List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije
u
Mladinci jeseniške občine so prevzeli štafeto mladosti na Vršiču. Po vsej občini so jo pozdravljali učenci in drugi občani. Živahno je bilo tudi na Jesenicah, štafeto so pričakali pred Titovim domom, kjer so ji skupno s pihalnim orkestrom jeseniških železarjev pod vodstvom kapelnika Ivana Knifica zapeli tudi združeni pevski zbori jeseniških osnovnih šol. (Foto in besedilo: B. Blenkuš)
i
v Na univerzi podpiramo stališ-Ca> ki uveljavljajo znanje in znanost kot izhodišče našega razvoja, le dejala na VIII. kongresu ZK do ve ni je Aleksandra Kornhau-Ser, predsednica skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, hkrati pa izredno kritično opozo-rda na slabosti, ki jih je treba čim-ktej odpraviti. Mednje sodi zapr-,ost, lastniška miselnost, pa naj se Pojavi kjerkoli. To je elitizem, po -aterem je treba odločno udariti, mhče, niti posameznik niti skupina si ne more prilaščati pravice '(ovoriti v imenu znanosti, posa-^Znik in skupina se morata uve-‘lavljati z uresničenim raziskovalnim delom, ne pa s položajem z obljubami o takem delu. To Pa je mogoče uresničiti samo s Prehodom na dohodkovne odnose. Marsikje še ohranjajo prikrite Proračunske odnose, posebno v °rganizacijah združenega dela v lj°braževanju in raziskovanju; to ie Veba preganjati, da ne bi eni živeli na račun drugih. Ni se moteče pogovarjati, ali bomo uve-lavili dohodkovne odnose ali ne, ^govorimo se lahko te za dokaj kratek rok, da jih vzpostavimo, .ohodkovnih odnosov v visoko-s°lskih, pa ne samo teh, temveč v Vseh izobraževalnih in raziskovalnih organizacijah ne bo moteče uveljaviti na prikritih mezdah odnosih. Kakorkoli je res, da Se marsikateremu raziskovalcu in visokošolskemu delavcu toži po Proračunu, po katerem je dobival 'lenar po svojem delovnem mestu "e slede na opravljeno delo, je res ,udi to, da skušajo mnogi upo-J 'tbniki ohraniti mezdne odnose, v katerih raziskovalce in učitelje Ujemajo kot svojo delovno silo,
Raziskovanje — del združenega dela
nekakšno strokovno službo. Opraviti imamo torej s primitivizmom, ki se mu ni mogoče izogniti, treba se je z njim soočiti. Ne moremo dopustiti, da bi vzpostavljali neenakopraven položaj; ta primitivizem vse prepogosto oblači obleko gospodarskih in družbenih interesov, sam se imenuje združeno delo, ne da bi le-tega resnično razumel. Temu se upiramo zelo odločno, je naglasila dr. Aleksandra Kornhauser-jeva. Delavski razred bo nastopal kot kolektivni intelektualec le-tedaj, če bodo raziskave vključevale celoten sklop od temeljnih, prek uporabnih raziskav do prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso ter vzgojo kadra za te potrebe.
Pri sedanjih naporih pa se pojavljajo tri hude ovire. Prva je kratkovidnost pri načrtovanju takih raziskav, kajti za temeljne družboslovne, kulturnozgodovinske in naravoslovne raziskave doslej skoraj ni bilo posluha. To vnaša duhovno ozkost, spodkopava dolgoročnost razvojnih možnosti in tudi dohodek prinaša le kratek čas. Temeljnih raziskav ne bi smeli zanemarjati. Druga ovira je usmeritev pretežno na uvoz tujega znanja. V takih razmerah je zelo težko usmerjati mlade ljudi v tiste poklice, ki so namenjeni za neposredno proizvodnjo in na raziskovalnem področju v razvoj proizvodnih postopkov, v izrabo domačih surovin. Takšno prakso je treba obsoditi, ker v bistvu rahlja našo gospodarsko in s tem tudi družbeno neodvisnost. Uvoz tuje licence bi bil opravičen le takrat, če bi hkrati z njim predlagali in sprejeli pro-
\ram svojih raziskav, ki vzamejo ivoženo znanje le kot eno izmed zhodišč za hitrejši razvoj domače istvarjalnosti.
Med najhujše ovire pa lahko tejemo pomanjkanje raziskoval-tih kadrov. Če hočemo izpeljati ■elotno projektno organizacijo, lotrebujemo usposobljene kadre > vsaki organizaciji združenega lela, da bi skrbeli za razvoj. Obe-lem bi tudi visokošolske organi-\acije morale načrtno vključevati ladre v projekte in študij ob delu. Visokošolske organizacije so že narsikaj naredile za študij ob lelu, vendar velika večina še ni loumela, kako pomembno je to. arogrami nenehnega strokov-lega izpopolnjevanja morajo biti •nakopravni del izobraževalnih ir agrumov šol vseh stopenj. Štu-lij ob delu je še vedno pastorek, 'ečkrat zanemarjen, neenakopravno zasnovan in izvajan. Večje priznanje bi morali dati ti-tim redkim dosedanjim napo-om na tem področju, obenem pa :ačeti širšo družbeno akcijo, da bi til to načrtni sistem, ki se mu nihče ne bi mogel izmikati.
Odločno je treba odpreti vse prganiz.acije združenega dela iporabnikov, kajti pri večini so še samozadovoljni, ne mislijo na svoj razvoj in nimajo nikogar, ki bi skrbel za prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in družbeno prakso. Tudi taki posamezniki in tehnokratske skupine so, 'n ni jih malo, ki oblastniško zaslišujejo svoje delavce, kdo jim je sploh dovolil študirati ob delu. Take pojave bi bilo treba odločno obsoditi. Zadnje čase se je tudi oreveč razpasla miselnost, je menila dr. Kornhauserjeva, da pre-
verjeno znanje sploh ni potrebno, saj si ga tako rekoč lahko kar medsebojno priznavamo v kolektivu. Povedati je treba, da je to ne le zmota, temveč špekulacija. Jasno je treba reči, da so poti za pridobitev znanja lahko zelo različne, najsi bo z izrednim šolanjem, študijem ob delu, samoizo-braževanjem, vse pa morajo biti enakopravne. To ne more vplivati na kakovost pridobljenega znanja, toda znanja ne moremo priznavati po načelu: »Jaz tebi, ti meni«. Biti mora objektivno preverjeno po širših družbenih merilih, kajti že v uvodnem referatu je bilo povedano, da je znanje pogoj za napredek. Seveda, to pomeni resnično znanje, ne pa njegovo farso.
Resolucija VIII. kongresa kaže, da so delegati ostro zapazili dobre in pomanjkljive strani našega raziskovanja. V razpravi so zahtevali, da je treba prerasti tradicionalno delitev raziskovalnega dela na razvojne, uporabne in temeljne raziskave ter uveljaviti združevanje dela in sredstev raziskovalcev in uporabnikov za raziskovalne projekte, ki bodo upoštevali družbenoekonomsko vlogo in namen raziskovalnega dela v skladu s prioritetnimi smotri družbenega razvoja; pri tem bo treba skrbeti za vzgojo raziskovalnih kadrov ter nenehno prehajanje med raziskovalno dejavnostjo ter družbeno in gospodarsko prakso. Raziskovanje je sestavina združenega dela, neločljiv dejavnik napredka, zato ga je treba enakovredno samoupravno obravnavati in odgovorno odpravljati slabosti, da bi boljše delali in živeli.
Geza Čahuk
Drugačna organiziranost za boljše delo
Republiški svet Zveza sindikatov Slovenije je na seji letošnjega 25. aprila sprejel Izhodišča za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije in jih dal v javno razpravo. Izhodišča temeljijo na družbeni vlogi sindikata, ki je opredeljena z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi zakoni. Namen javne razprave je, da sindikalne organizacije v pripravah na svoj kongres temeljito preverijo in ugotovijo, kako so usposobljene za opravljanje svojih številnih in zahtevnih nalog, zlasti glede krepitve družbenoekonomskega položaja delavcev.
Stopnja družbenega razvoja, ki smo jo dosegli v naši samoupravni organiziranosti, zahteva spreminjanje in dopolnjevanje metod dela v sindikatih in morda še nekatere organizacijske spremembe, da bomo lahko v prihodnje še bolj učinkoviti. Res je, da je uspešno delo vedno bolj odvisno od dejavnosti sindikalnih delavcev kakor od organizacijskih oblik.
Tako kot v dosedanjem delu sindikatov bo tudi v prihodnje osnovna organizacija sindikata temelj sindikalne organiziranosti in družbenopolitične dejavnosti, še bolj kot doslej pa se mora uveljaviti kot politična organizacija svojih članov. V osnovni organizaciji sindikata uresničujejo delavci svoj ustavni položaj v združenem delu. Zato delovanje osnovnih organizacij ne more in ne sme biti nekaj, kar je opravljeno mimogrede, temveč dejavno in temeljito družbenopolitično delo z veliko družbenopolitične odgovornosti. Tudi v vzgojnoizobraževalni dejavnosti bodo morale osnovne organizacije sindikata prevzemati odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. To pa zahteva bistveno drugačno dejavnost, kot je bila nekdanja, kostno rešitve naših problemov in težav iskali le v zunanjih dejavnikih.
Gradivo poudarja, da je sindikat enotna in samostojna družbenopolitična organizacija delavskega razreda. Zato opredeljuje vsako osnovno organizacijo sindikata kot organizacijo zveze sindikatov in ne kot organizacijo tega ali onega strokovnega sindikata. Tako izhodišče omogoča tudi predvideno delovanje zveze sindikatov v kraju bivanja, to je v krajevni skupnosti. Ugotoviti bo treba, v kakšnih oblikah delovanja bodo delavci lahko enakopravno z drugimi občani opredeljevali skupne interese in se dogovarjali o združevanju sredstev za njihovo uresničitev. Za vzgojnoizobraževalno dejavnost, zlasti za predšolsko vzgojo in osnovne šole bi bilo koristno poiskati ustrezne oblike povezave med sindikalnimi organizacijami na območju krajevne skupnosti. Tako bi rešili marsikatero vprašanje družbenega standarda v krajevni skupnosti.
Izhodišča predvidevajo, da bodo delavci lahko prek svojih osnovnih organizacij usklajevali in uresničevali svoje posebne interese, povezani v strokovnem sindikatu. V strokovnem sindikatu se ne bi smela ponavljati celotna sindikalna dejavnost, temveč bi reševali le nekatera vprašanja, kot so: delitev osebnih dohodkov, pogoji za pridobivanje dohodka, uspešnosti gospodarjenja, razvoj posameznih dejavnosti, posebni pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela ipd. Tudi o povezavi osnovnih organizacij sindikata v strokovni sindikat moramo do dobro razmisliti. Ugotoviti moramo, kako bomo lahko najbolj uspešno uveljavljali svoje posebne interese v občinski zvezi sindikatov. O tem vprašanju bi se morali pogovarjati tudi v občini in skupaj ugotoviti način dela. Gre za take organizacijske oblike, ki bodo omogočale enakopravno reševanje problemov na vzgojnoizobraževalnem področju kot v kateremkoli drugem delu združenega dela. Ne smemo dovoliti, da bi že v sindikatih problematiko vzgojnoizobraževalne dejavnosti postavljali na stranski tir in dajali prednost le tistim delovnim organizacijam ali dejavnostim, ki proizvajajo in z novo vrednostjo ustvarjajo dohodek, problematiko vzgojnoizobraževalnih delovnih organizacij pa odrivali kot odvečno breme.
V občinah, kjer bodo imele osnovne organizacije sindikata v vzgojnoizobraževalni dejavnosti svojo konferenco v delovni organizaciji, bosta organiziranost in delovanje nekoliko drugačna kot v občinah, kjer tega ne bodo imeli. V največ primerih se bodo posebni interesi delavcev kake dejavnosti v občini reševali verjetno v občinskem odboru sindikata. V občinah, kjer se zaradi majhnega števila osnovnih organizacij ne bodo odločili za odbor sindikata, ne bi bilo odveč razmisliti o konferenci osnovnih organizacij, čeprav te kot temeljne organizacije niso povezane v delovno organizacijo. Predlogi, ki se bodo izoblikovali v razpravi, naj bi pripomogli k učinkovitemu delu sindikata, tako da bo lahko izpolnjeval naloge, začrtane v ustavi in potrebne pri dograjevanju našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema, v vzgojnoizobraževalni dejavnosti pa si prizadeval tudi za uspešno uresničevanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev te dejavnosti v združenem delu.
Kar zadeva organiziranost sindikatov v republiki je v predlogu zapisano, da se delavci v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, znanosti in kulturi povežejo v poseben sindikat. Čeprav dejavnost celotnega dela sindikata ne more biti odvisna od organiziranosti v republiki, bo vendarle treba temeljito razmisliti o metodi dela republiškega odbora. V zadnjih letih je družbeni razvoj zlasti v teh dejavnostih, izoblikoval različne načine reševanja posameznih temeljnih problemov, posebno vprašanj, ki naj bi jih reševali v strokovnem sindikatu. Prav to pa nam narekuje metode in oblike dela. Če bo v javni razpravi potrjen, ali sprejet predlog, ki ga vsebujejo Izhodišča, potem ne bo odveč sočasno pomisliti na ustanovitev republiških konferenc za nekatere dejavnosti. Poleg mnogih skupnih, lahko bi rekli identičnih problemov vseh dejavnosti v predlaganem republiškem odboru imajo posamezne dejavnosti vendarle svoje posebnosti —probleme, ki jih bodo lahko uspešno reševale le, če bodo objektivne možnosti za to v sindikalni organiziranosti.
Nskatere pripombe k dokumentu Temelji politično organizacijske graditve zveze sindikatov
Kako povezati dmžbene dejavnosti
V javni razpravi je dokument Temelji politično-organizacijske graditve zveze sindikatov, ki naj bi bil izhodišče za novo organizacijo sindikata in zveze sindikatov ter izdelavo novega statuta te organizacije. Namen nove organiziranosti je predvsem usposabljati sindikat za opravljanje povečanih družbenih in političnih nalog v skladu z nastalimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi spremembami. V zadnjih štirih letih je bilo v razvoju naše družbe veliko sprememb, ki se morajo zrcaliti tudi v delovanju sindikata — družbenopolitične organizacije delavskega razreda in pomembnega subjekta samoupravnega socialističnega sistema. Spomnimo samo na dve izmed teh: ustavo SFRJ in zakon o združenem delu — najpomembnejši politični in- zakonodajni dokument po ustavi v zadnjih desetletjih.
Nova stopnja socialističnih samoupravnih odnosov, uzakonjena s tema dokumentoma, se že oblikuje v praksi. Gre predvsem za delegatski sistem družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti, za nove odnose, v katerih so delavci v združenem delu zagospodarili s skupno reprodukcijo in ustvarjenim dohodkom, o svobodni menjavi dela in
večji povezanosti dela v družbenih dejavnostih in materialni proizvodnji, o pluralizmu interesov, ki nastajajo v posameznih odsekih in plasteh družbe ter se usklajujejo in rešujejo z demokratično prakso dogovarjanja in sporazumevanja itn. V vseh teh procesih dobiva sindikat vedno večjo vlogo. V ustavi je naštetih 18 neposrednih nalog sindikata, v zakonu o združenem delu pa so njegove pravice in obveznosti navedene v 55 členih.
Po novem dokumentu je organizacija sindikata zelo prožna, republiške in pokrajinske organizacije pa so povsem samostojne, in se glede na svoje potrebe in posebnosti lahko po svoje organizirajo. Organizirati se je mogoče po dveh načelih: po terito-. rialnem načelu, ki poteka od občine, mesta in območja do republike in zveze ter gre vzporedno z organiziranostjo družbenopolitičnega sistema ter po proizvodnem načelu, ki izhaja iz gospodarskih celot in združuje proizvodnjo, končno proizvodnjo, promet, znanost in izobraževanje.
Je pa tudi tretje načelo akcijskega povezovanja delavcev več različnih dejavnosti glede na podobna ali skupna vprašanja, kot na primer, povezovanje delavcev
Več zanimanja
Komisije za posamezne dejavnosti pri predsedstvu mariborske univerzitetne konference zveze socialistične mladine so izdelale za naslednje obdobje dokaj bogate delovne programe. Kljub temu da so programi pestri, lahko najdemo v njih tudi precej slabosti, vsaj kar zadeva sodelovanje širokega kroga študentov v posameznih akcijah. Komisija za kulturo je zaradi nekaterih kadrovskih težav začela delati sorazmerno pozno. V naslednjih mesecih bodo posvetili največ pozornosti organiziranju posameznih akcij ob letošnjih aprilsko-majskih študentskih prireditvah. Eno izmed temeljnih vodil kulturne komisije pa je še naprej želja, da bi k sodelovanju pritegnili večji krog kulturnih ustvarjalcev iz študentskih vrst. Več stikov bodo navezali tudi z drugimi jugoslovanskimi univerzami in na skupnih akcijah predstavili kulturno ustvarjalnost jugoslovanskih študentov. Prvi takšen poskus predstavlja že prvo srečanje eksperimentalnih študentskih amaterskih gledališč, ki bo v Mariboru. Tesneje kot doslej pa bo kulturna komisija morala sodelovati tudi s kul-turno-umetniškim društvom študent. S skupnimi nastopi in prizadevanji bi lahko organizirali še bolj kakovostne kulturne prireditve, ki si jih študentje prav gotovo samo želijo. Sicer pa moramo zapisati, da komisija za kulturo pri predsedstvu mariborske univerzitetne konference ZSMS tesno sodeluje s pripad-
niki JLA stike pa navezujejo tudi s tujimi študenti in rojaki v zamejstvu.
Pestra je tudi paleta dejavnosti komisije za idejnopolitično delo. V svoj program so vpisali več akcij, kot so različni seminarji in druge akcije s področja marksističnega izobraževanja ih idejnopolitičnega usposabljanja študentov. To pa seveda ne pomeni, da so lahko na univerzitetni konferenci Zveze socialistične mladine v Mariboru zadovoljni z idejnopolitičnim izobraževanjem in usposabljanjem. Akcije s tega delovnega področja bo treba še bolj približati osnovnim mladinskim organizacijam in vsakemu posamezniku.
, Letošnjega marca so ustanovili tudi komisijo za mladinske delovne akcije. Že januarja so na univerzi začeli evidentirati mlade za prostovoljno delo. Seveda pa se je komisija za mladinske delovne akcije pri svojem delu srečevala s številnimi problemi in težavami. Poseben problem je tudi v prizadevanjih po organiziranju podobnih komisij pri posameznih osnovnih organizacijah. Evidentiranje študentov za akcije sicer poteka, vendar pa je odziv skorajda porazen. Izjema je le TOZD predmetni pouk na pedagoški akademiji.
Pri univerzitetni konferenci ZSMS Maribor deluje tudi radioklub Študent. V klubu je zdaj 15 članov. Vsako leto organizirajo tečaje za radioamaterje in druge manjše akcije.
M. TOŠ
iste dejavnosti, ki delajo na različnih področjih (na primer usmerjeno izobraževanje gradbeništva, kmetijstva, tekstila ipd.).
Dokument tudi opozarja, da je potrebno sočasno in enotno delovanje sindikatov in zveze sindikatov, da bi odpravili dvojnost in neučinkovitost dela, in skuša razdeliti delo med posamezne sindikalne organe v občini, republiki in zvezi. Glavno sporočilo dokumenta je: okrepiti je treba osnovno organizacijo in občinski svet sindikata. Hkrati s tem je treba zmanjševati število poklicnih delavcev v zvezi glede na to, da se tam opravljajo povečini usklajevalne naloge sindikata, zmanjšano pa je število izvirnih in samostojnih nalog. Dokument zagovarja krepitev vloge zveze sindikatov kot enotne organizacije delavskega razreda, predlaga pa 15 strokovnih sindikatov kot oblik organiziranja in delovanja zveze sindikatov. Za področje družbenih dejavnosti so predlagani trije sindikati, in sicer: sindikat delavcev izobraževanja, kulture in znanosti, sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva ter sindikat delavcev državne uprave, finančnih organizacij in civilnih oseb, zaposlenih v JLA.
Vse to so dobre lastnosti tega dokumenta, o katerih ni potreben poseben komentar.
V tem sestavku pa nameravamo pregledati dokument tudi kritično ter opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, nedoločnosti in kompromisne rešitve.
Prvič: Z vidika naše demokratične prakse ni sprejemljivo, da je tako pomemben dokument v javni razpravi samo mesec dni. V strokovnih in političnih krogih se je »porajal« zelo dolgo, člani pa ne bodo mogli povedati svojega mnenja o prihodnji sindikalni organiziranosti. Vse se bo končalo v organih sindikata.
Drugič: Naslov dokumenta: Temelji za politično-organizacij-sko graditev zveze sindikatov je premalo določen, ker je v besedilu govor tako o zvezi sindikatov kot o posameznih sindikatih. Nehote se vprašamo: ali so strokovni sindikati ali jih ni?
Tretjič: Dokument govori o zvezi sindikatov kot o prostovoljni organizaciji. Najbrž gre za prostovoljnost včlanjenosti v organizacijo, ne pa za prostovoljnost same organizacije, ki je po ustavi SFRJ sestavni del samoupravnega socialističnega sistema.
Četrtič: Če so strokovni sindikati, teh pa dokument ne zanika, potem se delavci organizirajo v sindikate in zvezo sindikatov. Imamo torej osnovno organizacijo sindikatov in zvezo sindikatov.
Petič: Delovanja strokovnih sindikatov ni mogoče skrčiti samo na štiri področja, ki so našteta v dokumentu. Toda tudi ta štiri področja dokazujejo, da imajo strokovni sindikati pomembno družbeno, politično in samoupravno vlogo, zato njihovega področja dela ni mogoče omejiti zgolj na način delovanja zveze sindikatov. Problematika pridobivanja in delitve dohodka ter sporazumevanja na tem področju, samoupravno organiziranje združenega dela in delovne razmere delavcev so temeljne zahteve razvoja samoupravnih odnosov.
Menimo, da se v strokovnih sindikatih najbolje in najbolj demokratično opredeljujejo posebni interesi. Tu se tudi usklajujejo s skupnimi interesi. Zato sindikati sodelujejo pri utrjevanju politike zveze sindikatov in so odgovorni za njeno izvajanje. Nihče drugi nima pravice in ne more opravljati tega v imenu članstva.
Graditev samoupravnih odnosov, samoupravno načrtovanje, usklajevanje pogojev za pridobivanje dohodka in drugo — vse to so naloge, s katerimi se morajo ukvarjati strokovni sindikati.
Ugotavljanje kazalnika o poslovanju organizacij, obravnava izkušenj pri iskanju meril za vrednotenje dela in delovnih dosežkov, usposabljanje delegatov in delegacij za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti ter samoupravne organe so stalne in zelo pomembne naloge strokovnih sindikatov na različnih ravneh. To so le nekatera vprašanja, ki govore o upravičenosti in potrebi delovanja strokovnih sindikatov. Takih vprašanj pa je še veliko več.
Šestič: V dokumentu to ni določno povedano, v poglavju Organi sindikata v zvezi pa je nakazano, da bosta v zvezi dve vrsti odborov — koordinacijski in tisti, ki bodo imeli izvršilne naloge. Vsi trije sindikati v sedanjih družbenih dejavnostih se razvrščajo v koordinacijske odbore, ki so po načinu obravnave, konstituiranju, obsegu opravil in številu zaposlenih zvezni odbori druge vrste. Ni sporno, da imajo vsi zvezni odbori predvsem usklajevalne naloge, ki izhajajo predvsem iz naše družbenopolitične ureditve. Prav tako tudi nista sporni težnja po zmanjšanju števila stalno zaposlenih in potreba po močnejšem usklajevanju sindikalnih organov ter političnem in akcijskem delovanju. To je mogoče razumeti tako, da imajo nekateri strokovni sindikati več dela in težje naloge kot drugi. Sporno pa je, kako se opredeljuje vrsta nekaterih zveznih odborov — brez mnenja članstva in brez potrebne utemeljitve in tudi to, da se porajajo splošne opredelitve prej, preden je mogoče slišati nasprotne utemeljitve. Vse to kaže, da družbene dejavnosti v zveznem sindikatu niso bile enakovredno obravnavane in da so bile pastorek.
VAŠKO RAIČEVIČ
Pred praznovanjem v Celju
r
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska €U, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni preda! 355-VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona c obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
Celjani v teh dneh praznujejo tridesetletnico pedagoškega šolstva v Celju. Na pedagoškem centru so sklenili, da bodo to pokazali predvsem z dobrimi vzgoj-noizobraževalnimi dosežki in zlasti še razvili dejavnosti prostega časa, ki so posebnega pomena za razvoj sodobne pedagoške osebnosti. Prav s tem delom bodo pokazali, da je to potrebno za vsestranski razvoj osebnosti, obenem pa omogoča žive stike z okoljem ne samo v Celju, temveč po širši pokrajini. Lutkovna skupina obišče vse vrtce, razstavljajo izdelke likovnega in tehniškega ustvarjanja, mladi fotografi pa prikazujejo razvoj pedagoškega centra in bogastvo njegove dejavnosti. Z gledališko prireditvijo in sporedom ustvarjalnega plesa se bodo 22. maja predstavili v mestnem gledališču. Ob dnevu mladosti proslavljajo hkrati pedagoški jubilej s športnim srečanjem pe-
dagoških šol iz Ljubljane, Maribora in Celja, popoldne pa bodo v Narodnem domu vse tri šole izvajale skupen kulturni program. Hkrati pripravljajo tudi okroglo mizo o obšolskih dejavnostih na pedagoških šolah, da bi osvetlili razmere in odprta vprašanja tistega dela vzgojnoizobra-Ževalnega procesa v usposabljanju pedagoških delavcev, ki je zlasti za razvoj celodnevne šole izredno pomemben.
Sklepne prireditve bodo 26. maja s svečano akademijo pevskega zbora, recitacijske skupine, zatem pa se bodo tudi prvi diplomanti celjskega učiteljišča, ki so jih ob tem dogodku posebej povabili na slovesnosti, srečali ob srebrnem jubileju svojega učiteljevanja.
Isti dan so si izbrali za srečanje tudi diplomanti letnika 1958, ki praznujejo 2 0-letnico diplome pri Mlinarjevem Janezu na Teharju.
Za uspešno sodelovanje
Doslej so bile ustanovljene jugoslovanske zveze samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za področje znanstvenih dejavnosti ter za usmerjeno izobraževanje in vzgojo (na področju socialnega in otroškega varstva delujejo koordinacijski odbori), kmalu pa bo ustanovljena zveza samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje SFRJ. O tem so razpravljali pred nedavnim v Sarajevu na pripravljalnem sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev zveze samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje Jugoslavije, ki so se ga udeležili predstavniki republiških in pokrajinskih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje. Zveze samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje SR Bosne in Hercegovine, predstavnik koordinacijskega odbora samoupravnih interesnih skupnosti zvezne konference SZDL Jugoslavije in predstavnik republiškega sekretariata za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo SR Bosne in Hercegovine. Na sestanku so obravnavali teze za samoupravni sporazum o združevanju republiških in pokrajinskih skupnosti v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in
vzgoje Jugoslavije.
Ko je govoril o teh tezah, ki jih je pripravila Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje in vzgojo Bosne in Hercegovine, je Sem-sudin Topuzovič, predsednik skupščine te zveze dejal, da bo imela prihodnja jugoslovanska zveza zelo resno in težko nalogo — s svojim jasno opredeljenim akcijskim načrtom prispevati k nadaljnji uveljavitvi stališča, da socialistično samoupravljanje v šolah ni samo družbeni odnos, temveč tudi pot za oblikovanje mlade osebnosti, ki bo pripravljena izpopolnjevati in krepiti naš samoupravni socialistični sistem. Zveza naj bi prispevala tudi k ustvarjanju vzgojnoizo-braževalne politike republiških in pokrajinskih skupnosti, zato
da bi čimprej in čim bolj učinb vito reševali številna vprašan)' kot so: nadaljnja humaniza« odnosov v šolah in uveljavit(( učenčeve osebnosti v sklad11 načeli socialističnega sam0", pravljanja; razvijanje delov0' navad in ustvarjalnega odo01, do dela; zagotavljanje ekon0 mičnosti in učinkovitosti pri m in učenju ter razvijanje odf!0 vernosti; odprava nepismeno*® osnovno izobraževanje odras*1 v osnovnih šolah in enotno nanciranje te dejavnosti; osn°'( nošolsko izobraževanje naSl delavcev, začasno zaposlenilj tujini in šolanje njihovih otrm osnovnih šolah; enotnost * stema načrtovanja kot temelj" predpostavke za svobodno njavo dela; usklajevanje učb" nikov, predmetnikov; in uč0' načrtov; dogovarjanje o vseb" in intenzivnosti preobrat* vzgoje in izobraževanja glede1" družbenoekonomske spfi( membe (svobodna menj0' dela, cena izobraževanja, ^ Ijenjska raven delavcev vzgojnoizobraževalnih in vzg1 novarstvenih organizacijah i*"
— Gotovo je, da se bom0' teh in drugih vprašanjih doj1 varjali in sporazumevali v a"1 zvezi. Razumljivo je, da " bomo mogli obravnavati vS" hkrati. Prav zato mora biti načrt stvaren. V njem naj * tista problematika, ki jo b°"' reševali v vsaki republiki in krajini in tako z izmenja'1 mnenj in izkušenj največ prisp® vali k preobrazbi izobraževat1)1 in vzgoje v vsaki republiki inf" krajini — je poudaril Šemsud1 Topuzovič.
Po temeljiti razpravi o tetf ki je pripomogla tudi k izbolj5" nju besedila, je bil sprejet ost1" tek načrta samoupravnega spj'
.n«
razuma o združevanju repu1 ških in samoupravnih interes1 skupnosti osnovnega izobrat£ vanja in vzgoje Jugoslavije, ki*1 ga že poslali v razpravo repu0'1 škim in pokrajinskim skup11" stim. Po končani razpravi bol! delan predlog samoupravni; sporazuma, ki naj bi ga spre)1 najkasneje do letošnjega 15./ nija.
MILAN R. MARKOVIČ
Slovesnost na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani
Na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani je bila v počastitev kongresov ZK in 65-letnice šole organizirana razstava z naslovom Človek —delo —partija —kultura. Razstavo so ob pomoči profesorjev pripravili učenci in na njej prikazali, kako živi šola danes. Na razstavi ni manjkalo njihovih izdelkov, šolskih učbenikov, marksistične literature, pa tudi sekcije in krožki, ki delujejo na šoli, so prikazali, kako razvejana je zunajšolska dejavnost učencev.
Svoje delo in delo šole so učenci predstavili tudi v govoru na svečani proslavi, ki je bila 26. aprila ob 65-letnici šole, dnevu OF, prazniku dela in bližnjem enajstem kongresu ZKJ. Udeležili so se je predstavniki republike, mesta Ljubljane, občine Bežigrad in združenega dela. Proslava je bila še slovesnejša zaradi podelitve visokega odlikovanja, reda zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki ga je šoli podelil predsednik republike, izročil pa podpredsednik skupščine občine Bežigrad. V imenu učencev in delavcev šole je odlikovanje prevzel ravnatelj šole ing. Štefan Hočevar, ki se je zanj zahvalil in poudaril, da velja to priznanje ne samo današnjim rodovom, temveč tudi tistim, ki so delali na šoli pred in med NOB, kakor tudi tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za to, da živimo danes bolje. '
Učiteljem, ki poučujejo na šoli Že 20 ali celo 30 let, so na tej slovesnosti podelili knjižne nagrade, kot maji-.'.o oddolžitev za njihov trud in prizadevanje ne samo v
šolskih učilnicah, temveč tudi1 raznih dejavnostih zunaj šole.
Na šoli je zelo razvito druč' nopolitično življenje. Nosi^j tega je osnovna organizmi zveze komunistov, ki ima H člane, vključno z 32 novC' člani, ki so ob tej slovesnostiprt jeli članske izkaznice. Že llt 1976je osnovna organizacija z za svoje delo prejela ob ted,!' Komunista diplomo, sedaj f zlati emblem za uspešno in u& kovito uresničevanje prograP tedna Komunista, posvečeni, človeku, delu in kulturi, ki gdl podelil Republiški odbor akdf »Človek, delo kultura«.
Dejavna je tudi mladinska^ hodna enota, ki nosi ime pp ' tankovskem odredu NO V Sl od nije. Na tej proslavi je od odbč L tankovskega odreda pri glC nem štabu za SLO Slovenijepd jela priznanje za razvijanje trati cij NOB. Priznanje, brusf vazo, je predal pohodni end Franc Štritof-Krištof, koma11 dant 1. tankovskega odreda rft1'
Za povezavo in prijel ozračje na proslavi je skrbel t roški akademski oktet, ki se predstavil s svojim bogatim sl redom revolucionarnih in nart nih pesmi.
Učenci in delavci šole so ob priložnosti poslali tovarišu J brzojavko, v kateri so se zahva za visoko odlikovanje, mu če. tali ob njegovem 86. rojstn dnevu ter mu obljubili, da bc nadaljevali pot, ki jo je zači pred štirimi desetletji.
NEVENKA BEVC V4b
PROSVETNI DELAVEC
STRAN 3
'!!
:i);
ti'
)>
tii'
li'
eH
sit
ilil
(■
3'"
I
j'
k(
si'
'f
jf
f
ni
lili!
#
lil
(I
3'*
'if
P
1(1
0
Iti
■P
n.i
,Ji
P(
nf
al
šii-
ii1
li
bi'
lili
žf
is
ll
ir
)‘
V
bt
lil
f
f
iti
rt
'it
D
tfi
f
it
rt
$
tl
:if
it
I
vf
jti
Jt"
rt
A
•t
•A
it
it
>t
:<i
f
it
J
it
/K
!0
sli'
č/i
JH.
1978 - Številka 9
Po starem ni mogoče
Iz poročila Zavoda SR Slovenje za šolstvo za leto 1977 je ra-2vidno, da se neposredno delo Pri pouku počasneje spreminja 111 posodablja kakor pri drugih ^blikah vzgoje. Nov veter vnanjo v vzgojni proces zlasti pro-stovoljne dejavnosti, v katere pa n> bilo zajetih kar četrtina °snovnošolcev. Spoznanja o tem, da je treba razviti samoupravne odnose in storiti več, takor zmore dati frontalna Pblika pouka, še ne pomagajo, jla ne bi prevladovala faktogra-in receptivno učenje. Prav to i hjbmi možnosti, da bi učenci še Polj sodelovali ter iskali in razvijali skupaj z učitelji boljše poti k v?gojnim smotrom.
^Dejavnosti prostega čhsa ka-terjo zlasti napredek v uveljavljanju sodobnejšega vzgojnega • dela, vendar je pedagogika prostega časa še premalo razvita, čeravno prav ta zahteva bistveno Spremembo odnosov med učenci •n učitelji in odklanja represivne aietode dela, ki so še pogoste v današnji šoli. Poročilo ugotavlja, da je v naših šolah še vedno preveč avtoritativnega odnosa učiteljev do učencev; to onemogoča sproščeno ustvarjalno sodelovaje. Ugotoviti bi bilo treba, ali so razlogi v premajhni sposobnosti nekaterih učiteljev ali v tem, da permisivne oblike dela zahtevajo boljšo in zahtevnejšo pripravo na pouk, v katero bi bilo treba vključevati po načelu samoupravljanja tudi učence in ra-2lične sodelavce. Stare oblike dela so preprostejše, naglašena enosmerna komunikacija z ačencem je navidez avtoritativ-nejša in kaže disciplino v tem, da učenci poslušajo mirno, manj pa omogoča učencu, da bi lahko sodeloval in sproti odkrival novo in to preverjal s proizvodno in družbeno dejavnostjo.
Učitelji so pogosto nerazumljivo togi in brez ustvarjalnega napora uporabijo vzorec časovne razporeditve snovi, ki je le orientacijski pripomoček. Takšen odnos vodi v mehanično posnemanje in neredko v preobremenitev učencev s podatki iz učnega gradiva, ne da bi pomislili, kako takšen odnos zbuja čustveni odpor pri učencu in mu odtujuje nčno aktivnost, namesto da bi gojili živo dejavnost, ki bi učencu dala možnosti, da doživeto sodeluje in doživlja tudi smiselno vrednost svojih naporov. Razumljivo, da pretežno frontalne oblike dela ne dopuščajo tako ugodnega sloga vzgojne dejavnosti. Prerasti je treba težnjo, da se vrednoti zlasti reproduktivno
I® let Slovarskega šolskega muzeja
znanje, ki povzroča tudi to, da se na srednjih šolah pritožujejo, kako se učenci niso veliko naučili v osnovni šoli. Preobrazba vzgajanja in izobraževanja gotovo zahteva, da se korenito spremenijo in obogatijo oblike in metode dela. Učenec mora najti možnosti za ustvarjalno sodelovanje, da mu šola ne bo pusta, temveč prostor za zadostitev različnih potreb ob tovariški pomoči učiteljev in drugih izkušenih sodelavcev.
Zanimivo, da so razmere na razredni stopnji in pri naravoslovnih področjih pogosteje spodbudnejše in motivacijsko ugodnejše kakor drugje. Lahko sklepamo, da tam, kjer učenci poznajo programe dela, soodločajo o uresničevanju učnega načrta in poteka to kot ustvarjalno delo v samoupravnih odnosih, tudi učitelji nimajo razloga tožiti o današnji mladini, ki je ni mogoče voditi. Prav gotovo je vzgojno ugodno, če se učno delo prepleta skozi vse oblike dejavnosti in življenja vzgojno-izo-braževalne organizacije, kar je bistveno še posebno za celodnevno šolo. Vzgajati je treba načrtno, organizirano z živo dejavnostjo vseh subjektov, ki se srečujejo v vzgojnoizobraževalnem procesu. Tega se učitelji tudi zavedajo, saj meni tako kar 89 % razrednih učiteljev, ki so se udeležili različnih seminarjev. Kljub temu pa uresničitev zaostaja za tako zavestjo. To bomo prerasli le tedaj, če bomo znali tudi vrednotiti boljše pedagoško delo od slabšega, resničen trud od rutinske lagodnosti.
Večina učiteljev, ki so jih povprašali o razmerah, meni, da šola danes zanemarja predvsem načelo individualnega ravnanja z učencem, zlasti še pri plahih, vase zaprtih in nadarjenih učencih; premalo spodbuja, zanemarja vprašanja odnosov med spoloma in premalo skrbi za odnos do telesnega dela in proi-zvodno-tehniških dejavnosti. Hkrati pa menijo, da je težko take pomanjkljivosti odpraviti, ker so učitelji preslabo usposobljeni, a tudi preveč zaposleni z drugimi opravili.
Rešitev iščemo lahko v celostni preobrazbi, ki zajame vsebine, oblike in metode dela, organizacijo in materialne razmere, pa vrednotenje vzgojnega dela. Težko je misliti na očiten prelom s starim, dokler bo vzgojnoizobraževalno delo v šoli umerjeno po urniku učnih ur in bo učitelj dobil odmeno za delo pretežno na podlagi oprav-
ljene urne obveznosti tradicionalnega pouka. Celodnevna šola tako ne more doseči namena, ki zahteva bogato izbiro delovnih možnosti in več sodelavcev zunaj šole, pa veliko organizacijskih nalog od učitelja, ki naj kaže obenem bogastvo idej in bo sposoben prisluhniti resničnim potrebam ljudi, ki celodnevno šolo potrebujejo. Za vse to bo treba še veliko storiti v šoli, krajevni skupnosti in na kadrovskih šolah, da bo boljša pedagoška
teorija dobro zaživela tudi v boljši pedagoški praksi. S tem pa sCveda ni rečeno, da naše vzgajanje in izobraževanje ni napredovalo; nasprotno, proces preobrazbe je nezadržen. Res pa je tudi, da poteka v posameznih šolah različno hitro, sicer ne bi kar četrtina osnovnošolcev ostajalo brez prostovoljnih dejavnosti, pa ne bi bil ponekod osip le 4,1%, drugod pa še vedno 21 odstotkov.
RUDI LEŠNIK
Skupni interes — temelj za delo
Zveza delavskih univerz Slovenije je doslej združevala 47 članic — delavskih univerz iz vse republike. Pred sklicem svoje skupščine, ki bo predvidoma 15. junija, je pripravila predlog samoupravnega sporazuma o novi združitvi v zvezo. Pristop bo veljal, ko bo vsaka delavska univerza hkrati sprejela tudi sporazum o plačevanju prispevka. Zvezo bodo ustanovili, če bo najmanj 30 podpisnikov sporazuma.
Na predlog, ki je bil do nedavnega v razpravi, je zveza prejela in upoštevala številne predloge in pripombe članic. Predlog so potrdili, poslali ga bodo članicam Zveze, da ga bodo sprejele.
Hkrati s tem dokumentom je Zveza pripravila še več pomembnih samoupravnih aktov: predlog statuta zveze,predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, predlog samoupravnega sporazuma o plačevanju prispevkov za delovanje organov zveze in izvedbo letnega programa dela itn. Še bi lahko naštevali.
O predlogih in tezah za zakon o usmerjenem izobraževanju je pred nedavnim zelo pozorno in zavzeto razpravljal svet Zveze delavskih univerz Slovenije pod vodstvom predsednika Marjana Laha.
Razprava je poudarila: Zveza se bo še nadalje razvijala in dograjevala in se na temelju izkušenj vključevala v nove družbenoekonomske odnose. Kot je bilo rečeno na seji, je odgovornost, ali bolje uspeh vsake članice hkrati uspeh zveze. Povedano drugače: dohodki zveze so odvisni od dohodkov vseh delavskih univerz. In nasprotno: uspehi delavskih univerz bodo
gotovo slabši, če zveza ne bo opravila svojih nalog. Ne gre torej za mehanično odgovornost, temveč za soodvisnost. »Na starih oblikah dela ne bomo mogli nadaljevati, poiskati bomo morali trdne temelje, da bomo lahko smelo uvajali novosti,« je bilo rečeno v razpravi. Ob tem je treba upoštevati izobraževanje kot živo dejavnost, da je večkrat potrebna velika prožnost pri uvajanju novih nalog ali pa pri odločanju, da bi upravičeno opustili staro nalogo. Izogniti se je torej treba formalizmu, ki bi bil škodljiv, so menili razpravljavci.
Opozorili so še, da so na zadnji seji preveč poudarjali drobne ekonomske probleme in pretirano iskanje meril. Opozorili so, da ne gre le za ekonomske kazalnike, saj gre hkrati za pomembno politično poslanstvo. Članice zveze So se glede plačevanja prispevkov opredelile, naj bo osnova dohodek, ki je realnejši in »čistejši« od prihodka. V pristopni izjavi vsake članice pa bo opredeljeno, ali pristopa delavska univerza kot enovita organizacija ali kot enota (v sklopu kakega centra).
Razpravljavci so poudarili med drugim, da mora biti skupni interes temelj za delo, da se morajo vse delavske univerze zavzeti za to, da bodo imele pravo mesto v novem sistemu in v novih odnosih. Prav bi bilo, so menili člani sveta, z zakonom zagotoviti enakovrednost programov delavskih univerz s programi šol.
Večina delavskih univerz v Sloveniji se strinja in podpira dosedanje delo zveze in hkrati želi, da se to še naprej razvija in posodablja tako, da se bo lahko uspešno vključila v usmerjeno izobraževanje.
T. D.
Nenehna strokovna rast
Slovenski šolski muzej spada ttred tiste posebne pedagoške stanove, ki so nujno potrebne vsakemu narodu, zato da se ne Pozabi, kar je bilo s pogumom kbojevano, z nadarjenostjo Ustvarjeno in z marljivostjo opravljeno. Slovenci smo se uvr-sdli med tri izmed jugoslovanskih narodov — poleg Hrvatov in Srbov — ki so v preteklosti z velikim spoštovanjem in prizadevnostjo znali ohraniti in kakovostno urediti zapuščino, ki opozarja na pomembne mejnike v šolski zgodovini, na boje za narodno osvoboditev in razvoj kulture našega ljudstva.
Slovenski šolski muzej, ki se je Prvič predstavil javnosti pred 30 leti — ob II. kongresu Komunistične partije Slovenije, oktobra 1948, leta 1960 pa je dobil naziv Dokumentacijski center za zgodovino šolstva, je v resnici star 80 [et. Troje imen si velja zapomniti R Zgodovine njegovega oblikovanja: Jakoba Dimnika, učitelja na Ledini, ki je uresničil pobudo Zaveze slovenskih učiteljskih društev, naj bi ustanovili muzej, ki bo prikazoval ne le učila, temveč tudi razvoj slovenske šole. Trinajst let je živel muzej s tako nalogo, nato pa so ga ukinili. Druga pobuda za ustanovitev je vzniknila po prvi svetovni vojni, in sicer v Učiteljskem listu, glasilu Zveze slovenskih učiteljskih društev v Italiji. Leta 1938 se je Uresničila: Rudolf Kobilica, pe-
dagoški vodja poskusne šole v Ljubljani, je predlagal obnovitev muzeja, ki bi zbiral vso dokumentacijo o razvoju šolstva. Banska uprava je predlog sprejela in Slovenci smo vdrugič dobili ustanovo, v kateri je Rudolf Kobilica zbiral gradivo za osnovne in tik pred vojno še za srednje šole; svoje delo je nadaljeval tudi po osvoboditvi. Sodobno obliko organiziranosti, kakršna velja še sedaj, pa je dobil muzej leta 1951, ko je prevzel vodstvo France Ostanek, ki je vodil muzej četrt stoletja. Muzej je razdelil na tri oddelke: razstavno zbirko, pedagoško knjižnico in arhiv z dokumentacijo. Muzejski delavci so začeli načrtno proučevati vsa področja našega šolstva — od predšolske vzgoje pa do visokošolskega izobraževanja. Razstave, zasnovane po pravilih muzeologije in muzejske didaktike, katalogi, ki so veliko več kot samo vodniki po razstavah, potujoče razstave, pomoč šolam in posameznikom pri njihovem prouče-valnem delu, sodelovanje s hrvaškim in srbskim pedagoškim muzejem, izdajanje Zbornika za zgodovino šolstva in prosvete ter številne druge dejavnosti so zrcalo prizadevnosti delavcev Slovenskega šolskega muzeja.
Slovesnost, letošnjega 21. aprila, proslava 80-letnice Slovenskega šolskega muzeja, ki so se je udeležili predstavniki naših družbenopolitičnih in vzgojnoizobra-
Ževalnih organizacij in organov, polepšalo pa jo je petje Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, je bila v resnici praznik dosežkov našega šolstva, obujanje spominov na njegovo zgodovino in hkrati zasluženo priznanje Slovenskemu šolskemu muzeju: predsednik republike Josip Broz-Tito ga je ob 80-letnici odlikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Visoko odlikovanje, ki je priznanje za bogat in ustvarjalen prispevek muzeja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, je predala predstavniku delovne skupnosti Slovenskega šolskega muzeja predsednica odbora za pripravo proslave Ela Ulrih-Atena.
Ob tej priložnosti je poudarila, da je praznovanje 80-letnice Slovenskega šolskega muzeja pomemben dogodek za vso našo kulturo, saj je Slovenski šolski muzej ves čas živo pričujoč v našem kulturnem dogajanju, vestno beleži dogodke, zbira gradivo in proučuje naš razvoj. Muzej, ki deluje nenehno kot posebna pedagoška ustanova, je znal zlasti v zadnjih desetletjih z velikim občutkom za aktualno in pomembno poiskati svoje mesto V skupnih prizadevanjih za napredek in razvoj vzgoje in izobraževanja v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru. Prav ta težnja po odprtosti, aktualnosti in družbeni angažiranosti — je dejala Ela Ulrih Atena — je ena izmed temeljnih značilnosti de-
lovne usmeritve Slovenskega šolskega muzeja.
Spomnila je tudi na izredno požrtvovalnost in nesebično skupno delo maloštevilnega kolektiva, ki je razvil obsežno strokovno delo zbiranja, urejanja, proučevanja in posredovanja razstavnih predmetov in vodenja bogate strokovne knjižnice, arhiva in dokumentacije. Z razstavami v muzeju in drugih slovenskih mestih, s predavanji in publicistično dejavnostjo Slovenski šolski muzej skrbi, da je vse to kulturno bogastvo dostopno javnosti. Sodeluje s pedagoškimi in znanstvenimi organizacijami doma in na tujem in tako zagotavlja svojo nenehno strokovno rast in posodabljanje.
Ko je Ela Ulrih-Atena opozorila na neustrezne delovne razmere v tem muzeju, je poudarila, da so velika delovna zavzetost delavcev, njihova odgovornost do dela in družbene skupnosti, jasna programska usmeritev in širok krog zunanjih sodelavcev in prijateljev muzeja prinesli Slovenskemu šolskemu muzeju nesporen ugled. Ustvarili so mu sloves inštitucije, vedno odprte vsakomur, ki želi uporabiti zbrano gradivo, sočasno pa je tudi sama sposobna ponuditi iz svojih bogatih zbirk tisto, kar je v določenem trenutku zanimivo za poseben namen ali za širše kulturne potrebe.
MARJANA KUNEJ
Z Vlil. kongresa ZKS
Za zvezo komunistov Slovenije kot idejno usmerjevalno silo je še posebnega pomena, da postajajo znanje, kultura in raziskovalna vnema sestavine celovito pojmovane družbene reprodukcije, da postajajo sestavni del človekovega vsakdana, njemu dostopni, z njegovim proizvodnim delom tesno povezani in z rezultati njegovega dela soodgovorni dejavniki. Emil Rojc, na Vlil. kongresu ZKS.
Med prosvetnimi delavci se še vedno zadržuje proračunska miselnost. Učitelji in uporabniki še vedno pretežno gledajo na izobraževalno skupnost kot na institucijo, ki je zamenjala državo in ohranila vse njene specifičnosti, stopnje in limite. Proces podružbljanja je za veliko učiteljev še vedno spogledovanje šole z družbenim okoljem, s krajevno skupnostjo, s tovarno, s knjižnico, z društvom, ne pa uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela kot tiste čvrste podlage za usklajevanje interesov med uporabniki in šolo, za skupno dogovarjanje o programih dela in združevanje sredstev za njihova izvedbo. Vse to pa je trdna podlaga podružbljanja vzgajanja in izobraževanja. Majda Poljanšek, na VIII. kongresu ZKS.
V__________________-_____________:__________J
Pot do boljše preskrbe z učbeniki
Družbeni dogovor, organizirani preskrbi z učbeniki, ki bo v kratkem podpisan, nam delavcem v osnovnih šolah nalaga, da začnemo odgovorno in temeljito uresničevati začrtano akcijo. Na vseh osnovnih šolah moramo ustvariti možnosti, da bodo že v prihodnjem šolskem letu 1978-79 vsi učenci dobili učbenike v šoli. To bo obenem dober začetek poti do brezplačnih učbenikov.
Kakor ponavadi smo tudi to pot že v časovni stiski. Le-to bomo nekoliko omilili, če bomo temeljito premislili o načinu in poti, po kateri bomo prišli do organizirane preskrbe z učbeniki. Ta trenutek bi bilo nestvarno misliti na rešitev, da bi samoupravne interesne skupnosti že letos izločile sredstva za učbenike. Zato menimo, da je postopen prehod na brezplačne učbenike edino stvarna možnost. To pa ne pomeni niti čakanja niti postopnosti tako, da bi za začetek poskrbeli le za socialno šibke — najbolj potrebne učence. Tiste osnovne šole, ki so že poskusile reševati vprašanje učbenikov posebej samo za socialno šibke učence, vedo, da so jim ti učbeniki v glavnem obležali na knjižnih policah. To je razumljivo, saj otrok na tej starostni stopnji ne želi biti socialni problem, ki bi dobival v šoli podporo. Zato je sočasna preskrba učbenikov za vse učence edino pravilna in tudi uspešna.
.To pa je obsežna in zahtevna naloga. Uspešno jo bomo lahko opravili le v šolah, v katerih bodo celotni učiteljski zbori tesno sodelovali s starši in svetom šole. Zanemariti tudi ne smemo samouprave učencev oddelčne in šolske skupnosti ter pionirske in mladinske organizacije na šoli. Vsi ti subjekti se morajo strinjati z akcijo, ker jo bodo šele potem podprli in pomagali pri njeni izvedbi.
Predlog temelji na predpostavki, da bodo najpomembnejši del materialne osnove učbeniki, ki so sedaj last učencev. To pa pomeni, da predlagamo pot do organizirane preskrbe z učbeniki s pomočjo,medsebojne solidarnosti. Če bo akcija dobro pripravljena, bodo vsi učenci in njihovi starši radi sodelovali in bodo ob koncu leta oddali svoje učbenike v šolski sklad. Zato se je treba vnaprej dogovoriti in na svetu šole sprejeti sklep, da bodo v prihodnjem šolskem letu vsi učenci dobili potrebne učbenike v šoli, ne da bi bilo staršem kakorkoli treba skrbeti za učebni-ke.
Tako zbrani učebniki ne bodo pokrili vseh potreb. Med njimi bo določen odstotek dotrajanih in zato neuporabnih. Prav tako bo treba kupiti nove učbenike, ki so spremenjeni ali takšni, kakršnih jih doslej nismo imeli.
Tam, kjer imajo premalo učbenikov, jih bo treba dokupiti. Ko bomo ob koncu šolskega leta potrebovali učbenike od učencev in kot predpisanih in potrebnih uspehov za osnovne šole ugotovimo, koliko novih učbenikov, bomo potrebovali .bomo hkrati lahko ugotovili, kolikšen odstotek potreb pokrijemo iz zbranega sklada učbenikov. To pa bo osnova za predračun,koliko denarja — denarne vrednosti učbenikov za določen razred bodo morali učenci še plačati.
Na primer: skupen izračun nam pokaže, da bomo 75 % potreb po učbenikih pokrili iz sklada učbenikov, ki so jih oddali učenci. Torej ostane še 25 % potreb nepokritih. V tem primeru bo treba sprejeti sklep, da morajo vsi učenci ne glede na to, če dobijo nove ali že rabljene učbenike, prinesti še denar v višini 25 % vrednosti učbenika ali učbenikov v določenem razredu. Tako bomo pokrili celotno potrebo po učbenikih. V prihodnjem šolskem letu pa bodo že vsi učbeniki »last šole« in bomo dokupovali samo manjkajoče učbenike. Če računamo vsaj na štiriletno »amortizacijsko dobo učbenika, potem je jasno, da učencem nikoli ne bo treba prispevati več kot 25 % vrednosti učbenika. Postopoma pa bi morala »obrabnina«, ki jo plačajo učenci , izgubiti ekonomski pomen in bi bila lahko le vzgojna. Potreben denar za vsakoletno dokupovanje učbenikov pa bi morali računati v ceno vzgoj-noizobraževalnega dela. Tako bi učenci končno le dobili brezplačne učbenike.
Akcija se bo še bolj zanesljivo začela, če bomo prevzemali tudi enkratno preskrbo zvezkov in delovnih zvezkov. Tako bi staršem poleg denarnih izdatkov za učbenike (75 % vrednosti učbenikov) prihranili še mnogo skrbi in poti po trgovinah. Zvezke in delovne zvezke bi učenci plačali v celoti po resničnih cenah.
Na koncu želim opozoriti tudi na to, da je treba temeljito razmisliti in se dogovoriti o plačilu računov za knjige in zvezke, ki jih bo naročala šola. Gre za razliko med časom, v katerem moramo poravnati račun in časom, ki nam je potreben, da zberemo denar od učencev.
GEZA ČAHUK
Svet delovne skupnosti
VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU
objavlja za nedoločen čas dela in naloge:
—	devetih vzgojiteljev
—	učitelja
—	psihologa
Prošnje pošljite do 10. junija 1978.
Stanovanje po dogovoru, osebni dohodki po samoupravnem sporazumu.
Pogoj:
—	višja izobrazba — MVO — DP
—	visoka izobrazba — klinični psiholog
—	ustrezne lastnosti za delo z mladino
—	poskusno delo.
čim bolje se bomo pOZnsN
ooo
Nihče nima pravice spreminjati podpisano
V bližnji prihodnosti se bodo konstituirale občinske izobraževalne skupnosti in hkrati določile svoje delegate za prvo sejo skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Prva seja na novo sklicane skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije bo predvidoma 26. maja letos. Tako so se dogovorili na nedavni seji izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije pod vodstvom predsednika Jožeta De-berška.
Kot je bilo rečeno na seji, vsak zbor skupščine občinske izobraževalne skupnosti Slovenije delegira svoje delegate v ustrezni zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Zbori uporabnikov vseh občinskih izobraževalnih skupnosti izberejo skupaj 50 delegatov, zbori izajalcev skupaj pa 40. Ker ne more vsaka občinska izobraževalna skupnost poslati v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije po enega delegata, se morajo občinske izobraževalne skupnosti dogovoriti, koliko delegatov in iz katerega zbora delegirajo v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije. Da bi olajšali dogovarjanje, so pripravili sporazum, ki predvideva sedem okolišev, kjer mora vsaka občinska izobraževalna skupnost imeti po enega delegata. Skupščine OIS, ki sestavljajo okoliš, se bodo torej dogovorile o medsebojni razporeditvi delegatskih mest v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Tak sporazum o medsebojni razporeditvi bodo morale občinske izobraževalne skupnosti sprejeti že na prvi seji svojih skupščin. Ker je že ustanovljenih 16 posebnih izobraževalnih skupnosti, je treba prek zbora izvajalcev občinskih izobraževalnih skupnosti zagotoviti, da bodo zastopane tudi smeri, stopnje in dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki še niso vključene v posebne izobraževalne skupnosti (zdravstvene, pedagoško kulturne, upravno-administrativne ter pravno organizacijske šole in gimnazije).
Kljub zelo obsežnemu dnevnemu redu so razpravljale! posvetili posebno pozornost tudi
USMERJAJTE UČENCE V ŽELEZNIŠKE POKLICE
Izšla je knjižica Poklici in šole kot priročnik za učence osnovnih šol ter seveda za učitelje in starše ter vse, ki želijo pomagati učencem pri izbiri poklica.
Tako omenjena knjižica prinaša glavne informacije o poklicu, šolanju in kadrovskih potrebah po teh poklicih.
Radi bi opozorili, da navedene informacije o kadrovskih potrebah po železniških poklicih v tej knjižici niso natančne. Skoraj pri vsakem železniškem poklicu je navedeno, da imamo preveč delavcev. Žal je nastala napaka ali nesporazum pri objavi navedenih podatkov.
Zato želimo povedati, da železnica potrebuje kader. Prizadevamo si, da bi čim več mladine zainteresirali za železniške poklice. Tako smo že v začetku marca poslali na vse osnovne šole
v Sloveniji razpis za šol. 1. 1978-79 za sprejem učencev v Železniško prometno-tran-sportno šolo v Mariboru in v Poklicno železniško elektrokovin-sko šolo v Ljubljani. Načrtujemo, da bosta obe železniški šoli sprejeli več kot 380 učencev.
Navedeno informacijo objavljamo z namenom, da učitelje in druge, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, seznanimo, kolik kadrov potrebujemo. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
problemom vrednotenja enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti ter solidarnostnega prelivanja sredstev za ta program v letošnjem letu. V letu 1977 so bili sprejeti in podpisani samoupravni sporazumi o temeljih načrtov občinskih izobraževalnih skupnosti. V njih so bili zajeti programi vzgoje in osnovnega izobraževanja, ki so bili razdeljeni na: enotni program, program skupnih nalog, program vzajemnega kreditiranja v osnovnošolski prostor in dodatni program. Vsi programi so bili v sporazumih ovrednoteni po cenah iz leta 1975, skladno z metodologijo, ki jo je določil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Naj navedemo stališče skupščine SR Slovenije in skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije: Z družbenim planom razvoja SR Slovenije je opredeljeno, da vzgoja in osnovno izobraževanje v svoji porabi rasteta počasneje od rasti družbenega proizvoda v SR Sloveniji. Takšno opredelitev je sprejela skupščina SR Slovenije tudi za leto 1978. Glede tega je letošnjega marca skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejela sklep, da se obseg sredstev enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti uskladi z rastjo družbenega proizvoda, to je na indeks 117 (sedaj 122), da se poračunajo presežki vseh programov, sistem solidarnosti za leto 1978 pa naj temelji na enotni prispevni stopnji.
Zavzeta razprava je pokazala, da so v nekaterih občinah porabili presežke tudi za druge namene. Ponekod so v enotni program vključili tudi dopolnilnega in tako porabili presežke; to pomeni, da so ravnali nesamou-pravno. Nedavni regijski posveti so pokazali, da izvajajo program v občinah dokaj različno. Pro-
gram je natančno določen po vsebini in obsegu, so ugotovili razpravljalci, vse druge spremembe pa so kršitev iz različnih subjektivnih vzrokov, ki jih drugi niso dolžni poravnati. Te nesa-moupravne postopke naj bi ocenilo združeno delo. Prav je, da to vprašanje discipline in odgovornosti prevzamejo posamezne občinske izobraževalne skupnosti.
Člani izvršnega odbora skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije so med drugim sprejeli tudi sklep, naj strokovna služba pregleda stanje in ugotovi natančne podatke, samoupravni nadzor v občinskih izobraževalnih skupnostih pa naj zapisniško ugotovi pregledano stanje. Člani vztrajajo pri sklepu, da je treba upoštevati poračun presežkov in enotno prispevno stopnjo solidarnosti. Razpravljale! so se zavzeli za to, da je treba spoštovati red, in da nihče nima pravice spreminjati podpisano.
T. D.
7:20 odstotkov
Letos imajo v vrhniški občini devet oddelkov podaljšanega bivanja. V njih je 198 učencev ali poprečno 10,09 odstotka. Žal je to le poprečje. Na Vrhniki je namreč v podaljšanem bivanju le 7,44 odstotka šolarjev, v Borovnici pa 19,95.
— Na Vrhniki je vsako leto slabše, je poudarila tajnica ob-
Turistični
podmladki
Na jeseniških šolah ustanaV' Ijajo turistične podmladka Načrt dela le-teh je predlagal* v * 1 * 3 * S. * * * * * Gorenjska turistična zveza Predvideno je pisanje nalog i)3 temo »Kaj lahko pokažem turi' stu v svojem kraju«. Sestavljava najboljših nalog v občinah bo^° dobili ustrezne značke, poleH tega pa se bodo uvrstili na ntf' dobčinsko tekmovanje. Tekmo-vali pa bodo tudi v drugih dejaV' nostih. Gorenjska turističn3 zveza pa bo pripravila kviz 'll ž vsebine Vodiča Gorenjske.
J
Najboljši bodo nagrajeni, prvl . pa bodo prejeli prehodni poka)' (j Poleg teh dejavnosti so predvi' dene tudi očiščevalne akcije, k1 jih bodo opravili aprila in maj3' it Med zelo zgodnjimi, ki so jH1 it opravili, je bila srednja medicin- it ska šola; učenci so počistili ves o prostor okrog jeseniške bolnišni-
ce.
B. B.
Delo delegatov v skupščini Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika
Do koga je segel glas
činske izobraževalne skupnosti Mira Šinkovec. V Borovnici je
lahko v varstvu vsak peti učenec, na Vrhniki pa vsak štirinajsti. V Borovnici so v varstvu otroci od
1. do 8. razreda, na Vrhniki otroci 1. in 2. razreda, za en oddelek pa je šolarjev iz 5. do 8. razreda. Predvidevamo, da bo potem, ko bo dobila osnovna šola »Ivan Cankar« prizidek,
imela ta šola 1,5-izmenski pouk
in organizirano varstvo za vse
otroke.
S. J.
Le kritična in objektivna ocena lahko vodi k napredku. Valentina Fefer, dosedanja predsednica skupščine občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika, je ob oceni razvitosti delegatskega sistema v njihovi interesni skupnosti najprej celo podvomila, če bi bila njena kritična ocena primerna za objavo. Morda zato, ker bi ugotovitev, da je bilo pri delu delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev preveč mlačnosti, lahko koga spodbudila k polemiki ali ga prizadela. Pa smo jo prosili, naj nekoliko določneje opredeli delo posameznega zbora in delegatov
Lenart
Načrti glede na potrebe
Izvršni svet lenarške občinske skupščine je na svoji seji obravnaval tudi teze za izdelavo programa izgradnje osnovnošolskega prostora v občini Lenart. Teze je pripravila občinska izobraževalna skupnost, v široki javni razpravi pa bodo opredelili vse možne vire sredstev za gradnjo. Osnovnošolski prostori so v lenarški občini že nekaj časa zelo pereč problem kljub temu, da je v zadnjih letih na tem področju že precej narejenega. V dosedanjih dokumentih je predviden vrstni red gradnje šol: do leta 1980 bosta zgrajeni osnovna šola in telovadnica v Benediktu, pripravljena pa bo tudi potrebna dokumentacija za drugo investicijsko stopnjo dozidave osnovne šole Gradišče s telovadnico in prvo stopnjo osnovne šole Lenart. Po tem programu pa bodo morali posebej urediti tudi vse ustrezne prostore za oddelke učencev z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Posebna šola pri Lenartu dela sedaj v dokaj slabih prostorih.
V Benediktu poteka pouk v dveh šolskih zgradbah, ena je stara že čez 110 let, druga pa čez 70 let. Obe šolski zgradbi sta nefunkcionalni, saj ne omogočata smotrne organizacije vzgojnoi-zobraževalnega procesa. V starejši zgradbi so štiri učilnice, v mlajši zgradbi pa tri. Hodniki in drugi prostori so neustrezni, kurjava je klasična, zidovi in pritličja pa vlažni. Posebne komisije so si že ogledale zgradbi osnovne šole v Benediktu. Starejšo zgradbo bi lahko preuredili, zamenjati pa bo treba strop, spremeniti stopnišče, zamenjati okna in vrata, urediti novo napeljavo in delno
spremeniti uporabnost sedanjih prostorov. Analize in primerjave podatkov kažejo, da lahko šola sprejme približno 280 učencev v najmanj dvanajst oddelkih. Od tega bo šest oddelkov na razredni in šest oddelkov na predmetni stopnji. Dobro organizacijo pouka pa bi lahko izpeljali, če bi imeli na voljo šest učilnic za predmetni pouk in tri učilnice za razredni pouk.
Osnovna šola v Cerkvenjaku se prav tako ubada s precejšnjimi težavami. Tako kot v Benediktu poteka tudi v tem kraju pouk v dveh šolskih zgradbah. _ Tudi zgradbi v Cerkvenjaku ne omogočata dobre organizacije vzgoj-noizobraževalnega procesa. Načrt graditve osnovne šole v tem kraju je predvidel postopno gradnjo. Prvo fazo so pred leti končali, vendar je v zgradbi dokaj nefunkcionalno urejena
šolska kuhinja, tudi kurjava je klasična, šola nima telovadnice, primanjkuje jim prostorov za ustrezno organizacijo pouka na predmetni stopnji. Zaradi vseh teh težav bodo morali preurediti prostore v kleti nove šole, napeljati centralno kurjavo in dograditi učne prostore in telovadnico. V drugi fazi pa predvidevajo do-
zidavo prostorov za razredni
pouk in celodnevno šolo, kar bo omogočilo preselitev iz stare zgradbe. V zadnjih letih se je število učencev v Cerkvenjaku zmanjšalo. Predvidevajo, da bo v tem kraju približno 300 učencev, za katere bi lahko smotrno organizirali pouk v 14 oddelkih.
V preurejeni šolski zgradbi v Gradišču poteka pouk v sedmih učilnicah. V šolski zgradbi je tudi kuhinja, upravni prostori, šold pa
prav tako kot drugi dve nima telovadnice. Na šoli v Gradišču imajo trenutno štirinajst oddelkov osnovne šole, tri oddelke podaljšanega bivanja in dva oddelka male šole. Šola ima v najemu tudi prostore v gradiškem kulturnem domu. V Gradišču bodo morali preurediti in dozidati prostor ob obstoječi zgradbi, urediti telovadnico in vse druge prostore za eno in pol-izmenski pouk.
v njem.
— Delegate zbora uporabnikov, predvsem iz krajevnih skupnosti Log in Dragomer, je zanimalo zlasti gradnja novih šol, saj v hitro rastočih naseljih sedanje prostorske zmogljivosti ne zadoščajo potrebam. Poleg delegatov iz teh krajevnih skupnosti so se večkrat oglašali v zboru uporabnikov tudi delegati krajevne skupnosti Vrhnika in organizacij združenega dela Iskra — antene ter Industrije usnja Vrhnika. Ti so posebej opozorili na nekatere dodatne stroške, npr. za dotacijo 120 tisoč din za občinsko glasilo. Nekoliko živahnejša je bila tudi razprava o solidarnostnem programu republiške izobraževalne skupnosti, ker delajo šole vrhniške občine v sorazmerno slabih prostorih. Vendar se nam je posrečilo delegate pravilno usmeriti.
Tako so delavci in krajan' spoznavali problematiko občin-ske izobraževalne skupnosti po- „ navadi le ob obravnavi letneg3 načrta dela, in še tega so največkrat razlagali delavci strokovni!1 služb in člani izvršnega odbor3' ^ Priznati moramo, da nism0 prejemali vabil ali zapisnikov 0 poteku sej delegacij ali konfe-renc delegacij za našo izobraže-valno skupnost. Zato tudi ne mo- js{
Osnovna šola Lenart ima precejšnje prostorske težave. Imajo 18 oddelkov osnovne šole in 8 oddelkov posebne šole, pa tudi oddelke podaljšanega bivanja. Pouk poteka v dveh zgradbah, prostori za posebno šolo pa že zdavnaj ne ustrezajo. Šola pri Lenartu ima tudi telovadnico, ki je last telovadnega društva. V Lenartu bo treba preurediti prostore za osnovno šolo, posebno šolo in za usmerjeno izobraževanje. Število učencev v Lenartu nenehno narašča. V tem obdobju predvidevajo, da bo število učencev naraslo na okrog 650. Če bodo hoteli organizirati kakovosten vzgojnoizobraževalni proces (1,5 izmenski pouk) bodo potrebovali 12 učilnic za predmetni in 6 učilnic za razredni pouk.
Kljub naštetim temam, v katerih so se oglašali posamezni delegati zbora uporabnikov, z njihovo aktivnostjo nisem zadovoljna. Pogosto me je motilo že to, da smo večino problemov rešili kar takoj, ko smo le pojasnili kako zadevo. Zdelo se mi je, da meni na delegatskem mestu ne bi bilo takoj vse razumljivo in jasno. Delegati zbora izvajalcev so razpravo o problemih šol po-gramov, normativov itn. spremljali neprizadeto. Njihov glas je bil izrazitejši le, ko smo obravnavali valorizacijo osebnih dohodkov in delitev pouka telesne vzgoje.
Bolj kot organiziranost delegacij je pomembna njihova sestava' Če so v delegacijah za izobraže valno skupnost ljudje, ki jih zanima problematika osnovnega šolstva in občinske izobraževalo3 skupnosti, bo delo potekalo tako, kot si vsi želimo — je poudarila Valentina Fefer (Foto: 5' J.)
Po pripombah, ki bodo dane na teze izgradnje osnovnošolskega prostora v občini Lenart, bodo izdelali osnutek izgradnje. Do konca letošnjega leta bo skupščina občinske izobraževalne skupnosti pri Lenartu sprejela tudi program izgradnje prostorov za usmerjeno izobraževanje.
MARJAN TOŠ
V prvem mandatnem obdobju je imela vaša skupščina 10 delegatov v zboru izvajalcev in 29 v zboru uporabnikov. V novem mandatnem obdobju ima zbor uporabnikov 33 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 10. Oblikovanih je sedem konferenc delegacij za delegacije zbora uporabnikov. Kako ste jim do sedaj posredovali gradivo? Kdaj so se sestajale delegacije in konference delegacij in kako uspešno je bilo delegatsko delo?
— Vse samoupravne interesne skupnosti so navadno skupaj pošiljale gradivo. Včasih smo ga objavili tudi v občinskem glasilu. Žal pa smo ugotavljali, da glas o delu izobraževalne skupnosti seže po delegatski liniji ponavadi le do delegacije, ne pa med vse delovne ljudi in občane. Pa še to: delegacijam za samoupravne interesne skupnosti so namenjali v prvi mandatni dobi manj pozornosti kot temeljnim delegacijam.
remo zanesljivo trditi, da so sf delegacije pred sejo skupščin3 sploh sestajale.
Kako je bilo nagrajevano vaši delo?
— Pripadala nam je nagrad3 za voljene in imenovane funkcionarje. Na občinski skupščiiii je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, zakaj prejema©0 tako nagrado ali nadomestilo; Vprašanje je bilo namenjen0 L sicer vsem samoupravnim intere-snim skupnostim, zdelo pa sc nam je, da je še posebno upef- j,, jeno proti naši skupnosti. Izra-, i( čunali smo ure, ki smo jih potre- (l bovali za redne priprave na sej3 tc skupščine, izvršnega odbora, , pripravo gradiv, itn. in ugotovili, /j da je ta nagrada bolj moralno kot ^ materialno priznanje.
Zame je bilo delo še razmeroma lahko, ker poznam problematiko šole in njeno samoupravno organiziranost, za koleg« iz proizvodnje pa izredno naporno in zahtevno.
STANE JESENOVEC
ai
b
tem bolje bomo doldli

PROSVETNI DELAVEC
STRAN 5
-^naja 1978 - Številka 9 'Lar
Matematična logika
Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS je v sodelovanju z odsekom za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Zavodom za šolstvo SRS in Inštitutom za matema-"ko, fiziko in mehaniko organiziralo od 1. do 4. februarja 1978 tedmi seminar iz matematike Matematična logika.
Kolikokrat v življenju vzkliknemo: to je pa tako logično, kadar se nam zdi kak sklep posebno preprost. Kako je potem Mogoče štiri dni govoriti o tako preprosti stvari, kot je logika, čeladi nosi zraven še atribut matematična. Sicer pa — kakšen smi-Sgl ima matematična logika, ko je vendar vsa matematika tako 'agično izpeljana. Morda bo kdo mislil, da smo reševali take na-tege, ki jih najdemo po časopisih: Ali je mesto, v katerem mestni bHvec brije natanko tiste može, ki se ne brijejo sami? Le počasi Pri takem sklepanju: ne smemo pozabiti na človekovo fantazijo, ki obrodi v matematiki tako bogate sadove.
Najvidnejša osebnost klasične 1 je Aristotel. Dolga stola temu znanju niso dodali kaj tveno novega, tako da je mo-'aa matematična logika mlada 7' S predavanji na seminarju je predstavila mlada garda iternatikov ljubljanske uni-t2e z edino izjemo vodje semi-J'ia dr. Nika Prijatelja. Vladi-,s r Batagelj nam je govoril o j. °rijah. Opisni jezik, v katerem v°rimo o teoriji, po potrebi polnimo z imeni za objekte a in ponavadi z matematično ‘logično simboliko. Še je bilo “a opredeliti nekatere pojme,
*	konceptualni, induktivni ra-t(li, algoritem, postopek gene-aaja objekta. Beseda »teori-
*	označuje znanje o kakem atočju človekove dejavnosti, ‘orija je določena z elementar-‘‘'i izjavami in elementarnimi eki, ki so podrazred elemen-
li triih izjav. V formalnih teorijah red objektov implicitno dolo-1° aksiomi in zunaj teorije iš-'!"o odgovor na vprašanje, ali 'oh obstaja razred objektov, ki aošča aksiomom. Tako obrav-,vatno geometrijo. Razvoj ,enja teorij je vplival tudi na lo-cao utemeljitev analize, teorije "ožic. Pri teh prizadevanjih so
naleteli na paradokse, ki so se jim skušali izogniti s povečano natančnostjo in strogostjo. Od teorij zahtevamo nekatere lastnosti. Najbolj znana lastnost je neprotislovnost: izjava in zanikanje izjave ne spadata sočasno v teorijo in neodvisnost: aksiomi teorije so neodvisni takrat, ko je vsak aksiom zase neodvisen od drugih, ali drugače povedano: nobeno manjše število aksiomov ne daje ekvivalentne teorije. Zanimive so tudi razlage teorij, z razlago dokažemo neprotislovnost teorije.
V predavanju Nika Prijatelja smo se naučili še enega »tujega jezika«, in sicer jezika prvega reda. Materinščina je prav zaradi svoje pestrosti izražanja za logiko pomanjkljiva, isto dejstvo lahko izražamo na več načinov, marsikdaj pa je pomen stavka premalo natančen za logiko. Jezik prvega reda nima toliko »besed« kot slovenski jezik, tu nastopa samo sedem različnih sort znakov, je pa dovolj bogat, da sestavimo sintakso jezika: terme, dobro oblikovane formule, stavek. Aksiomske sheme, ki jih poznamo, lahko v jeziku prvega reda izrazimo z dobro oblikovanimi formulami. Teorije pr-
Jčenje tujega jezika e ustvaijalen proces
dinarja v Pionirskem domu v Ljubljani
S to mislijo smo v Pionirskem domu končali dvodnevni semi-ij I)ar> ki smo ga v sodelovanju s predavatelji iz Instituta za Strane i' tezike v Zagrebu organizirali dne 17. in 18. marca 1978. Semi-■ ';ar je bil namenjen učiteljem angleškega in nemškega jezika iz r SRS, ki bodisi poučujejo tuj jezikneobvezno nadelavskih uni-« v*rzah, osnovnih šolah, ali celodnevni šoli. Udeležilo se ga je 26 t učiteljev, od tega 10 z osnovnih šol in 16 z delavskih univerz, o Slede na jezikovno področje pa jih je 15 hospitiralo pri pouku ' ungleškega jezika in 11 pri pouku nemškega jezika. i‘ Namen seminarja je bil seznaniti jezikovne pedagoge s tem, da smo na področju učenja otrok v zadnjih letih spet naredili •orak naprej v težnji po čimbolj učinkovitem učenju tujega je-9ka. Na seminarju sta se tako soočila dva načina učenja tujega tolka; avdiovizualni, ki je že prešel vse razvojne stopnje in bil deležen tako priznanj kot kritike, ter novi način, tako imeno-yani »activitj based«, ki si na področju učenja otrok šele utira pot v učno prakso.
^ Avdiovizualni način je bil doslej v primerjavi z novim nači-Oom bolj usmerjen v metodo pouka, novi »activity based«
. ®*čin pa v proces učenja otrok in predpostavlja, da je učenje že °d vsega začetka ustvarjalen proces, ki je zelo podoben procesu učenja materinščine.
%
Audiovizualni način smo . jjavnavali v zvezi z nemškimi e ^eniki avtorice Nade Kocian, :s,no jih v tečajih nemščine v lirskem domu začeli uporab-v šol. letu 1974—75 in nam ines pokrijejo že celotno po-°Čje nemškega jezika od 1. do ‘Stopnje. Učbenike Ich und Du, lr und Ihr, Bei uns zu Hause, 'n Jahr ist um in Am Montag "gt die 'Woche an je v svojem tavanju analizirala Irena Po-jČar-Zavrl. V predavanju je ?delala področje vsebine učbe-°v, besedišča in struktur. Na "dročju vsebine je pripisala ''•k pomen temu, da se v bese-'h že od vsega začetka pojavno tipični liki iz nemške otro-e proze (Kasper, Till Eulen-'legel, Miinchhausen in dr.), ter ! avtorica spontano seznanja 'ence z načinom življenja, napami in običaji v nemško go-lrečih deželah, s t. im. sociokul-lto- Na področju besedišča pa Flavija, da je v učbenikih za-
četne stopnje najčešče zastopana besedna vrsta glagol glede na to, da morajo učenci obvladati osnove govorjenega jezika. Strukturalna zasnova učbenikov N. Kocian je dokaj drzna, saj avtorica predpostavlja, da se učenec na začetni stopnji uči struktur le globalno, do kognitivnega usvajanja pa pride šele na nadaljevalnih stopnjah.
Analitični oceni učbenikov je sledilo predavanje avtorice, v katerem je kot temeljni problem učenja tujega jezika nakazala motivacijo učenca k čim večji aktivnosti ali produktivnosti v izražanju. Zato je v svojem predavanju Eksploatacija teksta — transfer govorila o možnostih izrabe besedil, besedišča in struktur iz učbenikov.
Obdelala je posamezne faze od nadzorovanega do dirigiranega dela, ko se učenci usposabljajo za dopolnjevanje ali spremembo besedila. Končni rezultat teh vaj pa se imenuje transfer,
vega reda imajo za skupno osnovo logične aksiomske sheme in dvoje pravil sklepanja. Tej skupni osnovi lahko dodamo še lastne aksiome ustrezne teorije.
V	jeziku prvega reda smo kot primer izrazili elementarno teorijo naravnih števil in teorijo množic. Sintaksi jezika smo dodali še njegovo semantiko ali pomenoslovje. Simboli jezika zadobe pomen z razlago. Aksiomske sheme v čisti logični teoriji so pravilne pri vsaki razlagi. Če pa ima teorija še svoje aksiome, je pa vprašanje, ali obstaja takšna razlaga teorije, pri kateri so tudi vsi lastni aksiomi pravilni. Tako razlago imenujemo model.
V	tolažbo vsem, ki niste navdušeni pristaši matematike, naj povem, da ni neizpodbitno dokazana neprotislovnost elementarne teorije naravnih števil.
Izidor Hafner nam je strogo izpeljal izrek o dedukciji. Zanimivi pa so bili primeri izrekov iz elementarne matematike, kako jih izpeljujemo po formalno logični poti. Težava je že vlem, ker so aksiomi marsikdaj tako oblikovani, da jih ne moremo napisati v jeziku prvega reda. Zato tudi dokazi niso možni v jeziku prvega reda. Že Evklid se je pri dokazovanju marsikdaj oprl na sliko.
Tomaž Pisanski se je lotil zahtevne naloge, ki je že zelo stara: Ali je mogoče vsak matematični problem rešiti že po vnaprej znanem postopku, tako kot znamo zmnožiti dve števili? Ali je možno napraviti tak stroj, ki bi z univerzalnim algoritmom rešil vsak matematični problem? Ukvarjali smo se z delovanjem Turingovega stroja in ugotovili, da stroji ne bodo nadomestili matematikov. So problemi, ki jih
kar pomeni, da je učenec po modelu iz učbenika sposoben povedati kaj več, izraziti svoje mne-nje, ga zagovarjati in s tem dokazati, da je dosegel stopnjo produktivnega uporabljanja jezika.
Posebno zanimiva je bila avtoričina ugotovitev, da avdiovizualna metoda danes izgublja svoj pomen kot metoda in da se vse bolj omejuje na uporabo avdiovizualnih pripomočkov, kot so trak—govor in film—situacija. Vse bolj se tudi omejuje pomen mehaničnega drila — pomnjenja in vse večji poudarek se daje čim prejšnji aktivizaciji znanja in čim prejšnjemu prenosu konkretne situacije v razred.
MARJANA KORDEŠ
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nove
strokovne knjige
Tito o odgoju i obrazovanju i ja-čanje odgojne funkcije škole. Zagreb 1978. Školske novine, Brača Kavuriča 40.
Tomaž Weber: Praksa zgodovinskega pouka v osnovni šoli. Ljubljana 1977. Državna založba Slovenije, Mestni trg 26.
Vid Pečjak: Psihologija spoznavanja. 2., popr. izd. Ljubljana 1977. Državna založba Slovenije, Mestni trg 26.
Vid Pečjak: Poti do znanja. Metode uspešnega učenja. 2., popr. in dop. izd. Ljubljana 1977. Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2.
Petar Mandič: Inovacije u nastavi. 2. izd. Sarajevo 1977. Svjet-lost, Radojke Lakič 3.
Raziskave v defektologiji
Turingov stroj ne more rešiti.
O logiki in množicah v srednji šoli je govoril Janez Rakovec. Logiko in teorijo množic vpeljemo že v začetku srednje šole. V prvi letnik vpeljemo izjave in povezave, logične ekvivalence in implikacije pa obdelamo v 3. letniku pri algebri množic. Izjavni račun uporabljamo pri dokazovanju že v 1. letniku, z njim se srečamo v 4. letniku pri Boolovi algebri. Ob vpeljavi spremenljivk se je treba ustaviti pri vlogi konstant in spremenljivk. Funkcijo kot preslikavo med množicami vpeljemo navadno šele v 3. letniku. Prav pa je, da to napravimo takoj v prvem letniku. Tudi pojem surjektivnosti, injektiv-nosti, bijektivnosti funkcije bi s pridom uporabili že v 2. letniku. Aksiomatično metodo najbolj dosledno uporabljamo pri poučevanju geometrije in pri algebri množic. Relacije, zlasti dvomestne in posebej ekvivalenčne vpeljemo že v 1. letniku. Primerov za te relacije ne manjka v aritmetiki in geometriji.
Na seminarju je bilo 110 udeležencev, ki so pogumno sledili zahtevnim predavanjem. Zvečine so bili učitelji srednjih šol. Veseli smo, da smo spet imeli v svoji sredi kolege iz Trsta in Celovca.
Naslov seminarja so izbrali udeleženci takratnega seminarja že pred dvema letoma. Upam si trditi, da nad tem seminarjem udeleženci niso bili razočarani, čeprav je bil del predavanj prezahteven, zlasti za starejše kolege, ki jim je ta snov bolj tuja. Nekaj pa smo vsi odnesli od seminarja: da je matematika živa znanost, da pogumno odpravlja svoje zmote in pomanjkljivosti, da razvoj matematike v resnici dokazuje resničnost Cantorje-vega izreka: Bistvo matematike je v njeni svobodi.
MARINA KOMAN
Konec marca je bil v Zagrebu simpozij z naslovom Raziskave na področju defektologije. Simpozij, katerega pokrovitelj je bil Republiški sekretariat za prosveto, kulturo in telesno kulturo SR Hrvatske, je organizirala Defektološka fakulteta v Zagrebu ob proslavljanju 15-letnice svoje ustanovitve in 30-letnice usposabljanja defektoloških kadrov na Hrvaškem.
vačevič, obravnaval pa je dosedanje raziskovalno delo na Defektološki fakulteti v Zagrebu. Največ časa je bilo namenjenega delu v sekcijah za posamezna defektološka področja: za mentalno retardacijo, surdopedago-giko, tiflopedagogiko, logopedijo, telesno invalidnost in socialno patologijo. Referati v sekcijah so obravnavali najnovejše izsledke ožjega defektološkega področja.
V plenarnem delu je imel uvodni referat dr. Vojislav Ko-
2- :
KURIRČKOVA POSTA 1978
Referati ter drugi prispevki in sklepi simpozija bodo objavljeni v zborniku in na voljo vsem zainteresiranim.
Poudariti je treba, da je bil to prvi simpozij na to temo v naši državi. Številna udeležba strokovnjakov s področja defektologije, sodstva, medicine, socialne politike in drugih je pokazala, da je zanimanje za to problematiko vedno večje.
Zagrebška defektološka fakulteta pa je ob tej priliki izdala tudi Spomenico, v kateri je prikazan razvoj usposabljanja defektoloških kadrov in vloga fakultete kakor tudi dejavnost posameznih njenih oddelkov in predavateljev (bibliografija del). Zanimiv je tudi podatek, da je do 31. 12. 1977 diplomiralo na fakulteti 1147 študentov, od tega 96 iz SR Slovenije.
MIHA PAJK
Slovesen sklep pohoda Kurirčkove pošte 1978, ki jo je tudi letos pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije, bo 13. maja v festivalni dvorani Pionirskega doma na Trgu VII. kongresa ZKJ. Spored so pripravili pionirji pionirskih odredov ljubljanskih občin.
Izšel je 9. Pionir
OD NEOLITSKE SEKIRE
DO VESOLJSKE SONDE
Mladinska poljudnoznanstvena revija tokrat v celoti objavlja zgledno raziskovalno nalogo mladih arheologov iz Stranj pri Kamniku. Dvaintrideset učencev 6. in 7. razredov, članov zgodovinskega krožka, je za letošnjo Pionirjevo raziskovalno nalogo odlično obdelalo kamnito sekiro iz mlajše kamene dobe, najdeno v bližnjem Stolniku. Razpravica, ki zasluži vso pozornost tako strokovnjakov kot vseh, ki jih zanima arheologija, je dosežek sodelovanja treh krožkov: zgodovinskega, fotografskega in likovnega ter prizadevnosti njihovih mentorjev tovarišice Majde Šte-blaj in tovariša Jožeta Jankoviča.
Sicer pa je deveta številka Pionirja pisana in pestra kot vse dolsej. Priljubljeni vrsti živalskih portretov — naših starih znancev — ježu, lisici, veverici in medvedu se je pridružila še divja svinja. Najbrž bodo tudi o njej — kot o vseh doslej obravnavanih živalih — vedeli otroci mnogo zgodbic: mikavna snov za govorne vaje, nemara pa tudi za živo razpravljanje pri pouku biologije in spoznavanju narave kakor tudi v krožkih. V nadaljevanju letošnje serije Ali razumemo likovno govorico objavlja Pionir prispevek o prostorskem oblikovanju in s tem poseže iz šolskih klopi v naš vsakdanji prostor; tako daje šolski likovni vzgoji ne le praktičen smisel, marveč tudi širši okvir. Serija likovnovzgojnih prispevkov, ki jih pišejo znani slovenski likovni pedagogi ne samo za otroke, temveč tudi za svoje kolege, je zbudila veliko zanimanje, saj poskuša prvič pri nas pedagoško obravnavati likovno vzgojo v celoti. Prav zato si Zavod SRS za šolstvo, s katerim pripravlja Pionir te prispevke, želi vašega sodelovanja.
Med drugimi članki v tej številki želimo opozoriti na sestavek Naši kraji v preteklosti z izborom zanimivih vedut naših krajev od sedemnajstega stoletja naprej, kar bo dobrodošlo tako zgodovinarjem kot geografom. Matematike pa bo zanimal prvi del prispevka z naslovom Pišemo 1+1=2, mislimo pa 1+1=1, seveda pa tudi nekaj matematičnih nalog. Pionirjev kompas se je to pot obrnil proti Preddvoru z lepo in kulturnozgodovinsko zanimivo okolico. Opozoriti moramo še na zanimiv članek o tem, kako delujejo čistilne naprave. O njih veliko slišimo, pa malo vemo. V Literarnih igricah in letošnji novosti Potujočem uredništvu se je v tej številki nabralo prispevkov za cel pravcati časopis — od vesti do podlistka. Sodelavci tega časopisa v malem so mladi novinarji iz vse Slovenije. List iz knjige narave piše tokrat o zanimivi avstralski živali koali, mlade tehnike pa bo najbrž pritegnil članek-o vesoljskih sondah, ki iščeta življenje na Marsu. Vsem, ki radi potujete, in vas mika daljni svet, pa je namenjen članek Gamardžoba, Sakartvelo. Kam nas vabi, pa preberite v Pionirju!
PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR —
Petindvajset let Prešernove družbe
Že med vojno je bila med osrednjimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb za kulturo, saj smo se Slovenci veliko prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov ljudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščevalskih tujcev obdržali kot samostojen, svobodoljuben narod. In tako je poleg svojih drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha slovenske kulture v svobodi, izvršni odbor Osvobodilne fronte na svojem sestanku 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo; ta naj bi nadaljevala izobražujoče tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev.
Na Prešernov dan 8. februarja 1953, ob kulturnem prazniku vsega slovenstva, je bila Družba ustanovljena. Usmerjale in vodile so jo da nes že legendarne osebnosti: njen predsednik, ki je to ostal polnih 23 let, je bil Boris Ziherl; njen prvi tajnik France Bevk. Njeno članstvo je kmalu po ustanovitvi štelo več kot 60 tisoč delovnih ljudi. Smisel in poslanstvo tako ustanovljene Prešernove družbe sta bila jasna: skrbela naj bi za izdajanje lepih in dobrih knjig v duhu revolucionarnih, narodno povezujočih načel Osvobodilne fronte, in v skladu z umetniškim izročilom največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, tega genija, ki je izšel iz ljudstva in v katerem se je zato poosebil genij vsega slovenskega naroda.
Članstvo Prešernove družbe, ta kulturno osveščeni del slovenskega življa, v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset let ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, prejema v dar pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako leto še po dve izbrani deli naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tega ali onega področja znanja in še priročnik te ali one vrste. Skoraj vsi člani prejemajo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja.
Za svoje člane in naročnike izdaja Prešernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zanimive zapise o najnovejših dogajanjih
Iz življenjskih modrosti francoskih moralistov
Smejati se moramo, preden smo srečni, sicer utegnemo umreti, ne da bi se bili kdaj nasmejali.
Otroci se ne menijo niti za preteklost niti za prihodnost, temveč, za razliko z nami, uživajo sedanjost.
Otroci so že ljudje.
LA BRUVERE
So ljudje, ki dobro govore, a slabo pišejo.
Skrita lepa dejanja so vredna najvišje cene.
B. PASCAL
na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti ter s tem vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe. Taka je že vseh petindvajset let.
Poleg tega Prešernova družba Že več kot dvajset let izdaja zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskemu bralcu najizvirnejša, najzanimivejša, literarno bogata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta. S tem izpolnjuje tisto poslanstvo, ki ji ga nalaga univerzalnost Prešernovega duha: zakaj, kakor je Prešernovemu geniju prijateljsko pomagalo Čopovo poznavanje svetovne literature, da je lahko v vsej veličini ob-čečlovečnosti razpel svoja krila, tako želi Prešernova družba z zbirko LJUDSKA KNJIGA omogočiti delovnim množicam slovenskega naroda, da se seznanijo in obogatijo s stvaritvami najpomembnejših pisateljev duhov preteklosti in živega, sodobnega sveta.
Skoraj osem milijonov izvodov knjig, v katerih so največkrat izšla najboljša dela domačih in tujih pisateljev, skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik, vse to dovolj zgovorno priča o plodnem delovanju Prešernove družbe v minulih petindvajsetih letih. Izdaje Prešernove družbe so dandanes na knjižnih policah povsod, kjer živijo Slovenci, po marsikateri knjigi, ki jih je v preteklosti razposlala na slovenske domove Prešernova družba, še danes pogosto seže ljubeča roka delavca, kmeta, matere in otroka, ki so se naučili pravično ceniti dobro knjigo, ker so spoznali, da jim le-ta pomeni nujno dopolnilo njihovega življenja in obstoja. S tem je Prešernova družba dostojno izpolnila kulturno poslanstvo, ki ji ga je bila naložila Osvobodilna fronta, predhodnica današnje Socialistične zveze delovnega ljudstva, upravičila pa je tudi smisel svojega delovanja kot družba, ki ponosno nosi ime največjega slovenskega pesnika.
In kakšne naj bi bile naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove družbe za naprej? Kakšna naj bi bila vloga Prešernove družbe danes, v ozračju potrošniške mrzlice in vsaj navidez zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno samovzgojo? Da v tem resnem času, ki ga skušajo nekateri prekriti s snobističnim hlastanjem za zlagano dragocenimi, a v svojem jedru puhlimi dobrinami in v nasprotju z očarljivimi pojavi elitizma v slovenskem literarnem ustvarjanju, objavlja Prešernova družba v svojih zbirkah dela umetniško odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. Da v nasprotju s poplavo tujega — in domačega — šunda razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov in naših sodobnikov. Samo tako bo Prešernova družba, ki je bila in mora še naprej ostati odsev kulturnih potreb slovenskega ljudstva, tudi v prihodnje polno in plodno živela — samo tako bo lahko uresničevala zamisel, ki jo je izrekel in terjal Boris Ziherl, prvi predsednik Prešernove družbe: da skupaj z vsestranskimi napori in naprednimi prizadevanji najbolj prodornih mislecev in najbolj kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda pomaga graditi in ustvarjati temelje socialistične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva. FRANCE KIMOVEC-ŽIGA
ur
Šolske proslave in recitacijski krožki
Kljub razmeroma velikemu številu registriranih šolskih dramskih in recitacijskih skupin in kljub optimističnim izjavam našega časopisja o »uspešnem postopku podružbljanja kulture« praksa kaže, da se naša gledališko vzgojna dejavnost — k nji spada tudi recitacija — ni bistveno premaknila od ustaljenega, preživelega priložnostnega prakticizma. Se več; v našem družbenem življenju vse bolj uveljavljajoča se težnja po proslavljanju prehaja tudi v šolske načrte, tako da postaja delo krožkov vse bolj namenjeno zgolj pripravam za razne pro-slavljalske nastope. Kot tako že vnaprej izgublja svojo pedagoško namembnost ter svoj smisel, saj nima najbolj temeljnih možnosti za to, da bi se lahko vzpostavilo ter začelo razvijati kot resnična vzgojna dejavnost, katere bistvene načelne postavke in temeljni pogoji so; sistematičnost, načrtnost, dolgoročnost, neprekinjenost in strokovnost.
In kakor bi se zdelo vsakomur popolnoma nesmiselno, če bi na primer od nižje glasbene šole zahtevali, da bodi njena dejavnost omejena zgolj na javne nastope njenih gojencev, tako se zdi večini očitno celo odgovornim oblikovalcem naših šolskih programov na območju gledališke dejavnosti to ne le dopustno, temveč samo po sebi umevno, ko da bi bila igra ali recitacija lekcija, ki bi se je bilo najlaže naučiti.
Ker pa imata površnost in podcenjevanje pri tako občutljivem pedagoškem delu, kot je ukvarjanje z ustvarjalno govorno interpretacijo, daljnosežne negativne posledice ne le za oblikovanje otrokovega osebnega ustvarjalnega izraza, temveč tudi za oblikovanje vse naše knjižne govorice, se nam zdi potrebno podrol je ^spregovoriti o stanju naše šolske recitacijske dejavnosti ter o razmerah, v katerih poteka to delo, kakor tudi o temeljnih postavkah in zahtevnosti njene ustvarjalne izraznosti*
PROSLAVE,
PROGRAM IN IZVEDBA
Naš osnovnošolski program predvideva šest do osem proslav-Ijalskih prireditev v šolskem letu; tem proslavam se pridružujejo še nastopi na raznih srečanjih in tekmovanjih, od šol v manjših krajih pa terjajo družbenopolitične in druge organizacije še več drugih priložnostnih nastopov.
Po ustaljenih vzorcih obsegajo te prireditve večinoma pisan program instrumentalne in vokalne glasbe, folklornih plesov ter posamične in zborne recitacije, manj branje proze in igrane odlomke, še redkeje pa so uprizoritve celotnih iger.
Kar zadeva izvedbo tega priložnostnega programa, kakovostna raven njegovega glasbenega dela ni vprašanje; ker je glasbena vzgoja del rednega pouka in ker vodijo šolske pevske zbore in posebni instrumentalni glasbeni pouk učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo, je vnaprej jasno, da bodo glasbene točke podane vsaj korektno. Tudi izvedba folklornih plesov ne more biti vnaprej sporna, saj gre pri njih predvsem za zunanje gibalno posnete, z glasbenim ritmom usklajene plesne korake in figure, ki se jih da pravilno in lepo naučiti z mehaničnim urjenjem. Bistveno drugače pa je pri izvedbi tako imenovane »umetniške besede« ali recitacije, ki zanjo v naši šoli ni načrtne in strokovno vodene vzgoje; spričo njene zahtevne in sestavljene psihofizične izraznosti prehajata amaterska neizkušenost in nevednost večinoma v diletantski avtomatizem.
S tem seveda predpostavljamo, da sta za recitiranje kot za sleherno ustvarjalno interpretacijo poleg razločne govorice in primerne notranje občutljivosti potrebna tudi določena osnovna vednost in znanje; to pa mladi izvajalec lahko pridobi ali razvije samo s sistematičnim, dolgotrajnim in postopnim preskušanjem in urjenjem in to pod ustreznim pedagoškim vodstvom.
ZAHTEVNOST
RECITACIJSKE
IZRAZNOSTI
Recitacija je v resnici najtežja in najzahtevnejša oblika govornega podajanja, čeprav bi po tem, kako se je izvajalci in učitelji ponavadi lotevajo, lahko menili, da je prav nasprotno; zato je tudi res, da je resnična umetniška recitacija, se pravi tista, pri kateri se izvajalčeva notranja doživljajska vsebina in njegova v vseh tančicah izdelana govorna kultura zlivata v polno govorno izraznost, ki je hkrati v skladu z izvajanim pesniškim besedilom zelo redka.
Ce imamo količkaj posluha za naravno, smiselno in pristno knjižno govorico, lahko ugotovimo, da je velika večina šolskih recitacij izvedena brez osebnega notranjega odnosa do izvajanega besedila, v šablonskem, bolj ali manj prenapetem in enoličnem osnovnem tonu, z nesmiselnim poudarjanjem posameznih besed in nesmiselno členitvijo, brez menjave čustvenih intonacij in v manirni stavčni melodiki.
Da nam ne bo kdo zameril te ostre, vendar resnične strokovne presoje, naj hkrati poudarimo, da krivde za to ne pripisujemo neizkušenim recitatorjem ne njihovim učiteljem, ki jim strokovna izobrazba ne daje potrebne osnovne vednosti o ustvarjalnem bistvu knjižne govorice, kaj šele pedagoške metode za neposredno delo v recita-cijskih krožkih. Res pa je tudi to, da je prav ustvarjalna izraznost govorice, ki nima nobene, niti simbolične predmetnosti in je ni mogoče znanstveno natančno opredeliti, še zelo malo raziskana. Seveda pa zaradi tega ne gre podcenjevati zahtevnosti in težavnosti tvorne, pristne govorne izraznosti, ki jo terja recitacija.
Če nam ne gre zgolj za proslave zaradi proslav ter za formalno izpolnitev predpisanih programov in statističnih rubrik, temveč predvsem za kutlurno-vzgojne rezultate tako pri izvajalcih kot pri njihovem občinstvu, se moramo zavedati, da je recitatorski del priložnostnih šolskih nastopov potreben temeljite preveritve in sprememb, tako kar zadeva njihovo število kot način in čas pedagoških priprav zanje. Zakaj mehanično, »naučeno« deklamatorstvo uresničuje mladega izvajalca ter onemogoči njegovo osebno notranjo izraznost, poslušalce dolgočasi, v skrajni konsekvenci pa jim celo zbuja odpor do poezije.
Če je poglavitni namen in namen sleherne šolske dejavnosti predvsem pedagoški, če je torej izhodišče in smoter šolskega nastopanja predvsem v tem, da z metodičnim postopkom študijskih priprav razvija, spodbuja in usmerja otrokovo in mladostnikovo pristno, tvorno izraznost, potem se moramo pri tem dosledno ogibati vsega, kar bi lahko njuno prirejeno tvornost vnaprej sprevračalo v izumetničenost. V ta namen pa je treba seveda vedeti, v čem so nevarnosti, ki vnaprej določajo mehanično naučeno, brezosebno govorno izraznost mladega izvajalca.
DRAGA AHAČIČ
(Prihodnjič naprej)
OBVESTILO
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je z vsemi svojimi zbirkami spet odprta vsak dan v tednu, torej tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure.
Vodstvo po zbirkah je treba napovedati teden dni pred obiskom, sicer zaradi številnih skupin ne moremo zagotoviti vodiča.
Kiparska razstava Janeza Boljke
V Mali galeriji, kjer se z enomesečnim rokom vrstijo razstave pO' sameznih slovenskih, jugoslovanskih in tujih sodobnih umetnikov, si lahko ogledamo do 28. maja kiparska dela našega kiparja in grafika Janeza Boljke. Nastala so v zadnjih dveh letih, potem ko so v’ avtorju že dolgo zorele ideje zanje in mu je dotlej ustvarjeno kiparsko in grafično delo odprlo možnosti, da jih uresniči.
Širši javnosti so znane predvsem Boljkove spomeniške plastike, kol so spomeniki talcem in borcem na Žalah v Ljubljani, v Goriških Brdih ali v Ribnici. Poznamo pa ga tudi po dognanih in nagrajenih osnutkih za spomenik Ivana Cankarja, po plastikah živali, po upodobitvah poklicev (slikar, glasbenik, Ribničan) in drugih angažiranih tem. V svojem kiparstvu se izraža vedno s kovino. Za razliko oi klasične tehnike oblikuje neposredno v bron ali aluminij, ne da bi kip prej izdelal v glini, ga potem odlil v mavec in slednjič iz mavčnega negativa v bron.
Sedanja razstava prikazuje'pet velikih plastik spomeniških razsežnosti in sedemnajstih malih. Vse predstavljajo človeka ter so nastale zgolj iz notranje potrebe umetnika, da se izrazi, in ne po naročilu uporabnika.
Prvi vtis, ki ga razstavljena dela vzbudijo, je, kot bi stopili meti fantastična kovinska bitja, ki nas opomnijo, da živimo v času industrijske civilizacije. Močno razčlenjene oblike, zdaj ravne, zdaj konveksno ali konkavno upognjene, ponekod abstraktne, ponekod vzete iz konkretnih izdelkov tehničnega sveta, nam ob vsej slikoviti razgibanosti predstavljajo enotne podobe, ki sugestivno ponazarjajo umetnikovo misel; ta je hkrati njegov, naš in tudi širši problert sedanjega časa. Tako z oblastno napadalnostjo prodira v naš prostor sedeči Uzurpator, se visoko dviga kvišku stremeči Ljubitelj atomov, navpično raste prizadeven Zdomec v iskanju svojega prostora na soncu, mirno stoji figura polna zaupanja v kipu Pripravljanje glave za akupunkturo ter se odločno napenja hrupni saksofonist-
Janez Boljka: Uzurpator, 1977-78, aluminij (katalog str. 2)
Ob teh spomenikih so polne sodobne vsebine in iznajdljivih kiparskih prijemov male plastike, kot na primer Pogovor s senco. Na bleščeči plošči ozadja se tu pojavljata v negativnem reliefu izdelana temna zasledovalca, poleg njiju pa v njej odseva še naravna senca figure same; zasledovani človek je tako pričujoč spredaj in zadaj-Domiselna upodobitev sukcesivnega dogajanja v prostoru nam izdaja Boljko kot kiparja in grafika hkrati. Široki registerplastičnih in grafičnih izrazil, ki jih ima na voljo, mu je omogočil, da je v statičnem plastičnem delu upodobil tudi razsežnost časa. — Celotno Boljkovo kiparstvo vsebuje veliko grafičnih in slikarskih prvin, vendar kot obogatitev in ne kot nadomestek za plastičnost ter ne na škodo kiparske enotnosti.
Kipi Janeza Boljke delujejo naravno in prepričljivo. Z vijaki spojeni raznoteri kovinski deli so sami po sebi nenavadni, združeni pas tolikšno ustvarjalno silo, da sestavljajo homogeno celoto. Prevleka patine ne učinkuje kot dodatek, temveč se organsko vključuje v osnovni material. Kljub vsej pestri materialnosti nimamo občutka, da bi kipar hote! biti učinkovit in moderen za vsako ceno. Ideja je toliko močna, da prepoji bogastvo izraznih sredstev, izključuje vtis izumetničenosti ali prenatrpanosti ter z občuteno oblikovano materijo izpoveduje nemir in krčevitost sodobnega dogajanja. Na kipih ni mrtvih mest. Nekatere dele začini avtor s smiselno domislico; včasih so to aplikacije, kakor stara medalja z Napoleonovim portretom na prsih Uzurpator ja, ali igle v Pripravljanju glave za akupunkturo, včasih grafični elementi, kot vgravirani odlomki nemških besed na Zdomcu ali številke na Ljubitelju atomov. Takšna ljudska duhovitost napravlja Boljkovo delo še bolj komunikativno ter usmerja in podpira gledalčevo razumevanje. V službi izpovedi so tudi podstavki, ki so postali organski del plastike za razliko od arhitektonskih podstavkov večine kiparjev, kjer pomenijo bolj aranžmajski doda-tek.
Ce bi hoteli to kiparstvo opredeliti s kakim -izmom, bi lahko rekli, da so v Boljkovi ustvarjalnosti pričujoči impresionizem in ekspresionizem, konstruktivizem in strukturalizem ter surrealizem in pop art. Vsi skupaj pa sestavljajo izrazito Boljkov slog, ki nikjer ne daje vtisa, da virtuozni kipar oblikuje po preskušenih receptih. Vsakega dela se loteva z novo mislijo in svežo prizadetostjo, združujoč neposredno s premišljenim, v živahnem ravnotežju čustva in razuma. Oblikovanje mu je nenehna izvirna umetniška stvaritev, ne pa posnemanje ali dekoracija; zato daje gledalcu jasno določeno in polno doživetje. Obenem pa lahko rečemo, da ta kipar drži ogledalo svojemu času, če se izrazimo z besedami Ivana Cankarja o umetniku.
TIN C A STEGOVEC
12- maja 1978 - Številka 9
PROSVETNI DELAVEC
STRAN 7
Doma in na tujem
Hrvaška
Kako opredeliti delovno in poli-tehnično vzgojo in izobraževanje
Na Hrvaškem je že veliko na-rejenega za reformo vzgoje in 'Zobraževanja na drugi stopnji.
Izkušenj je precej, pokazali so se Najznačilnejši problemi, notra-nja pedagoška reforma in nadaljnje povezovanje izobraževa-aja in združenega dela pa pome-aita velike naloge, ki jih bodo [Norali reševati vsi dejavniki od S°1 do samoupravnih interesnih skupnosti ter osnovnih organiza-e'j združenega dela materialne Proizvodnje in družbenih dejav-Nosti.
Vedno jasneje postaja, da bo treba temeljito spremeniti tudi osnovno šolo, natančneje, temeljno izobraževanje v obdobju °d predšolske vzgoje pa do vključitve poklicnnega izobraže-vanja. Prosvetni svet Hrvaške,
Ptosvetno-pedagoška služba in druge strokovne organizacije si Prizadevajo opredeliti smotre in Programske vsebine sedmih Vzgojnoizobraževalnih področij, med katerimi je — kot je bilo Poudarjeno na posvetovanju, ki Je bilo pred nedavnim v Zagrebu najobčutljivejše področje delovne in politehnične vzgoje in •Zobraževanja. Dosedanja teh-nična vzgoja in prosvetno-teh-mčno izobraževanje sta bila dosežek različnih življenjskih situa-jdj, in možnosti družbe, nista pa mla enotno opredeljena za mlade rodove od predšolskega obdobja pa do konca drugega razreda srednje šole. Bila sta lo-cena in nepovezana, biti pa bi morala enotna.
Na zagrebškem posvetovanju Predstavnikov prosvetnega sveta, prosvetno-pedagoške službe, raznih strokovnih organizacij in združenj je dr. Pero Ši-
Bosna in Hercegovina
Proces, ki se uresničuje
KONFERENCA O IZOBRAŽEVANJU V ARABSKIH DEŽELAH
Konec lanskega leta je bila Pod pokroviteljstvom UNESCO konferenca ministrov za izobraževanje in gospodarsko načrtovanje v arabskih deželah. Na konferenci so obravnavali tele •erne: dosežki razvoja izobraže-Vanja od leta 1970 na vseh rav-neh; demokratizacija izobraževanja in družbenoekonomski ra-Zvoj; tehnično in poklicno izobraževanje; izobraževanje nomadov; uporaba sredstev množičnega obveščanja in izobraževalne tehnologije idr.
NOVOSTI IN USPEH V AMERIŠKIH ŠOLAH
Zvezna služba za izobraževa-nje je zaupala Inštitutu za raziskovanje v Kaliforniji, naj prouči, kako so različne novosti, npr. individualizirani in skupinski Pouk, tako imenovane odprte učilnice, gibki učni načrti in drugo, ki so jih v zadnjih dvajse-Jih letih uporabljali v ameriških šolah, vplivale na uspeh učencev. Ta raziskava, ki jo imajo za najbolj ambiciozno in zahtevno 'Zmed vseh dosedanjih, je zajela več kot 30.000 učencev iz 80 šol Zanjo pa so porabili 1,800.000 dolarjev. Dosežki tega »najbrž Prve longitudinalne raziskave širokega spektra« so med drugim Pokazali, da so učenci tistih šol, kjer niso pretiravali z novostmi m individualizacijo, pokazali boljše uspehe pri preverjanju Znanja iz matematike in jezika kot drugod. Ob takih in podobnih rezultatih, ki so izzvali med Prosvetnimi delavci kar precejšnje razburjenje, pravijo raziskovalci takole: Ti rezultati niso samo kritika novih zamisli in postopkov ... temveč opomin vzgojiteljem, staršem in zakonodajal-eern, da zgolj s pedagoško novostjo še ni mogoče doseči dramatičnih učinkov, in da novosti in individualizacija še niso sinonimi za kakovost izobraževanja.
mleša poudaril, da je treba delovno in politehnično vzgojo obravnavati kot sestavni del zasnove splošnega izobraževanja, ki jo pravkar izdelujejo. Delovna vzgoja in politehnika morata biti načeli pri pouku, v zunajšolskih dejavnostih in zunajšolskem življenju mladih rodov, hkrati pa poseben predmet, po možnosti pod istim imenom za celotno temeljno izobraževanje.
Učenec bi moral dobiti v temeljnem izobraževanju celotno predstavo o človekovem družbe-no-humanističnem delu.
Na posvetovanju so poudarili, da izhajata delovna in politehnična vzgoja iz vsega dela, prednost pa mora imeti proizvodno delo. Napačno je mnenje, da je treba v učencih razvijati ljubezen do tehnike. Tehniko vsiljuje življenje samo, mladi postajajo njene žrtve, tehnika ravna z njimi po svoje. Mlade je treba usposabljati, da jo bodo znali uporabljati v prid ljudem. Tudi pojma politehniški ne smemo napak razumeti, tj., da bi morali mladi obvladati vse tehnike; obvladajo naj samo tiste, ki jih bodo potrebovali v življenju ne glede na svoj poklic. Družbeno koristno delo mora biti sestavni del celotnega vzgojnoizobraže-valnega procesa. Deležni ga morajo biti vsi učenci, omogoči pa naj jim da odkrivajo svoja nagnjenja in sposobnosti in si pridobivajo ustvarjalno delovno etiko.
Udeleženci posvetovanja, na katerem so sodelovali tudi predstavniki prosvetnega sveta Srbije, so dobili gradivo, v katerem poskušajo sestavljavci opredeliti stopnje delovne in politične vzgoje in izobrazbe, glavne naloge na vsaki stopnji, in področ-
Med gradiščanskimi It vati
ja, iz katerih bi bilo treba zajemati vsebine.
Po mnenju predlagateljev naj bi potekala delovna in politehnična vzgoja v petih stopnjah: otroke do šestih let, naj bi uvajali v svet tehnike in zbujali v njih zanimanje; tiste od šestih do devetih let (sedanji 1., 2. in 3. razred osnovne šole) naj bi seznanjali z delom; učenci od devetih do dvanajstih let (sedanji 4., 5 in 6. razred) naj bi spoznavali proizvodno delo in njegove posebnosti v naši družbi; učenci od dvanajstih do štirinajstih let naj bi se pripravljali za proizvodnjo, deloma pa že vključejejo vanjo; tisti od štirinajstega do šestnajstega leta (sedanji 1. in 2. razred srednje šole se bodo neposredno pripravljali na začetek dela v delovni organizaciji.
Pri opredeljevanju in izvajanju enotne delovne in politehnične vzgoje bodo še velike težave, saj bo treba premagati tradicionalne poglede na delo in delovno kulturo. Spremeniti bo treba mnenje staršev, javnosti in združenega dela.
Vsi bi morali sodelovati pri reševanju teh vprašanj in ustvarjati možnosti za čim bolj učinkovito delo. Posebej bo treba poskrbeti za izobraževanje učiteljev za to področje vzgoje in izobraževanja, kjer bo vedno več teamskega dela in povezovanja z drugimi področji.
Jasno je, da gre za velike spremembe pri nadaljnji reformi temeljne vzgoje in izobraževanja, pomemben del le-te pa sta delovna in politehnična vzgoja in izobraževanje mladih rodov na pragu njihovega poklicnega izobraževanja.
DJORDJE DJURIČ
Dnevnik Oslobodjenje in Prosvjetni list sta pred nedavnim organizirala v sodelovanju z Republiškim prosvetno-pedago-škim zavodom Bosne in Hercegovine pogovor z uredniki republiških in pokrajinskih prosvetnih časnikov. Razpravljali so o razvoju usmerjenega srednjega izobraževanja in vzgoje v SR Bosni in Hercegovini. Na vprašanja urednikov sta odgovarjala: Refik Hukič, član izvršnega sveta skupščine SR Bosne in Hercegovine in predsednik komisije za reformo usmerjenega izobraževanja in vzgoje pri izvršnem svetu, in dr. Orhan Zubčevič, direktor republiškega prosvetno-pedagoškega zavoda.
Ko je govoril o izhodiščih reforme usmerjenega izobraževanja in vzgoje, je Refik Hukič poudaril, da Bosna in Hercegovina, čeprav se loteva reforme na poseben način, ne ruši enotnosti jugoslovanskega vzgojnoi-zobraževalnega sistema. Učenci v tej republiki ne bodo dobili manj znanja kot učenci drugih republik in pokrajin. Vsako izobraževanje jih usposablja za delo in nadaljnje šolanje. Zakon o osnovni šoli jim omogoča, da se lahko tudi v zadnjih razredih osnovne šole usposabljajo za manj zahtevne poklice.
Pri reformi usmerjenega izobraževanja in vzgoje spoštujejo v Bosni in Hercegovini načelo »ne rušiti in šele nato graditi«. Prav zato, ker niso hoteli eksperimentirati, so pustili gimnazijo pri miru. Ne bodo je ukinili, temveč reformirali.
Porajajo se že prvi poskusi združevanja usmerjenega in visokošolskega izobraževanja (taka enotna organizacija združenega dela je že ustanovljena v Tuzli).
Bistvo reforme je, da traja izobraževanje toliko časa, kot človekova delovna doba. Ne gre torej za izboljšanje obstoječega, temveč za reformo kot proces, ki
Šola in materin jezik nista eno
»Nekoč, ko je bila vsaka vas kraljestvo zase, smo se gradiščanski Hrvati lahko narodnostno ohranjevali. Danes hodi vse na delo v mesta, na skupne — nemške — zabave, bere nemške časnike in posluša nemške oddaje po televiziji in radiu,« Tako je pripovedoval Alfons Kornfeind, ki je bil 30 let učitelj in šolski upravitelj v Trajštovu (Traus-dorfu) na Gradiščanskem.
Predstavnik hrvaške mladine na Gradiščanskem, študent ekonomije Emerich Miiller, je dodal: »Položaj na Gradiščanskem je popolnoma drugačen kot na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci imajo za sabo 150 let bojev za narodno enakopravnost — gradiščanski Hrvatje pa so vedno bili sluge — ali Madžarom ali Avstrijcem. Tako se tudi ni razvila narodna zavest. Res je, da smo gospodarsko povsem izenačeni z Avstrijci po naših vaseh (Gradiščansko sodi med najmanj razvite predele Avstrije, vendar je tudi tukaj zgrajenih že nekaj dobrih cest, le industrije skoraj ni). Eni kot drugi hodijo v mesta v službo — tako je dežela čez teden brez moških.«
Na vprašanje, kakšen odnos imajo Nemci do njih, je študent pojasnil, da jih prav radi vidijo, kadar plešejo kola v narodni noši ali igrajo na tamburice — naredijo pa se slepe in gluhe, kadar hočejo kaj zase, za svoj narod.
Nekaj podatkov: Gradiščanska meri približno 4000 kv. km in se razteza od češke meje, čez Madžarsko in Avstrijo, do jugoslovanske. To je gričevnat svet (uspeva tudi trta), primeren za kmetovanje. Hrvatje so tu že okrog 450 let — pribežali so pred Turki iz Dalmacije, Istre in Like. Pisanih podatkov o tem ni. Na Češkem je še pet njihovih vasi (ena nosi ime »Hrvatski grob«), na Madžarskem je 15 naselij — okrog 15.000 Hrvatov. Pod Av-
strijo pa jih živi 35.000 — tako pričajo cerkveni zapiski; državni pa trdijo, da jih je le 25.000. Še pred 20 leti je štetje pričalo, da jih je 40.000; zdaj so jih vsrkala mesta, nekaj jih je pobrala smrt. Rodi se jih manj v čisto hrvaških zakonih. Mešani zakoni pospešujejo raznarodovanje. Zadnje čase se je preseljevanje v mesta ustavilo. K temu so pripomogle boljše prometne zveze —• in pa zasičenost in mrtvilo avstrijskih mest.
Na vprašanje, kako živijo, je nekdanji šolski upravitelj (zdaj je častni predsednik Hrvaškega kulturnega društva in njegov tajnik, pravi predsednik pa je dr. Miiller) dejal, da se kot posamezniki počutijo enako kot vsi drugi Avstrijci. Kot narodnostna skupina pa imajo težave. Vzemimo samo šolanje. Hrvati so razkropljeni po vsem Gradiščanskem; predstavljajo 10% prebivalstva in sestavljajo pet večjih okolišev, ki štejejo od 3.000 do
10.000	ljudi (največji je pri mestu Železno; to je njihovo glavno mesto). Po vaseh so imeli svoje šole — in jih imajo še zdaj. Takih vasi je 35, v šole pa hodi okrog 3.000 hrvaških otrok. Toda novi zakon o šolstvu, ki ga je Avstrija sprejela leta 1972, je Hrvatom škodoval. Prej so bile njihove dvojezične šole osemletne. Res je bila ta »dvojezičnost« kaj različno pojmovana, a bila je: obvezno je bilo tri ure hrvaškega pouka na teden; v zavednih vaseh pa so v resnici imeli polovico pouka v materinščini. V svoji starinski hrvaščini (na severnem Gradiščanskem čakavsko, na južnem štokavsko) so imeli tudi berila in slovnico. To imajo še zdaj. Toda novi zakon določa osnovno šolo samo do 4. razreda. Potem sledi meščanska šola ali pa gimnazija. Glavne šole in gimnazije so zrasle po vseh večjih krajih — in to nemške.
Tako je dvojezičen pouk zdaj samo do 4. razrc- a.
»V Trajštofu smo prej imeli 120 učencev — včasih tudi 160. Zdaj jih hodi v dvojezično šolo samo še 60. Učilo nas je 5 učiteljev — zdaj so trije. Tisti razred, ki je manj zahteven, si razdelijo po predmetih,« je potožil Alfons Kornfeind. (V kraju je 1.500 Hrvatov.) Na vprašanje, kje se šolajo njihovi učitelji, je povedal, da na nemških pedagoških akademijah. »Hrvaščine se učijo po lastni želji popoldne, tako rekoč zasebno. Tudi otroke, ki hodijo v nemške gimnazije, poučujemo popoldne v dodatnih urah.«
Res je torej, da Gradiščanski Hrvatje nimajo svoje, v hrvaškem jeziku izšolane inteligence. Inteligenca ostane hrvaška samo po svoji narodni zavesti, po izobrazbi pa je nemška. Pogovor s predstavniki gradiščanskih Hrvatov v Trajštofu blizu Železna je nujno pripeljal do ugotovitve, kako zelo bi potrebovali svojo gimnazijo. »Zdaj je taka želja utopija. Ne gre samo za to, ali bi nam Nemci dovolili ali ne — pač pa tudi, kje naj bi bila naša gimnazija? Bojimo se, da ljudje ne bi pošiljali otrok v oddaljen kraj... Pred 20 leti je bilo vse drugače. Tudi še pred letom 1972,« je poudaril Kornfeind. Študent Miiller pa je dodal: »Mnogo pomembnejši se nam zdi boj za hrvaške vrtce. So primeri, da pride v vas nemška vzgojiteljica — pretežno je to odvisno od zavesti prebivalcev in župana — in v nekaj letih so predšolski otroci tako rekoč ponemčeni. V šoli jim je potem bližja nemščina kot hrvaščina. Če bi v vseh vaseh imeli nemške vzgojiteljice — je že prihodnja generacija povsem nemška. Zato so nam nadvse potrebne hrvaške vzgojiteljice. Drugo, za kar si prizadevamo, je uporaba našega
se nenehno uresničuje.
Ko je pojasnjeval, zakaj so se pri usmerjenem izobraževanju odločili za različico B, ki predvideva za manj zahtevne poklice možnost krajšega izobraževanja, je dr. Orhan Zubčevič povedal, da daje Bosna in Hercegovina 9 odstotkov narodnega dohodka za izobraževanje in vzgojo. Letos je v srednjih šolah te republike približno 205.000 učencev; to pomeni, da za vzgojnoizobraževalno dejavnost ni mogoče dati še več.
Leta 1972 se je največ učencev šolalo v gimnazijah, sedaj pa je največ zanimanja za poklicne šole. V tem obdobju so se začeli v Bosni in Hercegovini razvijati tudi srednješolski centri.
Ž novim sistemom usmerjenega izobraževanja in vzgoje — je poudaril dr. Orhan Zubčevič — želimo odpraviti dvojnosti; vse srednje šole postajajo šole usmerjenega izobraževanja, v njih si pridobivajo učenci znanje za določene poklice. Vsako izobraževanje je povsem enakopravno in ga ni mogoče ločevati od prihodnjega poklica. Tudi učenci, ki se usposabljajo za manj zahtevne poklice, morajo obvladati skupne vzgojnoizo-braževalne temelje. Vsako izobraževanje po osnovni šoli je izobraževanje za delo.
Po uvodnih besedah Refika Hukiča in Orhana Zubčeviča se je razvila živahna razprava o mnogih vprašanjih, ki zadevajo reformo usmerjenega srednjega izobraževanja in vzgoje v Bosni in Hercegovini. Urednike republiških in pokrajinskih prosvetnih časnikov so zanimala predvsem vprašanja o izbirnem pouku, pripravi učencev za manj zahtevne poklice, o preoblikovanju gimnazij in notranji reformi usmerjenega izobraževanja, o izobraževanju učiteljev za reformirano šolo, obremenjenosti učencev s skupnimi temelji, načrtovanju kadrov, izkušnjah
pri združevanju usmerjenega izobraževanja in vzgoje itn.
Reforma usmerjenega srednjega izobraževanja in vzgoje, ki poteka sedaj v Bosni in Hercegovini, je po besedah dr. Orhana Zubčeviča samo del tega, kar želijo uresničiti v bližnji prihodnosti. To je le vmesna stopnja v primerjavi z rešitvami, uveljavljenimi v svetu. V svetu obstajajo sodobnejše možnosti za srednje izobraževanje in vzgojo; učenec ima samo pet učiteljev, pri nas pa kar štirinajst. Tudi to moramo spremeniti, če želimo sodobno izobraževanje.
Učenci se že od prvega leta naprej seznanjajo z delom in navajajo nanj, skupni temelji pa omogočajo vsem, da si pridobe enako splošno izobrazbo. Dolžnost združenega dela je, da tudi z delom zagotovi učencem osvajanje vzgojnoizobraževalnih i temeljev.
Z reformo usmerjenega izobraževanja in vzgoje v Bosni in Hercegovini postaja tudi gimnazija njegov sestavni del.
V vse gimnazije Bosne in Hercegovine se uvajajo enotni skupni vzgojnoizobraževalni temelji. Tako bo tudi gimnazija postala šola usmerjenega izobraževanja, ki bo usposabljala za določene poklice. V vsakem okolju se bo preoblikovala v skladu s potrebami združenega dela. V eni izmed gimnazij se bodo, na primer, učenci lahko učili tudi klasičnih jezikov — latinščine in grščine, več gimnazij pa bo usposabljalo za učiteljske poklice, tako da bodo gimnazije temelj za visokošolsko izobraževanje učiteljev. Tudi glede notranje reforme usmerjenega izobraževanja in vzgoje bo veliko spremenjenega. Učni načrti bodo precej skrčeni. Temeljito se bo spremenil tudi sistem šolanja učiteljev, saj bo treba najprej usposobiti učitelje in šele nato učence.
MILAN R. MARKOVIČ
Učiteljica Agnes Makusovič nas je ob odhodu iz Trajštofa pozdravila kar skozi okno; z njo je njen prvi razred. (Foto: N. Maurer)
jezika v sredstvih javnega obveščanja: radiu in televiziji. Za to pravico se potegujemo že od leta 1955 — pa še zdaj nimamo niti minute sporeda v našem jeziku. Tako otrokom kot odraslim od jutra do večera bije v uho nemška govorica.«
Gradiščanski Hrvati imajo svoj tednik »Hrvatske novine«, ki že 38. leto izhaja v Železnu (Eisenstadtu) v nakladi 3.000 izvodov. Imajo še katoliški list »Crikveni glasnik« — to pa je vse. Pač, imajo še folklorne skupine (gostovali so tudi že v Zagrebu, Čakovcu itd.) — a kadar nastopajo na avstrijski televiziji, jih spremlja nemško besedilo! Njihov najljubši pesnik je Matej Meršič-Miloradič; letos, ob petdesetletnici njegove smrti so izdali njegovih pesmi v nakladi
3.000	izvodov. Pripovedovali so tudi o televizijski oddaji, ki je bila letos marca na avstrijskem programu in je obravnavala nji-■ hovo narodno manjšino. Prikazovala je ansamble s tamburicami, šolarje, ki so bili kaznovani, če so govorili hrvaško, in matere, ki niso znale (ali si upale) odgovoriti na vprašanje, kateri je njihov materin jezik. Letošnje »Hrvatske novine« št. 15 prinašajo na prvi strani odmev na oddajo v nemških listih. Ugotavljajo, da mnogi listi pišejo, kako žalostno je, da izumira nek jezik — mogoče za vselej. Torej niso
vsi ljudje v Avstriji zlonamerni niti kratkovidni. Vendar hrvaški list dalje piše, »da lahko narod živi samo v svojem jeziku«. Človek, ki ne zna dobro niti svojega niti tujega jezika, pogosto postane nasprotnik lastnega naroda, ker ga v to sili občutek manjvrednosti, ugotavljajo »Hrvatske novine«.
Gradiščanski Hrvati neradi govorijo o politiki. Ne iz strahu
—	saj so od leta 1921 pod Avstrijo (prej so spadali k Madžarski, ta pa je bila tako del Av-stro-Ogrske) — pač pa iz spoznanja, da imajo »v socialistični stranki same sovražnike, v narodni stranki pa nimajo prijateljev« — vendar je to drugo bolje. O komunistični partiji Avstrije pa ugotavljajo, da je daleč od naprednosti in boja za enakopravnost narodnosti.
Tako govorijo ljudje, ki so zavedni Hrvati, čeprav nosijo že nemške priimke. Na pokopaliških spomenikih pa so napisana imena: Caric, Golubič, Palkovič, Krajašič in podobno. Hiše v hrvaških vaseh se z zidanimi ograjami zavarujejo samo proti cesti
—	sicer pa se gostoljubno dotikajo druga druge. In ljudje na cesti se še pozdravljajo »Dobro jutro! Dober dan!« Prav tako majhni otroci, ko gredo v »Volksschule«.
NEŽA MAURER
RADIO IN ŠOLA
/ ^ Nižja stopnja:
19. maja: Kaj je bilo prej? (Višnja gora)
26. maja: Slovenske ljudske pravljice
Višja stopnja:
16.,	18. maja: Razvoj velikega jazz orkestra II. del
23.,	25. maja: Frana Milčinskega »Ptički brez gnezda«
Srednja stopnja:
16.,	17. maja: Učenčeva pisava — del estetske vzgoje
23.,	24. maja: Zelena dolina Titovega otroštva
Za srednje šole:
15. maja: Povojna slovaška književnost v Vojvodini 22. maja: Janko Čeman: Ne nosi vsak vojak puške
17.,	18. maja: Leninovo oblikovanje marksistične teorije naroda
24.,	25. maja: Glavne meščanske teoretične opredelitve naroda
v___________________________________________________________y
Nesocialistične morale v naši družbi
V	uredništvo izobraževalnih oddaj dobivamo pisma iz delovnih organizacij in ustanov, ki kažejo na precejšnje zanimanje za problematiko, o kateri govorimo v ciklu oddaj AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA. Odmevnost pričakujemo tudi med prosvetnimi delavci, saj so oddaje namenjene predvsem srednješolcem. Dobrodošle so pripombe in pobude, ki nam bi pomagale k ustrezni in nazor-nejši predstavitvi zahtevne družboslovne snovi in nadaljnji usmeritvi programa.
V	pričujočem članku objavljamo odlomek iz oddaje o nesocialističnih moralah v naši družbi. Napisal jo je mag. Jože Šter, med poslušalci pa je zbudila veliko zanimanje.
S tem ko smo se v graditvi našega socializma odločili za tržno-planski sistem gospodarjenja, je dohodek postal najvažnejši motiv in merilo uspešnosti gospodarskih organizacij. Dohodek, čim večji dohodek je tu torej nujno najvišja vrednota. Denar,
dohodek ni edina vrednota, je le vrhovna, druge pa so nižje na hierarhični lestvici in ji morajo dati prednost, če si pridejo v nasprotje. To se kaže tudi v nekaterih dejstvih, kot denimo: število nesreč pri delu raste, smo na vrhu evropske lestvice nesreč pri delu; nekatere delovne organizacije zadržujejo izdelke, če pričakujejo višje cene; primeri gospodarskega kriminala so pogosti: 1972 je vsaka četrta delovna organizacija vsaj enkrat kršila predpise o cenah, leta 1973 vsaka tretja in 1974 že vsaka druga; pogosti so pojavi zapiranja trga, nelojalne konkurence; delovne organizacije nerade zaposljujejo ženske, zlasti mlade; bojimo se opozarjati na nekatere probleme (npr. v tovarniških glasilih), če bi to lahko ogrozilo ugled in s tem dohodek delovne organizacije; včasih se izdeluje blago slabše kakovosti, da se umetno poveča poraba in s tem dohodek, itn.
Ta, imenujmo jo denarna morala, se pojavlja v različnih okoljih različno močno, v različnih oblikah in pod različnimi imeni;
govorimo o denarni morali, o podjetniški morali, kapitalistični poslovni morali ipd.
Denarno tržno gospodarstvo ni nujno v nasprotju s socialistično moralo, dokler še ostaja v okvirih pridobivanja dohodka na osnovi dela. Že pri tako imenovani podjetniški morali pa lahko govorimo o nesocialističnosti, saj ima za glavno skrb le koristi lastnega »podjetja« ne glede na širše družbene potrebe in koristi. Po tej podjetniški morali je npr. dobro vse, kar koristi moji delovni organizaciji, tudi uvoz peska ali kamna, ki je čet mejo za pet par cenejši kot v sosednji vasi. Rast gospodarskih prestopkov, s katerimi skušajo protizakonito prigrabiti več za lastno skupnost, potrjuje, da ta podjetniška morala ne upada. Pri tem so zaskrbljujoči — čeprav resda izjemni primeri — ko posameznika, ki ga zalotijo pri takem podjetniškem početju, ni mogoče prepričati, da je njegovo početje nemoralno. Ti posamezniki so namreč pogosto prepričani v svojo poštenost, ker niso ničesar vzeli zase, ampak delali le v dobro podjetja.
Ta denarna morala se včasih spreminja že v kapitalistično moralo: tej je glavna vrednota dohodek, dohodek za vsako ceno, če je treba tudi z izkoriščanjem in drugimi tipično kapitalističnimi metodami. Tako se, denimo, še uporabno in dobro blago zavestno uniči, če to lahko zagotovi večji dohodek kot prodaja tega blaga, ali se premišljeno uvaža nekatera
Natančno branje
V oddaji iz ciklusa Natančno branje bomo tokrat predstavili Frana Milčinskega Ptički brez gnezda. V tem ciklusu — letos so bile na vrsti oddaje Jurčičev Sosedov sin. Miška Kranjca Otroci, čigavi ste, Levstikov Martin Krpan — nimajo avtorji oddaj
zdravju škodljiva živila, igračke ipd., če je to blago cenejše od zdravju neškodljivih in zato dražjih domačih izdelkov.
Žal v nekaterih primerih celo sistematično pospešujemo to kapitalistično moralo. Tako se, na primer, v gradbeništvu plačujejo projekti v odstotkih od vrednosti objekta; tudi v trgovini se marža obračunava v odstotkih. V teh primerih očitno delo ni merilo dohodka. Prav tako pa so očitne posledice takšnega nagrajevanja.
Ta denarna morala v skladu s splošnimi družbenimi zakonitostmi, prodira s področja gospodarstva tudi na druga področja družbenega življenja; nastajajo nacionalizem, lokalizem, liberalizem ipd, V športu se kaže v krepitvi profesionalizma. Tudi v kulturi se ob prodiranju denarne morale ustvarja in prodaja vse bolj predvsem to, kar gre dobro v denar: seks, golota, šund, kavbojke, osladnost, kič, senzacionalizem itn. Tudi v tako izrazito humani dejavnosti, kot je zdravstvo, so znane bele in druge kuverte.
Celo v zasebno življenje, v ljubezenskih odnosih in v družino prodira denarna morala. Ali so tako redke družine, ki se tako rekoč noč in dan ženejo le za denarjem, svoje otroke pa puščajo brez človeške topline in ljubezni. Prav zgrozimo pa se ob televizijski reklami, v kateri ženin pravi: »Sem se bom priženil, tu imajo vsega dovolj, dela pa nič!«
Logična posledica te denarne morale je egoizem in trud za kopičenje materialnih dobrin. Tudi niso redki primeri, ko kdo najprej vpraša, koliko plačate, ne pa, kakšno je delo. Razumljiva posledica je, da se uveljavlja geslo: Človek velja toliko, kolikor ima. Torej ni odločilno, kakšen človek sem, kaj delam, temveč — kaj ima/n.
toliko namen raziskovati in ocenjevati leposlovne značilnosti posameznih del, pač pa skušajo povest, novelo ali pripoved postaviti v čas, ko je bilo delo napisano in s tem tudi ugotoviti, kaj je to literarno delo pomenilo v tistem času. Avtorji oddaj skušajo
Š. Ramič: Kompozicija
tudi potegniti vzporednico med časom nastajanja kakega literarnega dela in med današnjim časom ter ugotoviti, kaj nam to danes pomeni in kakšen je naš odnos do njega.
Objavljamo odlomek iz te oddaje:
NAPOVEDOVALEC III: Objektivno je Milčinski stal na strani meščanstva. Kakor ni videl politične rešitve za Slovence in delavski razred, tako je tudi vsvo-jih pogledih vrednotenja ostal meščan. Vrednote, ki jih je vcepljal mlademu rodu, so meščanske: poštenje, dober in trden značaj, delavnost, čustvo odgovornosti, žrtvovanje, tovarištvo, vestnost, vest, brzdanje samega sebe, sposobnost in spretnost za svoj posel, pridnost, življenje na svoje stroške in ne na škodo družbe, zdrav duh v zdravem telesu itd. Delavnost je še posebno poudarjal. Vse tri ptičke brez gnezda reši prav delo. Eden se iz-
šola za kmeta, drugi za mizarja, tretji za sodnika, a tako, da vsi trije ostanejo vrli zagovorniki obstoječe meščanske družbe. Jerajevemu Milanu gre tu še posebno mesto. Sodnik je. Zakoni, po katerih sodi, so meščanski, torej taki, daščitijo privatno lastnino in obstoječi sistem izkoriščanja-Kljub temu pa Milan najde čas in simpatijo, da vzgojno, z razumevanjem in znanstveno obravnava mlade potepine, ki jih je sam pomagal »zapeljati«. Tako zgolj zdravi rane, ki jih je zadal kapital, ne bojuje pa se proti kapitalu. MT revolucionar, temveč reformist. In ni dvoma, da je Jerajev Milan Milčinski sam. — Krog je s tem zaprt. Iz njega ni revolucionarnega izhoda, možno pa je neskončno ponavljanje istega. Iz roda v rod je problem isti, le da jr »pomoč zdaj lažja, kakor je bila v njegovih mladih letih, kajti zdaj tudi v domovini ne manjka koristnih naprav in zavodov za rešitev mladih nebogljencev«.
ARMADA Slt/IO VSI
Vedno bogatejša vsebina
V Ptuju sem zvedel, da spada osnovna šola Maks Bračič v Cirkulanah med prve osnovne šole v občini, ki so pripravile obrambni dan. V obrambnem dnevu so sodelovali vsi učenci prvega do osmega razreda in seveda tudi tisti iz podružnične šole.
Za prizadevno delo so dobili od republiškega sekretariata za ljudsko obrambo še posebno priznanje, vendar o tem nekoliko pozneje.
»Naša šola je imela prvi obrambni dan v začetku maja leta 1975,« je pripovedoval mentor obrambnega krožka v osnovni šoli Maks Bračič v Cirkulanah MILAN ZMAZEK in nadaljeval:
»Sodelovala sta tudi poveljstvo za teritorialno obrambo občine Ptuj in oddelek za ljudsko obrambo. Zadnji dve leti uspešno sodelujemo še z enoto JLA iz vojašnice Dušan Kveder iz Ptuja in s člani ptujskega aerokluba.«
— AH je res vaša osnovna šola prva v ptujski občini organizirala obrambni dan?
»Da, bili smo prvi, kmalu za nami pa so imele obrambni dan še nekatere osnovne šole.«
— Pravijo, da so vaši obrambni dnevi nekoliko drugače organizirani kot na drugih šolah?
»Natančno niti ne vem, kako je s tem drugod, zdi pa se mi, da smo vendarle našli neke nove oblike, sicer se ne bi organizatorji obrambnih dni v šolah tako natančno zanimali za našo orga-
nizacijo in izvedbo obrambnega dne!«
— Pa je v tem res kaj posebnega?
»Mislim,da ne, le nekatere dejavnosti smo združili v celoto!«
— Tudi nekatera načela upoštevate...
»Da, če so to sploh načela. Obrambni dan v šoli pripravimo vedno zadnjo soboto pred deve-. tim majem in vedno na drugem mestu, seveda v šolskem okolišu.«
— Slišati je, da imate v šoli »divizijo«?
»Res je. Na čelu te divizije je komandant. Tokrat je to deklica, učenka osmega razreda Vida Težak. Pomagata ji komisarja
Mentor obrambnega krožka v osnovni šoli Maks Bračič v Cirkulanah MILAN ZMAZEK.
Marinka Pintarič in Ivan Emeršič. Divizijo sestavljajo tri brigade, vsaki poveljuje^komandant. Prvo brigado Maks Bračič sestavljajo učenci od prvega do četrtega razreda.
Druga brigada se imenuje po Frančku Koželju, v njej pa so učenci 5. in 6. razreda. Tretja je Brigada devetih talcev, ki jo sestavljajo učenci sedmih in osmih razredov.«
— Na dolgi poti v »neznano«, kjer rešujejo učenci številne taktične naloge, vprašanja iz NOB, družbenopolitičnega življenja v kraju in občini, se vedno zgodi kaj zanimivega, mar ne?
»Da. Napad iz zasede je vedno zanimiv. Za to zasedo nihče ne ve. Učenci si sami izberejo pro-
Komandant divizije in predsednik šolske skupnosti učencev VIDA TEŽAK.
štor zanjo. Tudi izvedba je njihova zamisel.
Na pohodu iščejo učenci tudi »ranjene tovariše«, naredijo zanje priročna nosila iz gradiva, ki ga imajo pri roki in seveda te »ranjence« potem prinesejo na zborno mesto. Prav na zbornem mestu pa jih »napadejo« tudi letala.
Na zbornem mestu pripravimo nato proslavo, na kateri nastopi posebna kulturna skupina. (Seveda tudi na pasulj ali golaž ne pozabimo.) Učenci višjih razredov tekmujejo še v metanju bombe, streljanju z zračno puško na balone itd.
Tudi vaški gasilci imajo skupaj s šolsko gasilsko desetino dolo-
Komandant brigade Frančka Koželja in organizator obrambnega dne PRIMOŽ JANKOVIČ, učenec sedmega razreda.
čeno nalogo, ki so jo vselej uspešno opravili.«
— Pravite, da je vsak obrambni dan, letos bo že četrti, vsebinsko bogatejši. To zahteva verjetno tudi veliko prizadevanja in sodelovanja učiteljev.
»Na začetku smo seveda morali pomagati, zdaj pa postaja naša pomoč vedno manj potrebna. Učenci vedo, kaj morajo storiti, poznajo svoje naloge in dolžnosti. Učitelji smo pri tem zgolj opazovalci. In prav v tem je smisel vsega.«
— Obrambni krožek je v vaši šoli zaživel ob začetku letošnjega šolskega leta. Koliko učencev je v njem?
»V krožku je res veliko učencev, le 35 pa jih tvorno sodeluje. V našem obrambnem krožku so tudi člani strelskega krožka, ki ima okoli 20 strelcev.«
— Poleg številnih priznanj, ki so jih učenci prejeli za svoje delo pri organizaciji in izvedbi obrambnega dne, vam je prav gotovo najdražje priznanje, ki ste ga prejeli pred dvema letoma...
»Da, to je priznanje republi-
škega sekretariata za ljudsko obrambo, za dosežene uspehe v pripravah na splošni ljudski odpor ob 35. obletnici vstaje. In prav naša šola v Cirkulanah je bila prva v ptujski občini, ki je dobila to visoko priznanje.«
— Se morda spričo te dejavnosti odloča za vojaške poklice in šole veliko učencev vaše šole?
»Ja, vsako leto trije ali štirje. Ne vem, ali je to veliko ali malo, povedati pa moram, da se le redki izmed njih »prebijejo« skozi številne komisije.
Naš nekdanji učenec Martin Jugovec iz Medribnika je zdaj že na akademiji in je že nekaj let najboljši študent. Ta je s svojim delom in uspehi pritegnil pozornost številnim našim učencem.«
— Kako se vključujejo v obrambni krožek dekleta? Je tudi med njimi zanimanje za to delo?
»Moram reči, da se prav iz tega obrambnega krožka največ deklet odloči za teritorialno obrambo, ki uspešno deluje % kraju in občini!«
TONE URBAS
Strelsko tekmovanje srednješolcev
Strelska sekcija Gradbene tehniške šole v Ljubljani je spodbudila k tekmovanju v streljanju s Šolskim centrom RSNZ v Tacnu. To pobudo so z veseljem sprejeli. Podobna tekmovanja smo prirejali že pred leti, vendar je zadnje dve leti ta dejavnost zamrla. Spet smo začeli. Tekmovanje naj bi bilo vsako leto v počastitev praznika dela.
Ko smo v petek, 7. aprila pripeljali v šolski center pod Šmarno goro, nas je presenetila lepo urejena okolica šole. Takoj smo odšli na strelišče, ki je v kletnih prostorih šolskega centra. Tudi tu nismo bili razočarani, .saj smo prišli na dobro opremljeno strelišče. Tekmovanje se je začelo ob 15. uri. Oba udele-
ženca sta sodelovala z dvema ekipama.
Na ekipnem prvenstvu se je uvrstila na prvo mesto prva ekipa GTŠ z 815 točkami, na drugo.? druga ekipa ŠC RSNZ s 739 točkami, na tretje pa druga ekipa ŠC RSNŽ s 680 točkami.
V tekmovanju najboljših po- J sameznikov so zasedli prva tri mesta učenci Gradbene tehniške ' šole: Marčen Milan, Slanšek Bogdan in Mežnarič Marjan. ,
Po tekmovanju so nam razdelili diplome ter nam razkazali lepo urejeno telovadnico in moderne predavalnice. Preden smo se poslovili, smo se dogovorili za naslednje tekmovanje, ki bo prihodnje leto.
VAVTAR MAJDA, GTŠ V-4 d
TERVOL
kamena volna
Kamena volna Tervol in njeni izdelki spadajo med anorganske izolacijske materiale, ki so izdelani iz naravnih kamenin. Med najbolj kakovostne izolacijske materiale jih uvrščajo zato, ker imajo tele lastnosti:
—	zelo dobro toplotno izolacijo
—	zelo dobro zvočno izolacijo
—	dobre mehanične lastnosti
—	majhno prostorninsko težo
—	nezgorljivost
—	obstojnost proti staranju
—	obstojnost proti vlagi (tekoči in zračni)
—	odpornost proti kislinam
—	odpornost proti razvoju mikroorganizmov (ne gnije, ne trohni)
—	primernost vgrajevanja, obdelave
—	kamena volna je brez vonja
—	izdelke iz kamene volne se lahko zelo preprosto vgrajuje; različno oblikovani izdelki volne ustrezajo najrazličnejšim praktičnim potrebam.
Kameno volno Tervol uporabljajo v gradbeništvu za toplotno izolacijo zunanjih zidov, stropov, podov itd.; za zvočno izolacijo plavajočih podov, vmesnih sten, za nezgorljivo izolacijo protipožarnih sten, jeklenih, betonskih konstrukcij, vrat itd.
TOPLOTNA IZOLACIJA	TOPLOTNA IN	TOPLOTNA IZOLACIJA
ZUNANJEGA ZIDU	AKUSTIČNA IZOLACIJA STREH
PODOV



PONUJAMO VAM.
odidaš^As
A*
specialno športno obutev
telovadno orodje in športno opremo športno konfekcijo in ubutev telovadne copate, hlačke, majice, drese, in trenirke
r
vse za šport -
^BB Sloveni jasport
/Vv
OBIŠČITE NAS V NAŠIH PRODAJALNAH PO VSEJ SLOVENIJI!
ZAVARUJTE SE PRED KLOPI IN DRUGIM MRČESOM!
Tudi letos moramo pričakovati, da bo zaradi toplega in vlažnega leta zelo veliko klopov. Zato bi se morali še toliko bolj varovati teh zajedalcev, ki prenašajo nevarni klopov meningoencefalitis.
V Sloveniji zboli za to boleznijo veliko ljubiteljev gozdov. Bolezen pušča ne le trajne poškodbe, temveč terja tudi smrtne žrtve. Zato bi se morali čimbolj zavarovati pred klopi vsi, ki delajo in hodijo po gozdovih — tako gozdni delavci kot tudi izletniki.
Strokovnjaki znanega podjetja Bayer so pridobili repelent AUTAN — preparat, ki s svojim vonjem odganja mrčes, pri nas pa ga proizvaja Bayer-Pharma Jugoslavija v Ljubljani. AUTAN varuje ne le pred piki
komarjev, brencljev in mušic, temveč — kot so pokazale raziskave na Higienskem inštitutu graške univerze — tudi pred nevarnimi klopi.
Če nanesemo AUTAN na odkrite dele telesa, smo več ur varni pred komarji in drugim mrčesom. Najnovejše raziskave so pokazale, da velja zaščita pred klopi največ dve uri, zato moramo autan v gozdu pogosteje uporabljati. Pogosteje ga uporabljamo tudi, če se močneje znojimo.
Vonj autana je prijeten, mrčes pa beži pred njim.
AUTAN dobite v lekarnah, drogerijah in trgovinah kot raztopino, mleko in razpršilec. NOVOST pa je AUTAN v praktični STICK ovojnini, ki je tako majhen, da ga lahko shranimo v žepu.	i ^o

vajenci, sidiiuvanjsKe opreme in opreme za šolske, vzgojnovar- —	~ /
stvene, kulturne in zdravstvene organizacije ter športne, rekreacijske, hotelske in	XX
druge objekte. Program obsega pohištvene izdelke vseh vrst, jogi vzmetnice, jogi .....
postelje, oblazi njeno pohištvo, pohištvo iz plastičnih materialov, svetila in druge	—*
izdelke. Sprejemamo tudi posebna naročila: MEBLO, Služba za opremo objektov ra c" o i Nova Gorica, tel. 22-611	M t D LU
TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO
Diana 6lB
Iz svojega bogatega proizvodnega programa posebno priporočamo bogato izbiro moških srajc in ženskih bluz ter športnih oblačil za mladino in odrasle, ki so na voljo v vseh trgovinah s konfekcijo.
Organizatorji nakupov za vzgojnoizobraževalne organizacije, ki žele dobiti ustrezne informacije in z nami neposredno poslovno sodelovati, so še posebno dobrodošli.	*rrrr>^
Model 1978 ima več koristnih izboljšav. Popolnoma na novo je konstruiran zavorni sistem s kontrolno lučko na armaturni plošči, spredaj so kolutne zavore, ki omogočajo še varnejšo vožnjo. Volan je nekoliko manjši, na novo so oblikovani pedali za sklopko, zavoro in plin. Udobnejša sta tudi prednja sedeža. Motor ima 602 ccm, 32 KM/DIN in doseže največjo hitrost 120 km/h, poraba goriva je 6,1 H 00 km.
Dajemo tudi posojilo
Informacije: CIMOS, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. (061) 312-250 in CIMOS, Beograd, Kolarčeva 8, tel (011) 631-699

Proizvodno obrtno podjetje
»STEKLO« IZOLA
TOZD STEKLAR	TOZD ZIDAR

izdeluje in namešča visoko stabilizirane motnažne elemente
IZ0LAT4O
primerne in gospodarne za uporabo pri gradnji vzgojnovar stvenih organizacij, osnovnih, srednjih in visokih Šol, domov za učence in študente, telovadnic in inštitutov.
Po izračunu in termoakustičnih lastnostih so naši montažni elementi skoraj za polovico cenejši od podobnih elementov (iz profilnega in podobnega stekla).
podrobnejša obvestila o cenah, rokih in pogojih nabave dobite pri proizvajalcu osebno, pismeno in telefonsko.	»STEKLO« IZOLA
TEL. 71-304. 71-914
- —---------------—--------BrzojaT STEKLO Izola:_S
Spredaj
kolutne
zavore
Olja
CIMOS
CITROEN*
12. maji 1978 - Številka 9
PROSVETNI DELAVEC
STRAN 11
ELAN
ELAN PROIZVAJA REKVIZITE ZA ŠPORT IN REKREACIJO, UVELJAVIL PA SE JE TUDI Z IZDELKI, KI DOPOLNJUJEJO OPREMO ŠPORTNIH OBJEKTOV IN PRISPEVAJO K VEČJI UPORABNOSTI
PROŽNA TALNA OBLOGA ZA ŠPORTNE DVORANE
» J U L A N «
Prednosti JU LANA:
-	nedrseča površina zmanjšuje možnost poškodb in daje pri gibanju prijeten občutek
-	VARNOST
-	ODPORNOST
-	poliuretanski zgornji sloj zagotavlja, da je pod izredno odporen proti obrabi in poškodbam
-	je dober ZVOČNI in TOPLOTNI izolator
DVIŽNA PREGRADNA STENA ZA TELOVADNICE Izdelana je iz umetnega usnja. S steno pregradimo športno dvorano v dva funkcionalno enakovredna prostora.
Stene izdelujemo do razpona 30 m in do višine 10 m. PREDNOSTI: - optična predelitev	- lahko čiščenje
-	zvočna izolacija	- preprosto
-	odporna proti udarcem žoge vzdrževanje OPREMA ZA TELOVADNICE
Izdelujemo kompletno nepremično orodje, ki ga je mogoče vgraditi v steno ali strop, konstrukcije za košarko na mehanski ali na električni pogon. Po načrtih posamezne telovadnice določimo razmestitev orodij in izdelamo načrt razporeda.
OTROŠKA IGRIŠČA
— igrala za javna igrišča in igrišča pri vzgojnovarstvenih ustanovah
ZA OBVESTILA IN NAROČILA UPORABITE NASLOV: »ELAN« TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA 64275 BEGUNJE NA GORENJSKEM
telefon (064) 75-010, 75-014* telex »ELAN« 34518
Nove šole
Sodobna šola zahteva ne samo ustrezno usposobljene kadre, temveč tudi primerne šolske prostore, ki so eden izmed pomembnih pogojev za boljše učne uspehe. Podatki kažejo, da so v zadnjih letih zaprli v Sloveniji več kot 500 šol. Skorajda sočasno so odprli svetle nove šole precej starih pa preuredili in razširili.
Otroci in učitelji v Svečini so se z novim šolskim letom preselili v lepo obnovljeno šolo. Dobili so štiri velike svetle učilnice, sodobno preurejeno kuhinjo, nove sanitarije in delno vodovodno napeljavo.
Svečinsko šolo obiskuje danes okoli 80 otrok. Podatki pa kažejo, da je otrok vsako leto manj, saj domačini odhajajo v mesto. Prav zato je s samoprispevkom obnovljena šola v Svečini velik dogodek za vse domačine.
Tudi v Jarenini so odprli nov šolski prizidek, obnovljeni stari del in večnamenski del za neka-| tere dejavnosti šolarjev. V obnovljenem šolskem poslopju sta dva razreda, prav tako tudi v pri-i zidku. Dograditev in obnovitev šole pomeni za Jarenino veliko, saj je prej 230 učencev obiskovalo pouk v treh zgradbah, ki za-; radi častitljive starosti (200 let)
; in dotrajanosti niso zaslužile imena šola. Šola je bila zgrajena z denarjem iz prvega samoprispevka v mariborski občini. Investicijska dela so stala
2,900.000	dinarjev.
Konec preteklega leta je bil za mariborski okoliš uspešen, saj so odprli največ sadov prvega referenduma, med katerimi je predvidenih 28 šol in 31 vzgojnovarstvenih organizacij.
Novo osnovno šolo so dobili v krajevni skupnosti Prevalje na Lokovici. To je obenem prvi objekt iz načrta del samoprispevka. Sola je iz montažnega programa Marlesa, skupna površina prostorov meri 393 kvadratnih metrov. Del prostorov so namenili za stanovanja učiteljev, del pa za dejavnosti družbenopolitičnih in drugih organizacij Lukovice.
Otroci so dobili dve novi učilnici po 50 kvadratnih metrov, večnamenski prostor z osemdesetimi kvadratnimi metri in kuhinjo. Gradbena dela so stala
3,040.000	dinarjev.
V	Radencih bodo kmalu končali gradbena dela na prizidku k osnovni šoli; tako bo lahko že v novem šolskem letu 1978-79 šola, obogatena z desetimi novimi učilnicami, prešla na enoizmenski pouk.
Lepo svetlo in zračno šolo so dobili tudi v Braslovčah. V njej je: 14 sodobnih učilnic za kabinetni pouk, kuhinjo, sanitarije, knjižnica, nova telovadnica ter prostori za celodnevni pouk. Solo so zgradili s samoprispevkom žalske občine.
V	tem šolskem letu je začela delati prva nova celodnevna šola v Mežiški dolini, na Lokavici nad Prevaljami. Za otroke kmečkih družin je to napredek, zlasti za 23 učencev prvih štirih razredov. Nova celodnevna šola na Lokavici je obogatena s prostorno in sodobno urejeno kuhinjo za malice in kosila.
Ormož se lahko pohvali z vzorno zgrajeno novo posebno šolo za otroke z duševnimi motnjami, ki ima kar dvanajst učilnic, sodobne kabinete in druge
potrebne prostore s telovadnico. Sola ni bila poceni, saj je stala 15,520.000 dinarjev. Tretjino tega denarja so prispevali delavci ormoških delovnih organizacij.
Učenci ptujskih srednjih šol se veselijo novega srednješolskega zavoda. V prvi fazi je bilo zgrajenih 52 učilnic in upravnih prostorov, ki bodo vseljivi predvidoma z novim šolskim letom, stala pa bo, zasnovana po projektantskih zasnovah ptujskega projektivnega biroja, nekaj nad 64 milijonov dinarjev. Tudi ta sredstva izvirajo iž uspelega ptujskega referenduma za razširitev šolskega-prostora v občini, veliko so prispevale delovne organizacije, s posojili pa sodeluje banka Maribor.
Tudi prebivalci Trnovske vasi v Slovenskih goricah so se odločili za gradnjo nove osnovne šole s kulturno dvorano, ki jo bodo sofinancirali s krajevnim samoprispevkom. Tako se uresničuje
dolgoletna želja krajanov, staro dosluženo šolo pa bo kmalu zamenjala nova.
V Mariboru na Taboru raste v soseski Nova vas v Devovi ulici največji objekt iz prvega mariborskega	samoprispevka,
osnovna šola Tabor. Imenovala se bo po velikem revolucionarju Veljku Vlahoviču. Ta mariborska velikanka bo stala okoli 80 milijonov dinarjev, pouk v njej pa se bo predvidoma začel z novim šolskim letom.
Ob Dravi je zrasla v Mariboru tudi nova stavba pedagoške akademije, ki bo kmalu sprejela nove študente. V želji, da bi bila šola prej odprta, so se pred nedavnim zbrali dijaki pedagoške gimnazije v posebno delovno brigado, ki se je lotila čiščenja in urejanja okolja pred akademijo. Akcija je dragocena izkušnja mladih, obenem pa zgled vsem tistim Mariborčanom, ki se zadnje leto vse bolj ogrevajo za delovne akcije.
Po dvajsetletnih prizadevanjih so dobile mariborske dijakinje sodoben dom srednješolk ob Titovi cesti. Da jih ne bi motil hrup s ceste, so vgradili posebna okna, ki imajo med stekli plast plina — dušilca hrupa. Dom, v katerem je 480 postelj v 160 spalnicah, je stal 52,8 milijona dinarjev. Po letu 1957so v Mariboru sicer postavili novi dijaški dom zdravstvene šole, toda vanj se je vselila višja stomatološka šola. Spalnice s sodobnimi ležišči so razporejene v skupine po pet sob, ki sestavljajo skupaj s predsobo, sanitarijami in prostorom za likanje, čiščenje in druga opravila posebno enoto. Vzgojna skupina s 30 učenkami ima svojo vzgojiteljico. Vsi imajo poseben dnevni prostor za učne ure in organizirano skupinsko delo. Dekleta so ustanovila svojo mladinsko organizacijo z več sekcijami. V tej »šoli samoupravljanja« dijakinje ustvarjalno sodelujejo pri reševanju sprotnih vprašanj v domu po domski skupnosti. Domski prostori so narejeni po mednarodnih normativih na temelju psiholoških in socioloških raziskav.
MIROSLAV
SLANA-MIROS
Razstava o razvoju šolske
telesne vzgoje na Slovenskem
Slovenski šolski muzej v Ljubljani je pripravil razstavo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem. Razstava bo odprta 23. maja ob 11. uri. Pokrovitelj razstave bo Telesnokulturna skupnost Slovenije. Slovenski šolski muZej želi z razstavo prispevati k boljšemu poznavanju razmeroma zamotanega razvoja in vraščanja telesne vzgoje v celoten vzgojni proces. Pojasniti želi vzroke in dejavnike, ki so vplivali, da to vzgojno področje tako v avstro-ogrskem kot v obdobju predvojne Jugoslavije nikoli ni zaživelo enakovredno in enakopravno z drugimi področji. Zapostavljanje in zaostajanje je najtesneje povezano z vedno bolj ob-
čutnimi odkloni tako glede sistema telesne vzgoje kot vzgoje kadrov ter z gradnjo naprav. Razstava bo prikazala tudi razvoj po osvoboditvi, za katerega je značilno postopno izenačevanje z drugimi vzgojnimi področji. Sistem se sproti prilagaja zahtevam in potrebam, ki jih prinaša preobračanje vsega življenja v duhu socialističnega humanizma, odnos družbe do telesne vzgoje pa izražajo številni pozitivni ukrepi
na materialnem, kadrovskem in organizacijskem področju. Šolska telesna vzgoja postaja vedno bolj nepogrešljiv dejavnik v razvoju naše telesne in s tem tudi splošne kulture.
Popravek
»PODOBE TRENUTKOV«
— V poročilu o prireditvah kulturnega tedna ljubljanskih gimnazijcev »Podobe trenutkov« (Prosvetni delavec, 21. 4. 1978, št. 6, str. 12) je prišlo do neljubih pomot, ki jih s tem popravljamo in poročilo obenem dopolnjujemo. Vodstvom šol, izvajalcem in bralcem se opravičujemo.
V. gimnazija — Šentvid je pripravila 2 nastopa, in sicer Samorastnike (variacije na motive Samorastnikov Prežihovega Vo-ranca) ter pesmi Jaccjuesa Pre-verta (recital z glasbo in plesom);
1.	gimnazija — Bežigrad je uprizorila »Fizike« Friedricha Durrenmatta;
VII. gimnazija — Vič je uprizorila I. in III. dejanje Županči-
čeve tragedije Veronika Deseni-ška;
Gimnazija pedagoške smeri se je predstavila z recitalom Cankarjevih besedil »Zakaj ste povesili oči, gospod?«;
VI. gimnazija — Moste je pripravila »Vihar«; večer poezije in dramskih besedil;
Gimnazija Vida Janežič— Poljane je izvedla literarni nastop »Težki krov večera«;
Tehniška šola za lesarstvo je izvedla odrsko sliko dijaka Dragana Živadinova »Rač ali potovanje v modro«;
Gimnazija Ivan Cankar je predstavila 2 deli, in sicer Nuši-čevo komedijo »Oblast« ter »Tobija« Zdeneka Florjana (lutkovno igro za otroke s sporočilom za odrasle).
25-letnica mature
Učiteljišniki, ki smo maturirali 1953 v Tolminu, se zberemo 3. junija v hotelu Krn ob 18. uri.
Prijave in znesek 250 din sprejema do 27. maja Marija Makuc, Goriška 3 Ajdovščina.
Odbor za delovna razmerja
VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA OBČINE LAŠKO
objavlja prosta dela in naloge:
—	vzgojiteljice za nedoločen čas
—	vzgojiteljice za določen čas
Pihalni orkester Škofja Loka, ki praznuje letos 50-letnico obstoja, uspešno sodeluje z Glasbeno šolo Škofja Loka. Njej so prepustili skrb za kadre. V preteklih letih je prišlo med škofjeloške godbenike devet mladih. Uspešno sodelovanje pa je tudi jamstvo, da bo škofjeloški pihalni orkester še dolgo obstajal. (Besedilo in slika: Stane Jesenovec)
Obvestilo
Maturantke ljubljanskega učiteljišča letnik 1952-53 — oddelek C — IV. C!
Zaradi praznovanja 25. obletnice mature pošljite naslove do 25. maja 1978 ŠEMERL HELENI, LOGATEC, Titova 1 La.
Obvestilo
Maturanti mariborskega učiteljišča letnik 1953 se bomo srečali ob petindvajsetletnici mature 3. junija 1978 v hotelu »Slavija« v Mariboru. Zbirali se bomo med 18. in 19. uro.
Akontacijo 250 din pošljite najkasneje do 20. maja 1978 na naslov: ŠKREBLIN (Babič) BETI, Strossmayerjeva 30, 62000 Maribor.
Svet delovne skupnosti
OSNOVNE ŠOLE MAJDA VRHOVNIK Ljubljana, Gregorčičeva 16
razpisuje za šolsko leto 1978-79 prosta dela in naloge:
za nedoločen čas:
—	učitelja razrednega pouka
—	učitelja glasbenega pouka
—	učitelja likovnega pouka
—	učitelja gospodinjskega pouka — za nepoln delovni čas
—	učitelja matematike in fizike ali tehničnega pouka in fizike —■ P nepoln delovni čas
—	pet učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja
za določen čas:
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja (nadomeščanjev času porodniškega dopusta)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, kot jih predvideva zakon osnovni šoli.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi ali do zasedbe.
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE
Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM — IZOLA
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
—	učitelja razrednega pouka in glasbene vzgoje
—	učitelja likovne in tehnične vzgoje
—	učitelja zgodovine in zemljepisa
—	učitelja biologije, fizike in kemije
—	kuharja
Posebni pogoji: kandidati morajo imeti ustrezno izobrazbo ali poklic in biti italijanske narodnosti.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE IDRIJA
Gorenjski muzej v Kranju in aktiv likovnih pedagogov Gorenjske vabita na razstavo likovne dejavnosti učencev Osnovne šole v Kranju. Razstava bo odprta do 18. maja
RAZPISUJE opravila in naloge
ravnatelja Posebne osnovne šole Idrija
Pogoji za ravnatelja Posebne osnovne šole so naslednji:	•.
—	visoka ali višja izobrazba ortopedagoške ali defektološke smel'
—	strokovni izpit
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
OSNOVNA ŠOLA KOSTANJEVICA NA KRKI,
Gorjanska cesta 2
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja matematike, PRU za nedoločen čas
—	učitelja telesne vzgoje, PRU (moški) za nedoločen čas
Samska soba, kasneje možnost družinskega stanovanja.
Poleg navedenih formalnih pogojev morajo imeti tudi vodstvene iij organizacijske sposobnosti, biti morajo moralno politično neoporečni in družbenopolitično aktivni.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj pošljejo v 15 dneh od javne objave razpisa na naslov:
Skupščina občine Idrija, Oddelek za kadre in družbene službe
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE IDRIJA
razpisuje opravila in naloge
Začetek dela: 1. septembra 1978.
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola. Stanovanja ni.
GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	2 ačfecijev klavirja — P aM PRU
—	2 učiteljev harmonike — P ali PRU
—	učitelja kitare
—	učitelja trobente in klarineta — P ali PRU
Stanovanj ni. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na navedeni naslov.
Delovna skupnost
GLASBENE ŠOLE VINKO VODOPIVEC AJDOVŠČINA
razglaša prosta dela in opravila za nedoločen čas:
1.	učitelja za pihala in trobila
2.	učitelja za harmoniko
3.	učitelja za kitaro (polovičen delovni čas)
Kandidat pod št. 1. ima možnost dodatne zaposlitve vodenja pihalnega orkestra. Možnost dvosobnega stanovanja v roku 1 leta. Pismene vloge z ustreznimi dokazili sprejema tajništvo v 15 dneh od objave. Nastop dela 1. septembra 1978.
Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
razpisuje dela in naloge:
—	ravnatelja Gimnazije v Murski Soboti
Pogoj: kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v zakonu o srednjem šolstvu.
—	ravnatelja dvojezične Osnovne šole Domanjševci
—	kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, določene v zakonu o osnovni šoli
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj 10 let učnovzgojne prakse
—	znanje slovenskega in madžarskega jezika
Pismene prijave pošljite Skupščini občine Murska Sobota, komisiji za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja, v 30 dneh od dneva razpisa.
Prijavi priložite:
—	potrdilo (spričevalo, diplomo) o strokovni izobrazbi in
—	življenjepis.
Prijave je treba kolkovati z 2 din.
Svet delavcev
VIL GIMNAZIJE VIČ Ljubljana, Tržaška cesta 72
razpisuje za določen čas dela in naloge:
—	učitelja angleškega in nemškega jezika, lahko tudi pripravnik
—	učitelja matematike in fizike, lahko tudi pripravnik
—	laboranta za liziko (lahko tudi srednja izobrazba)
— ravnateljev
naslednjih vzgojnoizobraževalnih zavodov v občini Idrija: L Šolskega centra
2.	Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija
3.	Osnovne šole Cerkno »Spomenik NOB«
4.	Glasbene šole Idrija
5.	Dijaškega doma Idrija
6.	Dijaškega doma Cerkno
Za delovna mesta so potrebne primerne moralnopolitične lastnosti in ustrezna strokovna izobrazba.
Pismene prijave z dokazili o strokovni kvalifikaciji in življenjepisom pošljite na gornji naslov najkasneje 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela je 1. septembra 1978.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
razpisuje delovno mesto
— ravnatelja TOZD Osnovna šola Slavko Šlander Prebold
Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri ter vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse
—	da je moralnopolitično neoporečen
—	ali da ima srednjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri, če gre za delavca, ki izpolnjuje pogoje iz 23. člena družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 14,73 in 18,73)
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Žalec.
r
Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi navedenih občin, da se udeleže krvodajalskih akcij v mesecu maju 1978. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo.
Kri je nenadomestljivo zdravilo. Dajte jo danes, morda jo boste že jutri potrebovali. Dajanje krvi je dokaz človečnosti in zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih.
MAJ 1978
Kamnik 12., 15., 16. in 17. Velenje 18., 19., 20., 22. in 23. Kočevje 24., 25. in 26. Ljubljana-Vič 29.
Črnomelj 30. in 31.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
V

Pogoji za opravljanje razpisnih opravil in nalog so naslednji: pod L:
—	visoka izobrazba pedagoške smeri
—	strokovni izpit
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj na vzgojnoizobraževalnem p°' dročju
pod 2. in 3.:
—	učitelj, predmetni učitelj ali profesor
—	strokovni izpit
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj na vzgojnoizobraževalnem p°' dročju
pod 4.:
—	visoka ali višja izobrazba glasbene usmeritve
—	strokovni izpit
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju glasbene vzgoje pod 5.:
—	visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri
—	strokovni izpit
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj na vzgojnoizobraževalnem p0' dročju
pod 6.:
—	visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri
—	strokovni izpit
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj na vzgojnoizobraževalnem p°' dročju
Poleg navedenih formalnih pogojev morajo imeti kandidati tudi vodstvene in organizacijske sposobnosti, biti morajo moralnopolitičn0 neoporečni in družbenopolitično aktivni.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevan^1 pogojev v 15 dneh od javne objave razpisa na naslov: Skupščina občine Idrija, Oddelek za kadre in družbene službe.
Komisija za volitve in imenovanja ne bo obravnavala nepopolni!1 vlog.
O rezultatih imenovanja bodo kandidati obveščeni v enem tednu p° končanem postopku v občinski skupščini.
POPRAVEK
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Ormož popravlja v Prosvetnem delavcu št. 7, z dne 14. aprila 1978, objavljene pogoje za ravnatelja osnovne šole Središče ob Dravi tako, da se glasijo:
»L da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse' 2. da je moralnopolitično neoporečen«.
Rok za sprejemanje prijav na ta razpis se podaljša in traja še 15 dm
po objavi tega popravka