406
Politični pregled.
Položaj. — Levičarji postajajo jako nestrpni. Češki klub se ni še končno izrekel za obstrukcijo, marveč le za najodloČnejšo opozicijo V tem ga bodeta podpirala kluba čeških veleposestnikov in pa Jugoslovanov. Kako se bodo vedli Poljaki in katoliško-nemška ljudska stranka, o tem se še ne ve Sicer skaša vlada, da bi pridobila zase tudi cehe. Minister za notranje reči se že delj Časa pogaja z načelnikom češkega kluba dr. Engelnom. Brez primernih koncesij se ne udajo Čehi. Saj pa tudi tega ne morejo storiti, ker bi prišli potem pri ljudstvu ob vsako zaupanje Govori se, da zahtevajo za sedaj preklic znane Kindingerjeve naredbe glede rabe Češkega jezika kot notranji uradni uradni jezik in pa odstop ministrov grofa CIarvja in dr. Kindingerja. Najbližja bodočnost bo pokazala ali se je vlada vdala Čehom ali ne. Ako ne da vlaia Čehom prav nobenega zadoščenja — potem pa ni nemogoče, da ne bi prešli v naj brezo bzirnej so obstrukcijo ali pa da odložijo celo svoje mandate. V tem slučaju bi bili pa na Češkem voljeni soci-jalni drmokratje in pa najhujši radikalci. Kako bi se oralo ž njimi, misli si lahko vsak. To eventualiteto je predočil baje cesarju dr. Engel, ko ga je cesar pozval k sebi. Kriza v Avstriji je torej vsak dan akutnejša in priprevljani moramo biti na vse. Pa tudi vlada uvideva, da je treba kaj storiti, zato skuša doseči porazumljenje mej Nemci in cehi. Stvar je sila težka, zlasti ker Nemci so sedaj o kakem porazumljenju ne, čejo ničesar slišati. Zdaj se zatrjuje, da bo predsednik gosposke zbornice knez Windiscbgraetz sklical novo spravno konferenco mej Čehi in mej Nemci.
— Položaj. Vlada je zašla v največjo stisko. Mirna in stvarna, a odločna opozicija cehov, katere je desnica sicer večktat omahovaje, a vender dosti dosledno podpirala, je pro-uzročila, da se vlada ne more ganiti. Naloga vlade je, da iz-posluje od državnega zbora vofciranje budgetnega provizorija in zakon o razdelitvi užitnin mej obe državni polovici. Ko se je izkazalo, da vlada tega ne doseže, da se parlamentarna večina neče ukloniti njenim zahtevam, skrila se je za krono. Cesar je poklical k sebi voditelje vseh parlamentarnih strank in jim izrekel željo, naj votirajo butgetni provizorij in zakon o razdelitvi vžitnin. Večina teh parlamentarcev je to takoj obljubila samo cehi so ostali trdni. Vadja čeških polancev dr. Engel je rekel cesarju, da Čehi na sedanjo vlado ne bodo imeli prav nikacih obzirov in tudi vodja čeških veleposestnikov ni hotel ničesar obljubiti,    cehi se  zavedajo svojih narodnih dob
žnostij in za to hočejo vladi nasprotovati tudi pri budgetnem provizoriju in pri zakonu o razdelitvi užitnin Tišati hočejo tudi obstrukcijo, ker brez te ne morejo zadržati votiranja teh predlog Merodajni krogi se trudijo, pregovoriti čeh^, naj bi vsaj obstrukcije ne začeli. V to svrho jim ponujajo razaih osebnih In materijeloih koncesij. Zatrjuje se, da se jim bo žrtvoval grot Clary kot vodja sedanje vlade in da »o jim obljubljene tudi materijelne koncesije glede jezikovnega vprašanja. Tekom prihodnjih dni se pojasni položaj. Ta je vsekako veie-kritičen ker je od njega odvisna smer vse notranje naše politike.
Važnejši predlogi v državnem zboru.   — Poslanec
Po spi šil s tovarši je stavil proilog v svrho olajšave vojaške službe, da bi sinove srednjega kmečkega stanu, ki so potrebni za domače delo, jemali le v rezevno službo, ker drugače trpi kmetijstvo mnogo vsled triletne službe, dalje nai bi se uvedlo dveletno službovanje, in vojakom-novakom. rezervistom in domobrancem naj bi se, kadar se jih skliče, plačali trodki za potovanje od vojaškega erarja, — Poslanec Giin-ther in tovariši so stavili predlog v svrho povzdige kmetijstva, da bi se uvedel nadaljevalni pouk za moško mladino na deželi obligatorično ter da bi se napravile na ljuiskib na državne stroške kmetijske nadaljevalne šole. — Poslanec D o-ležal s tovariši je podal predlog glede na ljudsko štetje, po katerem pozivlje vlado, storiti vse potrebno, da bo mogoče poleg občevalnega jezika točao določiti narodnost vseh državljanov, tako, da izostane vsako uplivanje od strani delodajalcev, korporacij, itd , katero uplivanje bi bilo treba kaznovati strogo. — Tak predlog sigurno je povsem na svojem mestu, ali vladi je bas do tega, da konstantuje le število prebivalstva z občevalnim jezikom, za narodnost jej je le malo mar! — Proti konsumnim društvom je stavil dne 14. t m, poslanec Bielohlawek s tovariši predlog, da se ima predložiti nemudoma načrt zakona, ki bi temeljito odpravil vse kričeče nedos atke, kar jih je naraslo vsled konsumnih in stičnih društev, češ, da konsumna društva so škodljiva trgovcem in obrtnikom in je vsled njih že nebroj družin prišlo ob kruh, zlasti ker taka društva uživajo prednost pred trgovinami na škodo tem. Ima se izvoliti odsek 36 članov zbornice, ki naj se takoj in temeljito peča s tem vprašanjem. — Za podaljšanje oprostitve davka na vinograde, prizadete po trtai uši, je predložil dr.-Gotz s tovariši načrt zakona, po katerem se ima oprostitev od davkov na take vinograde podaljšati za dobro 15 let, in doba za uplačilo državnih posojil v svrho opomoči takim vinogradnikom naj se podaljša za 5 let. Poslanec Spinčič s tovariši je stavil nujni predlog v pomoč bednim občinam v Istri, zlasti Rečini, Klani in Liscu, naj se jim da kot neizogibno potrebno izdatne državno pomoč, kakor tudi naj se priskoči na pomoč oškodovanim vinogradnikom, da ohranijo trte za prihodnje. —Dalmatinski poslanec Bian-kini je interpeloval ministra za deželno brambo radi postopanja vojaških oblastij proti učiteljem-vojakom, katero je naravnost tako, da ga učitelj-vojak ne more prenašati.
Delegaciji. — Cesar bo vsprejel dne 1 decembra t. 1. delegacije in sicer najprej ogersko in potem avstrijsko. Za predsednika avstrijske delegacije je določen grof Vetter, dež. glavar na Moravskem.
Državni zbor, — V četrtek dne 23. m. m. so razpravljali v državnem zboru o nujnosti dr. Doležalovega predloga, po katerem naj bi pri bodočem ljudskem štetju ne pazili več na občevalni jezik, temveč vpoštevala naj bi se le narodnost. Ker so dr. Doležala, ko je utemeljeval svoj predlog, levičarji ujezili, potegnil je iz žepa neko brošuro ter je čital iz nje dve uri. Levičarji so hudo godrnjali, kar je od takih ljudi skrajno brezsramno, ako pomislimo kaj so uganjali tri leta. Tudi predsednik je opozoril govornika, da je čas nehati govoriti,   a dr. Doležai   je takoj zavrnil   ter ga vprašal,
407
da-li hoče poimenskih glasovanj, sponinivši ob jednem dr. Le-herja, ki je govoril svojecasno 12 ur zaporedoma) ne da bil ga kdo motil Za dr. Doležalom je govoril dr Šilenv Govoril je o razmerah na Primorskem, Koroškem in Štajerskem, o katerih je dejal, da so slične onim na Moravskem. To je dalo povod poslancu prof Spinčieu, da je v daljšem jedrnatem govoru pritrjeval predgovomiku glede razmer na Primorskem ter je navedel še marsikaj novega Ta Spinčičev govor, katerega bodemo svojecasno objavili v celoti, je hudo pošegetal italijanske primorske poslance. Nas Lenasi je pobil Spinčičeve trditve s tem, da je posegal v govor z medklici: Ni res, to kar govorite je laž Jako duhovito in temeljito je tako proti-dokazovanj*, kaj ne, gospod Lenassi ? Poslanci Verzengnassi, Zanetti in Cambon so se pa oglasili k stvarnim popravkom, posebno „kunštna" je bila trditev dr. Verzegnassija, da Slovenci slovenizirajo Italijane. Zanetti pa je hotel slovensko du-hoVščino na Primorskem indirektno denuncirati s tem, da je rekel, da italijanska duhovščina ne zlorablja leče za politične agitacije. Camboni pa je trdil, da ni v Trstu prač čisto nič treba slovenske ljudske šole Tem trem gospodom je posvetil dr. Laginje prav tako, kakor so zaslužili, Tudi njegov gcvor bodemo priobčili doslovno Tem stvarnim popravkom je sled 'o glasovanje. Nujnost dr. Doležalovega predloga je bila odklonjena s 118 glasovi proti 94. Temu izidu glasovanja so burno ploskali levičarji Da je do tega prišlo, je bilo krivo dejstvo, da ni bilo pri glasovanju mnogo Čehov, ker so bili odsotnii Po tem glasovanju je prešla zbornica k dnevnemu redu. Najprej je prišel na vrsto vladin nagodbeni predlogi glede porazdeltvenega zakona, Prvi je govoril Čeh, dr Kaftani — V naslednjih sejah se je obravnava o nagodbi nadaljevala namreč v petek in v ponedeljek. Najvažnejši je bil govor dalmatinskega pravaša Biankinija, ki je ostro nastopil proti tro-Evezi in njenemu uplivanju na naše notranje politične razmere ter zagotovljal Čehe, da bodo on in njegovi somišljeniki vedno soliiarni ž njimi. — Eazprava je bila v torek zaključena z govorom generalnih govornikov Maštalke in Kaiserja, na kar se je začela razprava o nujnem predlogu Kubikovfm, da naj ee podržavi poljska privatna gimnazija v Tešinu.
Srbija. — Kuska diplomacija je dosegla velik uspeh. Navzlic presrčnemu potegovanju notoričnih pokroviteljev raz-kralja Milana, je moral kralj Aleksander obljubiti, da še pred novim Jetom pomilosti vse zaradi , zarote" in „atentata" na Milana obsojene radikalce Kralj je to obljubil in pomilosti obsojene na praznik sv. Mihela, ki je po pravoslavnem koledarju 18. decembra. Rusija je vsled tega poslala zopet svojega zastopnika v Beligrad.
Vojska v Južni Afriki — Mi smo prepričani, da se morajo sramovati Angleži radi škandaloznih neuspehov v južni Afriki proti številno tako neznatnemu sovražniku kot so Bari Še bolj sramovati pa bi se morali tega, da se spremene vse v njihrlistih napovedane zmage avgležkega orožja v — poraze. Iz kolikih mest Natala, Oranja itd, so se angležki listi oznanjevali slavne zmage nad Buri, končno pa se je pokazalo, da so v resnici bili tepeni Angleži, V zadnjih listih je bilo poročilo o zmagi generala Methuena nad Buri, blizu mesta Belforta, sedaj pa čitamo o tem ravno nasprotno, zakaj neangležkim listom poročajo iz južne Afrike, da je moral general Muethen bežati pred Buri ter skriti v trdnjavo bolfortsko. Sploh sodijo v obče, da so si Buri dosedaj priborili toliko in tako dobrih pozicij v Natalu in tudi drugod, da bode Angležem skoro nemogoče, prepoditi jih iz njih. Na Angležkem mobilizirajo znovič, do 11. decembra se mora sniti zopet 8 batalijonov deželne brambe. lovcev na konjih, več konjištva ter nekaj baterij topničarstva, da jih odpeljejo v južno Afriko. No, naleteli so vendarle na narod, ki sočustvuje ž njimi v tej vojski. To so namreč Turki, Pred nekaj dnevi je prišla še precej   številna   deputacija   odličnih   muzelmanov k angleškem
poslaniku v Carigradu, ter mu izrekla v imenu drugih cari-gradskih Turkov — sočutstovanje, kar naj poslanik pripravi tudi angležki vladi. Bolje je nekaj kot nič!
Nemško-angleška zveza.   —  Cesar Viljem je s svojo soprogo in z dvema    sinovoma   potoval   k   svoji   stari materi kraljici Viktorji na Angležko.   Narod nemški ni bil za to potovanje, ker ga stane vsak korak   svojega   bahavega vladarja, toda Viljem   ki se sploh kaže slabega očeta svojega naroda v dejanju, marveč samo v frazastih besedah, je vkljub temu potoval, mej tem v Kiel-u še   izustil   eden svojih dolgih  »historičnih" govorov, v katerem je naglašal, da bi  „prelomil dano častno besedo",   ako ne bi šel.    Pri tem je hvalil svojo mornarico   in   jo   smatral   za   „varuhinjo   nemških   interesov na tujem". Zakaj je potoval   nemški   cesar na Angležko, ni uganiti težko, saj   se ima   osebno zahvaliti svoji   „stari mamici" na darilu otokov Samoe,   za katero   je tolikanj moledoval   Se-si je stara mamica   nasproti   temu zagotovila sv čano obljubo svojega nečaka, da jej v Transvaalu   ne dela nikakih sitnosti, marveč    naj    se    ne   javno   in   ne   tajno   ne   veže   s   kako drugo državo   (Eusijo !)   v   prepreČenje   angležkih interesov v južni Afriki   itd     Da je nemški   cesar   že oddal kraljici vseh Angležev svojo besedo, o tem pričajo že razni odmevi v nemškem časopisju,   kateri   se   glase   nekako tako-Ie:    „čemu bi Nemci   gojili   sovraštvo   do Anglije ?    Ali   se hočejo tudi oni pridružiti zavistnikom angležkega bogastva,    angležke svetovne veljave ? Pač se nahaja v Nemčiji   struja   starega Bismarcka, ki je napovedal   iz ozirov ruske   politike sovraštvo Angliji in ta struja nas hoče potegniti tudi danes v to sovraštvo   A kaj bi imeli od tega?    Kaj   imamo v svojih kolonijah od Anglije to dobro vemo, kaj bi imeli od Eusije in Francije, aki bi šli ž njima   proti   njihovi   sovražnici Angliji? Prav nič!  Pri tem ne   smemo   pozabiti,   da   ideja   maščevanja   v Franciji   še ni ugasnila, in da bi nas   sovraštvo   proti Angliji, s katero nas mimogrede rečeno vežejo   tudi   verski in skupni narodni interesi, protiralo z Eusijo   v tako prijateljstvo, da bi se v njem zadušili     Nam moia biti v prvo pred očmi, germanska   čast, germanski   blagor in germanska   moč, temu moramo podrejati vse drugo. Iz teh besedij je jasno   kdo dela v Nemčiji veliko politiko:   nikdo drugi   nego ultranemško srce,   pretestantovsko prepričanje   in   krvno sorodstvo   —  nemškega ce aija     Prirojena mržnja proti vsemu, kar ni germanskega, ne bode nikdar dopuščala temu   politiku,    da sklepa   Nemčija   z   Slovani   in Eomani   kako   drugo vez nego tako    ki   bi   bila   na njihovo škodo in v germansko   korist.    Pred   temi germanskimi čutili nemškega   cesarja   naj   se v prvi   vrsti   pazi matulka Eusija ako jej bode kedaj sklepati   račune s poželivostjo,  ruskih pokrajin   lačnih   Germanov   pa   naj   si bodo Že Prusi,  Angleži, Norveži, Švedi ali kdor hoče. Nemci skrivajo svoje namene le tako dolgo, da se čutijo na varnem.
Anglija. — Dne 9. t m. je bil v Londonu običajni banket Lord-majorja. na katerem banketu se vsikdar zberejo prvi državniki in veljavniki Angležke. Na teh banketih se tudi obdelava ob kipečem šampanjcu visoka politika in marsikatera pade po izreku „in vino veritas" tu iz ust odličnih politikov kakoršne bi niti v dižavni zbornici angležki ne dobili na ušesa. Tako je na letošnjem lord-majorjevem banketu dal odduška svojemu političnemu mišljenju angležki prvi minister lord Salisburv v stvareh južne Afrike. Med drugim je dejal: predno vam, o gospodje, govorim o južni Afriki, ki vam je zdaj gotovo vsim najbolj na srcu, vam moram po svoji dolžnosti ra-zodeti, da je to edina točka v naši politiki nasproti drugim narodom, radi katere bi mogli postati kaki dvomi ali bojazni glede bodočnosti Naše razmere s kontinentalnimi državami so gotovo najboljše, kar je popolnoma naravno, kajti vse velevlasti morajo z nami le soglašati, ako posvečamo svoje moči tako visokemu poslanstvu napredka in kulture, kakor smo to cesto pokazali v svoji kolonijalni   politiki.    Vender pa
408
bi imeli baS v tem pogledu dovolj uzroka za bojazen, ako zasledujemo glasove po kontinentalnem časopisju glede našega poklica v Transvaalu Salisburv je omenjal tona, v katerem se govori po časnikih glede angležkega nastopanja proti Burom, pa je ob enem izrekel prepričanje, da taka pisava ne more uplivati na vlade vnanjih držav. Kakor posebno dobro znamenje smatra prijateljsko zbližanje z Severno Ameriko, pa tudi za ponižano Španijo čuti mnogo simpatij, ker bode za Španijo iz zadnje vojne prirastel skriti blagoslov in da se bode v tej že dokaj razpadli državi z nova oživel duh kulture in napredka na zdravi moralni podlagi Nadalje je omenjal odstopa samo-aških otokov Nemčiji, kateri korak je storila Anglija iz zgolj simpatije za veliko nemško delo, razbito z velikim kapitalom v tek otokih. Z Nemčijo, je dejal minister, je Anglija v tako dobrem soglasju, da si boljšega ni želeti. Potem je pripovedoval Salisburv o velikanskem heroizmu angležke vojske v Afriki in njenih sijajnih činih na bojišču, katerega pa so nekoliko otemneli številni porazi. V nadaljnem je lord Salisburv odločno zavračal dolžitev, kakor da je v južni Afriki močnejša država napadla slabejo in kakor da je vsa vojna le delo nekaterih po zlatu hrepeneČih lordov. Ako se vzame, da je bu-knila vojna prej, predno je mogla Anglija zbrati svoje vojne sile v Transvaalu, tedaj se mora reči, da je bih Anglija sla-beja država in Buri da so močnejši. Uzrok vojne pa sega že v leta 1881 in 1884, ko je Anglija s pogodbo dovolila sovražnemu gibanju prisvojati si v onih krajih neomejenih pravic in gromaditi proti Angliji vojno gradivo. Anglija ne bode imela, ako zmaga v Transvaalu, nobenega dobička, pač pa bode omogočila tamošnjemu evropskemu naseljenju do enakih pravic ob pravični vladi. Govoreč o možnem vmešavanju drugih vlad v transvaalske razmere je dejal Salisburv, da pač ne bo prišlo nobeni državi na um, umešavati se v stvari Anglije v Afriki, kar po mednarodnem pravu tudi nobena ne sme K zaključku je dal Salisburv zagotovilo, da bode Anglija skončala vojno v Afriki z namenom, da se uredijo gmotne razmere ondi in da se za vselej naseli v južni Afriki mir in redno življenje.