28. Številka.
1 llukljaoi, v torek, l febra&pja 1913.
Ml leto.
9Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ce'o leto K 24 —
pol leta . 12-
četrt leta • •••••   . 6*—
na mesec .*•»••   - 2*—
v upravništvu preieman: celo leto. K 22*—
pol leta . 11*—
Četrt leta » 5-50
na mesec   .»••••   . 1*90
Dopisi naj se fr&nkirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaSlova ulica si. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan svečer izvzemal nedelje fn praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratJ i. t d., to je administrativne stvari.
■—■ Posamezna številka velfa 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlaive naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto pol leta . četrt leta na mesec
K 25--• 13 — . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto K 30*«^
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto ......K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. U?ravai&tFO (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon st 85.
Evropa in Balkan.
Dunaj, 3. februarja.
Že danes zvečer so se najbrž pričeli novi boji in bitke na Balkanu. Evropa se je tudi tokrat pokazala v vsej svoji slabotnosti, diplomacija velekabinetov ni mogla preprečiti izbruha balkanske vojske in ne more preprečiti obnovitve.
Mir bi bil že   sklenjen, napeto kritična   situacija bi bila ublažena, vsepovsodi bi se bile že vrnile normalne razmere,   ne le Balkan, cela Evropa bi si bila oddahnila, ko bi se bili veleposlaniki v Londonu zedini-li na novo intervencijo v Carigradu. Bol: kakor vse oficijozne in oficijalne besede l i bil tak   sklep velekabinetov. dokazoval,  da si je Evropa res edina ohraniti   mir ne le na svojem ►vzhoda, temveč tudi v Carigradu. Tripieententa bi bila rada vztrajala v konsekvencah,  ki so dane po duhu in vsebini prve kolektivne note.   V tej so velesile pozvale turško porto, .da   preda Odrin in Egejske otoke;   svojega   poziva   sicer niso ičile z nasilnimi grožnjami, pač pa z uprav učinkujočo izjavo, da odteg-turškim gospodom v Carigradu m^c^Tno in tudi   bfHrato roko pvtot fskth blagajn in tako oropajo Tur-;:idnje opore,   prepusteč jo go-tovi pr pasti. Turčija nasvetov združene trinleentente in trozveze ni poslušala — mladoturška revolucija je ;tnroglavila Kiamil pašo in odgovor, ;o 'it dali Mahimit £eiket  in nje-evropejskim veleposlanikom fe bilo pravcato   briskiranjc avtoritete združenih velesil, zasmehovale balkanske zveze, ki je zahtevala od Turčije   pa dobila desni breg Marice   z odrinskim kolodvo-">m — na brez Odrina.
Velesile so bile takrat ko so tele noro, spoznale za pravo in potrebno, da se Turčija uklone, narav-no bi bilo, da spoznajo svoj proglasi nazor za prav tudi notem. ko so "h mladoturški revolucionarji odbi-- trli in če že same niso hotele n-jsiliti Turčiie, potem naj bi bile ravale in podpirale,   da jo ka zveza ukloni. Mesto tega so začele od   raznih strani intrige, '   v anje pro'i Bolgarom in Srbom, obnovitev voine   se Je procrlasila za n prenagljenost,   od trozveze
se je odkrito propagirala ideja, da •treba sedaj intervenirati v Sofiji in Belgradu na enak način kakor preje v Carigradu. Diplomacija trozveze ni bila niti svesta. cele nekonsekvent-nosti svojega novega načrta, ki je bil prvotni posredovalni ideji diamen-tralno nasproten. Kajti če so velesile enkrat smatrale, da je predaja Odrina in Egejskih otokov neobhodno potrebna, potem ne morejo drugič smatrati, da je neobhodno potrebno, da resignira Bolgarija, oziroma Balkanska zveza na Odrin. In če so enkrat evropeiski diplomati smatrali, da mora Turčija izročiti Odrin, ker je sicer obnovitev vojne neizogibna, ne morejo potem, ko je Turčija predajo mesta in trdnjave odklonila v isti sapi trditi, da je obnovitev vojne lahkomiselno in frivolno početje, saj so same to početje že a nrieri proglasile kot neizogibno posledico turške trdovratnosti. Tem manj, ker niso prisilili Balkansko zvezo le vojno politični oziri, da napravi konec na-daljnemu odlašanju in zavlačevanju, temveč tudi velikanski narodnogospodarski argumenti. Kajti zvezane armade ne morejo ostati tako dolgo pod orožjem, dokler se Turčiji ljubi, temveč bližajoča se oomlad kliče upoklicane vojake na comača polja nazaj — ako zanemarijo Bolgarija in Srbija setev, potem grozi obema za jesen — lakota.
Ko je Balkanska zveza odpovedala premirje si ie bila svesta, da pospeši na ta edini način končno zaključenje miru. Napoved novih vojnih operacij je bilo zadnje presii-sko sredstvo — ergo so ga zavezniki porabili. Že takoj pri odnovedi premirja pa so balkanski delegati soglasno Izjavljali, da so pripravljeni vsak hip obnoviti nogajanja in menili so tudi, da ni izključeno, da se začne s prvim strelom ki poči nred Odrinom na samem bojnem polju nova mirovna konferenca.
Balkanska zveza hoče pred vsem svetom dokazati, da nima nikakib agresivnih načrtov več, da hoče le. kar so ji že v svoji kolektivni nori prignale tudi velesile kot pravični in pošteni uspeh velike vojne. In tik nred izbruhom novih krvavih dogodkov se ie Bolgariia odločila, da še v enem oziru pokaže vso svojo lojalnost. Že nrej je bila ponudila, đa prizna muslimanskim svetiščem in verskim   spominom   v   Odrinu pravo
eksteritorijalnost. Ker je turška vlada v svojem odgovoru na kolektivno noto velesil potrebo, da ostane Odrin turški utemeljevala z argumentom, da je njen Edirne sveto mesto vesoljnega muslimanstva in da za nobeno ceno ne sme biti ta kraj iztrgan izpod zelene zastave preroka je Bolgarija koncedirala še to, da je pripravljena pripustiti v Odrinu stalnega zastopnika kalifa, tako da ohrani mesto značaj svetega kraja.
Tako je balkanska zveza še v trenutku ko že odpirajo topovi bolgarske in srbske armade svoja smrtonosna žrela, lojalno pripravljena prizanesti visoki porti, sultanu, narodu, obvarovati moslimski narod pred ponižanjem, da zasede gjaur sveto sofijsko mošejo.
Turčija ima še par trenutkov časa. V prvih momentih, ko Še bojna strast ne bo razdivjana, lahko še reši zadnji košček svoje eksistence. .Morda že nocoj se navalijo oblegovalne Čete na odrinske okope in verodostojna poročila iz Sofije zatrjujejo, da se združene armade nikakor ne bodo zadovoljile z operacijami pred Odrinom. temveč da bodo udarile tudi na Carigrad.
Tudi evropska diplomacija, ki je kakor poročajo pariški telegrami vsaj no svoji večini bolgarskim državnikom nasvetovala, raj ponudi še to koncesijo, ima nrib'ko pokazati gorečnost za mir. Zbor evropskih diplomatov naj nastooi na visoki porti z vso težo svoje avtoritete in topovi, ki menda že nocoj grmijo, bodo lahko utihnili.
Mam. ki smo daleč, daleč od krvavih poljan in ki  vendar   trpimo z j brati vred vsako rano, vsako kanljo krvi.  se hoče zdeti, da zadnja iskra upa in nade še ni ugasnila.
OOPSliO.
Proti vladni osnovi volilne reforme je zdaj nastopila tudi deželna zveza ogskih tvorničarjev. V nedeljo je imela ta zveza zborovanje, na katerem so govorili o davčni in volilni reformi. Zvezni predsednik, član magnatske zbornice Chorin je poročal o vladni osnovi volilne reforme ter označil vladno predlogo za popolnoma nezadostno. Volilni red se ni prilagodil velikim gospodarskim iz-nremembam   zadnjih   stoletij, vsled
česar je bil prekinjen stik med državno zbornico in narodom. Govornik je zahteval, naj se volilna pravica kolikor mogoče razširi ter upošteva tudi socijalno vrednost obrtnika in delavca. Po stvarni debati so sprejeli resolucijo, v kateri se izjavlja, da vladna osnova volilne reforme nikakor ne more povzročiti pomirje-nja v družbi. Zvišanje starostne meje na trideset let izključuje velik del delavstva od volilne pravice. Resolucija tudi graja, da bo volilna pravica delavcev po novi osnovi odvisna od pogojev privatnopravnega značaja, ter zahteva končno temeljito izpremembo volilne osnove.
Opozicijonalno časopisje še vedno poroča o raznih izpremembah. ki se imajo izvršiti v ministrstvu. »Bu-dapest« poroča, da bo min. predsednik pl. J.ukacs po končani delegacij-ski sesiji spomladi odstopil. Grof Khuen-Hedervarv bo prevzel vlado, na kar bo grof Tisza odstopil kot predsednik zbornice. Prva naloga Khuenovega kabineta bo, snorazu-meti se na nodlaeri volilne reforme z opozicijo. Tudi neki drugi list poroča, da bosta odstopila pl. Lukacs in Tisza. Volilna reforma ne bo prišla več pred noslansko zbornico. Natorei bo sestavlieno nrehodno ministrstvo z baronom Štefanom Bananam ali baronom Lndovikom T angom na čelu, eventualno z dr. "VVekerleiem. Ta prehodna vlada bo imela na*ogo, izvesti snorazum med večino in onozi-ciio, nredlo^iti v prihodnjem delecra-enskem zasedanju proračun za leto 1914 ter se nato umakniti definitivni vladi, ki bo rneseca septembra prevzela nosle. Seveda so vsa ta noro-čila samo kombinacije brez konkretne podlage.
Wm na MMm.
Po preteku premirja.
Včerajšnji večer je odločil in danes govore zopet topovi in puške. Skoro ni dvoma, da prelivajo hrabri naši bratje v tem trenotku svojo kri za svoje pravice in za svoje brate. Začel se je zopet nov del svetovne zgodovine, ki obeta biti tako krvav, da svet že dolgo ni videl takega klanja. Da računajo na obeh straneh j z možnostjo, da pride do boja na nož, je razviditi že tudi iz dejstva, da no- I
bena stranka ne pripusti na bojišče niti tujih vojaških atašejev, niti vojnih poročevalcev. Že prvi boji pri Lozengradu, Lile Burgasu, Baba Eskiju in Čorluiu so bili dosti grozoviti, boji, ki čakajo naše brate sedaj pred Čataldžo in pred Odrinom, pa groze biti še neprimerno groznejši. in vse to samo zaradi trmoglavosti Turčije, ki noče uvideti, da gre zmagovalcu sad njegovih zmag.
Brez pravega upanja na uspeh, so storile velesile posredovalen korak tudi v Sofiji. Kakor smo poročali že včeraj, je prednjačila v Sofiji Nemčija. Posredoval je poleg nemškega poslanika tudi angleški poslanik. Nemški nasvet, oziroma nemški pritisk, pa gre mnogo dalj kakor angleški. Odgovor bolgarske vlade je bil kratek in točen.
Če bolgarska vlada do 7. zvečer ne dobi obvestila, da sprejme Turčiia kolektivno noto velesil neizpreme-njeno, se bodo pred Odrinom takoj zopet začele sovražnosti.
Kakor poročajo z Dunaja, tudi tam ne upajo več, da bo mogoče vzdržati mir. Bolgarska je odločena, da se ne zadovolji s polovičarskim delom. Začelo se je drugo dejanje velike balkanske tragedije, nikakor pa ta faza vojne ne bo dolga. Bolgarska je izjavila, da je pripravljena privoliti po odstopu Odrina, da se imenuje tam po padcu trdnjave zastopnik kalifa. Imenoval bi se za Odrin mufti, ki bi imel skrb za muz-iimanske svetinje in bi gledal tudi na to, da se mošeje ne pretvorijo v cerkve. Pozabili pa so na Dunaju zopet, da zahteva Bolgarska kot mejo proti Turčiji črto od Midije proti zgornjem toku reke Ergene do Rodosta ob Marmarskem morju. Sedaj so diplo-matični krogi mnenja, da bi se bila Bolgarska zadovoljila že samo s posestjo Odrina. Če pa se vojna zaključi za Bolgare uspešno, o čemur tudi dunajski krogi ne dvomijo, bodo obstojali Bolgari na tej prvotno zahtevani meji. Rusija bi se ne protivila, če bi hotela zmagovita bolgarska armada korakati v Carigrad, ker ima zatrdilo, da bodo v tem slučaju Bolgari v dveh do treh dneh Carigrad zopet zapustili. Glasom poročil francoskih listov bi se Rusija vmešavala v sedanji konflikt le v neverjetnem slučaju, da bi prodirali Turki na bolgarsko ozemlje.
LISTEK.
Skrimtt hiše št. 17.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
Navadno se ravnam jaz po svojih lastnih izvrstnih mislih,« je hladno odgovoril Buffington, »a vendar ... govorite!«
Torej: vi si domišljujete, da se M [yneux sam vrnil v to hišo, ali ne?«
..Gotovo. O tem sem popolnoma prepričan!«
»No — ali bi torej ne bilo pametno, da bi vas ne bilo tu?«
»Zakaj ne?« \0     če ve, da ste vi tu, vendar ne bo sem prišel!«
Da! A če bi me ne bilo tu in bi on prišel — kaj mislite, da me bo te-1 fonično poklical, naj pridem ponj?«
»Moje mnenje je, da bi se mora-!; vi kje tod v bližini naseliti in paziti ... ne preveč, ne tako, da bi se to zapazilo •,. in jaz bi vas obve-sr:l, čc bi.. .«
Buffington se je usmiljeno in prizanesljivo nasmehnil.
Ostanite pri svojih kopitih,« je dejal, > ostanite pri svojem pisateljevanju, ljubi Chapel. S svojim načrtom imate gotovo dober namen, pa
ta načrt je smešen. Ali ne pojmite, da je Moivneux na umu bolr.n? Njegova bolna fantazija ga bo pripeljala sem, pa naj bom jaz tu ali ne. Saj imava opraviti z zverino, ne z navadnim človekom, kakršen sem jaz in kakršen ste vi. Bojim se samo, da bo zaradi umobolnosti...«
»Ali mislite, da bo oproščen?« je z veliko vnemo vprašal Chapel.
»Že mogoče,« je nevoljno dejal Buffington. »Udomačila se je prava manija, umobolnih ne več obešati.«
V prsih ubogega pisatelja se je porodilo novo upanje. Začel je razmišljati, naj li takoj pokaže par simptomov blaznosti, ali naj s tem še počaka. Čim dlje je o tem razmišljeval, toliko boli ie bil prepričan, da mu porotniki ne bodo verjeli, da ie blazen in toliko boli ie preklinjal Buffingto-nav da neče hiše zapustiti.
V noči, ki je sledila temu pogovoru, je Buffington nekaj čudnega doživel. Spal je spanie pravičnih, ko se je nekako ob štirih zbudil s čustvom, da sliši Človeške glasove. Pazno je poslušal: res, zunaj je nekdo govoril s pritajenim glasom. Skoro da mu ie zastala kri v žilah. Nikdar ni mislil, da bi se morilec utegnil ob takem času vrniti. Potem si je rekel, da je vendar v hiši redar, da morilec vendar ne bo sam s seboj na stopnicah govoril in navsezadnje, da je to vendar glas njegoveea prijatelja Feliksa Chapela. Skočil je s postelje, vžgal električno luč in tiho odprl vrata. Popolnoma razločno je slišal besede;
»Če hočete to pisati, bom jaz...«
Več ni slišal, zakaj, ko je vrat tako stegnil, da se mu je skoro odtrgal, je le videl, da stoji na stopnicah bled in prepadel Feliks Chapel.
»Kaj zlodja pa se tu godi?« je vprašal Buffington in je stopil izza vrat.
»Meni — men? — meni se je pač ..,« je jecljal Feliks.
»Vas pač luna trka,« je menil Buffington.
»Da,« je potrdil Feliks, »in samo žal mi je, da sem vas motil.«
Chanel se je splazil v svojo sobo in tudi Buffington se je vrnil v posteljo mrmraje:
»To je komičen patron.«
Naslednje jutro je Buffington svojemu tovarišu resno svetoval, naj gre k zdravniku. V zahvalo za to mu je Chapel ponudil debelo knjigo Molyneuxovih spisov. Buffington se je za spise res zammal in začel pregledovati knjigo. Naenkrat je zakli-cal na ves glas:
»Chapel — zdaj ga pa imam! Zdaj ga- imam res! Lejte, kaj sem našel v tej knjigi!«
Pokazal mu je pismo, na katerem je čital pomembne besede:
»Moj ljubljeni Trvin! — da, no-COi Storim. knr r>~n<-,rn sp rn-
ravnost v Aberdeen! Pridi za menoj, čim si jih spravil na napačno sled! — *!va.«
»Strela božja.« le zaklical Feliks, »kako ie to čudno!«
»Čudno?* je  tulil Buffington.
»Čudno? Ali ne vidite, kaj je to? To je pismo, ki ga je Eva VVilson pisala Molyneuxu. To je njena pisava; poznam jo natačno, zakaj preštudiral sem njen zapisnik perici danega perila; tako sem ga študiral, da ga znam na pamet. Oba sta zdaj v Aber-deenu!«
»Bo že tako,« je udano pritrdil Feliks.
Buffington mu je položil roko na ramo.
»Chapel — dragi prijatelj,« je rekel, »lepo vas prosim: ne povejte nikomur ne Beravu in sploh nobeni duši ničesar o tem. S prihodnjim vlakom se peljem v Aberdeen.«
Pospravit je v največji naglici svoje stvari in ob dveh se je z brzo-vlakom odpeljal v Enston.
Nekaj minut po njegovem odhodu je Chapel po lestvi splezal pod streho,
»Lepo sem ga ujel,« je zaklical; »odpeljal se je; meni je le žal, da nisem voznega reda bolje preštudiral; Aberdeen je od tod samo 523 angleških milj oddaljen; zdaj vidim, da je mestece Wick oddaljeno 755 milj. Škoda, da ga nisem poslal v Wick!«
»Bodiva hvaležna, da je šel tako daleč proč,« je odgovoril ženski glas.
Toda Chapel ni bil tako optimi-st^nega mnenja.
»Naposled je njegov odhod le začasna olajšava,« je rekel turobno. »Saj bo kmalu zopet tu. In kaj sto-va potem? Prosim vas, Eva, svetujte mi!«
»Vi pišete vendar roman o tem hudodelstvu.«
»Žalibog, da!«
»Poskusiti sum odvaliti od te hiše in ga obrniti na kako drugo.«
»Kako naj to storim?«
»To vam že lahko povem,« je dejal ženski glas in začel tiho razlagati.
, XXVI.
Bedfordski škof je imel ženo in enajst otrok. Bila je to velevzorna rodbina in žalostna slava, ki jo je naenkrat zadobil Irvin Molyneux je bila hud udarec za sorodno mu škofovo rodbino. Skof sam se je že večkrat kesal. da ni prepustil policiji, naj ta sama izsledi Irvinovo hudodelstvo. Navzlic opetovanim pismom ki jih je pisal gospod Caburvju in drugim žurnalistom, naj vendar ne vlačijo v javnost tudi hudodelčevih sorodnikov, so bili ti sorodniki skoro v vsaki številki različnih časnikov omenjeni.
Enkrat so ga imenovali morilčevega strica, drugič nesrečnega očeta, umorjene gospe Molyneux, tretjič je bil odlični cerkveni knez in najbližji sorodnik groznega morilca. Enkrat je bilo čitati, da mu je vsled te strašne žalosti skoro počilo srce, drugič, da prer^Ša z občudovanjavredno hrabrostjo bol in sramoto, ki mu jo je napravi! njegov brat (ali sin. ali; netjak), tretjič, da je od žalosti obolel in leži v smrtni nevarnosti.
(Dalje prihodnjič.).
Stran 2.
....
SLOVENSKI NAROD.
28 štev.
Turčija se med tem pripravlja za kar najmočnejši odpor. Turška vlada
je najela vse turške trgovske ladje ter je moralo več turških ladij, ki so se že pripravljale, da odplovejo, izkrcati pasažirje in izložiti blago ter stopiti v službo turške vlade, da bo-bo prevažale vojaštvo in vojni materijal. Tudi svoje pozicije pri Galipoli-ju je Turčija močno ojačila in poslala predČataldžo nove rezervne oddelke. V Carigradu napeto pričakujejo razvoja dogodkov, nikjer pa ni opažati mnogo upanja. Iz Smirne prihajajo poročila, da se je tam vpisalo zelo mnogo prostovoljcev in da je tam komite za narodno obrambo sestavil pet prostovoljskih bataljonov.
V turških vladnih krogih čutijo sedaj zopet pose jno mučno finincijal-no stisko. V krogih turške vlade se govori^ da hoče Turčija, da se izogne večjim financijalnim kalamitetam, poseči po rezervnih zakladih Dette publique. To pa najbrže ne bo odgovarjalo resnici, ker je naložen ta fond v inozemstvu, v Londonu. Obstoja pa nevarnost, da bo porta, če odpovejo vsi viri, Detti publique odtegnila redne dohodke in za te odtegnene vsote izdala nakaznice.
Bolgari se med tem z vso hitrostjo pripravljajo na nadailevanje vojne pred Odrinom in pred Catald-žo. Tudi več oddelkov grške vojske se bo udeležilo nadaljnih bojev. Pripeljali so to grško vojaštvo že na bojišče.
Bolgarski vladni »Mir« zavrača očitanja nekaterih sovražnikov Bolgarske, češ, da se je Bolgarska prenaglila. To očitanje je popolnoma neupravičeno, ker so se pogajanja vršila tako počasi, da so žrtve, ki so narasle vsted tega zavlačevanja, prekašale celo žrtve vojne same in izzvale veliko nezadovoljnost v deželi. Zadostuje spomniti samo na to, da mora vzdrževati Bolgarska zaradi trdovratnosti Turčije več kakor pol milijona vojakov. Bolgarska cela dva meseca ni prenehala primerno upoštevati želja velesil, vendar pa ni mogla brezdelno čakati, ker bi tako čakanje ne imelo nobenega uspeha, pač pa nalagalo ljudstvu nepremagljiva bremena. Tudi ni bilo tako odlašanje \ eč upravičeno, ker se Turčija na kolektivno noto velesil ni udala. Nobeden pa tudi ni mogel zahtevati od velesil, da bi s silo vplivale na Turčijo, brez česar ni bilo upati, da bi Turčija odnehala. Zopetni izbruh vojne je tedaj neizogiben. V sedanjem položaju ni prostora za pogajanja. Samo dvoje je mogoče: Ali ustreže Turčija brezpogojno noti velesil, ali pa se nadaljuje vojna, potem pa ne bo šlo več za odrinski vilajet, marveč za Carigrad in za Dardanele.
Predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev je dospel predvčerajšnjem zvečer iz Londona v Pariz, od koder je odpotoval nato včeraj z ori-jetnim ekspresnim vlakom v Sofijo. Na Dunaju se dr. Danev ne bo ustavil. V nekem razgovoru se je dr. Danev izrazil sledeče:
Ministrski predsednik Gešov mi je brzojavil, da naj se kakor hitro mogoče vrne v Sofijo, ker želi slišati vlada osebno poročilo svojega odposlanca in moje nasvete. Ta zahteva se mi zdi popolnoma umljiva ter se vsled tega ne morem ustaviti niti v Berolinu, niti na Dunaju. Med nadaljnim razgovorom je izjavil dr. Danev, da poročilo »Agence Havas«, glasom katerega se naj namerava dr. Danev odtegniti javnemu življenju in nadaljnim pogajanjem, ne odgovarja v tej obliki resnici.
O sedanjem splošnem položaju se je izrazil dr. Danev med drugim tudi sledeče: Videli bomo, če se bodo danes sovražnosti zopet pričele. Do sedaj še nimam nikakršnih poročil. Pogajanja v Londonu smo morali prekiniti, ker ni stavila Turčija nikakršnih sprejemljivih pogojev. Ze pred štirimi tedni so nam v Londonu predlagali, da naj se Odrin razdeli in že takrat sem decidirano izjavil, da za nas ta predtog ni sprejemljiv. Tudi sedaj smo morali ta predlog odkloniti ter smo morali izjaviti, da smatramo pogajanja za prekinjena. Sedaj so prišli zastopniki novega režima v Turčiji zopet na to idejo. Pogajanja so prekinjena, vendar pa smo mnenja, da tudi mladoturki žele miru, vsekakor so bolj razpoloženi za mir, kakor se to splošno sodi. Nova turška vlada pa potrebuje dejstva, da uveljavi nadaljevanje sovražnosti.
Glede razmerja med Bolgarsko in Romunsko se je izrazil dr. Danev sledeče: Storiti hočemo vse, da si oridobimo za prihodnjost dragoceno orijateJjstvo Romunske. Vendar pa upamo, da polaga tudi Romunska vrednost na naše prijateljstvo. Zlasti Kucovlahom hočemo dati vse politične in verske svobode.
Poročila j zahtevah Romunske napram Bolgarski fluktuiralo tako, da ni mogoče jasno vedeti, kaj zahteva Romunska od Bolgarske. Poročilo, ki Je dospelo včeraj iz Londona, se glasi zopet mnogo zmernejše, kakor zadnje poročilo iz Bukarešte. Glasom tega poročila zahteva Romunska sedaj od Bolgarske, da se odpove ta
vsem pravicam do Dcbrudže. Bolgarska naj garantira Kucovlahom v zasedenih pokrajinah vse pravice, nadalje naj eksarhat potrdi ustanovitev kucovlaške škofije in dovoli tudi financijalno podpiranje kucovla-ških šol na Bolgarskem. Vse utrdbe okrog Silistrije naj se razrušijo in vzhodno od Silistrije naj se popravi meja tako, da bi se romunska meja ob črnem morju pomaknila za dve angleški milji, to je nekaj nad 3200 m, proti jugu, tao, da bi mogla Romunska ob Črnem morju iz Mangalije napraviti vojno pristanišče. V tako rek-tifikacijo meje bi gotovo tudi Bolgarska končno privolila, dasiravno bi se morda vendar lahko še pojavile težkoče zaradi razrušitve utrdb Silistrije in bi morala Bolgarska tudi zahtevati garancij, da Romunska ne bo izrabljala svoje ojačene pozicije v škodo Bolgarske.
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. Č.)
(Dalje.)
Isto noč so posekali Črnogorci na grebenih, kjer se je vršila bitka podnevi z bajoneti tristo Turkov.
Pravili so nam drugi dan, da se je vtihotapilo okrog tristo Turkov v črnogorskih uniformah med našo vojsko, da bi vprizorili ponoči splošno klanje v taboru, a Črnogorci da so jih pravočasno spoznali in pobili do zadnjega moža, tako, da ni nobeden ubežal.
Koliko je bilo na tem resnice, ne vem, videli pa smo drugi dan, ko smo odšli iz Medove k ostali vojski, da naskočimo Leš. cele kupe mrtvecev med skalovjem, kjer je taborila redna črnogorska vojska. Uniforme mrtvecev so bile res videti od daleč črnogorske, obrazov pa nisem mogel razločevati, ker smo korakali predaleč od njih. Na vsak način pa to niso bili Črnogorski vojaki, ker smo trupla palih vedno, kakor hitro mogoče pokopavali, med tem, ko smo turške mrtvece večkrat pustili ležati na mestu in so jih zagrebli šele za nam1' došli oddelki. Tudi nisem opazil pri naših bataljonih nobenega razburjenja in pobitosti, katera bi se bila gotovo pokazala, ako bi bili izgubili toliko svojcev in je torej moralo biti res, da so Turki hoteli prevariti našo vojsko z enakimi oblekami, katero prevaro pa so drago plačali.
Ob osmi uri zjutraj smo dospeli v tabor redne vojske. Vse se je pripravljalo na naskok na zadnjo turško utredbo južno od Skadra. Sovražnikova posadka v Lesu je štela dvati-soč mož, močan grad nad mestom in fort na visokem hribu vzhodno od mesta, to so bila dejstva,s katerimi je bilo treba računati in to tem bolj, ker je imela naskočiti mesto maloštevilna vojska, kajti ne vem, ali nas je bilo na črnogorski strani tritisoč mož, ali ne.
Pričeli smo prodirati po gurski planoti proti mestu in nikjer nismo zadeli na resen odpor. Ko pa smo se nrihližali trdnjavi na toliko, da so nas dosegle lopovske krogle, takrat na je pričelo grmeti, kakor bi se zemlja podirala. Granate in šrapneli so nadali pred nami, za nami in med nami, tako, da sem mislil, da sploh nobeden ne bo prišel živ iz tega ognja.
»Zdaj bo pa treba res enkrat poginiti,« mi je zaklical tovariš nedaleč od mene, »ako Ti prideš živ na Kranjsko, pozdravi tudi v mojem imenu domovino, nasprotno bom to jaz storil, ako pridem tja brez Tebe!«
»Že dobro! Z bogom! Bog i sreča junaška!«
Nisem imel več časa ozreti se po njem. Vedno dalje nas je podil glas trombe proti mestu, vzrli smo grad nad mestom, še dalje in zagledali smo vitke minarete, sovražnik je podvoiil. potrojil streljanje, padali so junaški borci, a vedno še klici: »Na-pred. napred, sokoli!«
Ne vem, kako bi se bil končal ta divji naskok; morda bi nas bila zadela ista usoda, kakor lešnjanski bataljon na Tarabošu, tu pa smo začuli mogočno grmenje topov od albanske strani, vzhodno od mesta.
Kakor bi strela udarila med nas. Nehote, brez povelja smo ostali na mestu, kakor pribiti. Videti je bilo, da so tudi Turki bili presenečeni, kajti kakor bi trenil, so prenehali streljati.
Velika bela zastava je zavihrala v trdnjavi nad mestom, še trenutek in tudi na fortu vrh visokega hriba je zanlaDolal enak prapor.
Se vedno je stala vojska pred mestom, nema, nevedoča, kaj vse to pomenja.
Ze sem jel misliti, da nas hočejo Turki le preslepiti z belimi zastavami, ker sem več podobnega že slišal o njih, kajti drugače si nisem mogel predstavljati, da bi Turki brez na-daljnega odoora prepustili tako ugodne pozicije. *
Videl sem kapitana našega bataljona, kako ie stal kakor okamenjen in z daljnogledom strmel nepremično , nroti oni strani, odkoder ]e bilo prav-* kar slišati grmenje topov, ono grme-
nje, katerega si nismo mogli razlagati.
Nakrat je vzel steklo od oči in kriknil s pritajenim glasom:
»Vojska!« kažoč pri tem z roko na hrib, na katerem se je nahajal turški fort.
Pogledal sem v oni smeri in zapazil nerazločne kolone, ki so se vile ob pobočju omenjenega hriba, vedno nove, zagonetne, cela armada.
In zopet je dvignil kapitan daljnogled in strmel v daljavo.
Motrili smo zdaj kapitana, zdaj prihajajoče, nerazločne kolone, še vedno nemi, pričakuje nekaj izvan-rednega.
Trombe smo začuli v daljavi. »To niso črnogorske,« je šepnil s tihim glasom Črnogorec poleg mene.
Tedaj pa je izpustil kapitan daljnogled iz rok, da se je razbilo steklo ob kamenju.
»Srbijanci!« je viknil, vsedel se na kamen in zaplakal, kakor nedoraslo dete.
V trenutku je zaoril po celi vojski en sam klic: »Srbijanci!«
Koliko začudenja, hvaležnosti, spoštovanja, ljubezni in veselja je bilo čuti iz te besede!
»Srbijanci! Bratje!« je zašumelo drugič po vojski.
Vsa čustva vojnikov so se strnila v eno samo, veliko, vzvišeno iju-bežen do nepričakovano došlih bratov.
Hipoma je bilo vse pozabljeno. Nihče več ni mislil na prav kar minuli boj, na Turke v mestu, na padle svojce, vse misli so se osredotočile le na ljubljene brate.
Nihče ni opazil turških odposlancev, ki so z belim praporom dospeli pred našo bojno črto, ter predali trdnjavo in posadko. Le s težavo so zadrževali častniki vojake, da niso drli brezumno naprej, čez mesto bratski vojski nasproti.
Frčale so čepice v zraku, vojni-ki so peli, vriskali, skakali, veselja plakali, sploh so se vršili prizori, katerih ni mogoče popisati. Človek, ki bi hipoma zagledal tako vojsko, bi dejal: vse zblaznelo.
Vedno bližje mesta Je prihajala srbijanska vojska. Mogočno so zado-nele trombe za nasprotnim gričem in tedal smo tudi mi dobili povelje odkorakati naprej.
Nekaj časa je šla vojska v redu po planoti navzdol proti mostu, ki pelie čez Drin v Leš, ko pa smo zazrli od nasprotne strani srbske kolone, ki so se bližale vzhodnemu delu mesta, takrat pa bi živ krst ne bil mop*el držati Črnogorcev nazaj. Vsak je hotel prehiteti drugega in na mostu je naspala strahovita gnječa. Nobeno povelie se ni več čulo in prepričan sem. da bi bili Črnogorci v onem hfou brez pomisleka noskakali v reko, če bi ne bilo mostu, in jo skušali preplavati, samo, da bi hitreje mogli dospeti do bratov Srbov.
Edino prostovoljci smo za silo *e \rzdržava1i red, ker nismo hoteli Črnogorcem kaliti veselja, da oni nafnrei pozdravijo in objamelo krvne ^rate. Zato smo dospeli zadnji čez most v mesto.
Na trgu so se odigravali presunljivi prizori. Črnogorci so se pomešali med srbsko voisko. objemali se in noliubovali. častniki in prostaki iz obeh voisk vse vnrek.
Ne bom se dalje mudil pri teh prizorih. Kdor sam ni bi! navzoč, ta si niti predstavljati ne more, kako nrisrčno, s kako ljubeznijo in navdu-šentem sta se pozdravili dve srbski vojski no dolgih stoletjih na obali sinje Adriie.
Molče sem stal ob stran? in opazoval, kako so praznili Črnogorci svoje torbice in razdelili vso svojo hrano med gladne brate.
Ko se je splošno navdušenje nekoliko poleelo, sem se spomnil svojega tovariša. Bog vedi. ali ne leži kje gori med skalovjem in spi smrtno spanie?
Doteo sem ga iskal po mestu in že sem izgubil vsako upanje, da ga vidim še kedaj živega, kar sva se po naključiu srečala v ozki ulici.
»Iskal sem Te in že skoro obu-nal. da bi kedaj skupno nastopila pot v domovino.«
»Tudi men! so take misli rojile no glavi, kaiti več kot nol ure sem zastonj gledal po Tvojem klobuku med vojsko. Ker nama danes ni potrgalo glav, je pa že več ko petdeset nrocentov verjetnosti, da se vrneva brez bergel! na Kranjsko.«
»Idiva k Srbom, da poizveva kaj novega in zanimivega!«
Pridružila sva se gruči srbskih v<^'1 ">v. ki so sedeli na tleh na trgu. -»s hleba, brat?« mo! Izvolite!« raznila sva nahrbtnik in raz-deW$ vsebino med sedeče. »Hvala Ti lepa!« Molče fn z največjo slastjo so povžili gladni reveži slanino in krub Orožen je bi! pogled na te vojnike. Razcapani, napol bosi. Izmučen1 do smrti vsled dolgega gladovanjp in neprimernih nanorov.
Prisedla sva k njim in ko so po-1 jedli prejeto malenkost, so nama za-čeli pripovedovati svojo zgodbo.
Pred dvanajstimi dnevi je odšla njihova vojska iz Prizrena na daljno pot do morja. Živeža so vzeli seboj samo za dva dni. Hodili so po divjin sneženih albanskih gorah, po terenu, kjer ni še stopala nobena vojska.
Pri sovražnih Arnavtih ni bilo mogoče dobiti niti najpotrebnejše hrane; strašen glad, mraz in nepopisni napori dolgih pohodov so bili vzrok, da je ostal marsikateri mladec na snežnih albanskih gorskih planjavah, daleč od svoje ljubljene domovine.
»Napol mrtvi smo nastopili danes v jutru pot in nobeden več ni pričakoval, da dočaka večera, tu pa smo začuli grmenje topov v daljavi. Pokleknila ie cela vojska in zahvalila Boga, kajti vedeli smo tedaj, da se bije v bližini bitka in med kom drugim, kakor med Turki in brati Črnogorci? Pozabljeno je bilo vse trpljenje, pozabljen glad in utrujenost, saj smo bili prepričani, da je konec vsega. Z novimi silami smo hiteli dalje in meda baš v pravem času posegli v boj. Hvala Bogu i sveti Bogorodici!«
»Da. prav zadnji čas je bil, da ste nam prišli na pomoč, drugače bi bili pobiti. Koliko šteje vaša vojska?«
»Dvajset tisoč.«
»I kam idete sedaj?«
»Neznamo! Menda odrinemo jutri dalje proti Draču, a ne vemo, če si bomo toliko odpočili, da moremo nadaljevati pot.«
»Hvala lepa! Z bogom!«
Odšla sva po cesti proti gradu nad mestom, kjer se *e trlo vojakov. Na potu sva dohitela filozofa iz Sarajeva.
»Oho, tudi vidva med živimi! Jako me veseli. Sedaj ne manjka niti eneca iz našega voda. Čudno naključje! Vsi drugi vodi imajo izgube. Kam sta namemena?«
»Gori v trdnjavo, da vidiva kaj se godi tam.«
»Turki izročaio orožje. Tudi jaz sem se namenil tjakaj.«
(Dalje prihodnjič.)
Štajersko.
Iz Celja. (Dramatično društvo) priredi v nedeljo dne 16. februarja v veliki dvorani »Narodnega doma« gledališko predstavo »Rdeči talar«.
Iz Slivnice pri Cellu. V nedeljo je imelo tukajšnje vrlo delujoče vino-in sadjerejsko društvo občni zbor pri Graselliju. Poročilo odborovo je pokazalo živahno delo društva, ki si je za naš kraj pridobilo že marsikatero zaslugo. Duša društva je naš nad-učitelj Tomo Kurbus. Na občnem zboru je govoril o različnih gospo-darsikh zadevah tudi urednik V. Spindler iz Celja.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami nam pišejo: Graji, ki se je izrekla na župe-levskem shodu našim državnim poslancem v zadevi sotelske železnice, se pridružujemo tudi mi, sploh cela Sotelska dolina! Deželnega zbora ni, da bi se tudi tam dregalo, zato pa bi bila imela poslanca dr. Jankovič in dr. Benkovič prokleto dolžnost napeti na Dunaju malo ostrejše strune! Za vse druge malenkosti in osebne profite imajo gospodje dovolj časa in politične moči, za to vprašanje, ki je za Sotelsko dolino življenjskega pomena, pa se ne brigajo. Sedaj se gospodje po »Straži« z vsemi odvetniškimi govorniškimi sredstvi zagovarjajo in dr. Kukovca, ki jim je glede sotelske železnice v Župelev-cu izprašal vest, celo napadajo! Kaj se boste izgovarjali nanj, on ne sedi v parlamentu, pač na gg. dr. Jankovič in dr. Benkovič! Naša občina prispeva vsako leto 235 K za železniški odsek v Brežicah, ki pa še — slovenski ni! In če bi tega — nemšku-tarskega odseka ne bilo, bi sploh vse ostalo pri starem. Tu je hvaležnejše polje za delo, g. dr. Benkovič, ko zle-ti v T>*t na — mn^arpriip Vorzp?
Šolske zadeve iz celjskega okraja. Učiteljica na vojniški okoliški šoli Marija Supanek se je vsled omo-žitve odpovedala učiteljski službi; na njeno mesto pride kot suplentka Matilda Požar. — Stanko Gradišnik je pripuščen kot volonter na deško okoliško šolo v Celju. — Pepica Ahtik se namesti kot suplentka v Dramljah. — Šesti razred na okoliški šoli v Vojniku postane definitiven.
Iz Ponkve ob J. ž. nam poročajo: Tu je umrl dne 29. januarja veleposestnik Franc Senica, star komaj 48 let Bil ie v načelstvu šmarske posojilnice in občinski odbornik pon-kovški. Pokojnik je bil vrl naprednjak. Pogreba tega splošno priljubljenega moža se je udeležila ogromna množica ljudstva; šmarska posojilnica in ponkovški občinski odbor sta položila na krste krasna venca.
Od Sv. Antona v Slovenskih goricah nam poročajo: Tu je umrl posestnik in član veteranskega društva, Martin Čirič, 64 let star. Doma je bil
iz občine Ivanjšovci v zgornjerad-gonskem okraju.
Iz Št. Jurja ob J. ž. nam poročajo: Pri občinskih volitvah v okoliški občini so dobili naprednjaki v 3. razredu 140 glasov napram 250 klerikalnim, v 2t razredu 40 glasov napram 70 klerikalnim in v 1. razredu 24 glasov napram 34 klerikalnim. To lepo število naprednih glasov v trdo klerikalni naši okoliški občini je gotovo marsikoga prijetno iznenadilo. Saj se je z ozirom na strahovit duhovniški terorizem pri teh volitvah naravnost čuditi, da je vstra-jalo toliko kmečkih volilcev pri »brezverski« stranki. Pridno delo nekaterih tukajšnjih požrtvovalnih narodnjakov rodi že v okolici lepe sadove. Tri napredne kandidate, Zdolška, Mastnaka in Plahuto so volili tudi klerikalci — znamenje, da se že pri teh občinskih volitvah, o katerih pa še morda ne bo govorjena zadnja beseda, niso varne.
Iz Rajhenburga. Županstvo je prevzel do novih občinskih volitev v trgu vrli nas g. Lenard. Občinske volitve v trgu se vrše enkrat poleti.
Iz Vidma pri Brežicah nam pišejo: Ustanovni občni zbor društva »Ljudska knjižnica na Vidmu« se vrši v nedeljo dne 9. februarja ob 3. uri popoldne v Arnškovi gostilni. Domačini in sosedje so vljudno vabljeni. Imnom Zveze narodnih društev govori na zborovanju urednik Lešni-čar iz Celja.
Slovenska Bistrica. Ze večkrat se je govorilo, kako sirovo postopajo v tukajšnji vojašnici koroški nemški »Todlni« s slovenskimi fanti. Zadnji teden pripetil se je zopet sledeči slučaj: Neki slovenjebistriški meščan sedi okoli 11. zvečer v gostilni nasproti vojašnici. Naenkrat pridirja ves zbegan in prestrašen, v samih spodnjih hlačah in srajci vojak-pro-stak v gostilno, ki je obenem tudi vojaška kantina, ter začne prositi, naj mu pomagajo, češ, neki podčastnik ga krvavo pretepa. Navzočemu meščanu, ki je bil svoječasno tudi vojak in pozneje orožnik, se je dotični vojak kajpada v srce smilil in šel je z njim do vojašnice ter poklical službujočo stražo, kateri je baje celo zadevo naznanil. Drugi dan je poveljnik takoj poklical vse stotnije na dvorišče in uvedel strogo preiskavo. Kaj se bo zgodilo z onim nemškim »Todlnom«, ki je pozno v noči trpinčil in pretepal ubogega prostaka, sicer ne vemo, toliko pa rečemo, da bomo celo zadevo z vso pozornostjo zasledovali, ker smo se že davno na-p veličali brezobzirnega in skrajno nečloveškega ravnanja in sirovega postopanja nemških podčastnikov z j našimi slovenskimi fanti.
Slov. Bistrica. Naš okrajni za-stop je lanskega leta raznim obči-j nam pismeno obljubil podpore v zne-I sku od 100 do 200 K za popravljanje j občinskih cest. Z ozirom na dotrjeva-| no podporo so se ceste v posameznih občinah popravile in župani so po končanem delu obvestili o tem slovenjebistriški okrajni zastop. Notar Wiesthaler kot načelnik okrajnega zastopa se pa na to obvestilo sploh ni oziral ter tudi popravljenih cest ni pregledal. Župani so čakali in čakali, končno pa so vposlali okrajnemu za-stopu občinskouradne pobotnice in zahtevali izplačilo obljubljene podpore. Toda kaj se je zgodilo? Notar Wiesthaler je vsem občinam vrnil pobotnice z utemeljevanjem, da okrajni zastop obljubljenih podpor zato ne more izplačati, ker slovenski poslanci v našem deželnem zboru obstruirajo. Da je tako utemeljevanje jalovo, obenem pa nudi nizkotno in podlo ter vredno le našega notarja Wiesthalerja, leži na dlani. Postopanje notarja V/iesthalerja kot načelnika našega okrajnega zastopa pa bo naši javnosti šele jasno, če pribita obljubljenih podpor za občinske jemo neovrgljivo dejstvo, da je vso-ceste v laškem proračunu okrajnega zastopa preliminirana, da je torej ta vsota bila okrajnemu zastopu tudi izplačana, da pa jo slavni notar Wies-thaler na zloben, le njegovi potuh-njenosti odgovarjajoči način brez-potrebno in samovoljno zadržuje in morda celo porablja v umazane strankarske namene samo, da bi šikaniral slovenske župane in na naj-frivolnejši način izrabljal slovenske obstrukcijo v deželnem zboru zopei gospodarske interese naših občin. Poživljamo deželni odbor kot kompetentno oblast, da napravi tej strahovladi notarja Wiesthalerja vendar enkrat konec in da ga poduči, kako naj postopa kot notar in načelnik okraj, zastopa, obenem pa tudi opozarjamo slavno c. kr. namestništvo v Gradcu, da to zadevo pri izvolitvi bodočega komisarja kot vodje našega okrajnega zastopa primerno uvažuje.
Darovi za obmejne vojake. V političnem okraju celjskemu so se nabrali za naše vojake ob meji in za vojno mornarico slecječi zneski: od občine okolica Celje 131 K 11 v. Go-tovlje 24 K, Voinik 126 K 60 v, 2a lec 48 K 60 v, Braslovče 30 K, trg Šmarje 8 K 90 v, Ponikva 37 K 10 v* Žusen 14 K 20 v, Dol 44 K 20 v. Sv. Krištof 25 K 54 v, Trbovlje 186 K 70
■ ■
28 ttev
SLOVENSKI NAROO.
Stran 3.
vin^ Laški trg 103 K 58 v; vsega skupaj torej 823 K 3 v. Hvala vsem, ki so se spominjali naših vrlih obmejnih vojakov!
Iz Brežic. (Lumparije pri mestnih občinskih volit-v a h.) Dne 28. prosinci t. L vršile so se volitve v občinski odbor mesta Brežice. Znano je, da vladajo na brežiškem magistratu ljudje, katerim je strankarska nemška politika vse, korist in napredek davkoplačevalcev pa deveta briga. Kdor brezpogojno ne iipogne tilnika pred mogočnimi gospodi, temu v mestu ni več obstanka, pri vsaki priliki se mu da čutiti trdo pest oblastnega Schniderschitscha in drugih. Ni Čuda, da se zadnja leta idaj bolj tiho. zdaj bolj glasno sliši glas, da se mora s kliko na magistratu enkrat pomesti, da je treba voliti može, ki jim bo skrb za mestno prebivalstvo pri srcu. Našli so se trezni in pametni volilci, ki so pri letošnjih volitval hoteli ustvariti svojo gospodarsko stranko in nastopiti proti vladajočim mogotcem. Toda ubogi volilci obračajo, Schnider-schitsch pa obrne. Grozilo in pretilo se je volilcem, da ne smejo rušiti sloge, da ne smejo postati izdajalci magistratne /senemške politike: ubogega davkoplačevalca, ki sicer ni vreden, da bi odvezal čevelj visokim gospodom, doletela je izredna čast, da so ga gospodje iz rctovža prijazno nagovorili, mu stiskali roke, mu ohljubovali zlate gradove — saj je to prav po ceni, po volitvah pa ostane itak vse pri starem. Pa vse to ni nič pomagalo, opozicija je ostala pri svojem sklepu. Ko so visoki gospodje videli, da se je začel majati njihov stolec, izmislili so si vražje sredstvo, katero mora uržati. Zaznamovali so vsako glasovnico s posebno številko tako, da se je pri vsakem posamezniku videlo, ali je mož npozicijonalec ali ne in koga je volil. Vrag bodi, da bi to sredstvo ne 'aleglo. Nekaj si jih ne upa na volišče, drugi pa se bojijo nasprotno voliti, ker preganjanja od strani magi-srrata ne bo konca in kraja in tako ~^tane zopet vse. kakor je bilo. Seveda so gospodje pri tem pozabili, je tajnost volitve v postavi zajamčena in da tudi za njih obstoji zakon ra varstvo volitvene svobode iz leta f°07. Skrbeli bodemo, da se bo državno pravdništvo zanimalo za to n »četje in enkrat za vselej podučilo gospode pri magistratu, da so tudi za jih postave. Vrč hodi tako dolgo k voai, da se ubije. Davkoplačevalcem • * naj bodo te volitve dobra šola. — Ce v Brežicah ni mogoče drugače iržati nemštva, kakor z lumparija-li in kaznivimi dejanji potem stoji "melj nemštva na peščenih tleh; ~ialo vetra in ošabna stavba se bo ^drla. In komu v škodo? Vam, dav-oplačevalci, gotovo ne.
Makole. Redki lovski plen. Dne januarja 1913. je padel v občin--ein lovu Sv. Ana, župnija Makole e okoli 10 let zasledovan divji pra-ič.zadet od več krogel. Zadnjo smrt-rano  mu je poslal najemnik tega lova g. Hajšek Matija sam. Starec, kosmat  kakor medved je ob spred-"ogah 1 m visok in 180 cm dolg 'brez repa) ter tehta 180 kg. Pred-msko jesen se je ta prašič pridružil 'nmačim svinjam posestnika Frliča )ri Sv. Ani,  katere  so bile v gozdu ia Kostanjevi paši. Kot ^Gardeherr^ e spremil svoje ljubice do njih doma n kavalirsko čakal blizu hleva. Fr-ič, lovec, mu pošlje v plačilo zajčjo >mrt. kar pa prašiču ni nič škodova-o. Nasledki njegovega občevanja z lom. svinjami   pa so se le pokazali. Dve domači svinji sta povrgli lansko spomlad po 6 in 8 krasnih, povsem iivjim mladičem podobnih praset, ka-*ra so bila  kaj   živahna   in videti rav zdrava. Le škoda, da se ta regeneracija ni obdržala na pleme, am-lak se prodala nekemu gostilničarju / Mariboru v reklamo  njegove gorilne. To je znabiti zadnji divji Šče-nar, ki je zašel v naše že dokaj iz--edčenc gozdove.
Pod vlak je prišla predvčerajšnjem 191etna Josipina Vajdličeva iz -rudenca pri Velikovcu. Prepeljali so o v Celovec, kjer pa je umrla med vožnjo s kolodvora v bolnišnico.
Primorsko.
Iz poštne službe.    Za poštnega ! praktikanta v Trstu je imenovan ab-olviran jurist Franc R a p o t e c,
Manevri na Krasu. Pešpolk št. 47 je odšel včeraj iz Gorice k manevrom na kraški planoti. Manevrov se udeleže tudi na Furlanskem nastanjeni lovski bataljoni.
Proti kavciji izpuščena na svobodo je bila v Gorici italijanska pev-Rina Salvetti, ki je bila v Gorici, kakor smo že poročali, zaprta zaradi azžaljenja veličanstva.
Puljska občinska afera pred rovinjsko poroto.Obtoženec Galante je Še naknadno oriznal poneverienje de-
narnih nakaznic in priznal, da raznih glob sploh ti možakarji na puljskem magistratu niso vpisavali, marveč so si denar po bratovsko med sabo razdelili. Izpovedal je mož tudi, da so kradli vsi od najvišjega do najnižjega. Končno so dognali, da je Galante precej lahkomislen človek, ki je v primeri s svojo plačo neprimerno potratno živel. Družini je dajal vsak dan po 10 K, poleg tega pa si je držal konja in hlapca. Vozil se je vedno le v I. razredu. Kot drugi je prisil na vrsto Privilegij, ki je tudi priznal pone-verjenje poštnih nakaznic, kateri denar so si potem razdelifi puljski ma-gistratni gospodje. Priznal pa je in to je potrdil tudi Galante, da se je nahajal v uradu tudi neki Kostečič, ki se nikdar ni mešal v goljufije svojih tovarišev in je zavrnil vsako podobno ponudbo tako energično, da si mu pozneje sploh ni upal nihče več priti s kakim predlogom. Tretji obtoženec Franc Bigatto je v bistvu izpovedal to, kar sta povedala prva dva obtoženca. Opravičuje pa se, da tega ni storil sam iz svoje inicijative, marveč na pritisk višje stoječih oseb. S tem je bila obravnava odgođena na sredo 5. februarja t. 1.
Aretacija. V Pulju so aretirali Amadeja Fonda, ki je bil naznanil policiji, da so mu neznani tatovi napravili v njegovi trgovini z urami škode za 10.000 K. Na sumu je, da Je vlom fingiral.
Ponesrečeni parnik. Iz Zadra poročajo, da je nedaleč od Sv. Nikolaja nasedel na pečine parnik »Godollo«, ki je last Ungaro-Croata. Parnik je dobil pod površino vode precej občutne poškodbe. Potnike in moštvo je rešil parnik »Vila«, last parobrodne družbe »Dahnatia«. Iz Reke pa poročajo, da se je na parniku avstrijskega Llovda na poti v Buenos Aires, ne daleč od pristanišča zlomil glavni bat parnega stroja. Parnik so prepeljali nazaj in ga spravili v ladejdelnico.
Reška škofija. Papež je ugodil dolgoletni želji ogrske vlade in povzdignil Reko v škofijo.
Društvo ljubljanskih hišnih posestnikov.
Na zadnjem občnem zboru se je izvršila prememba v odboru v tem oziru, da sta bila namesto gosp. dr. Požarja in g. I. Rogerja "zvoijena v odbor gosp. Anton R o j i n a in gosp. Ivan O g r i n.
Najvažnejše društveno delovanje se vrši v društveni pisarni, kamor se zatekajo prav radi člani društva z različnimi vprašanji in kjer dobivajo hišni posestniki, kakor tudi najemniki v vsakem oziru potrebne informacije. Promet s strankami v društveni pisarni je tako živahen, ter pride na mesec okoli 100 strank v pisarno z različnimi vprašanji. V pisarni posreduje se za Člane brezpk.čno oddaja stanovanj. V preteklem letu je bilo oglašenih 172 praznih stanovanj, od katerih se je oddalo potom pisarne 162. Posebno stranke, ki prihajajo nanovo v Ljubljano, se zelo rade obračajo z vprašanji radi stanovanj na društveno pisarno, katera jim drage volje naznani prazna stanovanja, toda žal ve?ikokrat nima na razpolago dovolj ponudb, ker kljub opetovanim pozivom, se ljubljanski hišni posestniki še niso navadili, da bi prazna stanovanja naznanili tudi na:; pisarni, ki bi brezplačno posredovala glede oddaje. Opazuje se žal, da se niti društveni člani ne poslužujejo v tem pogledu v zadostni meri naše pisarne. Najbolj pa je obžalovati, da tudi oni hišni posestniki, kateri imajo dlle Časa prazna stanovanja, v svojih hišah, teh ne dajo na razpolago naši pisarni, kar bi bilo le v njih korist, ker bi se potom našega post edovanja lahko oddala.
Ko se je v ljubljanskem občinskem svetu začetkom leta 1912 sklenilo, da se pridruži mestna občina ljubljanska akciji za mala stanovanja, je naše društvo posredovalo pri g. županu in kazalo na to, da v Ljubljani v resnici ni nobenega stanovanjskega pomanjkanja, da je marveč še mnogo praznih stanovanj, in sicer posebno stanovanj v starih hišah, kljub temu. da so udobna, ker vse stranke silijo le v nove hiše. Ako bi se torej zidale v zmislu občinskega sklepa hiše z malimi stanovanji, bi imela s tem občina škodo, ker bi stanovanja ne mogla oddati posebno ne za tako ceno, da bi se moglo iz dohodkov amortizirati investirani kapital. Oškodovani bi bili pa posebno mali hišni posestniki ljubljanski, ker bi svojih malih stanovanj, namenjenih za manjše stranke, še težje oddajali kakor doslej. Vendar ni pričakovati, da bi mestna občina realizirala svoj sklep, vsaj v dolgednem času ne, ker sama nima dovolj sredstev na razpolago. Tudi glede vprašanja o znižanju hišnega lajemninskega davka je odbor storil korake, da državni poslanec gosp. dr. Ravnihar v državnem zbo.u to akcijo kolikor mogoče podpira. Kakor je pa znano, ta zadeva v državnem zboru nika-
kor ne napreduje in tudi nimamo kmalu pričakovati nobenega znižanja hišnonajemninskega davka. Ljubljanski državni poslanec gosp. dr. Ravnihar je pa obljubil, da bode naše težnje v državnem zboru v vsakem oziru podpiral. Meseca decembra 1912. je skitenil mestni občinski svet, da se začne pobirati od hišnih posestnikov ljubljanskih, katerih poslopja so zvezana z javnimi kanali, takozvano ka-naisko   pristojbino.    Čeravno naše diuštvo popolnoma uvideva potrebo, da mestna občina ljubljanska išče novih virov za svoje dohodke, je bil odbor našega društva vendar mnenja, da se kanalska pristojbina v ti obliki, kakor jo je sklenil občinski svet, ne sme naložiti hišnim posestnikom. Ako bi se uvedla kanalska pristojbina v nameravani obhki, morali bi prizadeti posestniki najemščino v svojih hišah zopet povišati, ker bi morali prevaliti novo breme na najemnike. Nikakor bi se pa ne mogla najemščina zvišati samo za dotični odstotek kanalske pristojbine, temveč za veliko višji znesek, ker bi se moral od vsakega povišanja najemščine plačevati zopet   državnohišninajemninski davek, od katerega bi se preračunale in pa občinske doklade. tako,  da bi se j morala najemščina povišati za veliko ! višji znesek, kakor bi znašala kanal-1 ska pristojbina ter bi bilo s tem prizadeto  vse  ljubljansko prebival'stvo. Odbor je vsled tega po deputiciji gospoda župana razložil svoje pomisle-j ke proti nameravani obliki kanalske pristojbine in izrazil željo,  naj bi se kanalska pristojbina raje uvedla tako, da bi se na najemščino naložilo posebno pristojbino, kakor je to že za gostaščino in za vodarino evetuaino, da bi se gostaščina povišala. Gospod župan je obljubil, da bode naše pomisleke uvaževal in poročal pristojnemu odseku. Odbor je sklenil pa vložiti proti sklepu občinskega sveta, s katerim naj bi se uvedla kanalska pristojbina, vrhu tega ugovor na deželni odbor in se je dotični ugovor tudi pravočasno vložil.    Ker je koncem preteklega leta   občinski svet ljubljanski imel" baviti se s proračunom za mestno občino ljubljansko za leto 1913., in je bilo po tem proračunu nameravano občinske doklade zopet zvišati, je po odborovem sklepu deputacija gosp. župana pri navedeni priliki tudi prosila, da bi se predvsem proračunski izdatki kolikor mogoče znižali in naj bi se v sedanjem času ne zvišale doklade, ker vse prebivalstvo že trpi \^led gospodarske krize in bi bila nova bremena ?e tem občut-nejša. Obenem je pa tudi proti povišanju občinskih doklad kot takih deputacija gosp. županu izrekla svoje pomisleke in utemeljila te svoje po-| misleke z razlogi, s katerimi je pobi-I jala nameravano kanalsko pristojbino. Kakor hitro se povišajo občinske doklade, povišajo se avtični državni davki in pa deželne doklade. Radi tega je deputacija nasproti gosp. županu izrekla mnenje,  da bi bilo veliko umestneje povišati gostaščino za toliko, kakor bi mestna občina dobifa dohodkov iz povišanja občinskih doklad. To stališče morajo hišni posestniki zastopati posebno radi tega, ker nikakor ne morejo več prevzemati na se odija, da povišujejo najemščino. Naravno je. da hišni posestniki ne morejo višjih doklad plačevati iz svojega žepa, marveč jih morajo prevaliti na najemnike, ker dohodki iz hišnega posestva že v sedanjih razmerah nikakor ne odgovarjajo obrestni meri investiranega kapitala. Gospod župan je naši deputaciji obljubil, da se bode na izraženo željo oziral in da bode finančni odsek pretresoval to vprašanje. Gospodarsko krizo sedanjega časa občutimo  najbolje hišni posestniki, to pa ne samo radi fega, ker je prenehal skoraj popolnoma hipotekami kredit,   marveč tudi radi tega, ker so vsi denarni zavodi vsled denarne krize morali povišati obrestno mero hipotekarnih posojil. Tekonj zadnjega leta praznoval je naš dolgoletni odbornik, član gosp. Fr. Dober-let svojo SOletnico ter se je zaslužnemu odborniku in ustanovniku našega društva najiskreneje čestitalo. Število članov se je nekoliko povišalo ter znaša 261 članov. Dohodkov je imelo društvo 1511 K 70 vin., stroškov pa 1436 K 46 vin., in se pokaže blagajniški preostanek. Končno se je izrekla posebna zahvala društvenemu tajniku gosp. Ivanu Petkovšku za njegovo neumorno delovanje v prid društva, in   vestnemu   blagajniku^ gosp. H. Maurerju, in kakor tudi še posebno gosp. predsedniku dr. Vinku Grego-riču, kateri ves čas obstoja našega društva neumorno deluje v prid ljubljanskega hišnega posestva.
Dnevne vesti.
+ Deželni odbor in Glasbena Matica. Klerikalno-nemška večina v deželnem dvorcu je dovolila v zadnji seji nemškemu filharmonlčnemu društvu za leto 1912 800 kron, za leto 1913 pa 1000 kron podpore Iz deželnih davščin. Nikakor ne odrekamo nemškim  sodeželanom  pravice do
primernih deželnih subvencij; ampak če se odmeri nemškemu zgolj frakarskemu in vrhu tega po kranjski šparkasi bogato dotiranemu društvu letnih 1000 kron, potem bi morala naša Glasbena Matica dobivati od dežele na leto vsaj 20.000 kron. Tako veleva logika in pravica! Faktično pa ta naš prevažni kulturni zavod že leta in leta ni prejel od dežele niti vinarja podpore ter je nakazan poleg mestne subvencije zgolj na požrtvovalnost skoro izključno naprednega članstva in občinstva; pa se vzlic temu preskrbno izogiblje tudi le sence strankarskega značaja. Zaman! — Deželni glavar je na interpelacijo in izjavo deželnega odbornika dr. T r i 11 e r j a , da pred zadovoljivo rešitvijo vprašanja subvencije Glasbene Matice ne more glasovati za katero-koli podporo nemškemu glasbenemu društvu, izjavil ex cathe-dra, da je deželno subvencioniranje Glasbene Matice odvisno od združitve njene glasbene šole z ono klerikalne »Ljubljane« in da bo v tem smislu v najkrajšem času storil primerne korake. Poznamo te korake! O taki zgolj stvarni in strokovni združitvi obeh zavodov, pri kateri bi moralo ostati samoposebi umevno vodstvo starejši, močnejši in neprimerno višje stoječi Glasbeni Matici, o tem ne bo govora. Slavnoznana deželna veto-nravica in s tem brezpogojno politično usužnjenje najimenitnejšega glasbenega zavoda morda ■na celem slovanskem iugu, to bo alfa in ornega glavarjevih korakov! In ker bo Glasbena Matica bržčas toliko ponosna in značajna, da se ne bo hotela — prodati, bo za naše navdušene Jugoslovane v deželni hiši zopet dana lepa prilika, da izstradajo iz golega jugoslovanskega navdušenja tudi še našo toli nadebudno glasbeno ?:ulturo. ^umi Marica . . .
+ Izseljevanje v Ameriko. Doslej se je vedno poudarjalo v vladnih krogiK da bo treba naraščajoče izseljevanje v Ameriko v državnem interesu vsaj omejiti in zajeziti, ako se že ne da Pv)po!noma preprečiti. Zlasti povodom resultatov zadniega ljudskega štetia so listi, stoieči v ozkih stikih z vlado, opozarjali na nevarnost, da izgube posamne pokrajine ves najboljši človeški materijal, ako se pravočasno ne posreči zagvozditi rastoče izselievanie. Pred vsem so raznravliali ti listi o sredstvih, s katerimi bi se dalo ljudi, ki so se izselili ter se v Ameriki gospodarsko okrenibV zopet dovesti nazaj v domo-^iro. Toda zdi se, da so balkanski dorrodki. ki so tudi v drugih vprašanjih našim državnikom docela zmešali glave, močno vplivali tudi na nazore m^rodajnih naših krogov o iz-selieni^Vem vprašanju. Znano je. da se ljudstvo razmeroma naiboli izse-Ijuie, ako se ne oziramo na Galicijo, iz jugoslovanskih dežela, ker so le-te gosnodarsko najboli zaos+ale in zapostavljene. Dogodki na Balkanu so dokazati, da deluifno v zaničevani in podcenievanih Jugoslovanih sile in moči. ki iih doslej ni nihče slutil v niih. Jugoslovani so Grozeče stopili na pozorišče, a to je že zadostovalo, da so se brihtnim avstrijskim državnikom jele tresti hlačice pred pretečo — jugoslovansko nevar-nostio. In vzpričo jugoslovanskega strašila so si bile njih modre glavice kmam na jasnem, da je treba vse storiti in ukreniti, da se jugoslovanski živelj v državi na ta ali oni način oslabi. Tako so prišli na srečno idejo, da izseljevanja ne kaže več omejevati, marveč da ga je treba naravnost organizirati, ne sicer v državnem, pač pa v nemškem interesu. Ravnajoč se po tem načelu, so naši državni krmilarji šli ter sklenili znano pogodbo s Kanadčani, o kateri smo že toliko razpravljali. Smelo torej lahko trdimo, da je v oni aferi igrala nemalo vlogo tudi prikrit namen, s tako organizirano izseljeniško akcijo oslabiti slovanski, predvsem pa jugoslovanski živelj. To dejstvo naj imajo pred očmi naši jugoslovanski poslanci!
+ Zaslužena lekcija avstrijskim Nemcem. Avstrijski Nemci se v politični borbi, kadar jim nedostaja argumentov, kaj radi bahavo trkajo na prsa, češ, mi smo v Avstriji »das Herrenvolk« — gospodujoč narod in kot taki imamo pravico, da zapovedujemo. 2e včeraj citirani berolinski list »Die Jungliberalen Blatter« piše z ozirom na to manijo naših Nemcev prav umestno to-le: »Habsburška hiša mora računati z narodi svoje države in ti, ki so ji zvesti, ji morajo biti enako ljubi in dragi. In kulturna nadmoč Nemcev? Ta nesporno obstoji in trezen smotritelj je ne more utajiti. Toda ali je še tako velika, da se Nemce lahko smatra za nadkrllju-|oč »Herrenvolk«? Na to vprašanje je pri natančnem poznanju razmer težko odgovoriti z »da«!... Prestolonaslednik bi bil slab Habsburžan, ako bi se zanj glasilo vprašanje: tu nemško, tu nenemško. Ljudje, ki na to verujejo, se precenjujejo. Prestolonaslednik se more in mora brigati samo za habsburške interese, to v takšnem državnem uniku, kakor Je Avstrija tudi ni drugače mogoče.
Ako bi dinastija ne stremila za tenu da omogoči med narodi čim najugodnejši sporazum* bi njena država v doglednein času morala razpasti. Po srčnih željah nemških fanatikov ne bo v Avstriji mogel vladati noben knez. V tem oziru se vdajali neupravičenim nadam, bi značilo toliko, kakor nepolitično misliti in delovati.« — Radovedni smo, kaj bodo na to pametno lekcijo iz rajha odgovorili naši nemški listi. Stavimo, da bodo lepo molčali, ker resnica oči kolje.
— Misijon v Ljubljani. V šent-peterski cerkvi v Ljubljani bo misijon. Župnik Petrič se meda boji, da se bo misijon slabo obnesel in da bo udeležba pičla, kajti začel je vabiti na način, kakor se vabi samo v cirkuse. Dal je namreč tiskati letake, na katerih je podpisan s polnim imenom in katere raznašajo neke babnice po hišah. Herrreinspaziert!
Jubilejna maškarada, katera se vrši danes v Narodnem domu, je vzbudila najslajše spomine obiskovalcem preteklih Sokolovih maška-rad. Prepričani smo, da se bode marsikateri sivolas maskaradni vetera-nev domislil svoje nekdanje slave in se bode na današnji večer izpremenil na primer v vročekrvnega Arabca in bode srečal znano mu Španjolko, kakor nekoč! Odbor bode onega zaslužnega maskaradnega invalida, ka-tei se izkaže, da je obiskal vseh 50 maskarad, najslovesnejše počastil in mu bode za ta večer napravil pravi raj na zemlji. Maskaradnemu hrupu se bode mogoče umakniti v mirne kotičke — prijetno znane z lanske ma-skarade, — kjer bodo imele prijazno sodelujoče dame najplemenitejšo pi-jočo v oskrbi in kjer bodo umirili srce rahli zvoki salonskega orkestra.
— »Ruski kružok« ima v četrtek dne 6. t. m. ob 8. zvečer v društveni sobi Mestnega doma občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani kru-žka so vljudno vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
— Pepelnični koncert priredi jutri v kolodvorski restavraciji (I. Schrev) ^Slovenska Filharmonija«, dirigira gospod kapelnik C. M. Hrazdira. Na sporedu so same prvovrstne skladbe, med temi nova Parmova konc. polka »V medenih tednih« in kot posebnost Kriige-'jevi »Ogrski napevi« za ksilofon. Začetek ob 8. zvečer.
Preizkušnja vajencev. Čevljarska zadruga v Ljubljani javlja, da se vrši ta mesec preizkušnja vajencev. Vsi vajenci, ki reflektirajo na preizkušnjo, naj se javijo do 16. t. m. pri zadružnem načelniku gosp. Francu Kukmanu, čevljarskemu mojstru v Ljubljani, Gajeva ulica št. 2, kjer dobe tudi vsa druga potrebna pojasnila.
— Konkurenčni natečaj za regulacijo severnega dela Ljubljanice, to je dela med progo južne železnice do Sv. Križa, je bil razpisan koncem lanskega leta. Do predpisanega roka je bilo vloženih 14 konkurenčnih načrtov. Najboljše načrte bo izbrala posebna komisija in šele potem se od-pro kuverte z imeni konkurentov.
— »Poučni izlet v Dalmacijo, Hercegovino,  Bosno in na Hrvaško.
V 24. številki »Slovenskega Naroda« je bil dopis iz spodnještajerskih trgovskih krogov, kjer se je poudarjala potreba takega izleta. Najtopleje pozdravljamo to misel in želimo, da se realizira. Ta izlet naj bi ne bil le za^ baven in le kaka hipna poetična ob-mama; študij mora biti in z osebnimi zvezami mora temeH udariti bodočemu delu. Pred kakimi tremi leti so ljubljanski trgovski krogi napravili izlet v Zagreb, a praktičnih učinkov tu nismo videli; ostalo je vse pri starem, zlasti tudi tisto nagnjenje, samo zabavljati čez »razmere« onstran Kranjske, potem pa — zaspati. Leta 1910. je »Matica Slovenska« tudi zastopnike trgovskih organizacij zvala na sestanek jugoslovanskih kulturnih društev, a izostali so. Med tem so tudi naše politične težnje dobile drugo smer; zato je želeti in se nadejati, da se sedaj izlet izvrši in da bo to začetek dela, ne pa nova faza brezbrižnosti.
Fantovski ples, ki so ga priredili letos prvič fantje velike šentjakobske soteske in sicer pod pokroviteljstvom župana iz Kurje vasi in guvernerja s Prul na pustno soboto dne 1. februarja pri Cešnovarju na Dolenjski cesti se je nepričakovano dobro obnesel. Ples so priredili fantje v prid knjižnici gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Ples se je vršil, kot smo že omenili, v prostorih gostilne češnovarjeve na Dolenjski cesti. Vsi prostori so bili zelo okusno in krasno dekorirani. Med zelenjem in raznim cvetjem so se vrstile razne slovanske zastave in lepo izdelani zanimivi razni grbi. Ples je otvoril guverner iz Prulj, njemu pa so sledili nebrojni pari, tako da se mora reči, da je bil ples res izboren. Odičili so se gosti plesalci in plesalke s papirnatimi čepicami in z drugo predpustno šaro, kar je vse pripomoglo le še k večjemu navdušenju, da se letošnji, sicer kratki pred-pust na fantovskem plesu kolikor lep-Se požene. Prireditev, ki je v vsakem
-
Srtan 4.
SLOVENSKI NAROD.
oziru res dobro uspela, so poselili na povabilo fantov ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in številni zastopniki raznih društev in uradov. Ples je trajal skoro do ranega jutra in veseli fantje in dekleta inače gosti so odhajali z veselice gotovo s trdnim sklepom, da gotovo posetijo vsako prireditev, ki jo bodo priredili šentjakobski fantje.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval 10 K v nabiralnik pri .-»Zlatorogu« gosp. dr. Štefan Raj h, odvetnik v Ribnici. Ta znesek je dobitek v loteriji »Slovenske Straže«.
— Riž v ajdovi moki. Pred kratkim je bilo več mokarjev pred sodiščem občutno kaznovanih, ker so prodajali z rižem mešano ajdovo moko. Trgovci se opozarjajo, da smejo sicer riževo - ajdovo moko prodajati, toda le, če jo kot tako in tako označeno prodajajo. Kaznivo pa je, prodajati to zmes za čisto ajdovo moko in brez označbe, da je 2 rižem mešana ajdova moka. Občinstvo se tudi opozarja na prodajo teh dveh vrst moke. Z rižem mešana ajdova moka ni zdravju škodljiva, par pa manj vredna kot čista ajdova. Zato je tudi cenejša. Mlinarji in mokarji jo mešajo zato, ker je riž cenejši kot ajda in zato, ker se baje mešana bolje drži.
— Oznanjevalke spomladi. Gosp. Ivan K a p p u s pl. P i c h 1 s t e i n, uradnik kreditne banke v Celovcu, nam je poslal šopek svežih trobentic in jetrnic, ki jih je nabral doma v Kamni gorici.
Iz Rožne doline se nam poroča: V soboto, dne 25. januarja so priredili rožnodolski fantje v gostilni gosp.
I. Končana v Rožni dolini plesni ven-Ček, kateri pa ni uspel, kakor se je pričakovalo. Dasiravno je bil čisti dobiček namenjen »Sokolu«, Cirii-Metodovi družbi in za obdaritev revnih otrok, se je pogrešalo občinstvo, katerega bi bilo v prvi vrsti pričakovati ter se vsled tega tudi skrčili dohodki. Da so se prireditelji v resnici potrudili in kakšen bi bil uspeh, se lahko razvidi iz tega, da so prireditelji darovali viŠkemu »Sokolu«, kateri je bil častno zastopan, prebitek v gotovini ca. 5 K, čez 40 krasnih dobitkov in drugih stvari za prodajo v vrednosti 10 K, tako da bi ples pri zadostnem obisku prinašal najmanj 100 K prebitka zgoraj imenovanim društvom. V nadi, da se v prihodnje kaj takega ne pripeti, kajti to bi bilo narodnosti mnogo v kvar, bilježi s pozdravom — Očividec.
Najden vtopijenec. V nedeljo popoldne je opazil ob Ljubljanici, in sicer pri izteku Borovnišce v Ljubljanico lovec K. gr. Lichtenberg ne daleč od nasprotnega obrežja neko sumljivo stvar, ki jo je voda nesla. Poslal je ponjo psa, ki je šel takoj v vodo, toda ko je prišel do omenjene stvari, je začel pes lajati in je ni hotel prijeti. Medtem je lovec spoznal, da mora biti kak vtopijenec in je tekel do Podpeči, kjer je dobil čolnarja Ti-neta Boha. Boii je potegnil truplo na suho, in to z veliko težavo. Kdo je vtopijenec, se ne ve, ker jc irupio že tako segnito, da je nemogoče ga spoznati. Truplo je moralo biti že dolgo časa v vodi. Mogoče je, da je vtopijenec neki vajenec trgovca Rut-nerja, katerega vajenca pogrezajo že 7 tednov.
Tečaj za lesna dokončevalna dela priredi zavod za pospeševanje obrti v Št. Vidu pri Ljubljani. Ta tečaj je namenjen pred vsem zunanjim udeležencem in se bo vršil s celodnevnim poukom pod vodstvom strokovnega vodje c. kr. oddelka učil za obrtni poduk gosp. Reschenhoferja. Tečaj se bo začel v ponedeljek, dne 17. februarja ob pol 10. dopoldne v prostoru prejšnjega šolskega poslopja. Radi velikega števila že sprejetih priglasitev se more upoštevati ic še malo število prosilcev.
Samostan v Zatični. Cesar Jožef
II. je zaprl samostan v Zatični in ostal je zaprt dobrih sto let. Pred 12. leti pa so se vrnili menihi v samostansko poslopje. Dobili so zemljišča, gozdove in poslopja za manj kakor polovično ceno; dobili so jih od vlade kar pod roko, dasi se je oglasilo jako mnogo drugih kupcev, ki bi Dih radi dosti več plačali. Stvar smrdi po korupciji in bi zaslužila, da se jo natančneje preišče. Do lanskega leta, dokler je bil v samostanu še opat, nI bilo nobenih pritožb proti samostanu; opat je bil skozinskoz gentleman. Poleti je pa prišel preobrat. Opat je izginil; tudi več drugih priljubljenih gospodov je moralo drugam in prišla sta nov oskrbnik (Grosskellner) in nov prijor ter nekaj drugih patrov in bratov. Novi oskrbnik je hote. gospodarstvo samostana povzdigniti in sicer tudi na ta način, da si pod ugodnimi pogoji osvoji trgovino, ki jo je imel v samostanu iako pridni in varčni trgovec Schaffer. Dasi je več kakor polovica samostana praznega, je novi oskrbnik trgovcu Schafferju prodajne prostore odpovedal pod pretvezo, da bodo v samostanu imeli neke učence. Najprej je dal oskrbnik trgovcu precej časa, da si premisli,
čez par dni je pa oskrbnik trgovca že vprašal, če bi hotel svojo blagovno zalogo samostanu prodati. Trgovec je bil pripravljen to storiti pod različnimi pogoji. Oskrbnik je bil s tem zadovoljen in zadovoljni so bih trgovčevi upniki. Toda čez nekaj dni so bili ti upniki drugega mnenja — obiskal jih je bil samostanski gospod. Upniki so poklicali trgovca in mu na kratko naznanili, da hočejo denar, sicer mu vse zarubijo. V svoji obup-nosti je trgovec napovedal konkurz. Se predno je samostan trgovcu sploh kaj omenil, da mu hoče odpovedati lokal, je že pisal neki gospodični, službujoči kot prodajalka, če bi hotela prevzeti vodstvo samostanske trgovine. Tudi je samostan poskusil dobiti obrtni list za trgovino, a ker se mu to ni posrečilo, je najeta prodajalka vzela obrtni list in odprla na račun samostana trgovino. Samostan je kupil Schaffer je vo, na 28.000 kron cenjeno trgovino za 15.000 K. Na mesto ruiniranega trgovca je stopila samostanska trgovina. Sedaj se bije boj za trafiko, ki jo je imel gospod Schaffer poleg loterije in žganjetoča. Trafika nese kakih 700 K, loterija pa kakih 500 K. Trgovec, ki ima živeti 81 letno mater in še sestro, bi si rad ohranil vsaj ta zaslužek, toda vse Kaže, da je samostan obletel vse instance in bo še ta zaslužek potegnil nase, tako da v Zatični kmalu ne bo drugega, kakor vse samostansko. — Žalostna je ta slika, a žal le preresni-čna.
Poroka. Danes se je poročil odvetniški kandidat v Novem mestu gospod L. L o t r i č z gospodično F r Lug ovo, hčerko nadučicclja in tržaškega deželnega poslanca gosp. Frluge. Poroka ie bila civilna. Čestitamo!
Kinematograf »Ideai«. Danes nov, velezanimiv spored s krasno, učinkovito dramo »Crna krinka« in učinkovito veseloigro »Nadzornik spalnih voz« z Moricem v,glavni vlogi. — Dalje priljubljeni »Žurnal Pa-the«, »Bojni film z Balkana«, ameriška drama »Vpliv otroka«, ter komično sliko »Mož perice«. Spored je Jako lep in priporočljiv.
Od ogljika omamljene so danes zjutraj dobili v lastnem stanovanju na Dunajski cesti št. 19 Antonijo Sa-jetovo, Marijo in Ireno Tavčarjevo in Rozo Mačkovo. Bile so vse v posteljah in bi bile neizogibno vse za vedno zaspale, ako bi jih ne bili še pravočasno rešili. Prvi je dospel na lice mesta gosp. dr. Rus, nato pa obveščeni policijski zdravnik gosp. dr. Illner, ki sta odredila, da so omam-Ijenke prenesli na zrak in spravili k sebi. Posebno človekoljubno se je izkazala sostanovalka ga. Jakopičeva. Vse štiri so, ko so i:h prenesli na zrak, neznosno bruhale. Omamile so se bile od ogljika, ki je prišel od preveč zakurjene peči m je le malo manjkalo, da niso vse štiri postale njegova žrtev.
Ponesrečen čoln. Včeraj popoldne je neki čolnar plovel po Ljubljanici s polnim čolnom pilotov. V takozvani špici je voda čoln zanesla v Grubarjev prekop. Ko je čolnar uvide!, da ni kos valovom, je skočil iz čolna in priplaval na suho, čoln je pa plovel z lesom do Karlovškega mostu, kjer se je zadel v kamenito podstavo (kozo) in se takoj razdvojil. Pilote, kakor tudi ostanke čolna je voda odnesla in so jih nekaj polovili, nekaj jih je slo pa pri odprti zatvor-nici dalje. Škode je baje približno do 1500 K.
Izgubila ali okradena je bila včeraj popoldne na Dolenjskem kolodvoru Frančiška Kožar iz Čušperka na Dolenjskem. Pogrešila je namreč, ko je hotela kupili vozni list,denarni-co, v kateri je imela 6 bankovcev po 20 K in zlat prstan z rdečim in belim kamnom.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Hrvatov in 8 Slovencev; nazaj je pa prišlo 15 Bolgarov in 250 Ogrov in Hrvatov. 8 Hrvatov je šlo v Solnograd, 25 slovenskih tesačev se je pripeljalo s Hrvaškega.
Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Albertina Obreza je izgubila črno ročno torbico. — Lina Gatsch je izgubila zlat prstan z briljantom, vreden 200 K. — Služkinja Frančiška Marčan je izgubila črno denarnico z okoli 20 K denarja. — Antonija Prime je izgubila belo svilnato ročno torbico, v kateri je imela zlato brožo in nekaj drobiža. — Hlapec Josip Snoj je izgubil 16 K 70 vin., zavitih v nogavici.
Dotična dama, ki je pustila v soboto, dne 1. februarja zavitek sira v konfekcijski trgovini A. Lukić, Pred škofijo 19, naj se tam zglasi.
V gostilni »Leon« v Florjanski ulici danes zvečer plesna veselica.
Društveno naznanilo.
Občni zbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj bo v nedeljo 16. februarja ob polu 4. popoldne pri Rastoharju na Karlovški cesti.
' Mesarski pomočniki prirede danes svoj V. veliki ples v prostorih »Mestnega doma«. Pri plesu sodeluje ljubljanski sekstet, začne se ples ob 8. uri, vstopnina je 1 K.
Čevljarska zadruga v Ljubljani je imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo dopoldne v prostorih gostilne pri Zabukovcu na Bregu. O zadružnem delovanju je poročal zadružni načelnik g. Franc K u k m a n, čevljarski mojster v Gajevi ulici št. 2. Po pričkanju zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil odobren je podal blagajnik računski zaključek za preteklo leto, nakar so zborovale! na predlog računskih preglednikov podelili absolutorij blagajniku in celemu odboru. Pri volitvi sta bila izvoljena za računska preglednika gg. K. K o r d e 1 i č in A. Kralj. Ostali odbor pa jc ostal. Nato je poročal zadružni predsednik o vajenski razstavi, ki bo od 4. maja pa do 12. maja. Pozival je vse člane, da vajence, kolikor mogoče vzpodbujajo na delo, da se zbere na razstavi, kolikor mogoče veliko število del čevljarske stroke, posebno ker se bodo razstave udeiežile v obilem številu tudi vse ostale obrtniške zadruge. Nato je po živahni debati o internih zadružnih zadevah zadružni načelnik zborovanje zaključil.
Litijska podružnica »Slovenskega planinskega društva« ima svoj redni letni občni zbor prihodnjo soboto, dne 8. svečana t. L ob 8. uri zvečer v gostilni g. Preinfalka v Litiji.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v petek, 7. februarja ob 8. uri zvečer v prostorih g. Leithnerja, Auersperggasse 6. Slovanski gostje dobro došli!
posveto.
Iz gledališke pisarne. Danes, na pustni torek ob polu 6. uri melodijoz-na, razposajeno - vesela opereta »Orpheus v podzemlju«. V sredo ob polu S. kronska predstava »Charle-yeva teta«; v četrtek za par »Or-pheus v podzemlju«.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 28. januarja 1913. — Gosp. predsednik se spominja smrti t usta-novnika Ivana Murnika. — Marca meseca bo 50 let od prvih priprav za ustanovitev »Matice Slovenske«. — Letošnja glavna skupščina bo dne 9. (devetega) marca. — Korekture zemljevida se razpošiljajo v obmejne kraie v revizijo. — Matica izkuša doseči zamenjavo publikacij s poljsko Akademijo znanosti in umetnosti v Krakovu. — Brzojavno je pozdravila svečanost Nemčičevo v Kričevcih in Vukotinovićevo v Zagrebu. — Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da se proračun za 1912 ni prekoračil. — »Matica« stopi v poštno - čekovni promet tudi za hrvaško - ogrski del države. Poverjeniku, ki nrijavi vsaj 20 članov, se dado publikacije v dar, ako na to reflektira. — Pešiio se še druge gospodarske stvari. Tajnik poroča: Članov je za 1912. leto dozdaj 3370. Tekom I. 1912 so pristopili štirje usta-novniki in štirje umrli.
Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo dne 9. marca. Samostalne predloge za to skupščino je v smislu § 3. b) društvenih pravil prijaviti odboru vsaj 14 dri prej.
tae stran.
* Zeta ustrelil. Iz Budimpešte poročajo: Vlakovodja državnih železnic Derek v Besztercze - Banja je ustrelil svojega zeta, državnega uradnika Albacha, ker je ta zapeljal mlajšo sestro njegove žene.
* Železniška nesreča. Na pruski postaji Os\viecim - Mvslovice je v nedeljo zavozil pruski osebni vlak ob tovorni vlak. Lokomotiva in en osebni voz sta skočila s tira. Trinajst oseb je bilo lahko, tri pa težko ranjene.
* Nesreča v kinemaiografičnem gledališču. Iz Novega Jorka poročajo: V nekem tukajšnjem kmemato-gratičnem gledališču je med predstavo nastala eksplozija. Prišlo je do velike panike. Dvanajst oseb so pohodili. Dve ženski sta bili pohojeni. Več nego sto oseb je bilo lahko ranjenih.
* Umor na maškeradi. Iz Štras-burga poročajo: Na neki maškeradi v Kolmarju je neki trgovec z avtomobili napadel dejansko svojo ljubico, baletko Mirbach od ondotnega mestnega gledališča. Ta pa je potegnil bodalo, ki je je imela pritrjeno pri nogovici, ter zaklala svojega ljubimca v plesni dvorani.
* Stavke. »Times« poroča iz Novega Jorka: Ameriška delavska zveza je izdala oklic za generalno stavko v valjarnicah trusta v pitsbur-škem okraju. Stavkalo bo 40.000 organiziranih- delavcev. — Iz Otave poročajo: Stavka nastavljencev Ca-nadian Pacific - železnice je končana Dovoljene so bile višje plače.
* Podgane in miške v boju proti sufragetkam.   Berolinski »Lokalan-
zeiger« poroča iz Novega Jorka: Kakor poročajo iz Washingtona, nameravajo ondotne sufragetke prirediti velik meeting za volilno pravico. Dijaki Harmard - vseučilišča, ki niso posebno veliki prijatelji sufragetk, so sklenili, da dobe več tisoč podgan in mišk ter jih med meetingom izpuste.
* Ruski aeroplani nad gališkimi mesti. »Slovo polskie« poroča, da so v soboto videli nad Lvovom ruski aeroplan, ki je manevriral z reflektorjem. Tudi nad Tarnopolom so opazili aeroplan, ki je dajal optične signale. Poljski listi obžalujejo, da so avstrijske oblasti prepovedale streljati na tuje zrakoplove, dočim je v Rusiji zapovedano, tujezrakoplove s streljanjem prisiliti, da se spuste na zemljo,
* Igralnica v Berolinu. Iz Beroli-na poročajo: V nedeljo ponoči je policija razgnala igralnico, ki je že dalj časa obstojala kot zabavni klub in v kateri se je predvsem igral bakarat. Nekatere osebe, ki so imele velike izgube pri igri, so zadevo ovadile drž. pravdništvu. V nedeljo ponoči je policija obkolila lokal, aretirala 30 oseb ter jih zopet izpustila, ko je dognala njih identito. Proti ustanovitelju igralnice so uvedli kazensko postopanje.
* Velike sleparije v tovarni Bacsewski. Iz Lvova poročajo: V tvornici za žganje tvrdke Bacse\vski so odkrili velike tatvine špirita, ki so se izvrševale že več let. Dognali so, da so dnevno posamezni delavci do 50 litrov špirita utihotapili iz tovarne ter ga potem prodali po gostilnah. Pri posameznih deiavcih so našli do 5000 K gotovine in do 3500 kron hranilnih vlog. Drugi delavci so s prisleparjenim denarjem izvrševali oderuške posle. Dozdaj so aretirali tri delavce in več gostilničarjev.
* Bomba eksplodirala. Iz Novega Jorka poročajo: Trgovec s smod-kami Bernardo Herredo je našel v nedeljo zvečer v predsobi svojega stanovanja zavoj, ki ga je dal svoji ženi. Ko je ta zavoj odprla, je zavoj eksplodiral. Gospa Herredo je bila usmrčena, njen soprog, kakor tudi neka gospodična Fughmann,' ki je pri njih stanovala, sta bila težko ranjena. Omenjena gospodična je delala v neki tovarni za izdelovanje oblek. Delavke te tovarne so začele stavkati, Fughmann pa se ni hotela pridružiti stavkuiočim.Vsled tega je policija mnenia, da so stavkujoče delavke poslale bombe.
* Sleparska klerikalna banka. Iz
Budimpešte poročajo: Neki Alexius Rado je meseca junija v Budimpešti ustanovil »bančni zavod«, imenovan ^Ogrska posredovalna banka«. Pa-peški prelat grof Adorjan Csaky je bil predsednik, opozicionelni poslanec Bela Egry pa podpredsednik. Akcijski kapital, ki je baje samo 30.000 K znašal sploh ni bil vplačan. Da pa so omogočili protakolacijo, je ravnatelj predložil neki drugi ob-skurni banki ponerejene izpiske iz knjig, iz katerih je bilo razvidno, da je biia od zakona zahtevana tretjina akcijskega kapitala vplačana. Rado ie opravil elegantno pisarno. Rado-tu in njegovemu tovarišu Martinu Gellertu, ki se nahaja zdai v ječi zaradi nekega drugega delikta, ni Šlo za drugega, nego da sta izvabljala kavcijo. Na ta način je Rado nasle-paril 56.000 K. Pred par tedni so začeli nastavijenci nazaj tiriati svoje vplačane kavcije, česar pa Rado ni storil. Nato so Radota aretirali. Prelat grof Csaky je dobival 4000 kron na leto, sin poslanca Egrvja pa je bil pri »banki« nastavljen kot knjigovodja. Aretirali so tudi drugega ravnatelja Sebestvna, proti posl. Egrvju so uvedli kazensko postopanje.
Telefonsko In lirzojciiina poročila.
VOJNA NA BALKANU. Obctreljevanje Odrina.
Sofija, 4. februarja. Včeraj ob 8. zvečer so začele združene srbske In bolgarske čete obstreljevati Odrin.
Carigrad, 4. februarja. Konzuli velesil v Odrinu so se obrnili na veleposlanike v Carigradu s prošnjo, da naj nakaže turška vlada konzulom take pozicije, kjer bodo varni pred kroglami bolgarskih in srbskih oblegovalnih topov, ali pa naj jim dovoli, da zapuste mesto.
London, 4. februarja. Balkanski delegati, ki so ostali še v Londonu, so dobili baje tekom včerajšnjega dne brzojavno obvestilo, da je turška vlada brzojavno ponudila bolgarski vladi v Sofiji, da preda Odrln pod pogoji, ki jih je stavila Bolgarska. — Vest se danes ne potrjuje.
Pred Odrinom se je pričela borba!
Berolin, 4. februarja. »Lokalan-zeiger« javlja iz Sofije, da so v Mu-stafl paši snoči ob 9. slišali silno grmenje topov, kar je dokaz, da je bolgarsko - srbska oblegovalna armada že naskočila Odrin.
Položaj Odrina nevzdržljiv.
London, 4. februarja. »Daily Mail« javlja iz Carigrada, da so tudi v turških vladnih krogih prepričani, da se Odrin ne more več dolgo držati. Posadki pred vsem primanjkuje živil. Da odvrnejo glad, so jeli klati že vojaške konje.
Pri Cataldži.
London, 4. februarja. Iz Carigrada poročajo, da se je boj na celi črti pri Ćataldži tudi že pričel. Bolgari so se opetovano umaknili iz svo* jih pozicij, da bi na ta način izvabili Turke, da bi jim sledili in zapustili svoje trdne postojanke. Turki pa so spoznali to nakano in Bolgarom niso sledili. Turška vojska pri Cataldži ima striktno povelje, da naj ne začne z ofenzivo, marveč nai se drži iz-Ijučno le v defenzivi.
Carigrad, 4. februarja. Vojaški krogi so prepričani, da priČataldži ne bo prišlo sedaj še do odločilnega boja, ker je ves teren vsled neprestanega silnega deževja razmočen in deloma pod vodo. V Carigradu samem ni čutiti obnovitve vojne.
Skader.
Rim, 4. februarja. »Agenzia Ste-phani« poroča iz Drača: Predvčerajšnjim se je vkrcalo tu 1300 srbskih vojakov z municijo in živili, da odpotujejo najbrže še z drugimi srbskimi vojaki v Leš in da izvrše potem skupno s črnogorskimi četami glavni naskok na Skader.
London, 4. februarja. »Dailv Te-legraph« poroča, da ie poslal poveljnik Skadra srbski brigadi, ki se bliža z Lesa, dva parlamenterja. >Daiiy Telegraph« poudarja, da je položaj v Skadru brezupen in da se trdnjava ne more več držati.
Dunaj, 4. februarja. Glasom poročil iz Skadra je osobje avstro-ogrskega konzulata v Skadru in vsa avstrijska kolonija v Skadru popolnoma zdrava.
Zavezniki vzemo Carigrad.
Rim, 4. februarja. »Corriere dei-la sera« javlja baje iz povsem zanesljivega vira. da ie Rusija Bolgarski izrecno dovolila, da sme zavezniška vojska zavzeti Carigrad in tu Turkom narekovati mirovne pogoje. Vojna se ne bo preje končala, dokler zavezniki ne osvoje Konstanti-novega mesta.
Obrekovanje Balkanske zveze v dunajskih listih.
Dunaj, 4. februarja. Vojna se ie komaj pričela in niti ene zanesljive vesti ni z bojišč, vendar pa so dunajski listi že začeli obrekovati voditelje ter trositi v svet najpodlejše laži. Današnji opoldanski listi vedo, da so Bolgari prelomili premirje in da so namesto ob 7. zvečer začeli obstreljevati Odrin že ob 5. popoldne. Isti listi očitajo tudi Srbom razne nepoštenosti ter pravijo, da je neki srbski častnik včeraj ponoldne javil poveljniku Odrina, da je premirje podaljšano za -i dni. S tem je hotel uspavati pozornost posadke.
Konferenca veleposlanikov.
London, 4. februarja. Včerajšnja seja konference poslanikov je trajala komaj pol ure, baje ker nekateri poslaniki na svojo sobotno brzojavko še niso dobili odgovora. Vsekakor velesile v Sofiji niso skupno nastopile in tudi niso poslaniki svojim vladam takega koraka nasvetovali, ker se glede skupnega koraka niso mogli zediniti.
Srbski delegati.
Belgrad, 4. februarja. Srbski mirovni delegati Novaković, Nikolić, Bojović in Pavlović so se vrnili včeraj dopoldne iz Londona v Belgrad.
Presojanje situacije v Srbiji.
Belgrad, 4. februarja. Predsednik srbske skupščine in mirovni delegat Andra Nikolić, ki se je vrnil1 včeraj v Belgrad, je izjavil nekemu sotrudniku »Politike«, da so bili balkanski delegati primorani, napraviti konec zavlačevanju s strani Turčije. Da je mogla Turčija pogajanja tako zavleči, je krivo le dejstvo, da se pri sklepu premirja ni določil temen za mirovna pogajanja. Končno je izrazil Nikolić mnenje, da ni izključeno, da se vojna kljub odpovedi premirja vendar še prepreči.
Bolgarska in Srbija.
Belgrad, 4. februarja. Listi poročajo, da je prišlo med Srbsko in Bolgarsko do sporazuma, glasom katerega dobi Srbija v Makedoniji večje teritorijalne koncesije kot odškodnino za velike svoje žrtve. Pristanišči Varna in Burgas zaprti.
Sofija, 4. februarja. Pristanišči v Varni in Burgasu sta za trgovinski promet zaprti. V bližini obeh pristanišč so položili mine.
Priprave v Carigradu.
Carigrad, 4. februarja. Vojaške oblasti nabirajo konje in vozila za transporte. V mošejah se vrše neprestano propovedi in molitve za dober uspeh vojne.
Carigrad, 4. februarja. Veliki vezir Mahmud Sefket paša je imel včeraj dolgo konferenco s francoskim veleposlanikom.
28 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
Demonstracije vojnih lađi] pred Carigradom. Frankobrod, 4. februarja. Iz Pe-
trograda poroča »Frankfurter Zei-tung«: Rusija sili pri obeh državah entente, da naj uprizore demonstracijo vojnega brodovja pred Carigradom, kar trozveza odklanja. Srbi proti nadaljevanju vojne.
Dunaj, 4. februarja. Iz Belgrada poročajo, da je imel srbski ministrski predsednik dolgo posvetovanje s •rbskimi veljaki, in da so se ti izrekli proti nadaljevanju vojne, ker bi Srbija pri tem ničesar ne pridobila, marveč še lahko kaj izgubila. Srbsko vojaštvo za Bolgarsko.
Belgrad, 4. februarja. V zadnjih 24. urah so odšli preko Belgrada veliki vojaški transporti pehote, artile-rije in konjenice na bolgarska bojišča. Močne srbske čete odrinejo tudi pred Skader.
Turška vlada farba.
Carigrad, 4. februarja. Vlada je fzdala na narod proklamacijo, v kateri poživlja ljudstvo, naj ohrani mir in red in da naj se ne boji, če bodo zopet grmeli topovi. Streljanje nima drugega pomena* kakor da so se pri Ćataldži pričeli manevri. Navzlic tel proklamaciji vlada v Carigradu velik strah. Mnogo odličnejših rodbin je pripravljenih na beg.
Konference v Carigradu. Carigrad, 4. februarja. Nemški, ruski in angleški poslaniki so imeli včeraj dolgo konferenco z velikim vezirjem. Popoldne so se sestali vsi veleposlaniki h konferenci o položaju.
Podaljšanje premirja?
Dunaj, 4. februarja. 2e ponoči so prišle preko Milana vesti, da se je Bolgarska odi'očila podaljšati premirje, če se odločijo velesile za novo intervencijo. Opoldne prihajajo enaka, ravno tako malo potrjena poročila preko Berlina.
Prsni oklepi za srbsko vojsko. Belgrad,  4.  februarja. Srbska vojna uprava je dobila  iz Nemčije i 110.000 prsnih oklepov za srbsko armado.
V Fpiru.
Rim, 4. februarja. Kapitan parnima »Derna«, ki je prispel iz Pireja v Brindisi, poroča, da sta se 8. in 9. nešpolk pri Janini med seboj obstre-vala. Deveti polk je zasedel neko utrdbo, ki jo je 8. polk hotel zajeti. Vnel se je strahovit boj, v katerem je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih.
Solun, 4. februarja. Prva in sedma grška divizija sta se izpopolnili z rezervami na prvotno stanje, tako da štejeta sedaj 20.000 mož. Ostanki turške armade generala Džavid paše so se poskrili v gorah Permeti.
Razredi aktivitetnih doklad.
Dunaj, 4. februarja. Centralna statistična komisija izdeluje sedaj predloge, glasom katere naj dobi določba glede uvrstitve mest v višje razrede aktivitetnih doklad dopolnilo. Na predlog centralne statistične komisije so se vršila v več slučajih poizvedovanja, ki so sedaj končana. Glede več mest, ki niso bile pri zadnjih uvrstitvah vpoštevana, so podale te nove poizvedbe take podlage, da se morajo ta mesta uvrstiti v višji razred aktivitetnih doklad. Centralna statistična komisija predlaga sedaj ta mesta za uvrstitev v višji razred aktivitetnih doklad. Vlada bo že v najkrajšem času v tej zadevi izdala novo odredbo.
Proračun. — Delegacije.
Dunaj, 4. februarja. Prihodnje dni se vrši skupna ministrska konferenca, ki se bo bavila s proračunom prihodnjega leta. Delegacije se sesta-nejo meseca aprila na Dunaju. Češka deželna banka.
Praga, 4. februarja. Mladočeško glasilo v Pardubicah poroča: Češka deželna banka je hotela placirati svoje zadclžnice predvsem na Francoskem. Tam pa bi bila zastavna pisma kot privatne vrednosti podvržena višji kolkovini kakor zastavna pisma javnih korporacij. Banka se je obrnila zato z vtčjo spomenico direktno na francoskega finančnega ministra, v kateri je naglašala, da ima kraljevina češka državnopravno samostojno stališče. Francoski finančni minister pa je v vljudnem, a odločnem pismu odgovoril, da je stališče Češke enako stališču Galicije in državnopravno morda tega stališča Galicije niti ne dosega.
Moravske deželnozborske volitve.
Brno, 4. februarja. Deželnozborske volitve na Moravskem bodo razpisane baje šele, ko se vrnejo rezervisti.
Kard nal Nagi umrl. Duna , 4. februarja. Kardinal kne-zoškof dr. Nagi je danes ob 3/< na 1. zjutraj umrl.
Dunaj, 4. februarja. Dasiravno je kardinal dr. Nagi umrl že pred L zjutraj, so dobili razni listi, med njimi tudi klerikalni, še ob 2. po noči v palači od raznih duhovnih dostojanstvenikov zatrdila, da je njegovo zdrav-
stveno stanje sicer zelo nevarno, vendar pa Še neizpremenjeno. Na Dunaju se ventilira vprašanje, zakaj so njegovo
smrt zatajevali.
Avstrijska vojna mornarica.
Dunaj, 4. februvarja. Avstrijska vojna mornarica je naročila v Hamburgu pri tvrdki Blohm inVoss ladje* nico, ki bo dvigala 40.000 ton. Avstrijska vojna mornarica je poleg tega naročila pri Kruppu 5 podmorskih Čolnov.
Poljaki in Rusini. Lvov, 4. februarja. Glasom organa ukrajinske stranke ni računati, da bi se mali finančni načrt v odseku rešil do 10. t. m., ker bodo Rusini zavlekli debato. Glasom poročil poljskih listov vztrajata poljska ljudska stranka in demokratična stranka na tem, da se deželnozborska volilna reforma čim prej reši.
Grški ministrski predsednik na Dunaju.
Dunaj, 4. februarja. Grška delegata na mirovni konferenci v Londonu ministrski predsednik Venize-1 o s in poslanik dr. S t r e i t sta dospela semkaj. Danes dopoldne je imel Venizelos konferenco z ministrom grofom Berchtoldom. Zvečer odpotujeta grška državnika v Belgrad.
Cesarjevo lastnoročno pismo.
Rim, 4. februarja. Odposlanje cesarjevega lastnoročnega pisma carju, je napravilo tu najboljši vtisk. Splošno se presoja to dejstvo kot porok za ohranitev evropskega miru.
Petrograd, 4. februarja. Princ Hohenlohe je dospel danes ob 10. v Petrograd, ter se je takoj nato zgla-sil na avstrijskem veleposlaništvu.
Venizelos na Dunaju. Dunaj, 4. februarja. Grški minister-ski predsednik Venizelos je dospel včeraj na Dunaj. Danes ga je sprejel zunanji minister grof Berchold v avdi-jenci. Zvečer se Venizelos odpelje v Atene.
Dunaj, 4. februarja. Grški ministrski predsednik Venizelos je danes dopoldne konferiral z avstrijskim ministrskim predsed. grofom Sturgkhcm.
Ogrsko. Maros Novo mesto, 4. februarja.
Justični minister Balogh, ki se je moral vsled svojega pozvajanja za ministra, podvreči novim volitvam, je bil zopet izvoljen za državnega poslanca. Justični minister je izdal na svoje voli'ce odprto pismo, v katerem se bavi najprej s preteklim državnozborskim zasedanjem potem pa se bavi s sedanjimi mednarodnimi dogodki ter pravi med drugim: Tu in tam so se pojavili v naši domovini znaki, ki kažejo, da groze našemu (madžarskemu) narodu resni časi, kakršnih ni bilo že desetletja. Danes je mogoče povedati, ker se bo to itak pokazalo v sodnih obravnavah, da se je že mesece v raznih krajih dežele agitiralo in vohunilo proti ogrskemu narodu. Zaradi takih deliktov je vsega skupaj 109 kazenskih obravnav proti 60 obdolžencem, ki so v preiskovalnem zaporu.
Konkurenčni boj parobrodnih družb. Trst, 4. februarja. Konkurenčni
boj med »Poolom« in »Canadian Pacific« je imel za prvo posledico, da je nastavila »Canadian Pacific« vozne cene iz Trsta v Kanado na 140 K, medtem ko znaša vozna cena »An-glo - Amerikane« 165 K. Ta družba pa je naročila nov parnik »Bologno« s 17.000 tonelat.
Slovanski meetingi.
Petrograd, 4. februarja. Na intervencije zunanjega ministra Sazonova je bil za včeraj napovedani slovanski banket poMcijsko prepovedan. Policijsko prepovedani so tudi vsi nadaljni slovanski meetingi.
Angleški kralj in car.
Kodanj, 4. februarja. V dvomih krogih se zatrjuje, da se sestaneta angleški kralj in car v Kodanju tekom letošnjega poletja.
Nemci a in Angleška.
London, 4. februarja. „DailyNews* poročajo: Da smo dosegli sporazum z Nemčijo, ki ni samo momentano zadovoljiv, marveč obeta tudi veliko za prihodnost, pomeni nekaj več ka-kakor samo sadovi blagohotnega pa-cificizma.
London, 4. februarja. „Daily Te-legraph* piše: Če je tudi ogroženje evropskega miru mnogo pripomoglo k temu, zbližati Dovning Street in Wilhelmsstrasse, vendar čisto sigurno upamo, da se bosta oba naroda, kadar bo skupna nevarnost odsiranjena, uvidela, kako potrebno in naravno je vzdržati najožje stike na podlagi sporazuma.
Kolera v Odesi.
Trst, 4. februarja. Ker so se pojavili v Odesi posamezni slučaji kolere, je pomorska oblast odredila, da se mora ravnati z vsem blagom, ki prihaja iz Odese, po tozadevnih zdravstvenih predpisih.
Menehk umrl?
Pariz, 4. februarja. Iz Adis Abebe
poročajo, da je abesinski cesar Mene-lik umrl. O smrti Menelika se je poročalo že tako pogosto, da tudi ta vest ni posebno verjetna.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. februarja: Uršula Franz, vdova sprevodnika Južne železnice, 65 let, Linhartova ulica 12. — Marija Aman, žena gostilničarja, 41 let, Gradišče 7. — Anton Rejc, bivši delavec, 72 let, Stara pot 3.
V deželni bolnici: 1
Dne 30. januarja: Jernej Hafner, sin usnjarskega pomočnika, 17 mesecev. — Ivan Traven, vpok. dacar, 80 let
Dne 31. januarja: Kazimir Kralj, sin posestnika, 4 leta. _
Današnji list obsega 6 stranu
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. j Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Ljubi Bog, kaj naj bo iz tega?
Sedaj je tudi Vilček pričel kašljati in srečno »mamo štiri kasfjajoče otroke. Z bonboni so si že pokvarili želodce, s čajem in obkladki jih pa tudi ne moremo vedno mučiti. — Ali ljuba prijateljica, kupite vendar par škatljic Fay-evih pristnih sodenskih, mineralnih pastilj! Pri nas jih nikoli ne zmanjka, ter se katari, kašelj itd. pri nas nikoli ne more dosti razviti, ker vselej takoj rabimo sodenice. Pazite pri nakupu na ime Fay, ako hočete imeti prave pa-stilje iz sodenskih zdravilnih občinskih vrelcev. Škatljica stane samo K 1'25
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uutftl karti dunajske bane 4. februarja 1913
Denara;   j 31 ago vi i
8465 88-— 84 75 84 40 94-50 90 —
»alatfccni «aelr]l.
4°/0 maleva renta   .  .   . .
4*2C', srebrna renta .   .   . .
4°/0 avstr. kronska renta . .
If/i ojjr. h • • 4°', kranjsko deželno posojilo
*•/• k. o. če*ke de5. banke .
SpnAh«. Srečke Iz t. l«RO ■/«    . .
„ tiske
„   zemeljske I. Izdaje
i j,      »>    a. „
„ osrrske HlooteČne . . „    dni«. komunalne
„   avstr. kreditne . . .
„   !?tibl*«n«ke .  .  . .
m    avstr. rdeč. križa  . .
„    opr.     t*     m     • •
„ baamka.....
„    iurlk*..... ,
Uub!lnnsfc* kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . Tufne železnice .   . .
Državne *e!eznlee .   . . .
AJpfne-Montan.....
CeSke »tadkome družbe  . ,
Zlvnostenske banke.   .  . ,
Valut«.
Cekini Marke Franki Ure .
RnMfl.
.      . »
•    • •
84-45 I 87-80 I 84 55 j 84-20 i
89-
454 —
620 —
2čs _
276 — 248 — 232 — 480 -482 -64-£0 51 — 31 75 27*90 220-75
«35--620-50 508-10 106 75 704-50 1024-52 361 •— 26625
11-41 117-95
95-80 94 30 254 50
Tužnim srcem naznavjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša preljubijena soproga, mati, hči in sestra, gospa
roj.
gostilničarka
včeraj, dne 3. svečana t. ]., zvečer ob 7. uri, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere v starosti 41. let blaženo v Gospoda zaspala. 504
Pogreb drage rajnice se vrši jutri, dne 5. svečana t I. popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti, Gradišče Št. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v blag spomin.
Ljubljana, dne 4. februarja 1913.
Žalujoči ostali.
Slug
(samca)
rte dr. Josip flao, od?, v Ljubljani.
509
466 — 640 -350*-290 — 260 — 244 — 492 — 494 — 70 50 c7 — 37 75 31 90 22370
440 -621 50 'C910 107 75 705 50 1025*52 365 — 267-25
11-45 11825 -6 — 94 55 55-25
dobro izvežban v mlekarstvu
se sprejme pod ugodnimi pogoji.
Nastop takoi. — Ponudbe na Ivana Vidmar 3   Crni   vrh  nad Idrijo.
3šče se stranka
katera bi opravljala
508
majhno gostilno.
Piača po dogovoru. —  Poizve se na
--Earlovški ceati štev. 8.-------
Žitne cene v Budimpešti-
Dne 4 februarja 1913. Termin.
nova, solidno zidana, 494
se proda poD zelo ugodnimi pogoji.
Vprašanja na uprav. »Slov. Naroda«. Oddasia se z majnikom 1913
Pšenica za april 1913 PSenica za oktobei 1913. Rž za april 1913       . . Rž za oktober 1913 . . Oves za april 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za mai 1913 Koruza za julij 1913 . .
za 50 kg za 50 kg za 50 ke za 50 kg za 50 kc aa. 50 kg za *0 kg za 50 kg
11*72 1218 1C03 Q-71 10-53 8 85 7-74 793
2 lo
'iBtecnSoSKno nsrosio.
Visina nad morjem S06-2
Srednji zračni tltk 71t mm
februar.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	s.: e 2 » a i— **	Vetrovi d -'    ■ ;.i	Nebo
3	2. pop.	739-7	5-7	si. jzah.	jasno
t>	9. zv.	742*3 ■	1-3	ar. szah	■
4.	7.zj.	744-8	-1-2	s!, jjvzh.	del.oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 2'4l, norm. —1 4° Padavina v 24 urah 0*0 mm.
v Vegovih ulicah št. 12, pripravno za pisarno ali obrt in
na KarlevŠki cesti Št. 30, sedaj policijska stražnica. — Poizve se na KarlovŠki cesti št. 30, I. nad. 500
— ^----■ -
Jutri, na pepelnico
v italijanski tuli pri Bi
velika izbira
505
Prijateljem in znancem nazna-jamo, da je umrl naš nadvse ljubljeni %in oziroma brat
RADOSLAV
503
v starosti 5 mesecev. V Kluču v Bosni.
islnfoca rodbina Rakun.
Oraatvo tiskarjev as Sranf.
snem javlia žalostno vest, da je njegov Član, gospod
Filip Kranja
dne 1. februarja t L v Feldhofu pri Gradca preminal Pokopan je bH dne 3. t m. 496
LfsMJan*« dne 4 februarja 1913.
morskih rib,
rakov, morskih pajkov itd.
Vlao najboljših vrst.
Se priporoča gostilničar.
501
i« in'
Združenih Čevljarjev v likv.
ki se vrši
t nedalfo, dno 9. februarja 1913 •fe 9. dopoldno pri Babuksvco«
Vi      -im     i i-1-
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora.
2. Poročilo likvidacijskega odbora, % Raznoterosti.
Prosi so gg. člane, ds se polno-številno udeleže.
Ukfldaoijaki o«tor.
flšče se
488
w Bafem takoj ali po dogovora.
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. Oddam takoi veliko, seho In zračno
skladišče
24 m dclgo, 14 m široko na Emonskt
cesti št. 2. Ivan Jelačin, Ljubljana*
507
Trgovski učenec
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine ter vsaj 2 razreda srednje šole,
se spreime v trgovino z mešanim blagom
Iv. Jurca, v Semiču, Belokra|ina«
440
tonouonle
v prvem nadstropju, obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje, drvarnice in dela vrta ter drugih pritiklin 495
se   odda  za majnik
na Dunajski cesti štev. 69.
anovonle
s 6 sobami s pritiklinami, eiektr. lučjo, kopalno sobo porabo vrta itd.
se odda takoj ali za majnik.
Pojasnila na Ambroževem trgu št, 3. pri hišniku. 447
v pritličju, 3 sobe s predsobo in kabinetom, vrhutega z vsemi potrebnimi stranskimi prostori 506
se odda s 1. majem 1913.
Več se poizve Resljeva cesta š(a 3. Spreten
slovenščine   in   nemščine popolnoma
zmožen se takoj ali za marec sprejme v trgovino z mešanim blagom na hrvaški meji. — Ponudbe s prepisi izpričeval pod „Spreten" v Ljubljano glavna pošta restante. 497
V niši na Mestnem trgu štev. 23
se poceni prodajo: 3*6
šislsže, opravo,
1
Vpraša se v trgovini tvrdke: Franc Souvan sin, Mestni trg 22«
Podjetnik
za prevažanje lesa
zmožen slovenščine in nemščine, ki ima vse leto za 4 do 6 parov konj stalne vožnje, se išče za žago na
Koroškem. Voziti mora les iz gozda, kjer se seka in pa žagani les na kolodvor. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 492
413
Mlad gospod, ki ima 80000 K premoženja, na lepem kraju, se želi poročiti z gospodično, ki bi imela premoženja od 10.000 K naprej. Zagotovljena pozicija. Samo resne ponudbe pod ».Poštenost 73", U» tija, poštno loiešo
Stroga tajnost. ~ Indiskr. in arto nimno se odklanja. ::. &
SMlfwn*[^B9aHHBnHai£S9^B9Hi^l
HZ
9447
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD.
28. števv
inteligentno
443
stenogra/injo
veščo posebno nem. stenografije ter strojepisja,
s:  sprejme takoj   s s
dr. F. Mftller, odvetnik v Celovcu.
- Ponudbe s sliko. ,.■
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnim) pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
m9m ■
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
9 f
vzaiemno »varovalna banka v Pragi. -Rezervni fon*! S 58,461.432*56 — Izplačane o&tkodnine in kapitalne K 123,257.695*77 ^Po velikosti aniga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
-    V»a pojasnila tfajei 1
Generalno lastenstvo v Piani v Gosposki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Krojaški učenec
z dveletno prakso, 408
Išče mesta z vso oskrbo.
Cenjene ponudbe pod „ Krojaški uče-
neo" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Postranski zaslužek.
lite se za naslednje okraje
ali liva zastopali
proti visoki provisifi, delo postransko, zelo majhen ter prav lahek posel. Želi se, da ima obširno privatno znanstvo,   ter dober ugled, j kakor tudi stanovanje v enem okraju, katerega i bi zastopal. Sodni okraji: Črnomelj. Metlika, i Kamaik, Kočevje,  Rianica. Vel. Lašče, Kranj. TrtiC. Krško. Mokronog. Radeče, Litija, Ljobljan- | ska okolica. Logatec. Idrija, Lot. Postojna. Ilirska Bistrica. Senožeče, Vipava. Radovljica. Kranjska gora. Novo mesto. Trebnje in Žužemberk. — Ponudbe se sprejemajo do 15. februarja 1.1. poštno ležeče Ljubljana, „Z.islužek 300".
Jutri j na pepeinic
V
restavrai (k Scbrey)
Mm se Mro znano Salvatarslte pita in se bede latila, dokler eo kal zalege, vsak dao.
Svira popolna „Slovenska Filharmonija"
pod Gi2ch;v:zn vodstvom gospoda kapelnika Hrazdire. :s
Začetek ob 3. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
Se priporoča z vsem spoštovanjem
Ustanovi),
mem
441
487
Jos. Schre^
res£avrater.
stenografa - stri
s 15. marcem ali pa tudi prej.
Mesto stalno, plača in nagrade ^o dogovoru.
Dr. D. Treo, odvetnik v Gorici.
Samostojna gostilmčarka,
katera je imela gostilno že nad 10 let,
1 prevzeli na n i v mi
v dobrem stanu. Reflektira se na manjše gostilne proti kavciji. — Ponudbe s podatki pod 397
^Gostilna 100T, glavno postno ležeče, Gorica'
Društvc
obstoječ iz ene večje ali dveh manjših sob 439
išče društvo „Sokol II." v St. Jakobskern okraju.
Ponudbe na dr. Fetticha, pisarna dr. stavaka, "^gjg
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
Cena 8179, s poiii 19 v m.
Zunanja naročila ločno In vestno.
Brzejaii: lonlka, UikDai. Kongresni trg.
Izdelovanje šopkov i a vencev. Velika zaloga suhih vencev, trakov za šopke in vence v različnih barvah in kakovostih. Vaze, žardinjere, kozarci za cvetlice, ter sploh vs! v to stroko spadajoči predmeti po najnovejši obliki ------ jn njzjtj cen^ — j ■
Iv ■
ura.
m bil
193
uden
Ljubljana. Prešernova ulica i. l
******* **vw^*:g:-
9union< m so j»llivelie.
u Zahtevajte maj najsoveji* etaik. h
Večia, dobro idoča
© sf 1111 n
v prijaznem trgu na Spodnjem Štajerskem, z vso pritiklino, sobe za tujce itd. se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 439
Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda" pod JfŠt. 439".
V Bravllah pri Soieriu št 30. se da v najem za dobo šestih let
Najemniki naj se zglase v 14 dneh pri posestniku Lovrenc Flori!ančiču s P61*aae, p. Št. Vid pri Ljubljani.
Nastop po dogovoru. 438
ICavarna
VSO BOČ
odpria^^^V^^
Florif anska ulica St 6.
Icnitna ponudba S
I
Dva Amerikanca eden star 22 let $e 5e// seznaniti 3 de' kletom v starosti t?—19 let; drugi je star 30 let 5« SeU seznaniti 3 dekletom v starosti 25—30 let Prednost imajo tiste, k* so tmojjne nemškega ali italijanskega jezica in y malim premoge njem, — 2a tajnost in vrni' iev slik jamčiva J S^ka se na; pošlje ne naslov: JL. Clinton, J}x. 864 79d. ."*   A o rt h /[merica
H H H K H N M M M M M N
krojač prve vrste
Liuhijaaa MikJoiiceva cesta 8. 491
sa priporoča.
Zaloga
m MM.
Povest. — Spisal Blaž Pohlin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
: Spis ppii.:
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K SO vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   zabavni  in  veseli  knjigi   priporoča  najtople-c ||
arodna knjigarna v £jnbljam.
Naznanilo in priporočilo.
===== (ppeje vdova Faschisig) %
vljudno naznanja, da je
preselil svoje sMvai na Sira trg št. {Ljliaaa
ter  se  priporoča  svojim  cenjenim   odjemalcem  tudi  v  nada! i no zaupanje.
Zagotavlja vedno vestno delo po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem 490
Jrane furlan, ključavničar (naslednik vttove ^asehing}.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
Vabilo na pristop XV. sekciji«
pričenjajoči s 1. januarjem 1913. — Deleži po K 200, za katere se plača K 180 (60 mesecn. obrokov a K 3); posebei še udeležba pri dobičku. Obrestna   mera   za   posojila   vseskozi   6%.   —   Predstroškov ni.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
od zneskov nad — 1000 kron ob 60« U dnevni odpovedi 1
1 o
od zneskov nad H 2000 kron ob 90-"   dnevni odpovedi:
1! O
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi In po letnice brezplačno. Stanje vlog: K 5<200.003. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,150.000. Reservni fondi in vrednostni papirji:
K 575.000. — Pojasnila daje:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev« 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med VsS. in j/24. uro popoldne. ::
^^^S^^^^^fc^^LJŽi^^ ^ ^tf.\j"C     ^X ^ŽX|,     ^ETy j y^ ^     iPs. ^C"
Ljubljana, n BH Wjl u Ljubljana,
Marije Ter. M S»l$ W fiHlIf^ tf Marije Ter.
cesta št. II W 11^ 111. A W eesta št. 11
s (Solizei). : W * ■»•■^•■•P M : (Solizet). s
^^S^ ^    >^ ^ ^ ^CTK!
lalooa Boltia in tapilesa blaga.
ah ter jedi
:: v različnih najnovejših slogih. ::
tatah drago iilillni
Priznano solidno blago tsr najnjlje cent*
am M it Sike u
različne kakovosti.
Velika izbira 3«» Q
otroških vozičkov,
mirti a ssiiii) tU
5R N