetnem parku so pokrili dijaki umetnostne akademije kipe s predpasniki iz batista v protest proti na-redbi prosvetnega ministra, da ne smejo pri študiju slikati nagih modelov Literatura kot tržno blago Kdor prelistuje ameriške in angleške liste, je gotevo že opazil pogoste oglase tako zvanih »shools of journalism« zavodov, k: imajo predvsem namen naučiti človeka v kratkem času »pisateljevanja«. Ti zavodi so posledica milijonskih zaslužkov nekaterih srečnikov na literarnem trgu in želje mnogih neuspešnih piscev, da bi tudi toliko zaslužili. »Daily Mail« čita na Angleškem baje šestina prebivalcev, nekateri ameriški ma-gacini imajo deset do dvajset milijonov či-tateljev. Velika »umetnost« je pisati tako, da bodo zadovoljni vsi ti milijoni ljudi. zato pa se prispevki te vrste honori-rajo tudi s tisoč do 2000 dolarjev za 500 do 750 vrst. -omani za maso, ki se izposojajo po knjižnicah, pa donašajo avtorju 10.000 do 20.000 funtov šterlingov. Pri tej »umetnosti« prava umetnost seveda ne pride desti v poštev in nasveti, ki jih delijo šole za pisateljevanje in časnikarjenje, so naiboli daleč od nje. V neki strokovni knjigi se glasijo takšni nasveti n. pr. tako-le: Pisatelj mora pričeti s tem, da si predstavi občinstvo kot idealno povprečnost, in sicer ne toliko kot esebnost, ki si jo moraš pridobiti, temveč kot preizkusni kamen za malo-vrednost svojega dela. Predvsem pa si mora zapomniti, da je tista vrsta čitateljev, ki zahtevajo od pisatelja, da jih mora prisiliti k premišljevanju, manjšina, ki je sploh ni treba upoštevati. V neki drugi publikaciji pravi avtor, da roman, ki hoče imeti uspeh, ne sme biti povest., ki je povezana v celoto, in da ne sme biti napravljen po vzoru kakršnegakoli drugega dela. Snov je brezpomembna, zadostuje spretno pisati o brezpomembni ničnosti; zadostuje, da obravnava najtemnejše in najgrše strani življenja (pri čemer se je ozirati tudi na cenzorja), in sestavljen je lahke iz pestre zmešnjave pode b brez notranje zveze. Kakršnekoli kompozicije ne sme izdajati, logika je odveč. Ne sme pa biti po snovi obrabljen. Dela te vrste so v zadnjih letih v literarnem svetu dosegla najvišje nagrade. Ce je tako, potem ni čudno, da stopa prava umetnost čedalje bolj v ozadje in da se morajo resnični pisatelji odpovedati že v naprej vsakemu zaslužku ali pa se ukloniti druhali ter vstopiti v kakšen zavod za pisateljevanje, da se naučijo uspešnega rokodelstva. »Timescc v novi obleki V ponedeljek so izšle londonske »T:mes« v novi obleki. Sta zna in oceni. Ime tega mladega človeka je bilo Henri de Nogaret, grof Candalsiki. Bil je starejši sin vojvode Eipernonskega, bivšega milostnika Henrika III., ka je znal taiko dobro krmariti svoji ladj;, da se je zdaj prišteval med najbližje zaupnike vladajočega kralja. Henrika IV ... Vendar moramo zaradi resnicoljub ja priznat!, da sin nekdanjega nrilostmika v tem trenutku ni mislil na to, da hi igral veBkaša. Oči-viclno je bil srečanja odkritosrčno vesel. Deška radost mu je žarela v očeh. Ne le, da ni hotel poparti Jehana s prednostjo, ki sta mu jo dajala stan in rod, ampak narobe, videti je bilo, da ga občuduje kot junaka. Jehan je to opazil in premagal nejevoljo, kS ga je bila obšla. »O, gospod grofi« je rdkeJ-z mailce poTogli^vim nasmeškom. »Z*-kau pa ne bi Ml živ? Vraga, menda mi ne želite smrtn?« »Bog ne zadeni, dragi rešiftelj!« je z od3critx>srčno živahnostjo vzkliknil mladi Candale. »Kako bi vam želel smrti, ko ste mi rešili žiivljenje! Verjemite mi, da nisem ničesar pozaibil. A pripovedovali so, da ste mrtvi. Hudo mi je bMo za vas, taiko mi Nogaretove vere.« »To je zame veli/ka čast,« je dejal Jeharn s takim obrazom, da m bilo moči reči, aH se posmehuje ali govori resno. »Vendar dovolaite, da se začudim. Kdo vraga se neki zanima za taikega sir>-maka?« >Kdo?« je vzfkHknil Candale in zaJkrilil z rokami. »Kralj se zanima! KTalj, mioistri, ves dvor... Ves včerajšnji dam so govorili o vas. Ob tej uri ste predmet razgovorov vsega mesta, gospod Jehan Hrabri. Junak dneva ste — in hkratu menda edini, ki o tem nič ne ve!« Kot veilkaš je govori1! grof Camdalskj zelo glasno in staj pred svojim sobesedinikom, kakor da bi mu prepovedoval kreniti dalje. Jehan Hrabri je naglo pogledal okoli sebe. Z mehanično kretnjo si je zategnil pas in položil pest na ročnik svojega meča. Ptrav dobro je slutil, kako so morali govoriti o njem. Ce so se kralj in ministri razgovarjaK zastiran niega, gotovo niso delali tega s prijaznimi nameni. Razumel je, da mu bo, kakor hitro se razve, da je živ, vsa moč kraljevske policije za petami. In ta mladi škorec je v svojem navdušenju sredi uMce na vsa usta kričal njegovo ime! Ganil se sicer ni, niti ni ničesar pripomnil. Ko je pa videl, da zbuja tovariševo vpitje pozornost, ga je rahlo odrinil s poti in jo z malomarnimi korald, obenem pa z budnim očesom ubral dalje po ulici Sv. Honorija. Mladi grof Candalsiki zaradi tega ni odnehal. ZaupTjSvo mu jc segel pod pazduho in jel ves srečen korakati ob njegovi strani. Jehan ni pokazal svoje nejevolje, ampak je kar moči prostodušno vprašal: »Zakaj, kaiko, v kakem zmishi so mi te visoke osebe izkazale čast, da so se razgovariale o meni?« »Da le morete vprašati! Zaradi istorije na Momtmartrskem mo-rišču... Oh, smrti mi božje, to je moralo biti krasno: Kaj bi dal, da sem bil tam! Tudi jaz bi se vam bil pridružil, gospod. Tri sto vragov, to je moral biti pogled: en sam človek, ki se brani zoper več ko sto nasprotnikov... Koliko ste jih prav za prav napravi'1! nezmožnih za boj? To je čudovito!« »To ni moja zasluga. Sreča mi je pomagala.« »Sreča, prazna beseda! In tista razstrelba na koncu? Pravijo, da ste jih pošteno posvarili. In potem ste se spustila v zrak — ;n zdaj stojite pred menoj živi in zdravi, brez najmanjše praske. Ce to ni čudež! In vse to ste naredili sam/i.« »0 ne! Imel sem dobre tovariše.« »Vem, troje jih je bilo... A ti 90 prišli šele nazadnje.« »Vidim, da 9te dobro poučeni. A povejte mi, gospod, ali sodijo tudi na dvoru vsi taiko prizanesljivo kakor vi?« »Do po pravici povem, ne,« je odkritosrčno priznal Candale. »Nekateri vas občudujejo brez pridržka. Drugi so pa kar besni r 1 vas. Posebno huda sta gospod de SuHy in veliki profos. Držite ?e dobro, gospod, zakaj trsti mah, ko zvedo, da ste žirvi, se bodo zagnali na vas kakor psi na jelena.« »To si lahko mislim,« je s porogljivim nasmehom rekel Jehan. »In kaj pravi kralj?« »Uradno pritrjuje tem gospodom. A gospod vojvoda Eperaon-sflci, moj oče, mi je povedal, da je bil ves navdušen in da mu je v štiri oči celo izrazil svoje obžalovanje nad smrtjo takega junaka.« »A!« je rekel Jehan. Sam pri sebi je pa pomislil: Odhod državne ske reprezentance v Atene Odpovedali Jamnicky (Hašk), Manojlo-vič (Concordia), KaIIay B. (Marathon), Miokovič (BSK) in... Kdo pride še v zadnjem trenutku na ▼rs t o?! Zdi se da Skok (ASK Primorje) 7« rad i nastopa službe in Zupančič Neli (Ilirija) zaradi tega, ker mu JLAS še ci preskrbel dopusta! Od prvotno določen iih potujejo: Tu dan. Go lic (Hašk), Kleut. Štefanov i č (Jugoslavija). Spahič (B.SK), Miki 6 (Bačka), Spora, Zupan (Iliiri>a) Slapar, Žorga (ASK Primorje), Buratovič (Conoordia), Feremščak šn Thaller (Marathon. Zagreb. Naknadno »o bili do'o>čeni Kovačič Leo (ASK Primorje). iin Vdovič (Concordia), ki bi bila morala krmne tir« ti število 22 tekmovalcev. Kovačevič (Concordia), ki je zasedel prazno mesto po zaprek ?šu Solnvarzu (Mera' fhon) Novafcovič (BSK). te bo nadome-p^m-rt1 Kalkva B. v skoku v daljavo io »nočeš, moraš«, v zadnjem trenutku ie hit telefon iono določen Krevs (ASK Primorje), ki ie vskočil za Korena (Marathon, Za^ grob), !ci je včeraj odpovedal. Želeli bi vedeti. oziroma pričakujemo pojasnilo JLAS. kdaj je določil Korena v postajo repre zentame«?' Od pnvotnib 20, oziroma 22 atletov, za katero število pkoa ga-Sfci savez, potuie s da i v Atene samo osemnajst aitletov! Ko. a bo savez v Zagrebu uilovil na ulici da kompletira število!? Kdo no«i odgovornost ?a nastop naše tr,ko okrnjene reprezentance v Atenah?! Mve? je imel od 18. sep-tembra, ko jc določil nostavo za Atene, pa do danes, preko štirinajst dni časa na ■na^nokgo, da trr»di vse potrebno zarodi sodelovanja določenih atletov, t. j. da uredi vprašanje doptrstov. i-zoi-tov itd. Za morebitne od povedi bi bil moril vedeti najpozneje en teden pred odhodom! Mesto, da je reševal to vrpr^šan je. na je porabi;! večino časa za to, d^ ie skušal na ta ali drug način: no-tom izbirnih mitingov oziroma v pričakovanju odpovedi atletov izven Zagreba, favorizirati atlete enega, oziroma najvež d v e h zagrebških klubov Saj smo pred kratkim ostro 5Taja.11 določitev Sch\varza za 400 m lese. kateremu ie Beograjčan Stefanovič prekriža!! račune. Na to je bil vrinjen Vidovič. ki sploh ni letos beležil rezultata na maratonskem teku! Nadalje je savez. akornvno je že v ponedeljek z in tra j -Vnel v rokah noročilo o norem rekordu Krevsa na 5 km, še vedno s'natna'1 73 potrebno, da ^T;ne v postavo Korena (M.irathon). kar smo posneli iz vrerajišnjih »Novosti«. Ko pa j- tudi sled« nji odmev edal. se je šele snomnil Krevsa. Ir' te brezdvomno sed; St G^-nmnvšek od SK Mirntona iz Maribora Diri1o si je pribo1"*'! 'am' nnri? in nost«ne zmasovaHče" va lasit po dveh zamor^n-ih ^ma.gah ali treh zma^^b v rvr^e^kih Dni^a drva prejmeta lični d i tvorni. Sta.rt ob 10. dnnol-dne na tenis prostoru H'ri'e pod Ceik'no-vttt "radom. kier je 'tudi cilj in garderoba. I^+o-.i-nno se vrši tudi cross-countrv tek za mla 'še crmičarje no d 18 l^tom na nroci 5 k«n. Tu se smre'pma»o tudi rmMave nov?!b tekmovalcev, ki žele postati klubovi čla- li ni Prijarve za obe tekmovanji sprejema g. Mahikovec Alojzij, kavarna Evropa, do sobote do 18. V nedeljo se prijave ne sprejemajo več. SSK Celje : TSK Slovan. Včeraj je *z-ša v »Jutru« notica nekega B. T., ki pravi, da je dopisnik v poročilu o nedeljski tekmi mod SSK Celjem in TSK Slovanom najborž pozaibil omeniti incidente, ki so se dogajaili med tekmo in po njej. Ugotavljam, da sem v telefonienem poročilu omenil, da se je publika vedla zelo ne« discipliniramo in da je parkrat vdrla na igrišče. G. B. T. mi bo že oprostil, če odločam sam, koliko naj poročam o incidentih med tekmo. O obmetavanju igralcev »Slovana« 6 kamenjem in o grožnji z nožem nisem mogel poročati, ker tega nisem otpaiziil. četudi sem zalo natančno zasledoval ves potek tekme. Res pa je, da eo ljubljanski »druikairji« grozila sodniku. O kalkem regiuila.rr.em gohi petd prečko ne more biti govora, tudi ne, da je sodnik s svojimi odločitvami škodoval moštvu »Slovana«, nego bi bilo prej nasprotno res. Mladina ni bila nabujslkame od »gotovih športnih krogov«, marveč je razburjenje povzročil LNP s 6voij:m sklepom in TSK Slovan s svojim protestom, ki ga je bil vložil proti prvi tekmi. Tu tiči krivda. R. P. SK Retje : SK Hrastnik 2 : 0 (C : 0). V nedeljo je igralo Retje prvenstveno tek" m o s Hrastnikom v Hrastniku. Mošftvo Hraistn-ilka je podcenjevalo Retje. Spočetka: je bi8a igra zanimiva,- h koncu pa deloma surova. Hrastnik je v dobri formi. Zlas velj v času 3:355, drugo Hrešč Stevo v 3:3-55 im pol, tretjo Vetrih Leopold iz Most v 3:3-56. Udeležba je bik velika. S tem so kolesarji pozdravili novoustanovljeno »Kolesarsko im smučarsko društvo ca Brdu«. ASK Primorje. Drevi ob 20. v posebni sobici restavracije ^ »Emona« eeja starešimsikega odbora. Vabljeni tudi načelniki sekcij. Predsednik. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes od 17. dalje trening na igrišču. Vodstvo sekcije poziva vse igralke, zlaisiti pa prvo družino, da se udeležujejo trerrngov poj-noštevSino in da se v svrho aibstinence ne poslužujejo vedno neresnih rztgovoro-v. Proti vsem, ki bi neupravičeno izostajale od treingov. bo vodstvo sekcije moralo uvesti postopanje. Smučarji Ilirije. Sestanek vseh smučarjev, članov smučarske sekcije danes ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa. Važno zaradi nedeljskega tekmovanja. SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 20. vaižtna odborova seja. Vsi in točno! ŽSK Hermes. Kolesarska sekcija namerava po Sklepu odfoorove seje prirediti v tem mesecu zaključno kolesarsko dirko, zato naj se sestanka v klubskih prostorih jutri ob 20. sigurno udeleže Kosirnik. Lo-zar, Sterie, Krivic, Haibicbt, Luikežič, Kopač Dolinar, Sernec, Marinko. Kos, Erlich, Skof, Prx>daip, KasteTic, TomažSn. NSK Sparta. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva v kavarni Vosperniik zaradti nedeljsike pm-enstvene t€:lcm c Smučarski klub Ljubljana bo imel redni občni zboT 12. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emone z običajnim dnevnim redom. Posebnih pismenih vabil ni. Prosimo vse Slanstvo. da se zbora v čim večjem številu udeleža. Iz življenja na deželi Iz Hrastnika h— Sokolska tombola, ki je bila prvotno določenea na 16. t. m. se je morala 'Iz tehtnih vzrokov preložiti na nedelio 23. t. m. — Srečke po 3 Din se že pridno dto-dajajo. Iz Novega mesta n— Francoski krožek v Novem me^tu namerava 10. t. m. otvori ti na slo dn je tečaje: začetniški mladinski tečaj za učence in učenke višjih razredov osnovne šole in za učence vseh razredov meščanske šole, dva do tri tečaje razmih stopenj za gimnazije vseh razredov, eri začetnišiki in en nadaljevalni tečaj za odrasle. Vsak tečaj bo imel na teden po dve uri, ki se bosta določili sporazumno z udeleženci pri vpisu. Ukovrna 22 Din na mesec. Prijave pri gimnazijskem slugi ali pa pri . učitelju francoščine na gimnaziji. Poučevali bodo gg. Du- kr. Kovač in morebiti Kranjec. Ker je zaradi reduciranih učenih ur pouk francoščine na gimnaziji letos zelo okrnjen, je svetovati zlasti gimnazijcem, da se poslužijo tečajev. Vsi starši, ki imajo mladino v gimnaziji, naj bi pristopili k Francoskemu krožku kot člani, ker s svojo članarino pomagajo širiti in izpopolnjevati francoako knjižnico, ki služi v prvi vrsti zopet dijakom. Dogodki za snejo Nove spremembe slovanskih priimkov V poslednjih dneh sta tržaški in reški prefekt podpisala 18 novih dekretov o po-italijančenju slevanskih priimkov. Med drugimi so bili spremenjeni priimki Vitez v Viti, Ziberna v Giberna, škrinjar v Scri-gnari, Vatovec v Vatta itd. Letalska nesreča Blizu Gradeža je zadnji ponedeljek prišlo do letalske nesreče, ki je zahtevala več žrtev. Civilno letalo je moralo na poti iz Benetk proti Trstu na morju tik ob obali zasilno pristati. Pri tem se je zaletelo ob brežino in se prevrnilo. Potnik Reibmayer iz Avstrije in motorist Viezzoli sta se smrtno ponesrečila, potnik Mamolo in prvi pilot Grassi sta bila težje, radiotelegra-fist Petrin im drugi pilot Ferrari pa lažje ranjena. Poplave na Vipavskem Spričo nalivov v poslednjih dneh so Vipava in njeni pritoki tako narasli, da so ponekod prestopili bregove. Voda je preplavila tudi trg Vipavo. Na Glavnem trgu je dosegla višino nad 30 cm. Materialna škoda sicer še ni tečno znana, vendar je precejšnja. Repertoarji Drama Začetek ob 20-četrtek. 6. ob 15.: Vest. Dijaška predstava po znižanih cenah Izven. Petek, 7.: Lopez. Red C. Sobota, 8.: Zločin in kazen. Izven. Znižane cene. Nedelia, 9.: RoksL Izven. Znižan^ Opera Začetek ob 20. ^etrfek. 6.: Hlapec Jernej. Red D. Petek, 7.: zaprto. Sobota, 8.: Mala FloramTe. Gostuje g. Du- baiič iz Zagreba. Znižane cene. Izven. Nedelja, 9-: Fra Diavolo. Izven- Znižano cene Dijaška predstava bo drevi drama »Vest«, ki je imek v lanski sezoni ene-Sa največjih uspehov. Spisal jo je Maurice Rostand, snov je zajeta iz povojnega življenja. Začetek je točno ob 15. uri, konec ob 17. uri. Na predstavo opozarjamo predvsem naše dijaštvo, pa tudi ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti znatno znižanih cen, ki so določene za obisk dijaških predstav. Gospod Dubajič, priljubljeni in Izvrstni komik zagrebškega gledališča gostuje ponovno v Ljubljani v vlogi Šjor Bepa v Tijardovidevi opereti Mak Floramye v soboto, dne 8. t. m. Ljudski simfonični koncerti. Poleg rednih večernih simfoničnih koncertov bo priredila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v letošnji koncertni sezoni nekaj ljudskih simfoničnih koncertov pri zelo nizki vstopnini ob nedeljah dopoldne. Prvi ljudski simfonični koncert, se bo vršil v nedeljo 16. t m. Natančni spored in druge podrobnosti javimo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. četrtek. 6 ob 20.: Zvedave žene. Red A. Petek. 7.: zaprto. Naslednja dramska premijera bo v soboto Golarjeva najnovejša vesela kmečka igra »Dve nevesti«. Delo je polno vedrega humorja ter očituje vse pisateljeve vrline. Reži-ra J. Kovič, nastopijo še Draeutinovičeva, Starčeva, Kraljeva, Zakrajškova in Rasber-ser, F. Kovič, Skrbinšek^ Grom, Furijan, Blaž. Izreden umetniški užitek se obeta v ponedeljek. Zvečer prirede koncert trije priznani umetniki Karlo Rupel, tudi v tujini že priznani virtuoz na gosli, Marijan Rue, najboljši Betettov učenec, sedaj basist ljubljanske opere in kapelnik iste opere dr. Danilo Švara. Spored je pester in obsega med drusrimi Beethovna, Grečaninova, Bacha, Dvo^aka, Rossiniia, Ostema. D. Švaro itd. Teta se ga je smmrnila V Tum Severmu na Rumunskem živi bedni godbenik K«Tel Svkora. Služi ei kruh s sodelovanjem v orkestrih Zadme čase je le težko preživljal svojo družnno, kajti dohodki so se mu skrčili. V tej 6ili, ki je prikipela skoro do vrhunca ?n je že pretila izčrpati vse sile bednega godb eni. ka, je prišla od sorodnikov brzojavka, da je imovita teta zapustila Svkori vse svoje imetje, vredno kakšnih 30 milijonov lejev. Dedščina sestoii iz hiš na Dim a ju. iz gozdnega kompleksa ter iz gradu v Avstriji. flKtilJMl dstCMCd za popravilo vsuKivRiniti ur 8nbdM»D.i»cW//i pnii gohtnojt. ANTON. , KA?FBt lioUjsMjMoSSaH Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. Trboveljski premog suha drva, angleški koks dobavlja na dom Kurivo d.zo.2. Dunajska c. 33 Telef. 34—34 «1 Od Maribora do Djevdjelije 11817 potrjuje daleko preko 13.000 kupcev, da je ZEPHIRPEČ nenadkriljiva v štedljivosti, higijeni, udobnosti, trpežsiosti. Proizvod »Zephir« d. d-, Subotica SAMOPRODAJA: za Ljubljano: Veneeslav Breznik Jp^Hlza Celje: D. Rakusch za Maribor: Pinter & Lenard. Sesalnik proti komarjem Gdč. Germaine Gourdon iz Marseillea je stopila z zanimivo pripravo v vrste izumiteljev. To je navpična cev, ki ima na vrhu jarko žarnico, spodaj pa ventilator, ki vsesava v cev komarje, katere je privabila luč. V cevi jih je lahko umoriti. S poskusom so ugotovili, da je aparat v 4 urah uničil okrog 3,400.000 komarjev, a izumi-teljica hoče njegovo zmogljivost spraviti na milijon v eni uri. Pcsebnih uspehov s; obetajo z novo pripravo na močvirnem ozemlju Camargue v ustju Rodana, kjer je komarjev in malarije toliko, kolikor nikjer drugod v Evropi. si d i o Izvleček iz programov Četrtek 6. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Denar kot merilo za vrednost blaga. — 19-30: Pogovor s poslušalci. —■ 20: Plošče. — 20.30: Kvartet Glasbene Matice. — 22: Leharjeva ura: Pojeta gdč. Maj-dičeva in g. Banovec. — 22-45: Cas, poročila. Petek 7. oktobra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Varstvo živali. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17-30: Salonski kvintet — 18.30: Poglavje iz domače zgodovine. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20.15: Prenos koncerta iz Varšave. — 22.40: Cas, poročila. BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Varšave. — 22: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20.15: Prenos iz Varšave. — PRAGA 19.30: Godba na harmoniko. — 20: Koncert ge. Zdenke Zikove. — 20.30: Icrra. — 22.30: Prenos iz Brna. _ BRNO 19.35: Saksofon. — 20: Koncert iz Prase. — 22.30: Orkester. — VAP.ŠAVA 20.15: Simfoničen koncert — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17: Koncertna ura. — 19.50: Zegnanje na Tirolskem. — 20.40: Orkestralen koncert. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 19.10: Orkester. 20 Veseloigra. — Prenos 3. dejanja opere »Mojstri pevci norimberškk. — Plesna glasba. — K5NIGSBERG 19.15: Orkestralen koncert _ MCHLACKER 20.05: Simfoni čen koncert. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. _ 23.15: Spevoigra. — BUDIMPEŠTA 1915: Orkestralen koncert. — 21: Komorna glasba. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večer lahke glasbe. Večji MLIN v Banatu z železniško in ladijsko postajo, IŠČE za razpečavanje prvovrstnih mlevskih izdelkov. Ponudbe z referencami poslati pod oznako »Banatski mlin« oglasnemu zavodu Schmolka, Novisad. 11900 &}ite&opa (Dctrefcina pere snežno belo, desinficira in varuje perilo. Zastopnike v vseh mestih Jugoslavije SPREJME prodajo ŽILET-REZILC ln 2ILET-APARATOV tvrdka: „SIMES" prva jugoslovenska specijalna tovarna žiletov in žilet-aparatov, Beograd, Kralja Ferdinanda 17. 11798 Zaslužek stalen in zelo dober. {Pomntte, da izvršujem popravila vseh vrst čevljev HITKO, DOBRO IN POCENI.' S&press brzo popravljalnimi Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 Na popravila lahko počakate, ker je delavnica urejena z najmodernejšimi stroji. M. TREBAR. 11832 Cene malim oglasom Ženitve te dopisovanj* nat< beseda Din Z*— ter mtkratna pri-fojbtna ta Ufro ali ta da Janp naslov* Dim 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda D*n J.-n Po Din i-— ta besedo aa zaračunajo nadalje vsa oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kant pa kam«. »Auto-motu*, »Kapital«, »V najem*, »Posesta. »Lokali*, »St» novem)a odda*, jStroji*. »Vrednote*, »Informacije*. mZival i«, »Obrt« te -Les« pod rubrikama »Trgovski potnikie te »Zašlo-tek*, če te s oglasom nudi easluiek, oziroma, če te Ma potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali tluiba. plača xa vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki aa taračunajo po Din L— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Ufro aR ta dajanja naslova Vat ostali oglasi godalnega značaja te računa io po 50 par ta vsako beseao Enkratna prtstojhma ta kitro ali ta dajanje naslova pri oglasih, ti ta taračunajo po 50 par ta vsako besedo, znake Din 3-—■ NafmanfSi znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10,—v ari oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglasa fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih la vpmdati e pismo oheneen a naročilom. Zaslužek. Kdor lasluika, plača ia vsako besedo 50 par; u naulov ali Šifro 3 Din. — Kdor o a d I zaslužek. p« ca v*ako besedo 1 Din, £ft dajani« naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (31 Agenti (inje) Va.š cilj ie dosežen s prev-tetjem senzacijonal-n e g a sezonskega predmeta. Izdaten za.ne5l.jiv za-nrzt-k, trajen za leta. — »Satnrekla.m« Dunajska c. it. 36. 40-04 3 Mlado postrežnico že izurjeno v tem poslu, pridno in pošteno, iščem. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 40367-1 Železokrivca iščem za Sušak. Oglasiti se je v pisarna i»g. Franca Ded »k Ljubljana. iiberto-va ulica 7. 4029U-1 Pouk n Rdio» išč* mesto potnik«, plača za vsak® beeedo 50 (»tr; aa dajanje naslov« ali ta Šifro 3 Dim. — Kd«r »prejema potoik«, plača besedo po 1 Diuj ia dajanje naslona ali ia Wfro pa 6 Din. (5) Potniki! J| orve oglas, oddelek »Jutra«. 40Ž38-4 Za francoščino iščem ire>.truiktwja ali tn-stnvktorico. Naslov v ogl. oddelku >Jwwa<. 40ČM4-4 Francaise eniseitrne 1« framcais M^Hio-de ra/pide. 80 Din par mois Ehi(na'jska cesta la/III. 40357-4 Dipl. učiteljica r«o zmerni ceni poučuj« klavir, nemščino fa fr3.n-coščino. Nas!ov t oglas, oddelkm »Jutra«. 40265-4 Oglasi 6rg. značaj« po 1 Dio beseda; ta Janje naslona aH ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega inačaja pa vsaka besod« 50 p*r; mi dajanje naslova a!i za Šifro pa 3 Din. (81 Za majhen honorar b; vrš-'la nrad.nice popoldne primemo delo. — Ponudbe na oglasni oddeleik »Juitra« pod šifro »Delo«. 402M-2 Otroška vrtnarica 9 perfekt-nim snamjem nemščine io lepimi spričevali, išče službo. Ponudbe p"d šifro »Vrtnarica« na orl. oddelek »Jntira«. 40200-2 Trg. sotn'dnik i-ziirjei! t Špecerijska trgovini, z dicbrimi spričevali, mlad im zdrarv. išče me©to v ifabo-taM brgovimi. — Po-midbe n.a oglai=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazen in poštero«. 40233-2 Za gospodinjo k enemu aH dvema gospo-doma želj pridi samostojna id r« ia to »možna. Po-tmdibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna«. 40034-2 Hlapec pride® im polten. Tajcm konj ter kmečkega dela. išče stui5!bo. Pomidfoe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Hlapec«. 40335-2 Mladenič k j lafok« položi SOOO Pio kavcij«, želi ?!tiižbo sluge alfi kaj ^ličnega. Ponudbe na or^asni oddielelk Jutra pod šifro »Delavem«. 40238-2 Samostojna kuharica t. -reiSletmiim! sipričevalli. že-15 službo v boljSi hiši. — ■V^fflov v oglasnem oddelku »Jutra«. 403412-2 Prodam Oeiam Org. traAaja p* 1 Din beseda; ta da janj« naslova ali ca Šifre 5 Din. — OgUarf socialnega tnačaja »» ka boaeda 50 pa.r^ »a dajanj« naslova ali ta «ifro p« 3 Din. (6) Z 10—15.000 Din ( Dfjakinjo prisboipim kot sodelav«c h kot sostanovaiko s p«r>oI- katerenrakoli podjetju - no o^erbo sprejme nemško najraje k tekstilni, pleni- govoreča d/uznna. .Naslov ni ali kovimski stroki. Po- i v oglasnem oddelku Jutra niidhe prosim r>od značko »15.000« na oglasni odde-lek »Jutra«. 40218-16 Puhasto perje tisto, čohano. kg po 4£ Din. druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čist' pub kg po 250 Din razpo Silja po poštnem povzetje L BrotOTič. Zagreb, [lica 83 22-6 Sadna drevesa Radi izprazniitve drevesnice je naprodaj več tisoč lepih visokiodebelnih itn pritličnih jabld »Ka.pitaJ«. 39770-16 30.000 Din posojila iščem proti viknjižbi na prvo mesto posestva. Ponudbe n« oglaani oddelek •Jutra« pod »Sigurno«. 40197-16 p0šikt Lesena banja poceni na,prodaj Cesta v Rožno dolino 401S3-6 2 otroški postelji železno in leseno prav ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 40215-6 Usnje čevljarske potrebščine. najboljše in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Dunav«. 327 rodelno kredenco in pult, malo rabljeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 402K3S-6 Knjige nemških aivtonjerv, roman«, najnovejše, dobro ohranjene kinpiim. Po-n.udbe pod »Knjige« na oglas, oddelek »Ju.tr a«. 40260-S Kuharico 1 več!etrxi pra,k»o. sred-eT. ^prejm*1 ma:bna. f?r,a doktorska iro^in« na p^oTtdhe na i sr.i s. odlelek ».Jirra« pod Šifro »Vešča m Sista«. 401K3-1 Čevljar, vajenca in pomočnika Vabra. V:č-Glinc« šte-v. 12 40204-1 Urno žeticVo sma-žno in t.»n ki tria natančno popravljat-! ■p,n"ketirane soiHe. iščem za ?-ndni teV»vad«c. sorejime-ir.o v no po- p.i.-l^e r.« oddelek ».T»iitra< ood znaiSko »IV«-Tiidec 200«. 40108-1 ) VsaLka beseč. kakor tudi vajenca (ko) »ii-e.ime fotio^rraf Hugon ribšer v Ljubljani. &v-Petra Pesta 35. 40343-1 Mladega brivskega pomočnika, vajenca in vaienko fFirejimem. Naslon v ogias. oddelku »Jutro«. 40572-1 Gospodična zanesljiva i.n poštena — zmožna samostojnega vod s-tva. išče m-esto v mlekarni, slaščičarni, trafiki ali kaj podobnega. Položi tn d5 lahko kavcijo. Cenjene nonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 309«. 39998-2 Prodajalka išče mesto v trgovini mešanega blaga, ali v trafiki. Genj. ponudbe na po-drii7.Ti.ico »jutra« na Jese-nicaih por »!i5. november«. 40.03-2 Dobra kuharica mefto go°ix)dli,nje pri pr»s,po"iru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja«. 40220-2 Šiviljska pomočnica išč« mesto tu takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40251-2 ___ _M-- Trg. pomočnica vajena špecerij«, manufaik-tn-re im gailamiterilje. išč« zaposlemie. Nastopi la.hlco taikoj. Na«!ov pove oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 40275-2 Mhda vdova išč« v Mariboru službo v trgovini kot blagalničarka aiM prodiaijalka. Naslov v oglawvem oddelku »Jutra« 40345-2 Lepe nagrobne spomenike od 350 Din naprej razprodaja Jos. Oihikif. Ljubl.jn-na, Dunajska cesta št. 69 40276-6 Mlada natakarica ranočrva kaivcii;fl. i&če službo. Gre tudi V* služkinja v bo!:išo hišo. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 40346-2 Iščem «nimo®t-o;m« post^niičarfke kuharice botels>ke so- barice. Na^'ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40355-2 Vse smešno poceni Kuhinjske tehtnice 50 Din, doze za sladikor 40 Din. damastm namizni prtfi 30 Din. konvpletna garnitura Alpaoca jeditoiega priibora 165 Din im drugi grnsipo-dinjski predimeti. Sapita, Dunajsika cesta št«v. 3<5. 40295-6 Kupim let Id racirmo -r«a hišna del a, jsčp sln.fho — samo za čez dom. — Bre? 21. 40289-2 SlužHa aH vnkasBmta želi gospod, ki lahko 10.000 TVn kav«ii«. pon.udlbe na ocrl. odde'nk ».Tuitra« pod šifro »Služba takoj«. 40041-2 rt rt Vsaka beseda 1 Din: La eLajasj« nashrra »H Šifre pa S Din. (9) StJricevni radio »Telefumkem«, velik zvočnik. 8 priklopnim gramofonom z 29 ploščami t-a 6000 Din prodam radi selitve. Aloja MTaik. p "ti,z ion .Spik«. Gozd-Martuljek — Kranjska goca. 4O068-9 Avto, moto Štirisedežen avto odprt, malo rabljem, doHro ohranjem. i majhno ul>o rabo bencin* proda Uran. Ljubljana, Mestni tr? 11. 40296-10 Edjerar Rice Burroogha: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 78. Z dvema pripravnima kosoma lesa, ki ju je našel na razbitini, je kmalu odveslaJ proti obali. Pozno popoldne se ji je toliko približal, da je mogel razločiti obrise dežele, čudna znana se mu je zdela! Kar verjeti ni mogel, da bi ga bila usoda vrgla na prag njegove ljubljene džungle Oglasi trg. mafiaja po 1 Dia beseda; i* dajanj« naslova a!4 ca Šifro S Dim. — Oglasi socialnega taačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« DAslova aji ta Šifro pa 3 Din. (7) Okrogle stopnice železne »Wendelt>reppe« kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Stop nišče«. 40054-7 Voz zapravljivček rabljen, kuipi Knez, Ljub Ijana, Gosiposvetska c. 14. 40228-7 Star cink kupuje v vsaki količini in plača po najvišji dnevni ceni »01ex«, Zagreb, Zvr-niminova uilioa 2. 40199-7 Kupujem stat« moške obleike. čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na diom. A. D-ame, Ljub-ama. Gallusovo nab-ežje št. 29. 40291-7 Peč Lutiz a3i Zephir kitpi Leopold Je-siih v Medvodah. 40288-7 Vrednote ooseda 1 Din. >j» dajanje naslove al; /a S:fro na 5 Din. (351 Sobo in kuhinjo z vsomn pritiklimami oddam v Rožni dotini, ee6ta VI/46. 40230-22 Vs»ka t>es«da 1 Dta: ta dajanje naehm aJf ta fcfj-e p* S Dm. (20) Valjčni mlin in žago na stalni miOčni vodi (200 HP), ob železnici ugodno prodam. Pripravno tudi za vsiako drugo industrijo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Večje podjetje«. _400S5-20 Več hiš stamorvanjakih in obrtnih, v Ljubljani im okolici zelo ugodno naf*roda.j. Sprejmejo se tudi vložne knjižice. Pojasnila daje realitetna pisa.rna Grašek v Ljubljani, Kolodvorska ulica 24. 40250-20 Stanovanja VfsJta t»e»ed> SO dajanje naaivr« a> .. titr* I Dia. Enosob. stanovanje s kuihinjo i.n pritrl,klina,mi oddam takoj v Kosezah štov. 74 — Zgornja S:ška. 40282-31 Lepo stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin iščem s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod z.na>"ko »Re prezentant«. 40112-31'a Stanovanje sobp im kuihinje — Wizu tram.tvaja išče šivilja. Ponudbe na oglasuti oddelek »Jut.ra« pod šifro »Rabim za lo. oktober«. 40203-2l/a Dvosob. stanovanje s pritiklinami iščem za november. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 40270-21/a Dvosob. stanovanje s priitiiMhrami, iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bree otrok«. 40278-®/a Sobe išče Dve hiši ena v Zg. Siškl, 2 sobi, pritilkJime in majhen vrt, za 45.000 Din in ena v Kamtraku s 3 sobama, priti, klimama in 1000 m3 vrla za 45.000 Dim naprodaj. Pojasnila daje »Posest« v Ljubljani. Miklošičeva 4. 40391-20 Elegantno sobo s posebnim vhodiom, išče gospod v bližini banske upraive. Ponudbe s cemo na oglasni oddelek Jutra pod »Elegantna soba«. 40280-23/a Stavbno parcelo 500 m2 veliko, ali majhno hašo na Kosovem polju ali Zg. Siškd, o.zir. ob Celovški cesti kufiim proiti plačilu v gotorrimi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«. 40273-20 Oblačila Lepo sobo s posebnim vhodom, elektriko in 2 posteljama iščem za taik0ij. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dva gosipoda«. 40300-23/a Trg. oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova ali ta Šifro 5 Din Oglasi socialnega tn*-čaja »saka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Sokolski kroj prodam aH zamenjam za pisalni stroj. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Sokolski kroj«. 40194-13 Vsaka bw>eov« oglasni oddelek •Jutra«. 40-114-31 Trisoh. stanovanje j TK»vp v centru mosta. Naslov pove oglasni oddelek »J.ura«. 40290-33 Veliko sobo strneo sepairirano, oprem Ijemo alfi pr«.7,rho oddam ' vili pod Rožnikom. Večna pot, št. 1.4. 40287 23 Sobo 0(premljem« z 1 aH 2 posteljama takoj oddam v Rožmi ulici 19. 40284-28 Ovosob. stafOV3f'e oddam z nonrembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«._40271-91 THsnb. stanovanje v centru mest« odd-im s 1. norembr^om. — Pismene oonudbe na og'*s. oddelek »Jutra« pod »Trisobno _ cemtrum«. 406fi8-31 Mafhno <;tj»novan?e sob« im k.nbim'« oddam t novembrom ma'bnii in ma-jo^vevfmi stranki na Mit''u _ VerstovSkonra ulica 9. 4029« 31 Solnčno sobo t v*30 oskrbo 'ddam dir« ma o«ebam«. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. 40277 33 Sobo g posebnim vhodom, i centru oddam dve ma gospodoma po 1«0 Din — event. t oskrbo. Na «iov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40293-23 tfulu freaeda sa dajanje ta lifre pa 8 Dia. (57) l Dtn; a Psa jazbečarja (braka). 22 mesecev starega proda L. Kovač v Celju, Stritarjeva alica 23. 40eai-37 Vsaka OMi-la l Din, za Jjajanj« naslova al"' za šifro pa 5 Din. (291 Pisalni stroj rabljem, kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Dober stroj«. 40195-29 Šivalni stroj Pfaff pred 6 meseci kupljcm, pod kupno ceno (1000 Din) naprodaj v Gradaški ul. 8. 40286-28 Filatelija Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 DiD. (S9) Jugoslov. znamke kapujeim v vsaki množini med 12. im 3. uro na Vi dovdanski cesti štev. 6 40640-39 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ia dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Reven dijak j« zgubil listnico s 100 Dim im 2 režij, legitimacijama. Pošten najditelj nai vrne vsaj listnico z legitimacijama. Rudi Makovec. Kočevje, Dijaški dom. 40143-38 Moški dežnik j« bil izgubljen Pod Tran čo. Najditelja prosim da ga proti na,gradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 4CKJ64-ŽS Vsaka bosoda 1 Dim. za dajanj« naslova ili za šifro pa 5 Din. (37) - NajnoveSa služinska pa. tetna železna zelo praktična složljira postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpoli-Ijam postom in želeini-com po povzetju,- m Sloji Din 146, spaljni poleni fotelj stane Din 1300 Lic£(»tuht prakličsn letanie • ia »«d«nje. Sla-oe Din 130. po tem imam iist čohaco perje ka Din 48—, čist belo gosje kj Din 130—, čisti puh ke Din 250—, modroci punjeni z volnom Din 750.—. tične mreže u postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—. L. BROZOVIC, ZAGREB ILICA 62. Lepo solnčno stanovanje tri sobe, kopalnica, pritikline, ODDAM takoj v Celju, bližina kolodvora. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »St. 12«. H904 O CVeselje ® in 2iadocoltstco je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgam ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine V J&lender Hjubljana, »Mestni trg <22 Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet NARODNA BANKA otkuplfuje predratni srebrni novac po sledečim cenama: 1. Srebrne dinare Din 13.40 za 1 kom. od 5 Din Din 5.— za 1 komu od 2 Din Din 2.50 za 1 kom. od 1 Din Din 1.25 za 1 kom. od —.50 Din Po ovim cenama otknpljuje i ostali predratni srebrni novac iskovan po pro-pisima latinske konvencije (Fr. franke, it lire, rum. le je, bug. leve, grčke drahme. 2. Srebrne austro-ugarsbe krtine Din 13.— za 1 kom. od 5.— krona, Din 5.— za 1 kom. od 2.— k runa Din 2.50 za 1 kom. od 1.— kruna Po ovim cenama otkupljuje i crebrne perpere. 3. Srebrne austro-ngarske forinte Din 6.60 za 1 komad. 4. Srebrne talire Marije Terezije Din 14.— za 1 komad. 5. Srebrne ruske rublje (iskovane pre i posle 1886. god.) Din 10.70 za 1 kom od 1 rublje 5.40 za 1 kom. od 0.50 rublje 6. Srebrne nemačke marke Din 14.50 za 1 kom. od 5.— maraka Din 8.70 za 1 kom. od 3.— marke Din 5.80 za 1 kom. od 2.— marke Din 2.90 za 1 kom- od 1.— marke Din 1.50 za 1 kom. od 0.50 marke 337-H VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan za 10.A00 dinariev! Objava! Krijumčarenje in potajno trgovanje mo-nopolskim predmetima uzeli su toliko maha da osetno štete državne prihode. Ovome zlu krivi so na prvom mestu ne-savezni sadioci duvana koji otkupnim komisijama ne preda ju po zakonu celu berbu duvana nego veliki deo prikrivaju i proda-vaju krijumčarima, koji ga on da proturaju po celoj državi medju nesavesne gradjane. Osim toga krijumčari se, pretprodaje i tro-ši inostrani duvan, cigarpapir, užigači, upaljači, kremenje i ostali monopolski predmeti. Da se ovom, po državne Interese veorea Stetnom radu na put stane, Uprava državnih monopola če od sada bez ikakvog obzira u svakom slučaju pri moriji vati svu strogost zakona da se zaštite i državni prihodi i interesi svih saveznih gradjana pa skreča p>ažnju svima na težke zakonske posledice, a naročito poziva: a) sadioce duvana, da otkupnim komisijama predaju celokupnu berbu duvana. Ko protivno uradi, ne samo, da če biti najoštri-je kažnjen nego če Uprava monopola, pri-menjujuči bez izuzetka zakon, zabramti sadnju duvana u kraju (selu, opštini i srezu) za koji se utvrdi da znatniji broj sadilaca ne predaje celu berbu duvana. Tako če zbog protiv zakonitoga rada nesavesnih pojedi-naca trpeti veliku štetu i ispravni sadioci, pa im je dužnost, da i u svom interesu pred-uzmu sve, kako bi se na put stalo nezako-nitom radu nesavesnih sadilaca. b) sve gradjane, da ne kupu ju i ne troše krijumčarske monopolisane predmete i da svako lice koje im nudi na prodaju ove predmete ili za koga saznaju da se bavi kri-jumčarenjem, odmah prijavi najbližoj dr-žavnoj ili opštinskoj vlasti. Dužnost je sva-koga gradjanina da brani i čuva drža\me interese jer su interesi celine i interesi po-jedinaca. v) Sve opštinske, samoupravne i državne organe da vrše svoju zakonsku dužnost i svako zapaženo krijumčarenje monopolisa-nih predmeta odmah dostavljaju nadležnim vlastima. Iz kancelarije Samostalne uprave državnih monopola MBr. 16568 od 24. septembra 1932. ^odine. H903 •ne luungic ... __•_--_ Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Franc Jezertek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi 9 Ljubljani.