5. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. jannvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan aveier, i/.im' i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst ro - og erske deželo za vse leto 16 f»ld, M pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden'mesec 1 gld- 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO kr., za jedcu mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na doni računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet.it-vrste po 0 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnistvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kralja Milana prestolni govor. Kralj srbski zaključil je skupščino s prestol-nina govorom, kakor smo že omenili. V tem pre-stolnem govoru je najprej primerjal sedanjo dobo z ono žalostno dobo, ko je poginilo srbsko carstvo na polji Kosovom, kukof je to že bil storil v svoje j proklamaciji, s katero je bil napovedal revizijo ustave. Ker se ta del njegovega prestolnega govora bistveno ne razlikuje od tega, kar je kralj tedaj izjavil, ga zatorej ne bodemo priobčili. Pač pa priobčimo drugi del njegovega govora ne iz simpatije do Milana, marveč ker je kot znamenje časa zanimiv, ker ga jo skupščina z naudušenjem vspre-jela in ker se sme misliti, da je stavljen v njenem duhu. Kralj je nadaljeval tako-le: „Prvo desetletje vlade svoje, prizadeval sem se pred vsem, da priborim in zagotovim Srbiji nezavisnost. Vslcd požrtovalnosti naroda, hrabrosti vojske in simpatij veličin držav posrečilo se je Srbiji to delo. Ta doba se je končala z vernim spol-njevanjem pogodbe, ki je dala Srbiji nezavisnost. Srbija lahko reče, da je verno spolnjevala določbe Berolinske pogodbe, ki je še sedaj podlaga reda na Balkanu in Srbija nema interesa rušiti je. Drugo desetletje vlade moje sem se prizadeval, da patrijarhalno drŽavo srbsko preinenirn v novodobno državo. Morda sem s tem nagleje napredoval, nego je narod želel. Će sem prav ravnal ali ne, o tem bode sodila zgodovina. Moje prepričanje je pa, da sem s tem Srbiji ravno toliko koristil, kakor jej koristim danes, ko podpišem nov temeljni zakon domovine svoje. Delo, s katerim se povzdigne Srbija v vrsto novodobnih držav, se bode še danes venčale z novo ustavo. Naš skupni uspeh, za katerega si danes častitati moremo, je sijajen, ker se takim važnim reformam stavijo vselej naravne in lahko razumljive ovire. Nova ustava bode močna in zdrava podlaga narodnega in državnega življenja, kajti ona je plod veselega sporazum ljenja političnih strank in sodelovanja merodujnih faktorjev Ta podlaga bode tem trdnejša, ker izvira iz moralne in moči jako sijajne patrijotične večine. častiti poslanci! Sedanja ustava srbska imela je na sebi pečat izrednih in težkih razmer, iz katerih je izvirala. Ne moremo jej odreči priznanja, da je pripravila tla za politične in državljanske svobodščine, katerim vsi danes z'veselim srcem pritisnemo pečat. Danes smete biti zares veseli, kajti zato, da ste sprejeli mvo ustavo, morajo biti Vam hvaležni sovrstniki in še bodoči rodovi, ki bodo živeli novo svobodno življenje. Ko se vrnete domov k narodu, ki je Vam skazal zaupanje in katerega vredni zastopniki ste bili, pokazali bodete mu lahko, kako bogate darove mu prinesete. Rekli bodete lahko: Vas kralj in gospod odpovedal se je rado-voljno jako važnim pravicam, katere mu je dajala sedanja ustava. V srbskem narodnem zastopstvu v bodoče ne bode več imenovanih zastopnikov, lepa dežela nam ne bode več poznala prekcga soda, uikdo ne bode mogel odstraniti v miroljubnej Srbiji tudi le za nekaj časa političnih in državljanskih svobodščin, nikdo ne bode več kratil pravic naroda, ki se zaveda dolžnostij svojih. Ponosni pa smete biti tudi na to, da ste se kralju za kraljevo darilo tudi spodobno zahvalili. Z ustavo zagotovili ste mu pravice in predpravice, katere priznava povsod civilizovani svet vladarjem svojim. Narod srbski bode "Vam hvaležen zato, kajti vladar njegov bode zaradi tega spoštovan mei evropskimi ustavnimi vladarji in to je najbolji dokaz, da narod srbski razume, da je vladarjeva slava tudi njegova slava. Častiti poslanci! VoliJcem svojim prinesete ustavo, ki odpre vrata inteligentnim elementom dežele v narodno zastopstvo. Skozi ta vrata bode natopila inteligenca, katero bode volil narod svobodno, in to je jamstvo za to, da bode Srbija dobila zares parlamentarno vlado, in da bode inteligenca svojo znanje lahko posvetila domovini in zakonodavstvu. Pa ne samo to, neso se dala le večini jamstva njenih pravic v ustavi, temveč tudi manj šina bodo v skupščini primerno zastopana. Srbska skupščina more biti ponosna, da so našle v srbski ustavi mesta najnovejše pridobitve ustavne pravice ter Re je hkratu zadovoljilo ono pravno čuvstvo, s katerim se tako odlikuje srce naroda srbskega. Ko smo v novi ustavi ustvarili obrano za vse politične in državljanske svobod^čine proti vsakemu strankarskemu zakonodavstvu ter v tem oziru zadostili vsem željam in zahtevam, zajamčili, da more vsakdo popolnem svobodno izraziti mnenje svoje, in zagotovili varnost osebe in premoženja, naredim za zmi-raj konec tem težkim bojem, ki so dosedaj porabljali vse moči države in naroda, in tako omogočimo, da se vse duševne in fizične moči naroda združijo v resnem in produktivnem delu za napredek poljedelstva in živinarstva, trgovine, rokodelstva, obrtnije, posebno pa rudokopstva. Bratje! Narod srbski! Podpora rodu Obreno-vičevega. Skupno smo položili podlago narodni samoupravi in pri tem obvarovali jedinstvo države. Okrožni zastopi so varna obramba vseh krajevnih, kulturnih, prometnih in trgovskih koristij, razen tega pa tudi dobra dola za nepopačen parlamentarizem. Prinesli bodete narodu, ki je vas volil, ustavo, ki bode naredila konec samovolji policijskih organov, kateri neso neposredno zavisni od centralne vlade in so mnogokrat zlorabili oblast svojo. Kralj je srečen, kajti vedno je spoštoval mnenje narodovo, in vedno se je prizadeval spoznavati liberalne in ustavne težnje naroda, kar je glavni pogoj ustavne države. Temu pogoju Je zadoščeno v novi ustavi. Srečen ni le zato, ker ljuhi narod svoj, ne le zato, ker vidi v osobni svobodi jamstvo za pravici, Brečerj |e zato, ker vidi v novi ustavi trajne pogoje javnega reda, in da odgovornost ne hode po krivici več zadevala on>h, ko jo nositi ne morejo. Vestni uradniki morajo se z deželnimi zakoni braniti pred zlorabo teh novih državljanskih pravic. TJradništvo bode tudi spolnovalo vestno svoje dolžnosti, kakor to od njega zahteva uova ustava in deželni zakoni, ter bode spoznalo, da bi ne bilo mu v korist, če bi se preveč utikalo v politično zadeve. S tem, da se bode preustrojil državni sovet in najširji delokrog njegov, je zavarovana država pred vsakim prenagljenjem in disharmonijo v zako LISTEK. Rodbinski spomini. Ruski spisal G. P. Dani lev aki,prevel Vinko. I. Prababica. (Dalje.) Rekši odšel je v grmovj e, potem pa se je sam sebi čudil, kako je mogel blagajnico pustiti v očeh neznanemu človeku. Tatarji 8o razdejali utrdbo, sežgali polovico kurenov, oropali lipovo zgornjico v stotaikovem dvoru, odgnali črede, samega stotnika pa so dolgo izpraševali, kje je občinska blagajnica, tei ga mučili malone do smrti. Danila so uplenili ter ga zvtznnega odpeljali v sužnost na Krim, in odtod na Kuban. In ko je Danilo čez štiri leta, podkopavši ječo, na domači m žrebcu pobegnil iz zajetja, pojavil se je iz nova mej svojci na Doncu, bitel k vodnjaku, a sodčka ni bilo več tam. Broj naselmkov so je bil skrčil. Dolgo se stotnija ni nuogla oporaviti po tatarskem napadu. — Torej praded sodčka ni več našel? — vpraša nepotrpežljiva pravnučka. — Počakaj, vender, vse bodeš še zvedela! „Tako sta pretekli zopet dve leti. In glejte, kaj vam pravim, mili moji, zopet je nekoč Danilo stal na griču, nedaleč od ostankov pogorele utrdbe in govoril je dohajavšemu polkovnemu pisarju: „"Vidite, vaša milost, preko našega sela pričeli so že prihajati vozovi." In res se ta hip mej drevjem pojavijo kmetski vozovi, prihajajoči izza Donca mimo njihovih okopov. Nastali so drugi časi; o Tatarjih ni bilo več slišati, in kraj je bil okrog in okrog že naseljen, po Torcu, Samaru, Orlu in Bere k u. Ko se torej vozovi približajo griču skoči iz prvega voznik — poveljnik, stopi k Danilu in pisarju ter pravi : — Kdo izmej vaju je stotnik Danilo, ki je ustanovil to selo ter bil toliko časa v basurman-skem zajetji9 Dobivši odgovor, zmaje z glavo ter pravi: — Kako si osivel prijatelj! Zelo si se po-taral! "Vidim, da me ne poznaš: jaz sem Žuk, tvoj nazvani brat in kum! Šel sem mimo izvirka Don-Čevega. Sloves v tebi se je daleč raznesel, in jaz se vračam k tebi. Dovolj sem že blodil po svetu. A.ko me vsprejmo tvoji bratje, naselim se tu s svojimi drugovi. Tudi to sem zvedel, kdo je vašo blagajnico našel, ter jo vzel iz vodnjaka. Vzel jo je in odnesel na drugo mesto ubežni topničar iz Carebo-risova. A prinesla mu ni sreče. Nedavno umrl je za osepnieami ter pri izpovedi vse povedal popu. To sem zvedel od ljudij. Pošlji po blagajnico ; gosposka jo ima v rokah. Danilo pokloni se kumu doli do nog. Zbrali so se Kazaki in sestavili so svet; Danilo je o vsem tem pisal carju in vojvodi. In vozovi tega čumaka, otroci moji, so dolgo stali na pašniku kraj PriSiba iii stotnija se je veselila ter napajala družbo voznikov. Blagajnico so pripeljali nazaj in na jesen, gospođici moji, je Žuk v resnici privel k Danilu krdelo druzih zemljakov, poklonil se stotniji in stotnija je odstopila za bivališča, pašnike in obdelovanje čumaku in njega bratom del svojih zemljišč, okolo sto desetin, od jedne gomile do druge in od doba do doba. Vasi stotnije pridružila se je cela nova ulica, in imenovali so jo, po imenu tega voznika, Žukovo. Tako je preteklo še nekaj časa in stotnik Danilo je pričel premišljevati kaj se je zgodilo z njega sinom Evstarijem, katerega je bil car Peter oh času svojega trpljenja v zajetji vzel v Peterburg ter ga tam dal v šolo k nekemu učenemu učitelju. Ostali sinovi Danilovi rastli so svobodno doma. Ev-stahj je bil že v dvajsetem letu in oče je poprosil prostega Kazaka, soseda Kirjuško Gorličko, udele-živšega se bitke pri Narvi in drugod, naj bi popo-toval k njemu v novo carsko stolico Sankt-Piter. Stari G-orlička imel je onostrau reke zemljišče iu h utor. Roditelj piše v Piter pismo, češ, da potrebuje sina doma, da mu bode pomagal, ter mu pošlje tri rublje v dar za stroške in par konj z vozom za potovanje. (IJalj« p rib, davstvu, ter se je administracija bolje utrdila. Z uplivom narodnega zastopstva na izvolitev članov najvišjega računišča, in z nezavisnostjo tega računišča je zagotovljena trajna kontrola državnih financ. S tem, in z določbami o budgetu in s tem, da. se pe-rijodično ob določenem času mora sklicati skupščina, je skupščina pridobila ne le važne ustavne pravice, temveč tudi praktična sredstva, s katerimi bode uplivala na vse državno življenje Nova ustava se ozira na narodno cerkev, katero spoštujeta kralj in narod, katera ima tudi velike zasluge za narodne ideje. Z novo ustavo se je zagotovilo srečno razmerje mej srbsko državo in pravoslavno cerkvijo, da mej njima kak konflikt ni več mogoč. Določbe nove ustave, ki se tičejo vojske, kažeja kako sta kralj in narod hvaležna vojski, ki je bila vedno na višini naloge svoje in dijaden krone srbske. V tem slovesnem momentu čutim, da sem dolžen izreči zalivalo vsem strankam, da so pripomogle v duhu patrijotične spravljivosti izvesti pre-membo ustave, napovedane v moji proklamaciji. Najboljše jamstvo, da je nova ustava dobra, je v tem, kako je nastala. Da poštena namera kraljeva in duh sloge mej političnimi strankami dasta zaže-Ijeni rezultat, bilo je treba, da skupščina, zavedujoč se svojih pravic in dolžnosti] proti sedanjosti in bodočnosti, to veliko vprašanje srečno reši. Srečen sem, da je velika skupščina epohalno trenotje v našej zgodovini dobro razumela ter pokazala ono mero državne modrosti in ljubezni do domovine, kakor se je od nje pričakovalo. Zato sem prišel v Vašo sredo, da se Vam presrčno zahvalim za patrijotične delo. Danes smo skupno dovršili delo, ki je v dražih deželah bilo plod dolgih in resnih bojev in pretresov. Srečno smo je dovršili, ker sta se krona in narod mirno sporazumela " Kakor se vidi, je kralj prestolni govor tako zasnoval, kakor bi on imel največje zasluge za revizijo ustave, če tudi je le hotel utrditi s tem stališče svoje, ki je bilo mu že precej spodkopano. Malo neprevidno je pa bilo, da je kralj tako naglašal svoje zasluge, da je Srbijo povzdignil mej novodobne države. Od tega vender nema dežela druzega, kakor velike davke in državne dolgove. Baš zaradi take politike je sedaj Srbija zavisna od tujih kapitalistov in dolžnost srbskih državnikov bode, da bodo gledali, da državo kolikor je moč osvobode od te zavisnosti. Tudi to je čudno, da kralj nič ne omenja zaslug Rusije za osvobojenje Srbije. Prestolni govor napravi j a na nas tak utis, da bi kralj glede vnanjih zadev rad vladal v tem zmislu, kakor do sedaj. Vse to pa nam ne jemlje upanja, da je za Srbijo napočila nova doba. Kakor se je pri reviziji ustave kralj moral udati v marsičem željam narodnih zastopnikov, ravno tako tudi v bodoče ne bode več mogel vladati po svoji volji. Dežela je dobila novo ustavo, a s tem je končan le jeden del velicega dela. Treba je še ustavo izvesti, zato bode pa treba še nekaj specijalnih zakonov. Kakor se zatrjuje, bode te zakone izdelal zopet odbor vseh strank. Mala skupščina se bode razpustila in volila nova, ki bode sklepala dotične specijalne zakone. Sedanja vlada tudi ni sposobna, da bi izvajala novo ustavo, in iz Belega grada prihaja že vest, da je dala ostavko. Ne ve se, če bode kralj sedaj že ostavko vsprejel. Dolgo pa ne bode, da zgine s pozorišča Knstič, naj ga že nadomesti Ilistić, Grujič ali pa kdo drugi Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. januvarja. V čeSkeimi deželnem zboru se je že razdelil načrt zakona, da se število občinskih zastopnikov v v obeh okrajnih šolskih sovetih podvoji. Praga ima sedaj dva okrajna šolska sveta jednega za nemške, druzega za češke šole. V vsakem so štirje občinski zastopniki in sedem zastopnikov verskih družb in učiteljstva. Zastopniki občine, katera šole vzdržuje, so v manjšini in je torej le pravično, da se njih število pomnoži na osem. Nemški listi se pa zaradi tega že jako jeze, češ, da bodo tudi v šolskem svetu za nemške šole imeli Čehi večino. Deželni zbor se pa, mislimo, ne bode oziral na kričanje nemških listov, vsaj se Nemci, kjer imajo večino, tudi nič ne zmenijo za češke koristi. Letos je toatraii ¥^itve 172 gimnazij in 85 realk 15 je malih gimnazij, 20 malih realk, 9 realnih gimnazij, 129 velikih gimnazij, 65 velikih realk, in 19 realnih gimnazij. Država vzdržuje 124 gimnazij in 54 realk, dežele 9 gimnazij in 16 realk, mesta 20 gimnazij in 9 realk, škofi 2 gimnazij, redi 12 gimnazij, fondi 2 gimnaziji in 1 realko, in za-sobniki 5 realk. Poduk je v 96 gimnazijah in 59 re. tika h nemški, na 40 gimnazijah in 17 realkah češki, 23 gimnazijah in 5 realkah poljski, 4 gimnazijah in 3 realkah itali)unski. na 1 gimnaziji rusinski, na 3 gimnazijah in 1 realki srbo-hrvatski, na 5 gimnazijah pa utrakvističen. V Dolenji Avstriji je 25 gimnazij in 17 realk, v Gorenji Avstriji 4 gimnazije in 2 reaiki, na Solnograškem 2 gimnaziji in 1 realka, na Tirolskem 8 gimnazij in 3 realke, na Predailskem 1 gimnazija in 1 realka, na Štajerskem 6 gimnazij in 3 realke, na Koroškem 3 gimnazije in 1 realka, na Kranjskem 4 gimnazije in 1 realka, na Goriškem 1 gimnazija in 1 realka, v Trstu 2 gimnaziji in 2 realki, v Istri 2 gimnaziji in 1 realka, v Dalmaciji 4 gimnazije in 2 realki, na Češkem 5.-S gimnazij in 23 realk, na Moravskem 22 gimnazij in 16 realk, v Šleziji 6 gimnazij in 4 realke, v Galiciji 26 gimnazij in 5 realk, v Bukovini 3 gimnazije in 2 realki. Gimnazije pohaja 55.404, in realke 18545 učencev. Vidno je, da je število nemških srednjih šol razmerno večje, nego drugojezičnih in da so nemške dežele 8 srednjimi šolami mnogo bolje preskrbljene, uego draga. Krik, da se nemštvo zatira je torej neosnovan. Vest nemških in čeških listov, da vojno mini-sterstvo ni zadovoljno z resolucijo, katero je sklenil branibeni odsek <>m' rske zbornice poslancev glede jezika, v katerem naj reservni častniki delajo izpite, baje ni resnična. Resolucijo je sklenil odBek v sporu zumlji z ogersko vlado, ki je pripravljena raje dati ostavko, nego pa bi pobijala to resolucijo. Če bi vojno ministeistvo res Re upiralo tej resoluciji, prišlo bode do ministerske krize v Budimpešti ali pa bode odstopil vojni minister. Vimuje države. Razpor zaradi Bregove mej Srbijo in gjirijo je končno poravnan. Sedaj se je že ratifi-kovalo dotično sporazumljenje. Srbija je odstopila Bolgariji Bregovo, zato je po Bolgarija odstopila nek drug pašnik Srbiji. Pogajanja o trgovskej pogodbi se pa hitro nadaljujejo in najbrž ne bode dolgo, da se pogodba sklene. Koristila bode obema deželama, ker bode oživila trgovino. Ravnatelj it «tli jausltega topništva, general Mattei, glasoval je v zbornici proti zahtevanim izrednim kreditom za vojne potrebe. Vojno minister-stvo ga je za to prestavilo v disponibiliteto, da ima sedaj pol manj plače. Vsi listi obsojajo tako postopanje vojnega ministra. Bodo li Iranconkl monarhisti pri bodoČej volitvi v Parizu dali svoje glasove Boulangerju, se še ne ve. Njegov oklic jim povsem ne ugaja, ker preveč naglasa republičausko mišljenje. Tolažijo se pa s tem, da general hoče s tem le prikriti prave namene svoje. Nekateri mouarhistični voiije hočejo, da bi monarhisti postavili svojega kandidata, drugi pa neso za to, ker bi na ta način le republičanom pripomogli, da ložje zmagajo. Iz Bruslja se brzojavi ja, da je več francoskih monarhistov ponudilo kandidaturo vojvodi d' Aumale, ki jo je tudi vsprejel. To pa ni prav vero j ei no, ker po ustavi ne smejo biti voljeni člani rodbin, ki so kedaj vladale v Franciji. Poročila iz Bruslja tudi navadno neso posebno zanesljiva. Posebno se je opazilo letos, da pri novoletnem vsprejemu v kraljevem gradu v Berolinu letos ni bilo ruskega veleposlanika grofa Šuvalova. To je tembolj čudno, ker se je do sedaj grof Suvalov zmatral velicega prijatelja Nemčije. Nemški listi pišejo, da veleposlanik ni prišel, ker so otroci nje govi bolni. Drugi pa mislijo, da je to znamenje premenjenih odnosa jev mej Rusijo in Nemčijo. Poslednje je tudi verojetneje. — Geftckena so izpustili [l ječe, kar je najvažnejša novica, ki smo jo dobili iz Berolina. Zaprli so ga bili na željo Bis-marekovo, ker je bil objavil nekatere odstavke duev-nika pokojnega cesarja Friderika, kateri neso ugajali železnemu kancelarju. Preiskava proti njemu je trajala 99 dnij, torej ravno toliko časa, kakor je vladal cesar Friderik. Najprvi nemški juristi so ugibali, na kateri paragraf kazenskega zakonika bi oprli zatožbo proti njemu, pa neso našli v celem kazenskem zakoniku nobenega primernega. Preiskovalni sodeč je stikal in poizvedoval celo pri Geff-ckenovih prijateljih, kako da je poprej živel, kaj je komu pisal, potoval daleč okrog, a ni mogel skupaj znositi gradiva, na katerega bi državni pravdnik oprl zatožbo. Tako so ga morali nazadnje izpustiti. Bis-mareku to gotovo ne ugaja, pa si pomagati ne more. V Lttttichu bil je shod belgijskih katolikov, kateremu je predsedoval Litiški škof Doutreloux. Več poslancev bilo je prisotnih. Glavni govornik, Litiški vseučiliščni profesor Kurth, je v svojem govoru hudo napadal Italijo- Rekel je mej drugim, da se je zje-dinila z zaroto, morenjem in klevetanjem. Italijansko vojsko nazival je tolpo roparjev. Liberalni listi obsojaj ejo, da so se shoda, na katerem se je tako razžaljivo govorilo o Italiji, udeležili državni uradniki. Italijanski poslanik bode baje protestoval. v prid Savinjskemu Sokolu. Udeležba bila je jako velika, a posebnim veseljem zagledali smo mej pnšleci mnogo tujcev, kateri so s tem pokazali, da jim je veliko ležeče na razvijanji društva, katerega glavna naloga je pospeševati narodno zavest in mišljenje. Hvala bodi jim izrečena tem potom po-sehno pa gospodom pevcem Šoštanjskim, ki so ne samo mej predstavo, ampak tudi v zabavnem deu 8 svojimi zvoukimi glasovi elektrizovali ljudstvo. Kar se tiče predstav, igrale so vse gospo-dičine kakor tudi gospodje jako dobro. V prvej igri „Županova Micika" pokazali so vsi diletantje, da neso prvič nastopili pred občinstvo in da jim je veliko na tem, vsestranski zadovoljiti poslušalce. Tudi druga igra „Srečno novo leto" imela bi bolji uspeh, če bi bila vsebina bolja, kajti tudi tu ni bilo zapaziti ne jedne nedostatnosti. Naj bodo imenovane kot izvrstne igralke gospođici na Ivka Lipold, ki se je jako dobro zamislila v značaj ošabne, od nemške olike malo oglajene županove Micike, Ana Blaž predstavljajoča mlado vdovo Podgorsko in Matilda Tauer, katerej je občinstvo uajobilneje ploskalo, ker je tako izvrstno, nepričakovano spretno igrala ulogo kmetskega snubača Anžeta. Kar se moških igralcev tiče, ni treba njih spretnost j tukaj posebej naštevati, kajti občinstvo spoznalo je njih zmožnost itak s tem, da jim je pri večih prilikah izreklo svojo zadovoljnost z burnim ploskanjem. V drugej igri ne smem pozabiti Olge Lipoldove, ki je že čestokrat javno slavno nastopila in ki je tudi tukaj splošno naudušenje prouzročila. Po dovršenih gledališčnih igrah začelo se je še lepo pravo veselje za mladino, katera je v polnej meri po dolgem miru proslavljala Terpsihora. Mej plesom in petjem vršili so se govori, katerih naj-znameniteji bil je govor g. Josipa Lipo Ida na došle goste, na kar se je g. pristav dr. Ipavec z ganljivimi besedami zahvalil, in govor gospoda Ivana Lipolda kot zastopnika Savinjskega Sokola v zahvalo mnogobrojni udeležbi. —ik. Dopisi, Iz Mozirja 6. jauuvarja. [Izv. dop.] Dne 30. decembra pret. leta priredili so MozirBki diletantje veselico, to je dve gledališčni igri in pleB „Sokola" Ljubljanskega XXVI. skupščina bila je včeraj dopoludne ob 10. uri v telovadnici tukajšnje realke. Navzočo ih bilo je 34 članov, predsedoval je starosta g. I. Hribar, ki je zapisnikarjem imenoval g. Kersnika, overovateljema zapisnika g. F. Zupančiča in Železu i karja, potem pa v daljšem govoru spominjal se preteklega leta in razvijal društveni program za novo leto. Preteklo leto bilo je najvažneje, kajti praznovala so je 25-letnica tako sijajno, da Ljubljana kaj jednacega še ni videla. Petindvajsetletnica imela je dobre posledice. Ugled društva se je pomnožil, upliv na narod bil je jako koristen in mnogo novih članov je pristopilo, mnogih pa so je še nadejati. Da se je petindvajsetletnica tako sijajno obnesla, zahvaliti se je i mestnemu zbor u Ljubljanskemu in gos p. županu, narodnim damam, na čelu njim g. M. Murnikovi, Čitalnici in čitalniškim pevcem, ko so tudi pri tej priliki vzajemno s „Sokolom" delovali, katerim vsem torej občni zbor izreka še svojo posebno zahvalo. Petindvajsetletnica zahtevala je velicih troškov, vender bi bili imeli celo nekaj prebitka, da nam vreme ni pokvarilo dopoludneva, ko bi bila imela biti tekmovalna telovadba pri Koslerji. Ipak priman-kljaj ni velik, iz društvenega premoženja že poravnan ter Be bode še tekom tega leta pokril. Častnim članom, imenovanim povodom petindvajsetletnice, so se, izimši jednega, diplome že izročile. Prvi dobil je diplomo gospod Josip Gor up, ki tem povodom da »Sokolu" 30.000 gld. na razpolaganje. Vsled tega veledušnega čina začeli so se pogovori z „Narodnim Domom", ki pa, žal, neso bili uspešni. Zato je „Sokol" sklenil, da si sam sezida „Sokolski dom" in to ne samo zaradi društvenih koristij, ampak ker bode ta zgradba v obče znamenita. Odbor „Sokolov" uvidel je, da je društvu poleg telovadbe skrbeti tudi za naobrazbo. V ta namen ustanovila se bode v društvenem poslopji javnaslovanskaknjižnica, kjer bodo članom na razpolaganje razne slovanske knjige, katerih sicer ni dobiti. Napravil se bode tudi tečaj za učenj e slovansk ih jezikov, najprej hrvatskega, potem češkega in naposled tudi ruskega jezika, kar bode članom, namenjenim v slovanske dežele, velike koristi. Za zgradbo „Sokolskega doma" je 30 tisoč goldinarjev na razpolaganje, 10.000 gold. se bode pa nabralo. Obračali se bodemo do družin slovanskih sokolskih društev, katerih je okolu 300, na- birali pa tudi doma. Dolžnost vsacega elana je pač, da pomaga kolikor more. Idimo na delo, zbirajmo in delajmo in bodoči redni zbor bode že pod lastno streho! Veledušnemu g. Gorupu je „Sokol* že o novem letu Čestital, na kar se je jako laskavo zahvalil, a tudi občni zbor zaklići mu slava! (Trikratni naudušt-valni slavaklici.) Tajuik gosp. Kersnik prečita potem svoje jako dobro sestavljeno poročilo, katerega pa tu zuradi obzirnosti ne bodemo priobčili, ker se bode itak natisnilo. Poročilo vsprejelo se je brez debate, potem poročal je blagajnik g. Skale. Njegovemu poročilu povzamemo, da je društvo v letu preteklem imelo 4291 gld. 31 kr. troškov in da je koncem leta preostalo v blagajnici še 245 gld. Petindvajsetletnica stala je 2197 gld. 50 kr., primankljaja pa je bilo 322 gld. 4 kr., ki se je zdiij poravnal z jedno obligacijo. Tudi to poročilo vsprejelo se je brez debate. Ko je g. starosta Hribar pregledvalcema računov imenoval gg. O. Pelana in I. Kavčiča, vršila so je volitev (8krutinatorja gg. Vesel in Fr. Hribar.) Na g. Zagorjana predlog izvoljen je bil per acclamatio-nem z burnimi slavaklici g Ivan Hribar kot starosta, ki je volitev tudi prevzel in oblj ubil tudi nadalje posvečevati svoje sile društvu. Za ostale odbornike bilo je oddanih 33 glasov. Izvoljeni so: Nolli z 32, Skale z 33, Kersnik 33, Mula-ček 32, Ivan V i 1 har 33, M e j ač 25, Hauuš 22, dr. Dereani s 33 glasovi. Pri posamičnih nasvetih oglasi se g. No 11 i predlagajoč : Sokolska maskarada bodi zopet v Čitalnici. Obvelja. Pomnoženi odbor v ta namen bode društveni odbor določil, sicer je pa vsakemu svobodno, javiti se, kdor hoče ustupiti. Na g. Zagorjana predlog se sklene, da se mora vsa-cega izleta udeležiti najmanje 25 članov, na gospoda Kob k a predlog pa, da kdor se podpiše, a ne udeleži izleta, zapade 1 gold. globe. — Podstarosta Nolli omeni, da je društvo dobilo od ^Dolenjskega Sokola" povabilo k blagoslovljenju zastave. Temu povabilu treba se dostojno odzvati. Ko je gospod Fran Tavčar priporočal udeležbo, sklene se, da pojde „Sokol", če le možno, „in corpore" v No-vomesto. — Na blagajnika g. Skaleta predlog, naroči društvo tudi letos 10 izvodov „Mira", 10 gld. pa se odloči društvu „Rudečega križa". Naposled zahvali se občni zbor z nauduše-nimi slavaklici starosti Hribarju na izvrstnem delovanji, potem pa tudi bivšemu odboru. Tem slava -klicem pridružujemo se iz vsega srca tudi mi, kajti „Sokol" deluje sedaj, kakor smo si Že dolgo želeli in z veseljem konstatujemo, da je vodstvo sedaj v pravih rokah. Na zdar! Domače stvari. — (Ljubljanske „časnika rske hijene") se z nova oglašajo po Graških in Dunajskih časopisih. Od jeze se penijo, da so zadnje mesece zastonj pomazali toliko črnila in brez uspeha poslali po svetu toliko denuncijacij. Debele solze točijo, da mej novoimenovanimi okrajnimi šolskimi nadzorniki ni nobenega pristaša njih stranke. Propal je „der deutsehliberale" baron Taufferer, „der ge-massigt slovenische" ravnatelj Ljubljanske preparandije, „der gemassigte slovenische" profesor Pirker itd. itd. Namesto njih so pa imenovani sami goreči privrženci „der grossslovenischen Idee" j sami strastni agitatorji „der unter kirehlicher Flagge segelnden Cyril-Method-Bruderschaft" — mej njimi zloglasni urednik »Ljubljanskega Zvona", ultraslo-venski veroučitelj Kočevski, dalje „der slovenische" ravnatelj in pridni predsednik Novomeške čitalnice, neki slovenski župnik in — horribile dietu! celo predsednik slovenskega učiteljskega društva, katero „hijene" opisujejo kakor kakšno skrivno politično družbo, ki ne snuje nič drugega, nego same zarote, kako bi se ustanovilo novo kraljestvo — ndas Zu-kuuft-Slovenien*'. Kakor 'je videti, te lepe duše ne morejo pomočiti peresa v črnilo — brez denuncijacij. Ko smo sinoči smeje brali te plemenite izbruhe publicističnih junakov iz znane palače na Itesljevej cesti, prišel nam je na misel pregovor istrskega kmeta, ki mutatis mutandis pravi: „Hvala B°gu,.....taka trobesa ne gredo v nebesa!" — (V Zagrebu) nabral je dr. C. za „Mir" 13 gld. Dali so: dr. Fon 1 gld., prol. Magdič 1 gld., prof. Marn 1 gld., Fr. Kuralt 1 gld., dr. Kosirnik 1 gld., dr. L. Vidrifi 3 gld., dr. C. 5 gld. — (Za „Sokolski dom") obljubil je gosp. Ivan Peterca 2000 opek. Vrhu tega dal bode teden dnij hlapca in uprego, da bode brezplačno vozil. Gosp. Fr. Jurca, trgovec z lesom v Postojini, obljubil je voz desk, kolikor dva konja speljeta. Občni zbor Sokolov je to vest vzel s slavaklici na znanje. — (Novo mašo) pel je včeraj v Št. Jakobski krasno ozaljšani cerkvi Ljubljanskega žitnega trgovca sin g. Raustehar. Izvrstno propoved govoril mu je g. mestni župnik Rozman, asistoval pa jo mej mnogobrojno duhovščino kot meneduktor gops. oče Kalist Medic, župnik frančiškanski. — (Slovensko gledališče.) Gospod Borštnik sme zadovoljen biti z včerajšnjim večerom. Občinstvo pokazalo mu je, da umfje ceniti njegove zasluge. Odlikovalo ga je s krasnimi venci, še bolj pa z mnogobrojno udeležbo — gledališče bilo je razprodano — in obilnim priznanjem. Izvirni igrokaz „Otok in Struga" predstavljal se je izborno. Ker smo že zadnjič, ko se je ta igra prvikrat igrala, obširno pisali o njej, naj danes zadostuje to, da je vse igralno osobje bilo na svojem mestu, da so pa glavne uloge posebno izvrstno igrali: gospodični Zvonarjev a in Gostičeva, gg. Borštnik, Danilo in Kocelj. — (Opekli so se.) Z Dunaja se nam piše 5. januvarja. — Szepsov „Wiener Tagblatt" prinesel je lažnjivo poročilo o izgredu na Silvestrov večer v kavarni „International". Ker tudi ostalo slovensko občinstvo pohaja ta lokal, dolžnost mi je, da stvar razjasnim. Trije židovsko nemško mndjar-ski kori skupine akademikov pod galsom: Krok in razgrajanje! prihrulili so nalik Izraelcem pred Jeriho ob polu noči v našo kavarno. Tu smo mirno sedeli dijaki z vsega našega juga ter v prijateljskih pogovorih pričakovali novega leta, Urez vsacega povoda so začeli purši psovati osobito Hrvate, in neki Židov predrznil se je in udaril po glavi dragega nam gosta Rusa pl. T. B. s palico. To nas je seveda prisililo, da smo suroveže zapodili iz kavarne Ko so purši videli, da je stvar resna postala, popihali so jo kot blisek na vse strani. Neki Moritz Maver skril se je v strahu pod biljard. Nesreča pa je hotela, da je njegov malce predolgi nos loputnil ob vogal in začel krvaveti. Ko je policija prišla, izvlekli smo krvavečega Moiitza iz pod biljarda, ter ga izročili oblasti. Toliko popravljam Szepsove laži, — (Burja,) ki je pretekle dni razsajala po Trstu in po vsem Primorskem, bila je tako silna, da že 20 let jednake ne pomnijo. Na Tržaškem kolodvoru podrla je velikansko, z opeko krito kurilnico (Heitzhaus) ter podsula 12 lokomotivov. Ljudje, v kurilnici delajoči so k sreči za časa opazili pretečo nevarnost, ter zbežali, ko je začela streha pokati. Dva delavca, ki nesta več mogla uteči, zlezla sta pod lokomotiv in potem po kanalu splazila se izpod razvalin. — Velika, več kvintalov teška kolodvorska vrata je burja odtrgala in odnesla. — Blizu Trsta, pri Barkovljah, pihnila je velik voz za prevažanje pohištva (Mobehvagen) s ceste nizdolu, da so ga z velikim trudom spravili nazaj. — S pravoslavne cerkve odtrgala je stolpiček, močno kamnito piramido in jo vrgla pred uhod, da se je tlak udri. K sreči zgodilo se je to po noči, ko ni bilo ljudij na ulici, — Sinu necega parobrodnika, ki je šel na „jarbolo" odve-zavat vrv, odnesla je burja v morje in ga ni bilo več. — Godca Emila Borrija vrgla je pri Zavijah v morje, da je utonil. Na železnici mej Karlovcem in Reko, pri postaji Meja odtrgala je pretekli petek od tovornega vlaka osem vagonov injih vrgla čez nasip. S postaje v Plazeh prišel je lokomotiv na pomoč. A jedva je sprevodnik Gregorič stopil iz voza, že ga je prijela burja in odnesla — mrtev padel je na tla. Razen njega je mrtev tudi sprevodnik Šleining in jeden težak, ranjen sprevodnik Ćermak. Vagoni, ki jih je burja vrgla čez nasip so popolnoma zdrobljeni. Burja bila je tako močna, da se je strojevodja le z največjim naporom vzdržaval na stroji, da ga ni vzela. — (Vabilo) k občnemu zborovanji delavskega izobraževalnega društva v nedeljo dne 13. januarja 1889. ob 2. uri popoludne v steklenem salonu pri „Zvezdi" (Ferlinz) Cesarja Jožefa trg. Dnevni red: I. Letno poročilo. II. Uplačevanje. III. Volitev odbora. IV. Namen in korist društva. V. Predlogi in interpelacije. — (Razgraja le c.) Včeraj popoludne napil se je mestni delavec Sikova pri Justinu v sv. Flo- rijana ulicah priljubljenega, Če tudi sedaj jako poči raženega „jeruša". Ker so ga, ko je pričel razsajati, pahnili na ulico, razbil je okno v vratih in si pri tem prerezal žilo na desni roki. Ves krvaveč prišel je v hišo Paluzovo, kjer je v veži obležal. Mestni redarji so poskrbeli, da se je odnesel v de-žeJno bolnico. — (Tatvina.) V noči od sobote na nedeljo ulomil je tat v pisarno „smradljive fabrike", kakor ljudstvo nazivlje na Šmartinski cesti stoječo tovarno gg. Antona Luckinana in Otomarja Bamberga. Ukral je iz miznice do 90 gld. denarja, dobil bi bil še več, da bi bil prišel ob ugodnejem času, ko je bilo mnogo stotakov za izplačilo v miznici. Policija zaprla je kurilca tovarniškega, ker je na sumu, da je on tat. — (Iz Leskovca pri Krškem) se nam piše: Dne 4. t. m. smo pokopali 2 21etno deklico M a ri jo But k o ve c, ki je v svoji znameniti oporoki mej drugim tudi volila 50 gld. Krškim pevcem, da jej poBlednjikrat v slovo zapojo nekatere, njej tolikanj priljubljene žalostiuke. Starosta pevcev, gosp. M. S ti S tari 6, poje že nad pol stoletja, a jednaeega slučtja še ni doživel nikoli. Ta priprosta deklica nam je očiten dokaz, kako naš narod ljubi lepo ubrano petje. Blaga pokojnica naj pa počiva v miru! — (V odbor „ Krškega bralnega društva") so voljeni za letošnjo dobo nastopni gospodje: E. Fer k, predsednik; S. Križman, namestnik in tajnik; dr. Pučko, blagajničar, in kot odbornika Frank in Lončar. (Iz Borovnice:) Občni zbor našega „Bralnega društva" vršil se je 5. t. m. Izvoljeni so bil gg. Fran Papler, nadučitelj, predsednikom, Ivan Majaron, posestnik, podpredsednikom, Josip Košir, oštir, blagajnikom. Avgust Pire, učitelj, tajnikom. Vrli rodoljub gosjiod Josip Gorup izvoljen jednoglasno častnim članom. — (Z Brda) se nam piše dne 6. t. m. Gorelo ]e včeraj na večer ob polu sedmih v Dolenjah pri Rovih. Pogorela sta dva gospodarja po domače Pire in Cehtan. Brdsko gasilno društvo s svojim načelnikom g. Mlakarjem bilo je polnoštevilno pri požaru in se je zopet izkazalo kot neobhodno potrebno in izvrstno društvo. — Škoda se ceni nad tisoč goldinarjev. Ogenj so baje zatrosili, ko so sv. trem kraljem „kadili-' - (V kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 1967 strank 4 16.410 gld., 1654 strankam izplačalo se je 428.381 gld. ;J4 kr. V preteklem četrtletji dovolilo se je na 158 prošenj 992.920 gld. posojil. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 6. jaiiuvarija. (Oficijalno.) Iz Apie se javlja: Uporni Samoanci napali so nemški oddelek, ki se je hotel izkrcati. Trije nemški oddelki so ustaše pregnali in pokončali nekoliko vasij ob obali. Nemci imajo 16 mrtvih in 38 ranjenih. Pariz 7. januvarja. Pri zborničnih volitvah v Amiensu in La Rochelle izvoljen ro-jalist general Gontandon in boulangist Durport. Suakim 7. januvarja. Iz Kartama došla vest, da sta egiptski paša, najbrže Emin in drug častnik, ki sta došla iz ekvatorijalnih krajev, kot ujetnika pri kalifu in da se v. njima dobro ravna. Razne vesti. * Po never je n j e na pošti.) 3. jan. oddalo se je pošti v Budimpešti 1590 gl., kateri pa neso dospeli na Dunaj. Policijska preiskava je dognala, da je poštni sluga A. S c h n e i d e r ponaredil poštno nakaznico in si prisvojil napominano vsoto, katero je njegova soproga shranila v zibelki. Zibeiko z denarjem vred našli so pri sosedovih, kamor jo je dala žena hranit. Nezvestega moža deli so pod ključ, zibelko so pa brez poneverjene vsote izročili ženi v daljno uporabo. * (Tatvina.) Iz Resice na Ogerskem se poroča: V diuamitno založništvo v Anini v Banatu ulomili so v noči na 2. t. m neznani tatovi ter odnesli 23 zabojev, to je 580 kilogramov dinamita. O tatvini obvestili so brzojavnim potom razna oblastva, katera sedaj skrbno zasledujejo drzne lopove. * (Pogorelo) je 29. m. m. na vse zgodaj zjutraj veliko gledišče v Kirkealdv na Škotskem. To gledišče, katero je imelo prostora za 1400 osob, otvorili so pred dvema letoma. * (V Atenah) razsajala sta 4. t. m. strašan vihar in snežni metež. Mnogoletna opazovan|». Proti slabosti želodca in pomanjkanj u slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ S ei »11 it z-p ra š ki " žoln odlikujejo od riruzih sredstev, s svojim prebavljenjo pospe-fiujočiui in želodec okrepčujoi-ini uplivom. Cena škat. : • i 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tiichlauhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno MhII-im .■ preparatih z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31-18) Si „ JuBI 'i p i .1 artofl za vse ieto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt !el<» gid 1.15. rX" iz j o i : 6. januvarja. Pri Malici iBruckner in Oenter z Dunaja. — Feinez in Frohlich z Dunaja. Pri slonu: Pretner iz Zagreba. — Strem iz Velike Kaniže. — Kovarsi-hik iz Gradca. Pri južnem kolodvoru: Kunčie iz Lesee. — K('i-werdy iz Velike Kaniže. — Knitoch\vi. 1 i/, l'ar.ćive. — Ba-bec iz ? — Clieaani iz Cavaline Ruheschuig it Litije. Pri avstrijskem ec-NtirJi: Kroiner iz Celovca. — Konig iz Kaltenleutgrabna. Umrli SO V fjjiililjaiii : 4. jami vari ja: Ana Premni, že'eztiiškega sprevodnika hči, 5 incs , Poljanski nasip ftt. 18. za kron. katar, v ćrevih. 5. januvarija: Marija Wonća gostija 71 let, sv. Petra cesta št. 23, za vodenico. Meteorologično poročilo. G Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a 7. zjutraj 748 9 mm. —7 6" C ■1. azh. .»1,1. 1 .S. Ž. popol. 747 6 mm. —3Sn 0 si. svz. jas. O'OO mm.! m 9. zvečer 748 3 mm. —8-6° C al. avz. jas. i= a C9 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 747 9 mm. 74 fr 7 mm. 746*6 mm. 1 12-6« 0 al. svz 5(i«C al. Bab. 5-fi°C' al. zali. obl. obl. obl. 000 mm. Srednja temperatura pod norma lom. I>-7U in 7-9°, za 39° in .rvl° ZD-a-ri.a.3sl^:E?. "borza dne 7 januvarja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8260 — gld. Srebrna renta .... „ 83-15 — „ Zlata renta......, tll'40 — „ 6°<0 marčna renta .... , 97-95 — , Akcije narodne banke. . . . 881-— — „ Kreditne akcije......819*40 — „ London.........120*70 — „ Srebro........., —'— — „ Napol.......... 9-53V, _ ( C. kr. cekini .... „ 6*tt9 — , Nemške marke......59-15 — 4°/0 državne srčike is 1. 186 4 250 gld. 184 gld. Državne srečke iz 1. 1*64 lOo „ 172 „ Ogerska zlata renta 4°/„ . . ... 101 Ogerska papirna renta 5°/, . ... 93 ,, 60/o štajerske zemljifie. odvez, oblig. 104 „ Donava reg. Bi-ečke 5°/0 . . 100 gld. — „ Zemlj. obč. avatr. 4l/a°/0 zlati zast- listi . 122 ,. Kreditne sreftke.....100 gld 180 „ Rudolfove srečke..... 10 "21 „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 ,, 118 „ Tramrnway-društ. velj. 17o gld. a v. . 231 „ danes 82-20 82 i!5 111-35 9 7 -80 881-— 31040 120-90 9 55 5-69 59 22«/, 50 kr. •20 ,. 85 85 75 50 25 BO 7-' Zalivala. Za tolike dokaze oajprisrcnejiega sor-urja in tako mnogobrojno adel /iti \ pri pogreba naše iit-pozuhljive soproge, ozirouui inat re, hčere in sestre, g< spe Ane Tomšič, roj. Rozman, i are kam o tem potom vsem sorodnikom, prtjatoljem in znaneem, posebno častiti duhovščini, gg- BOd-nijskim in davkarskim aradnikon , slavni vrli |>o-/..irni brambi, gg. pevcem za ujm milo p''tji\ da-riteljeni vencev ter vsemu občinstvu od blizo in dalefi, najtoplejšo zahvalo. Trebnje, dne 4. januvarja 1889. (1- Rodbina Tomšič Rozman. Podpisani naznanjam, da je bivši moj trgovski pomočnik lliiiko ItlarclilaetJ iz moje službe izstopil S spoštovanjem _ Ivan Fajdiga v Sodražici. Borštnik — Dubrovniku I Hvala za krasno ovacijo ! (i6) Obitelj dveh osob IStfe za od iebruvnrja naprej stanovanje 7 i! ali 8 sobami. — Naslov upravništvu »Slovenskega Naroda". (17-1 I>r. I i-ideiih EiCngfel-OT Brezov balz* Že sam rastlinski sok, ka-t.n teea iz breze, ako se navrta deblo, jo od pamtiveka enan kot najisvrstnejle lepotilo-ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, lovijo no že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane VHled tega (isto l»ela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zave jdke ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudećino, zajedce in druge neanažno8ti na polti. — Cena vrču z navodom vred glr> kr. Uiiiliiia. Spisal Andri Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8', 143 strani). C'Mia 20 kr., po )»o8ti 25 kr. ViiU'iittki lii*vl nU-j. i j;.* j PAV. PCVERAJ. civilni in vojaški krajač^J f želi kupiti dobro obleko, bodisi katerega koli stanu, duhovakega, eivilNkega ali vojiiHkcga. naj bh obrne do podpisancu, ki ima bogato r'^l^f;M'W zalogo vNiiliovrMtnego nuUiui iz najprvih tovarn in veliko zalogo narejene obleke. Siv? Davorin Poveraj v Gorici, na. Travniku, nasproti Naročbe ne hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji l^B"*'T3^L- za vsak stan in po pošteni cetti. Vzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti n Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne . 1991