POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — MAREC 1981 — ŠTEVILKA 3 Cim več hrane bomo pridelali doma .Delovna skupina ČK ZKS, ki jo je vodil predsednik komisije predsedstva CK ZKS za mednarodno sodelovanje Jo^e Smole, se je 29. januarja dopoldne z našimi predstavniki in strokovnjaki v Žalcu pogovarjala o dohodkovnih odnosih znotraj SOZD Hmezad in o povezovanju navzven. Hmeljarstvo 'ima zelo dobro urejene dohodkovne odnose. Lami so ¡kljub temu kršili samoupravni sporazum celjska, mozirska in dravograjska kmetijska zadruga in zaradi mnogo višjih, cen na svetovnem trgu samostojno prodajale hmelj. Takšna poslovna politika je kratkovidna. Člani delovne skupnosti so menili,da bo v prihodnje potrebno vztrajati na sporazumih. •Na drugih področjih, kot v sadjarstvu, poljedelstvu, vrtnarstvu, perutninarstvu, prireji mesa in mleka šele sklepamo nove sporazume o dohodkovnem povezovanju,, s katerimi bomb sklenili reprodukcijo, od prireje in proizvodnje do trgovine; Klavnice v celjski regiji so se že večkrat dogovarjale. Rezultat je odstop šentjurskega kombinata od pred štirimi leti podpisanega samoupravnega sporazuma o delitvi dela med tremi klavnicami. Kljub neuspehu se bo treba še in' še pogovarjati\o delitvi dela med klavnicami. V srednjeročnem načrtu ima Hmezad tudi sodelovanje z novo SOZD Merx za prodajo sadja, zelenjave, poljščin, mleka, meša in •dr. in. s 'kmetijca v Vojvodini in Slavoniji za pridelovanje koruze. Resna in velikega pomena je ža nas naloga, ki-smo ši. jo zadali v srednjeročnem načrtu, da bomo pridelali čimveč hrane doma. ' Vy Planska predvidevanja "81 Plan za leto 1981 pomeni prvo etapo uresničevanja razvojnih ciljev, ki smo sl jih zastavili s srednjeročnim planom 1981—1985. Kot v preteklem letu, je tudi resolucija 6 izvajanju družbenega plana republike za leto 1981 naravnana stabilizacijsko. Njene usmeritve smo. upoštevali tudi pri izdelavi planov TOZD in DO v okviru Hmezada. Kot izvedbeni akt je tudi v tem letu sprejet družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1981. Po tem dogovoru morajo osebni dohodki naraščati za 5 odstotkov počasneje od rasti dohodka v primerjavi z letom 1980. Glede na to, da v času izdelave plana še niso bili znani končni rezultati gospodarjenja v letu 1980, smo primerjavo rasti dohodka in osebnih dohodkov delali na osnovi ocene doseženih rezultatov za preteklo leto. Prav gotovo se bodo ocenjeni rezultati razlikovali od dejanskega obračuna. Zato bo potrebno plane po zaključnem računu ponovno preveriti in uskladiti z družbenim dogovorom na osnovi dejanskih 'podatkov. Samo izvajanje plana bo potrebno zagotoviti z ustreznimi stabilizacijskimi ukrepi, da bomo planske cilje dejansko tudi uresničili. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE Ocenjujemo, da je v primerjavi s preteklim letom skupni planirani količinski obseg proizvodnje večji za 8 odstotkov. V živinoreji je planirano povečanje proizvodnje mleka za 8, govedi za 21, prašičev za 22 in piščancev za 3 odstotke. Kot je iz. pregleda razvidno, načrtujemo v vseh vejah živinoreje sorazmerno smelo povečanje, z izjemo pri piščancih, kjer je predvideno bolj umirjeno povečanje. Ocenjujemo, da bo plan živinorejske proizvodnje dosežen, če bodo dani normalni proizvodni pogoji in urejeni cenovni odnosi, kar v preteklem letu ni bil slučaj. Zato so bili v preteklem letu doseženi tudi slabši rezultati in je v tem letu povečanje (Nadaljevanje na 2. strani) Ženam iskrene čestitke za 8. marec [lil Hmezad Milili Aranžma DO Vrtnarstvo Celje Proizvodnja in prodaja hmelja letnika 1980 Da bo bralcem vsaj delno jasno, kako je bilo s prodajo hmelja letnika 1980, ki .je dvignila ne malo prahu, bom poskušal pojasniti s tem prispevkom. Leto 1980 je bilo za nas izjemno dobro, v svetu pa slabo in bi ga lahko v celotnem povojnem času primerjali le z letom 1957. v : Hmelj je večletna, rastlina in potrebo- po: njem določa svetovna proizvodnja piva. Poleg tega je pri prodaji hmelja v svetu .uveljavljena praksa predprodaj za 3 do 4 leta. Temu se he moremo izogniti pri plasiranju 70 odstotkov pridelka na inozemsk.a; . tržišča. S- to predpostavko, da domače tržišče dosedaj odkupi le 25 do 30 odstotkov letine, izhaja tudi prodajna pplitika v okviru Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije. Glede na to, da naša-slovenska proizvodnja predstavlja le 3 odstotke svetovne proizvodnje hmelja in da Hmeljarska skupnost, oziroma repro-celota vključuje nad 99 odstotkov vse slovenske proizvodnje, v kateri letno pridelajo 3.000 do 3.300 ton hmelja, lahko rečemo, da je ena najbolj dovršenih oblik organizirane proizvodnje in da bi lahko biia vzor pri organiziranju drugih reprocelot. Prodaja okoli 70 odstotkov hmelja na inozemska tržišča naš • sili, da gremo v korak s- svetom, kjer je od leta 1957 praksa, da se večina pridelkov proda za fiksno ceno za več let naprej. Reci • smemo, da je tak način prodaje želo stabiliziral tržišče. To dokumentirati v tem članku ni mogoče, lahko pa.se od 1957. leta, s ka- - (Nadaljevanje s 1. strani) občutnejše. Proizvodnja hmelja je planirana v lanskoletni višini, kar "jé pod realnimi proizvodnimi možnostmi . glede na povečanje površin hmeljišč. Planirana proizvodnja sadja je večja za 37' odstotkov predvsem v KK Šmarje,, kjer je bil lansko leto velik izpad proizvodnje zaradi slabega vremena, enako tudi v Kmetijstvu Ilirska Bistrica. Ce v Vrtnarstvu upoštevamo vpliv cen, vidimo, da se fizični obseg bistveno ne povečuje, kar je odraz manjšega povpraševanja. V mesno-predelovalni dejavnosti CMI planira povečanje obsega poslovanja na osnovi prometa'hladilnice za 18 odstotkov. To povečanje se odraža predvsem v prodaji svežega mesa (za 31 °/o), kjer je bil v preteklem letu precejšen izpad. Kmetijstvo Ilirska Bistrica poleg povečanja prodaje mesa predvideva tudi občutno povečanje uslužnostnega klanja. Predelava mleka 4 planiran odkup mleka v Celjski mlekarni je večji za 16 odstotkov. Predvideno je zmanjšanje prodaje nepredelanega mleka, povečuje se prodaja konzumnega mleka za 9, jogurtov.za 17 in .sirov za 15 odstotkov. V mlekarni v Ilirski Bistrici je planiran odkup večji za 8 odstotkov, iz tega je povečanje konzumnega mleka le 1 odstotek, občutneje Se bo povečala prodaja mlečnih izdelkov. V V proizvodnji močnih krmil je plan mešanja večji za 43 odstotkov. Planiran odkup hmelja je glede na plan proizvodnje v lanskoletni višini. Zaradi »zamika« je prodaja hmelja večja za 6 odstotkov. Pri tem se predvideva zmanjšanje prodaje v izvoz (indeks 93), na račun večjega povpraševanja na domačem trgu. V gostinski dejavnosti je predvideno povečanje obrokov v-Samopostrežni restavraciji za 5 odstotkov in v Hotelu Prebold za 15 odstotkov. Tudi v TOZD Hmeljar in hotelu Slovan je na osnovi finančnih kazalcev predvideno povečanje fizičnega obsega. Strojna na osnovi efektivnih ur bistveno povečuje fizični obseg poslovanja. V trgovski dejavnosti povečuje Notranja trgovina promet za 23 odstotkov, bolj umirjeno pa je predviden porast prodaje trgovskega blaga tudi v ostalih TOZD. OSEBNI DOHODKI -Skupno je planiranih 528,883.000 din bruto osebnih dohodkov, kar je v primerjavi z oceno za pfeteklo leto povečanje za 18 odstotkov. Realna primerjava delitvenih Tazmerij kaže, da je OD v povprečju za 4 točke pod rastjo dohodka, ki bo v naslednjem planskem letu narasel za 31 odstotkov. Primerljiva rast OD pa je 27 odstotkov. To pomeni, da indeks rasti OD zaostaja za rastjo dohodka v skladu z izhodišči resolucije o izvajanju družbenega plana. Razmerje med osebnimi dohodki in dohodki ni v celoti usklajeno , v nekaterih TOZD in DO, delno je takšna neusklajenost pogojena objektivno. Vsekakor bodo morale vse DO in TOZD ponovno preveriti delitvena razmerja ob zaključnem računu in sprejeti konkretne ukrepe, da bo realizacija rasti dohodka in osebnih dohodkov usklajena- z določili družbenega dogovora. Najmanj kar je, moramo za Hmezad kot celoto doseči usklajeno rast dohodka in OD v skladu z resolucijo o izvajanju družbenega plana. terim je sistem prodaje začel, in ža 24 let dokaže, da so bile cene razen v'štirih letih vedno boljše v predprodaji,-kot smo jih dosegli po dnevnih cenah. Vse to potrjuje, da je- bila politika prodaje Poslovne skupnosti pravilna. Vse do sedaj povedano smo upoštevali, ,ko smo leta 1977/1978 prodajali letnik 1980. Res, da-takrat nismo mogli predvideti v svetu nizkega pridelka zaradi slabih vremenskih pogojev. Svetovna proizvodnja tega letnika je znašala le okoli 117,00'0 ton od pričakovane 125¿00R do 130.000 ton. Le v Sloveniji in ZDA jé bij pridelek dober,-povsod drugod pa za okoli 15-.odstotkov manjši/ Velik izpad je imela Zahoda Nemčije, ki je imela poleg mafiji? šega pridelka še vrednost alfa kislin za 5 odstotkov nižjo od normalne. To je pomenilo, da pivovarniška industrija ne bo dobila vsega v predprodaji kupljenega hmelja in tako se je čez noč; začela hajka za hmeljem z vrtoglavim.skakanjem cen, ki so 13. in 14. oktobra dosegle nesluteno.višino okoli 2.000 DM za 50kg, Podobno je bilo le še leta 1957, ko je cena hmelju dosegla višino 1.200 DM za 50 kg. Posledica je bila kot vedno, da so'se cene hmelja že 1959. leta znižale na 110 DM za 50 kg. V Sloveniji je s hmeljem letnika-1980 bilo tako: že 1977/78, leta smo ga računajoč letino okoli 3.200 ton prodali v inozeml stvo okrog 67 odstotkov, za doma rezervirali 28 odstotkov, 5 od1 stoikov pa bi ga naj ostalo za poznejšo prodajo. 2e med rastje leta 1980 so bile napovedi, da bo pridelek le okoli 3.080 ton. Da PLANIRANI VREDNOSTNI REZULTATI V LETU 1981 Skupni planirani celotni prihodek znaša 8.682,462.000 din in je v; primerjavi z oceno večji za 38 odstotkov. V-strukturi celotnega p_ri| hodka predstavlja trgovsko blago pod 50 odstotkov, kar je v skladu i Usmeritvami srednjeročnega razvoja Hmezada ža oživitev proizvodnji in storitev. Planiran dohodek je večji za 31 odstotkov, kar kaže, da je v planil predvidena nekoliko slabša ekonomičnost od Ocene realizacije za pre-l teklo leto. "j Zaradi spremembe v plačevanju prispevkov so se obveznosti iz dohodka občutno povečale, tako, da je čisti dohodek povečan za 20j odstotkov. 'Nasprotno pa SO osebni dohodki glede na spremembo pril spevkov sorazmerno zmanjšani. Zato je tudi ostanek čistega dohodka povečan za pospešeno amortizacijo-v višini 164,568.000 din, večji za 75 odstotkov. V primerjavi z letom 1980 s planom za leto 1981 Skupno za SOZD] Hmezad načrtujemo: v 000 dinj Ocena 1980 Plan 1981 Indi — celotni prihodek 6,288.677 8,682.462 13BÍ —dohodek 870.634 1,143.175 1311 — čisti dohodek 576.554 f 691.584 122 — osebni dohodki 449.603 528.883 ne? fr- ostanek CD 4 PAM 93,891 164.568 175 Iz gornjega pregleda je razvidno, da so planirani sumarni rezultati sorazmerno ugodno zastavljeni v primerjavi z oceno rezultatov za preteklo leto. Ti rezultati temeljijo na povečanju planiranega fizičnega, obsega za 8 odstotkov, razlika pa je rezultat predvidenega povečanja cen in izboljšanja produktivnosti dela ter sorazmerno počasnejšega naraščanja osebnih dohodkov v primerjavi z rastjo dohodka. Zaradi tako zastavljenega plana je tudi planiran ostanek čistega dohodka •+ pospešena amortizacija v višini 164.568 din sorazmerno visoko zastavljen. Da bi dosegli z resolucijo usklajeno rast dohodka ob počasnejši rasti osebnih dohodkov, je potrebno izvesti predvsem naslednje naloge: 1. Povečanje fizičnega obsega najmanj v planirani višini 8 odstotkov. Tiste TOZD, ki povečanje fizičnega obsega planirajo sorazmerno skromno, si morajo prizadevati za višje povečanje fizičnega obsega. 2. Izboljšanje ekonomičnosti poslovanja, kar pomeni zmanjšati stroške in tako vplivati na povečanje dohodka. Predvsem je potrebno, zagotoviti, da ekonomičnost ne bo padala, čeprav so 'pogoji gospodarjenja vedno težji. t 3. Zmanjšati vse oblike porabe iz dohodka. Na nekatere od teli (prispevki in davki) ne moremo vplivati neposredno, zato je vrsto pogodbenih obveznosti, ki predstavljajo glavni del obveznosti iz dohodka, ki so v naši-domeni (obresti, zavarovalne premije itd.), 4. -Povečati produktivnost déla, izboljšati razmerje med efektivnim in neefektivnim delom. Ce naštetih možnosti ne bomo izkoristili, lahko edino s sorazmerno počasnejšo rastjo osebnih dohodkov in skupne porabe dosežemo: hitrejše naraščanje- sredstev za razširitev materialne osnove dela v skladu z usmeritvami resolucije družbenega dogovora. Polde Škafar, dipl. ing. agr. fc/' . - bi jeseni čimprej spoznali resnični pridelek, je,Poslovna skupnost bozvala vse pridelovalce, da takoj sporočijo količino svojih pridelkov; Na vabilo večina ni reagirala in smo tako šele koncem Septembra dobili od \ 23 pridelovalcev podatke, da- so pridelali fc,284 ton. Ta podatek ni obetal dobro letino.' Do konča novembra fenio v Hmezadu export-import že prevzeli 3.266 ton hmelja. Če računamo, da je .šlo mimo naše skupnosti najmanj 120 do 130 ton hmelja, potem je bil celoten pridelek okoli 3.380 ton in več-kot. feadovoljiv. - ■ ■ „ Čas od obiranja in do konca novembra je bil čas taktiziranja nekaterih pridelovalcev, kako odtujiti čimveč pogodbenih količin pridelka. Takrat je bilo jasno, da svetovni, pridelek ne bo krii potreb in da se zaradi trenutne konjunkture s prodajo bo strani da doseči višjo ceno, kot bo cena povprečno proda-, bega hmelja. Tudi izvozna podjetja izven naše skupnosti so se pelo' angažirala, hoteč nam pobrati eimvečje.količine hmelja. "Nastala je celo bojazen pomanjkanja za domače pivovarne: Temu stanju je morala slediti, uvedba .dovoljenj pri izvozu hmelja. Na nivoju federacije moramo j čimprej urediti promet s hmeljem in preprečiti podobne anomalije. Ko smo ugotovili, da bo pridelek le večji od predvidenega, ¡je tudi Poslovna skupnost za hmeljarstvo prodala preko Hme-kada export-import 100 ton viškov po dnevnih: cenah od 540 do folO.din- za kg hmelja, kar- je dvignilo povprečno prodajno ceno fea okoli 18 din. Če ne bi bilo odtujenih omenjenih 120 ton hmelja, bi povečana cena lahko bila še za okoli 20 din višja za ves v Sloveniji pridelan hmelj. V tem je tudi nezadovoljstvo poštenih kooperantov, ker izkopiček dobre prodaje po dnevnih cenah ni šel v korist povprečne cene, ampak redkim posameznikom, ki so kako za kg hmelja dobili za okoli 100 din višjo ceno:. Adas tv' -% v- : : . ■ - . ■ - Hmezad export-import je v predprodaji prodal -2.187 ton ¡letnika 1980, ’984 ton po trikrat spremenjeni in dogovorjeni ceni pomačim pivovarnam in 100 ton po dnevni ceni tudi na i-nozem-pkd trg. Tako -znaša povprečna prodajna cena. letnika 1980 okoli 180 din za kg, ki se deli v reproceloti: 91,42 odstotka za pridelovalca, 8,13 odstotka na trgovino, 2,16 odstotka za inštitut in 0,19 odstotka za stroške združenja! Taka je bila prodaja hmelja lanskega letnika, ko je zaradi trenutne konjunkture v svetu in v ne {spoštovanja samoupravnih dogovorov in pogodbenih obvez napravila škodo-dobro organizirani proizvodnji. Da bi bila mera polna, jo je, čeprav verjamemo, da nehote, zagodla še RTV, ki je 8: 2. 1981 pbjavila napačne povprečne dosežene cene pri prodaji preko pfflezada. To‘je- bilo .sicer popravljeno v TV dnevniku čež dva pni. Upamo, da smo hmeljarje in širšo javnost o odkupu infor-piirali dovolj temeljito. Na koncu naj povem, da pri vsej zadevi ne gre samo za 120 ton hmelja, ki je bil odtujen in prodan postrani, .ampak .je važnejše, da. se določeni izvozniki pojavljajo le v izrednih ko-pjunkturah z izvozom hmelja in napravijo veliko škodo pri taki Hmeljevke lepa posebnost, a že redkost slovenskega hmeljarstva, ki žal, hitro Ione v pozabo organizirani proizvodnji.. Gre za to, da pri tako veliki proizvodnji • in .70 odstotni odvisnosti od zunanjega trga ne moremo vsak: po svoje.; Tu so potrebni skupni dogovori z urejenimi dohodkovnimi odnosi ob sprejemanju določenih fizikov. Prodaja 3.000 do 3.200 ton hmelja, do leta 1985 bi ga že naj bilo 3,800 ton, mora slediti pogojem svetovnega trga. Ta ,pa zahteva predprodajo in nevzdržno je, ko v primeru izredno konjunkture nekdo pride in .vzame blago, pošten organiziran kooperant j>a naj bi nosil rizike do kritja pogodbenih obveznosti. To so vprašanja, ki jih moramo rešiti nemudoma in določiti nosilce izvoznih poslov ter prav tako postopke za kršilce teh dogovorov. V kolikor tega ne bomo napravili, oziroma ne bomo uspeli pri naših naporih, potem bomo v Zelo kratkem času prenehali biti vzorno organizirana repro-celota slovenskega hmeljarstva. Direktor Hmezad export-import Žalec Mišo Bobovnik m VRTNARSTVO CELJE Projektira in urejuje objekte javnega zelenila, hišne vrtove, -grobove. Proizvaja drevesničarski material in lončnice. Izvaja aranžiranje poslovnih, hotelskih in drugih notranjih prostorov,- Prideluje zelenjavo in enoletnice. DO Vrtnarstvo Celje Celje, Ljubljanska 93 •* * * , - n.'-'í’.'fft, ii,*. éifrd I o <*/' III i MIRÉ Glasilo: Hmeljar je za 50 let izhajanja prejelo Savi nov o priznanje NOVA MLEKARNA Ustanovni zbor delegatov podpisnic Delegati podpisnic Samoupravnega sporazuma a združevanju dela in sredstev za izgradnjo mlekarske industrije celjske regije in urejanju medsebojnih razmerij pri razdelitvi skupnega dohodka in prevzemanju rizika so se 17. februarja sestali na ustanovnem zboru v Žalcu. Od .78 podpisnic so se udeležili, zbora predstavniki enainšestdesetih in predstavniki IS .skupščin občin celjske regije. Slovenj Gradca in Raven, predstavniki bank, Zavarovalne skupnosti Triglav ter predstavniki Medobčinskih gospodarskih zbornic. Predsednik odbora za izgradnjo mlekarske industrije dipl. oec. Jože Janše je v Poročilu o dosedanjih pripravah na izgradnjo mlekarske industrije celjske regije dejal: Tovarišice in tovariši! Kot je znano predstavlja projekt za izgradnjo mlekarske industrije celjske regije izgradnjo: BIBIk-Onzumne miekarne v Arji vasi, kapacitete do 180.000 in 'f**' .adaptacijo sirarne v Šmarju za izdelavo specialnih sirov, kapacitete do 50.000 litrov dnevne predelave. ' Celotna priprava predvidene izgradnje mlekarne in adaptacije sirarne se je pričela že v letu 1977. Proizvodni program in kapacitete so bile določene na osnovi programa razvoja mlekarske, industrije SR Slovenije. Celjska mlekarna s sirarno v Šmarju predstavlja osrednjo konzumno mlekarno za celotno osrednjo Slovenijo. Njena izgradnja pa je predvidena kot prednostna naložba že v srednjeročnem planu za, obdobje 1976—1980 in se kot .ne-izvršena investicija prenaša v naslednje srednjeročno obdobje. V dogovoru o témeljih družbenega planá SR Slovenije za obdobje 1981-—1985 je "v 38, členu podana tudi mlekarna kot prednostna investicija za žir vilsko industrijo, ker ima zagotovljenih najmanj -70% surovin, neposredno pa vpliva tudi na boljšo izrabo• kmetijskega prostora in ima zagotovljen plasma na tržišču. Izgradnja mlekarske .industrije celjske regije je pTav tako opredeljena kot prioritetna naloga- y planih'družbenopolitičnih skupnosti celjske regije in seveda 'tudi Celjskih mlekarn •in SOZD »Hmezad, kot nosilca-te dejavnosti ná tem področju. Embalaža prihodnosti? ■ j Steklenice iz Makrolona za večkratno uporabo ša prozorne,-lahke, čvrste in poceni, Izdeluje jih Bayer iz polikarbonatnega polimera. V ZDA v takih steklenicah prodajajo mleko že od 1975. leta, v Evropi jih pa šele testirajo Celotne- priprave za izgradnjo mlekarske industrije celjske regije vodi 10-članski odbor za izgradnjo,, ki ga je imenoval delavski sveti Celjskih mlekarn v letu 1979. .Izdelava tehnološkega'projekta, tako za mlekarno kot tudi-sirarno in celotni tehnološki nadzor je bil poverjen Mlekarskemu šolskemu! centru Kranj. Izdelavo glavnih projektov je. prevzel Projektivni atelje! Ljubljana kot sodelavec MŠC Kranj. Trenutno so izdelani glavni projekti, za pridobitev gradbenega don vbljenja za celjsko mlekarno, v projektiranju pa so še detajli, kar pat predstavlja samo ca. 10 % celotnega projekta. Prav tako je v, izdelavi! glavni projekt za sirarno v Šmarju. - Projekt za cestni priključek je izdelal projektivni atélje Cestnega podjetja Celje. Za izvajalca gradbeno-obrtniških del je bila izbrana GIP GRADIS, TOZD Gradbena operativa Celje,'izmed štirih ponudnikov. Vsi elementi za sklenitev pogodbe-so dogovorjeni. Za dobavitelja tehnološke opreme je bila že v letu 1979 izbrani j švedska firma Alfa-Lava!, izmed 5 ponudnikov iz Nemčije, Franacije,-Danske, Švedske in Jugoslavije. Pogodba za dobavo opreme je že bila! podpisana s klavzulo veljavnosti, ko bo pridobljeno dovoljenje za uvoj.j Z namenom pridobitve dovoljenja za uvoz opreme je bila SISEOT predložena vsa potrebna dokumentacija pa tudi .samoupravni sporazum,! s katerim so se DO Hmezada, ki izvažajo, obvezale združevati devizna sredstya za vračilo tujih posojil. Za tehnološko opremo sirarne v Šmarju pa je bil. v mesecu janu-f arju objavljen razpis za najugodnejšega ponudnika. 'IMF Ljubljana, je bil kol Alfa-Lavalov kooperant izbran za dobavitelja domače tehnološke opreme.un izvršitev' montaže celotne tehnološke opreme. Pogodba -je pripravljena za podpis. Investicijski program za mlekarno, ki ga je že v letu 1979 izdelal razvojni sektor SOZD Hmezad, je doživel v letu .1980 tri dopolnitve, v glavnem zaradi spreminjanja cen, . devalvacije dinarja in odmikanja pričetka del. Po pridobitvi vseh ponudb izvajalcev in dobaviteljev ter j izvršenih, izračunov podražitev, do zaključka 'izgradnje-mlekarne, je bili v lotu 1980 izdelan predračun v Višini din 558,365,268 (brez interkalarnihj obresti 21,000.000 in energetike ča. 28,000.000). Da bi.sledili prizadevanjem širše družbene skupnosti, po’ zmanjšanju, investicijske porabe in zmanjšanju uvoza, je bila, predračunska -vrednost zmanjšana na dinj 485,843.777, predvsem na'račun začasne opustitve nekaterih gradbeniSj del, opustitvijo uvoza dveh- polnilnih strojev (za mleko in mlečne izdelke), kar pa ima za posledico uvedbo vbč izmenskega dela. Te opc-j stitve pa praktično pomenijo znižanje nazivne kapacitete mlekarne od 180.000 na 155.000 litrov dnevne predelave.. Predračunska vrednost za sirarno v Šmarju pa še ni definirana,! Ocenjuje pa se na 60,000.000 din. Znana bo. po izdelavi glavnega projekta-in pridobitvi ponudb za opremo. Za finančno pokritje mlekarne so' predvideni sledeči viri: 1. sovlagatelji.. a) 70 % kredit banke b) . 30 % lastna udeležba 2. inozemsko posoj ilo 3. posojilo Beograjske banke 4. lastna sredstva 207,357.430 88,867.470 - S k u p a j 296,224,9.001 69,270.394 79,661.425 40,687.058 485,843.777: Ker se o sporazumu o kreditiranju kmetijske pridelave - in prede-' lave v SR Sloveniji predelovalna industrija lahko finansira samo preko.j sovlagateljev, je bil- že. v 'lotu 1979 ponuden »Samoupravni sporazum'o j združevanju dela in sredstev za izgradnjo mlekarske industrij e - celj ske regije« vsem proizvajalcem in 'distributerjem mleka na področju '.Celjskih mlekarn, Samoupravni sporazum so v celjski regiji podpisali vsi udeleženci v tako zvani reproverigi mleka. Akcijo za podpis so vodili, izvršni svet skupščin občin, po sklepu sveta občin celjske regije. Izven regije sta do sedaj samoupravni sporazum podpisali samo »NAMA«, TOZD Slovenj Gradec in »NAMA«, TOZD Ravne. Podpisnicam iz-repro.;j celote za mleko pa so se v žaski občini odzvale tudi vse ostale organi-j zacije združenega dela in podjiisalo samoupravni sporazum v skupni višini din'69,800.000. . V. celoti je samoupravni'sporazum do sedaj' podpisalo 78 TOZD za skupni znesek din 320,804.900. . V, finančni konstrukciji so predvidena lastna sredstva .sovlagateljev v. Višini' 30 % ali din 88,867.470, kar pa se naj bi pokrilo az- sredstev Zavarovalne , skupnosti Triglav. V ta namen je že na razpolago dinI 58,800.000, razlika v°V.išini din 30,000.000 pa naj bi se po sklepu sveta,j občin celjske regije, naknadno Zagotovila iz 'zavarovalniških srêdsîèi v letu 1982, Šo naprej. se' vodijo razgovori za pridobitev sovlagateljev, pri .koroške in zasavske regij e Z Beo.gradšfco banko Temeljno banko Ljubri ljana je dogôvorjeno, da bo le-ta finansirala' v- ta projekt 150,000.000 din -v : treh., letih, -in sicer, z direktnim kreditiranjem 1er kreditiranjem if usposabljanjem sovlagateljev in dajanjem, komercialnih kreditov ižvrii jalcem, članicam Beogradske banke. ■' Kot logični sestavni del priprav na realizacijo naložbe, smo smatrali. kontaktiTanje in risklajevajije programa; z Ljubljansko banko, kol finančno nosilko-projekta. Tako je bil že v letu 1979 posredovan inve-j stimjskr program Ljubljanski- banki — Splošni banki Celje in pa Ljubljanski, banki— Združeni banki — Inštitutu .za. ekonomiko investicij' Uvodni razgovori so bili opravljeni v mesecu marcu 1980. V nadaljevanju so bil,a izpostavljena nekatera vprašanja, ki jih želimo tudi' ppdati.i v tem poročilu. ' j .-; ; Postavljeno, možnost fazne izgradnje'1 je investitor ,skupaj .s projektantom vseskozi:.preučeval. V ta. namen., šo bile že v fazi od' "idejnega-/da glavnega projekta, določene,- Unijezmanjšane in zracibiilraoig.“ 'Tako je bala opuščena druga ‘linija',za trde sire, opuščen je 'bil del pddldetiitve, odložena .nabava dela avtomatike,, opuščene pisarne in pomožni prostori. Nadaljmo- opuščanj e- določenihlinij je povzročalo ekonomsko neuspešnost projekta, «pričo tega, da je potrebno infrastrukturo izvršili v Celoti,' ■ sam.. konzumni program (1/3) je slabo akumulativen.. . : i Vseskozi je bilo prisotno vprašanje načrtovane kapacitete mlekarne •in zagotavljanje surovin. Poudariti moramo, da je .bila-konična kapaciteta načrtovana na 180.0001.dnev.no, da je bila ekonomska uspešnost , računana, na. 150.000 do 160.000 litrov dnevne predelave. Iz..podatkov, mlekarne. je razvidno,-da je-, bi-I odkup 'mleka v prvih devetih mesecih, leta 1980 108.000 litrov dnevno Na področju delovanja Celjskih mle- , kam znaša stalež. krav mlekaric preko 40.000, v /odkup je pritegnjenih saano 46% krav s povprečnim odkupom oklog 1.5801 po kravi. To pomeni, da obstojajo dobre možnosti Za zagotavljanje-zadostne količine surovine. -. Vta namen se tudi Izdeluje-poseben program pospešenega odkupa. mleka. Postavljeno je bilo tudi vprašanje' Sposobnih- kadrov ža izvedbo projekta. V ta namen so bile inštitutu predložene pogodbe, in sicer z Mlekarskim šo-lskim centrom Kranj. zg. vodenje celotne tehnologije,, z . inVesticijs-kim oddelkom SOZD Hmezad za 'tehnične pripravo in nadzor, v čarni izvajanja del, z možnostjo pritegmitze .zumainj-ih sodelavcev in pogodba s Hmezad--------expoirt-import: za uvoz tehnološke' opreme. Izračun uspešnosti n-ov-e mlekarne je-ugoden,. Izdelani -so bili $>ro-. izv-odno-ekonomski modeli za vse vrste proizvodov. Pri - tem ‘ so bili upoštevani. normalni tehnični pogoji in trenutni cenovni odnosi. Ta izračun kaže Zadostno '-pokritje za'pokrivanje .vseh stroškov -in vračilo sredstev sovlagateljem iz ustvarjenega' dohodka/in amortizacije. To-so bila samo glavpa.vprašanja, ki so bila postavljena.; Izpostavljeni so bili še drugi problemi, ¡kost npr. vprašanje obratnih' sredstev, racionalnost : izgradnje, potrebnosti ..mlekarne, .v slovenskem prostoru, vprašanje pakiranja mleka-,-zapiranje finančne"-.-konstrukcije, predračun- , ške vrednosti itd. ; •' I :- A-: . ;v/ -J:'. ■- Av Investitor se je vseskozi trudil, 'da bi se z izgradnjo mlekarne čitii-pfej. pričelo,. predvsem zaradi tega, ker je predelava v obstoječi mlekarni vseskozi, vprašljiva zaradi iz-trošenosti naprav in strojev. Da bi se )P os,pešal- -pričetek del, je investitor že v'sredini leta 1980-sklenil po- ‘ godbo za pripravljalna dela; Sklenjena je bila pogodba za čestni.-pfi-. ključek, y izÿéd.fti j.e napeljava daljnovoda ni' kablovoda, vršijo-- se geološke raziskave za pridobitev letnih virov Vode;.- Skupaj -is Kolbu-' nnlnini podjetjem Žalec- -m KlIVO Celje 'se. -projektira jav-ni vodovod kot .alternativna možnost, zagotavljanj a' pot-rebne količine vode. -Pri vseh teh pripravah- na izgradnjo nove mlekarne mora investitor , vseskozi zagotavljati redno predelavo in preskrbo,- % ; ' Spričo takih : r azmer j e delavski s vet. Cel jskih mlekarn v letu 1980 sklenil,; da ,pričr£e z izgradnjo 1. etape nove mlekarne. Ta etapa naj bi zagotavljala čimprejšnja prestavitev obstoječe'; .proizvodnje -iz poplavno .ogroženega področja na novo ' lokacij-o. V ta namen je ,bilo pridobljeno: gradbeno'-dovoljenje. za 1. fazo, sklenjene so že .bile tudi pogodbe-v skupnem znesku 59,236.389 din .- : Treba je-poudariti, ‘da. je dnvestitOT skupaj s 1. fazo že sklenil pogodbo za skupni,znesek -din '90,305.568,25, tako ža pripravljalna dela v novo mlekarno, kakor tudi za Sanacijo proizvodnje v 'obstoj eči mlekarni. - V poročilu so bile podane, le glavne -aktivnosti- pri pripravi na' izgradnjo mlekarske industrije celjske regije. V razpravi, upam, bonio razčistili še vsa ostala vprašanja. Na koncp se želim zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah, .z željo, da bi to pomoč in. podporo'nudili tudi še naprej. Po krajši razpravi- so izvolili .11 članski poslovni'-odbor: . - Iz-organizacij pridel ovalk'mleka : Jože Gračner — SOZD’ Merx. Celje, : Jože Šabjah— KZ Savinjska dolina Žalec, Jože Pratnikar — KZ Prevalje, j rjw| Iz organizacij predelovaik mleka:' ■" Andrej Čulk — Celjske mlekarne, , _ . Mllâin Miimi^^g'Celjslcë mlekarne, A. Franc. But '— Celjske mlekarne — Sirarna Šmarj.e.~’ • Stanko Kosec — Tovarna nogavic Polzela. Jože Janše Predsednik.‘Odbora za izgradnju mlekarske industrije. Dolgoročna usmeritev sodelovanja med SOZD Merx in SOZD Hmezad j; .Na; področju celjske regije sta za' .nadaljnji razvoj in preskrbo ojlgoyorni SOZD Hmezad Žalec in-Mčra Celje; ki medsebojno sodelujeta že vse preteklo leto. Kljub temu - dokaj ttspešneniu sodelovanju; pa je .ostalo nekaj nerazrešenih- problemov, katere je potrebno rešiti skladno z jiiteV: resi obeh SOZD. . Zaradi tega so se dne 11. Z. 1981 sestali odgovorni delavci SOZD -Hmezad Žalec in SOZD Merk Celje. Na -tem razgovoru so bila 'opredeljena stališča o nadaljnjem medsebojnem povezovanju in-sodelovanju ter podana izhodišča . -za razrešitev nerešenih/ problemov. Dogovorjeno :je, da SOZD Mora in SOZD Hmezad tesno, poslovno' sodelujeta in usklajujeta ¡med seboj politiko nadaljnjega ¡razvoja primarne Kmetijske proizvodnje, živinoreje, pridelave in predelave hrane, medsebojnega' sovlaganja ter razvoja trgovske dejavnosti. Oblikovano je stališče o skupnem nastopu in naporih za iz-; gradnjo regijske mlekarne, katera je pomembna za nadaljnjo oskrbo celjske regije. V ta namen so delavci v SOZD Merx pripravljeni povečati sovlagatelj-ski delež: Na področju-- prevzema- mleka in ■ distribucije, mlečnih. izdelkov je potrebno rešiti nekatere operativne probleme s ciljem, da se poveča odkup mleka in zagotovi dovoljna izbira in količina mlečnih izdelkov. Na področju vzreje živine, klanja in predelave, je več nerešenih problemov glede delitve dela in odgovornosti za preskrbo prebivalstva celjske-regije Analizirano , je bilo tako na tem področju .v preteklem .obdobju, sedanje stanje in spreje- Nov trakt Celjske tjiesne industrije Kljub snegu in mrazu so zemeljska in pripravna dela Za.gradnjo skladišča TOZD Notranja. trgovina v. polnem teku ti zaključki za danaljnje delo pri '- razreševanju odprtih problemov. Nadaljnji razvoj te dejavnosti mora biti medsebojno usklajen in mora'zagotovili vsem trem klavnicam ’ nadaljnji razvoj na osnovi delitve dela. Usmeritev tega razvoja mora- potekati v lem smislu, da se žagotovi racionalno poslovanja in dovoljna ' oskrba potrošnikov, te regije. Predvideno je, da se za klanje usposobi CMI, za predelavo pa ' klavnica v Šentjurju in Laškem. Potrebno je opredeliti blagovne ’ tokove in operacionalizirati prodajo mesa in mesnih .izdelkov. . . Razvoj primarne kmetijske . proizvodnje regije: zahteva med-sebpjnb usklajevanje glede pu-treh in možnosti pridelave. V' na: daljnjem razvoju te dejavnosti, ki je najpomembnejša ža zvečanje proizvodnje hrane, bo uskladitev razvojno investicijskih programov, kakor tudi skupnih naložb, zelo pomembno področje sodelovanja. Pri tem gre za programe naložb na počlročju druž- bene -proizvodnje, kakor tudi za naložbe kooperacijske proizvodnje pri združenih kmetijskih proizvajalcih. - Pri razgovorih je bilo opredeli eno. s tališče obsega v skupnem nastopu izven regije z namenom zagotovitve potrebnih ; proizvodov za oskrbo potrošnikov, pri tein pa izkoristiti vse možnosti za ; dosego optimalnih pogojev dobav iz drugih republik. Nakazane so možnosti skupnega nastopa v zunanjetrgovin-skom in deviznem poslovanju, ki lahko žago Lovi boljše učinke, in da boljše rezultate, kot če asociaciji nastopata ločeno. - Vse te dogovorjene smernice nadaljnjega povezovanja in sodelovanja je potrebno konkretizirati in določene odločitve sprejeti usklajeno na'organih upravljanja na osnovi priprave Samoupravnega šporazurha o dolgoročnem medsebojnem sodelova--hju,-; ’ Ih - > Franc Mežnar, rngr. oec. Prva seja NOVOIZVOLJENEGA DELAVSKEGA. SVETA SOZD Hmezad je bila 27. I. Volitve so bile v decembru 1980 z izjemo Kmetijstva Ilirska Bistrica, kjer so bile ‘30. 1. in Čebelarske zadruge, kjer so bile volitve ob priključitvi v SOZD v letu 198,0. Seje se je udeležilo skupaj 39 delegatov. Za predsednika delavskega sveta SOZD Hmezad je bil ponovno izvoljen tov. Jože Breznik, dipl. ing. agr., delegat iz DO Kmetijstvo Zateč, za namestnico predsednika pa tov. Jožica Pirnat, delegatka iz DO Notranja trgovina. SKLEPI Na osnovi predlogov delovnih organizacij —- članic SOZD je ime-: . no val člane — poslovnega odbora, ki šteje 15 članov in prav toliko namestnikov; za predsednika je bila imenovana tov. Janja Košar iz DO Celjska mesna industrija, za namestnika pa tov. Jože Cetina iz delovne skupnosti skupne službe SOZD; ------odbora za koordinacijo zunanjetrgovinskega in deviznega po-• slo vanj a, ki šteje 14 članov in namestnikov; za predsednika odbora je bil imenovan tov. Franc Mežnar . iz delovne skupnosti Skupne službe SOZD, namestnika pa tov. Ludvik Semprimožnik iz DO KZ Savinjska dolina; —* komisije za izvajanje samoupravnega sporazuma p medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih TO v sestavi SOZD Hmezad in DSSS SOZD Hmezad, ki jo sestavlja 9 članov. Za predsednika je bil imenovan tov. Franc Mešalnica krmil • Verstovšek iz DO Kmetijstvo Žalec, za namestnika pa tov. Marjeta Grobler iz DO Celjska mesna industrija; — komisije za obveščanje, v kateri je 15- članov. Za predsednico je bila imenovana tov. Metka Vočko iz DO Gostinstvo-turizem, za namestnico pa tov. Minka Žil-nik iz DO Kmetijstvo. Žalec. Mandatna doba članov odborov in komisij je dve leti. Sprejel je ugotovitveni sklep o izvršenih referendumih za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za povračila stroškov pri opravljanju določenih del, ki stopi v veljavo z dnem sprejetja v posamezni organizaciji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po njegovem sprejetju, to je od 1. 1. 1981 dalje. Obravnaval je zunanjetrgovinsko dejavnost TOZD Tovarna krmil in sprejel konkretne zadolžitve v zvezi z opravljanjem teh del. Ekonomsko-organizacijski oddelek Skupnih služb SOZD je. zadolžil za izdelavo ustreznega samoupravnega akta, ki bo- sistemsko urejal združevanje sredstev za solidarno pokrivanje izdatkov iž sklada skupne porabe (regres za letni dopust, jubilejne nagrade) tistim DO, TOZD, TZO, ki ob zaključnem računu po delitvi ne morejo formirati sredstev za sklad skupne porabe.. Prav tako pripravi konkreten predlog združevanja za letošnje leto z razdelilnikom po posameznih DO. NOVOIZVOLJENI POSLOVNI ODBOR se je sestal na 1. seji, dne 13. februarja. Od skupaj 15 članov, se je seje udeležilo 12. SKLEPI Sprejel je predlog gospodarskega plana SOZD -Hmezad.za leto 1981, ki bo posredovan v potrditev delavskemu svetu SOZD skupaj s predlogom, da se tudi za leto 1981 sprejmejo v Hmezadu »Izhodišča stabilizacijskega obnašanja« zaradi dejstva, da* nas resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 in družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 zavezujeta za stabilizacijsko obnašanje: Prav tako je potrebno ob izdelavi zaključnega računa 'za leto 1980 izdelati strokovni preračun celotnega plana in po potrebi izvršiti uskladitve s prej omenjenima dokumentoma. Kjer plan ne zagotavlja normalnega naraščanja obsega fizične proizvodnje in ni usklajen z resolucijo in družbenim dogovorom, bo potrebno spremeniti osnove za nagrajevanje. Poslovodni organi DO in TOZD so zadolženi ža razdelavo nalog, predvsem da po- Zimska sezona izobraževanja je uspešno končana stavijo osnove za doseganje fizičnega plana, za povečanje izvoza in samooskrbe in da zagotovijo ostale pogoje za dosego planiranih ciljev. Odobril je štipendijo Sreč» Šertlu za šolanje na Rudarske^ šolskem centru v Velenju. Sprejel je predlog plana porabe sredstev za- Stanovanjsko izgradnjo v letu 1981 v višini 24,085.000 din in odobril nakup 5 stanovanj v družbeno usmerjeni -stanovanjski gradnji v Žalcu. Potrdil je obračun letovanja v sezoni 1980 v počitniških domovih Hmezada v Crikvenici in Barbatu, odobril knjiženje razlik, nastalih pri vplačani turistični taksi v dobro skupnega sklada skupne porabe in potrdil zapisnike o popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja v obeh počitniških domovih. Sprejel je predlog združevanja sredstev v skupni, sklad skupne porabe za leto 1981 v skupnem znesku 1,070.000 din za naslednje namene: — za financiranje izgradnje in vzdrževanje skupnih počitniških domov in objektov družbenega standarda (med ostalim se predvideva nabava dveh kamp prikolic), financiranje rekreacije in športne dejavnosti, za delo družbenopolitičnih organizacij in organizacijo srečanja delavčev SOZD in praznovanje 20-letnice obstoja Hmezada. TO je predlagal, da v svojih skladih skupne porabe, rezervirajo določena sredstva za združevanje, ekonomsko-organizacijski oddelek Skupnih služb SOZD pa pripravi razdelilnik in ga posreduje vsem TO: Odobril je prenos leposlovnih knjig iz združenih sredstev sklada skupne porabe na delovno skupnost skupnih služb SOZD. P.odobno kot delavski svet SOZD je poslovni odbor zadolžil EO, da izdela variantne rešitve združeva? nja sredstev za solidarnostno pokrivanje regresa za letni dopust tistim DO/TOZD, ki bodo. poslovno leto 1980 zaključili Z izgubo in ne bodo mogle formirati sklada skupne porabe. . Obravnaval je problematiko | skrbe z umetnimi gnojili in zadrt žil poslovodne organe SOZD i ustrezno ukrepanje, da se zagat« vi' nemotena in pravočasna oska ba z umetnimi gnojili za vse OZ| primarne kmetijske proizvodni SOZD Hmezad, ker je od tega odvisna realizacija planirane primaij ne kmetijske proizvodnje. J. Oj dani SOZD HMEZAD ŽALEC DSSS Disciplinska komisija ODLOČBA I Disciplinska komisija je v skl« du z določili zakona o združene! delu an. zakona o delovnih razmet jih SRS in na-podlagi 76. in 72 člena statuta delovne skupnosj skupne, službe SOZD' Hmezad ts določil- Pravilnika o delovnih ra» merjih DSSS,: dne 26. 1. 1981 ,ug( tovila, da je' Slobodanka Jošt, , roj ena 3. | 1957 v Požarevcu, stanujoča Žale Ulica talcev 1, zaposlena na deli 'in nalogah zajemanje in verificiri nje podatkov; v RC DSSS S02 Hmezad Žalec, j . kršila delovne obveznosti, ker je’ dne 24. IT. 1980 in 6. j -1981 neopravičeno- izostala .z del dne 26. H 1980 prišla na delo ? 6,15, 4 12. 1980 Ob 9 uri,. 6. X 1980 op 7. liri, 16. i2. 1980 ob 7,3 .-25/ 12. 1980 ob 7. uri, 26. 12; 190 ob' 6,15, 30, 12. 1980 ob .6,-10 in| 1. 1981 ob .6,30, kršila delovne oi vez-nostd 'po - členu 1’49 točka 1 E točka 6 Pravilnika o delovnih ra) merjih- DSSS; SOZD Hmezad Žale in ji- zato disciplinska komisij a S reka | ■ javni opomin. /Ukrep «e objavi v naslednji,sij vilki internega'glasila Hmelj ar j na oglasni deski RC DSSS SOZ Hmezad, Žalec. I Popis prebivalstva gospodinjstev in stanovanj OD 1. DO 10. APRILA 1981 BO NA OZEMLJU SFRJ POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ PO STANJU NA DAN 31. MARCA 1981 OB 24, URL Iz popisa bodo razvidni podatki o skupnem številu prebivalstva, spolu, narodnosti, šolski izobrazbi, zaposlitvi ter drugi podatki, ki prikazujejo 'stanje prebivalstva in značilnosti razvoja. 'Gospodinjstva bodo popisana kot | posebne enote popisa, pri njih bodo zbrani podatki o številu članov družine, o posesti ali uporabi stanovanja in o počitniških hišah. Zbrani bodo tudi podatki o velikosti in uporabi zemljišč, številu : glav živine ter kmetijskih strojih, ¡ugotovilo se bo število stanovanj in osnovni podatki o velikosti in sestavi stanovanj. Podatki se bodo zbirati tudi za nenaseljena stanovanja,: začasna stanovanja in stanovanja', ki se uporabljajo v poslovne namene. V skladu z določili zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji (Vr. list SRS 25/80) so državljani dolžni dajati na vsa vprašanja iz popisnih obrazcev pravilne in popolne odgovore. Podatke o odsotnih članih gospodinjstva bodo dajali tisti člani gospodinjstvav ki so jim podatki o odsotnih najbolj znani, podatke o otrokih do 15, leta starosti pa eden od roditeljev ali skrbnik. Popisovalci, inštruktorji in kontrolorji/ ki bodo opravljali popis, morajo varovati kot uradno tajnost vse podatke, ki se nanašajo na osebne, družinske .in premoženjske razmere posameznikov. _ Dolžnost slehernega prebivalca je, da zagotovi, da bo od 1. do Iff. aprila 1981 stalno nekdo izmed odraslih članov gospodinjstva doma, da bo lahko popisovalcu posredoval podatke. - Za popis so pomembni podatki: 1. obrazec DEMšO 4 (enotna matična številka občana), ki ga. bo posredovala matična služba po pošti, če pa ga do 15. marca 1981 ne boste prejeli, ga osebno dvignite na matičnem uradu občine še pred popisom prebivalstva; . 2. vsi zaposleni v družbenem sektorju bodo do 27. marca 1981 v svojih organizacijah prefeli poseben popisni list P-l/B, ki bo vseboval podatke o organizaciji* kjer je delavec zaposlen, šolski izobrazbi, poklicu in stopnji strokovne usposobljenosti; 3. lastniki počitniških hišic, vikendov, zidanic, lovskih in ribiških koč ter občasno_ naseljenih stanovanjskih hiš in stanovanj bodo v prihodnjih dneh dobili 'posebne pomožne popisne obrazce, ki jih morajo izpolnjene vrniti občinskim popisnim komisijam; 4. popis bo Zajel tudi občane, ki so na začasnem delu v tujini in njihove družinske člane; 5. zaradi hitrejšega poteka popisa stanovanj naj vsi imetniki Stanovanjske pravice pripravijo podatke o površini stanovanj-' Skih prostorov; 6. kmetovalci naj za popis pripravijo poleg naštetih še podatke o skupnih površinah zemljišč v lasti članov gospodinjstva, ločeno za obdelovalno zemljišče in pašnike, o površinah zemljišč, ki jih ima kmetija v najemu ali jih oddaja v najem, o: številu govedi, konj, prašičev, ovac, perutnine in vseh vrst čebeljih družin, o številu in konjski moči traktorjev in kombajnov. Podatek, da živi danes v SFRJ 22,107.000 prebivalcev, od tega v Sloveniji 1,814.000 prebivalcev bo tako preverjen. Nuša Rojc V Se nehaj o osebnih dohodkih V prejšnji številki Hmeljarja smo pisali o stopnjah prispevkov iz osebnega dohodka. Zal smo upoštevali samo stopnje prispevkov, ki jih je prinesel Uradni list SRS št. 32 z dne 24. 12. 1980. Poleg, tam naštetih prispevkov in davkov pa bomo morali vsi delavci plačevati še prispevek za solidarnost s Črno goro v višini 0,80%. Ta prispevek je torej treba upoštevati pri izračunu skupne stopnje prispevkov in davkov iz OD. Kot zanimivost naj še zapišemo, da so TOZD znova preverile višino vrednosti točke. Večina je ugotovila, de lahko ostane vrednost točke glede na dosežene poslovne rezultate v letu 1980 in glede na planirane za leto 1981 enaka kot v decembru. Ker pa je del prispevkov iz OD prešlo v breme dohodka- TOZD (za zdravstveno varstvo), so se neto OD delavcev pri teh TOZD dvignili za okoli 7%.- T. G. Javni razpis ZA DODELITEV DRUŽBENIH STANOVANJ IN POSOJIL ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Odbor za stanovanjske zadeve SOZD Hmezad na osnovi 25. člena. Samoupravnega sporazuma o združevanju 'in uporabi, sredstev za stanovanjsko gradnjo in- določitvi skupnih osnov za pridobitev stanovanjske pravice in posojil za- izgradnjo v ali nakup zasebnih stanovanj objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev družbenih stanovanj oziroma posojil za individualno, stanovanjsko gradnjo, ali nakup stanovanja. - Javni.¿razpis: zajema 13 stanovanj, Osi- so v. gradnji oziroma bodo kupljena v skladu s planom porabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letu 198i iz sredstev, ki se bodo zbrala do konca leta 1981: V ŽALCU,.. SOSESKA LOŽNICA 3 enosobna stanovanja 2 dvosobni stanovanji V CELJU, V LAMELI 7, NOVA VAS HI 1 enosobno stanovanje V LAMELI 1 OTOK 1I1-S , 2 enoinpolsobni stanovanji 1 dvosobno stanovanje V KOZJEM L dvosobno stanovanje V ŠMARJU PRI JELŠAH 1 dvbsobno stanovanje 2 dvosobni stanovanji po 44,69.m2, po 55,89 m2; po 41,47 m2; po 55,40 m2, po 64,04 m2; po 59,79 m2; po 68,60 m2 in po. 57,82 m2; ter vsa starejša stanovanja, last udeleženk samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki se bodo1 sprostila do konca leta 1981. Za individualno gradnjo je po planu porabe sredstev ža stanovanjsko izgradnjo v letu 1981 namenj eno 5,625.000 din iz sredstev, ki se bodo predvidoma zbrala do konca leta 1981. Javnega razpisa se lahko udeležijo vsi delavci organizacij združenega dela SOZD Hmezad Žalec —- podpisnic Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo. Prijave za dodelitev družhsnih stanovanj oziroma posojil z zahtevano dokumentacijo vložite pri referentu za kadrovske zadeve TOZD oziroma DO V ROKU 3,0 DNI OD DNEVA OBJAVE V GLASILU HMELJAR, NAJPOZNEJE PA 31. 3. 1981. | Vloga za dodelitev: stanovanj oziroma posojil za izgradnjo a ali nakup stanovanj- mora vsebovati: ’ ';.'v . • 1. prošnjo za dodelitev stanovanja oziroma posojila; 2. pravilno, izpolnjen vprašalnik © staho vanj skih in, drugih . razmerah delavca-prosilca; 3. potrdilo TOZD o višini povprečnega osebnega dohodka de- -lavca v preteklem letu; 4. potrdilo OZD o višini povprečnega osebnega dohodka čla-nov gospodinjske skupnosti v preteklem letu; 5. izjavo o zagotovitvi sredstev lastne udeležbe; 6. izjavo o sofinanciranju druge OZD, če je to primer; 7. potrdilo o. skupni delovni dobi dn delovni dobi v OZD-._, Hmezad, ki. ga.izda referent za kadrovske.* pošle TOZD; 8. udeleženec NOB — potrdilo o udeležbi v NOB, ki ga izda referent za kadrovske posle TOZD na, .podlagi uradnega vpisa v delovni knjigi; .... 9. izjavo o drugih dohodkih prosilca oziroma člana gospodinjske skupnosti . Vloga za posojilo za stanovanjsko izgradnjo mora vsebovati' še naslednje: 1. zemljiškoknjižni izpisek gradbenega zemljišča; 2. dokaz, da je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše - (v primeru razširitve in obnove); 3. gradbeno dovoljenje alt potrdilo o gradbeni- prijavi;, 4. predračun stroškov gradnje. Obrazce prošnje,, vprašalnika, potrdil o OD; izjavo o lastni* udeležbi, potrdila o delovni dobi, izjavo-o drugih dohodkih dobite pri referentih za kadrovske posle DO oziroma TOZD. Vse Interesente opozarjamo, da vlog,, ki ne bodo. vsebovale. vseh zahtevanih podatkov in zahtevanih potrdil, ne bomo obrav- -navali, prav tako tudi ne vlog, ki bodo prispele po objavljenem roku. x Odbor, za stanovanjske zadeve. SOZD Hmezad Žalec Vino iz šmarsko-virštanjskega področja je šlo leta 1980 v vinsko kroniko kot prelahko in prekislo, letina pa kot nadpovprečno rodna. Na območju Buč in- Virštanja je poleg izredno .slabega vremena za trto še večkrat klestila toča. Za-Tadi tega se je trgatev zavlekla, v november in sta jo tu in tam celo onemogočila prvi sneg ‘in nizke temperature. Vinogradnika smo upali, še na kakšne stopnjo sladkorja. Ta se je na prisojnih legah dvignila na 12 stopinj, na slabših legah pa je bilo še precej nedozorelega grozdja.. tani je. prvič poíno rodilo okoli 100 ha vinogradov. Zato smo pričakovali 800 do 1.000 ton grozdja kot tržni višek. \ Z bližajočo' trgatvijo se je stopnjevala naša skrb, ker že- zaradi znanih dejstev, odkupoval« grozdja iz drugih področij : in vinskih kleti za odkup grozdja pri nas: niso kazali zanimanja, kar se je odražalo v nizki odkupni ceni'm pomanjkanju : embalaže. Odkup grozdja se je začel po 20. oktobru p’o 10 do 13 dih za kg pod težkimi pogoji in s številnimi nevšečnostmi. Kleti'niso: bile sposobne prevzeti grozdja zaradi nezadostnih kapacitet v predelavi, prevzem pa so zavirali tudi z raznimi izgovori. ' Kljub temu, da je bila. lani ponudba grozdja doikaj visoka, smo .ga prodali nekaj manj kot 200 ton. Takšen odnos, do vinogradnikov ni pravilen in je za nas bil težka preizkušnja, saj So tistim, ki so obnavljali vinograde, povedali, da najt ne skrbe za sode, ker bodo prodali kar -grozdje. Nikjer ni bilo rečeno, da grozdja ne bodo odkupovali v slabših letinah za kvaliteto. Številni vinogradniki so hib prepuščeni svoji iznajdljivosti pri iskanju sodov. Sedaj pa ne vedo, kam in komu bi vino prodali. V isti sapi, leo nam niscr hoteli odkupiti grozdja, so uvozih na'naše območje okoli 500 ton grozdja z juga. : Ob.lanski, za vinogradnike nič rožnati situaciji, ob novih načrtih za nove vinograde in ob skorajšnji polni rodnosti novih 200 ha vinogradov vidimo vinogradniki šmarsko-virštanjskega .rajona edini izhod v lastni kleti. O kleti govorimo vse vprek že nekaj let, Zadeva okrog nje pa je vedno bolj vroča. - Krajani . Lesičnega, Virštanja, Podčetrtka, Buč, Polja- ob Sotli, Bistrice ob Sotli, Osredka, ‘Podsrede in Kozjega so:.se že pogovarjali oj primerni lokaciji za novo klet Izbrali so Imeno in -prostor, nad • že-: ležniško postajo. To lokacijo: ja odobrila',‘lokacijska komisija že 1958. leta. Takrat je bila težnja po lastni kleti zelo glasna, Saj so od takrat že načrti in tehnična doku-:; mentacdja. Prostor’ za klet' je izbran dobro in’približno v sredini področja. Naša-pospešena obnova vinogra-". dov bo pravdno ; vrednotena, ko bomo imeli lastno klet, do takrat pa bomo surovinska baza za druge vinske kleti. Ponudba grozdja sc bo iz. leta v leto večala in 'vinogradniki. • Smo resno zaskrbljeni in terjamo ureditev, odkupa tudi. v..takšnih lejih, kot je bilo lansko, ko niso 'kljub dogovoru odkupili grozdja, ampak smo vino morali temelj it o šolati; vsak po svoje doma, pa še vkljub temu ni doseglo predpisane stopnje alkohola. Želimo, da bi telo kmalu konec naših težav v skupno korist in ko-rist našega tako pitnega in iskanega Virštanjčana.. inž. Franc Valenčak, Vy Zgodnja, zima je dnembgočila skoraj vsa dela na poljih. Zato je še povsod polno koruznice, ki jo moramo pospraviti ali pod■ orati ob prvem lepem vremenu. Nekateri so jo že razrezali kar | s silažnim kombajnom , Bodočnost v proizvodnji mesa in mleka (beljakovin živalskega izvora) so prežvekovalci in to predvsem domače govedo. Ti človeku niso tekmeci, ker lahko uživajo tisto kar on in druge živali, ne morejo ali slabo prebavijo in izkoristijo—- to je voluminozna krma. Neorganski dušik izrabijo mnogo bolje kot drugi prežvekovalci. Hrano jemljejo pohlepno in jo vskladiščijo v predželodcih. To hrano občasno vračajo nazaj v usta, kjer jo dodobra prežvečijo. Po tej značilnosti so dobili svoje ime — prežvekovalci. Zaradi udomačitve in intenzivne reje, je dobro spoznati in poznati nekaj osnov fiziologije prebave pri prežvekovalcih. (Fiziologija je veda, ki obravnava zakonitost por javov in procesov v telesu.) Ta spoznanja nam lahko pomagajo pri' umnejšem izkoriščanju krme in obenem pomagajo preprečiti ali vsaj omiliti bolezenska dogajanja v predželodcih. Prežvekovalci imajo posebno obliko in zgradbo želodca. Ta organ se spreminja in razvija od prvega dne življenja. Predželodci po rojstvu rastejo hitreje kot pravi želodec — siriščnik. Svojo končno oblike in velikost doseže šele, ko so živali stare okrog leta in pol. Želodec je torej sestavljen iž treh predželodčev (vamp, kapica, pre-biralnik) in pravega želodca (si-riščnika). V notranjosti predželodčev je.pdšebna sluznica, ki ne izloča prebavnih sokov. Nalogo začetne prebave prevzamejo mali organizmi (mikroorganizmi), ki prebivajo v predželodcih. Novorojena teleta imajo dvakrat večji siriščnik (pravi želodec) kot Vamp in kapico (dva od treh predželodčev) skupaj. Takrat pijejo le mleko, ki Se pravilno prebavlja in izkorišča le v siriščniku. Pri štirih mese.cih starosti je ravno obratno in je siriščnik dvakrat, manjši. Do tega pride zaradi tega, ker se takrat teleta krmijo predvsem ali v večjem obsegu z voluminozno krmo. Ko živali dozorijo, lahko znaša prostornina vseh delov želodca tudi do 230 litrov. Od tega odpade na vamp 80 %, na kapico §apl na prebiralnik 2 % m na siriščnik le 8 %. Zakaj taka razlika v velikosti? Živali uživajo večinoma voluminozno krmo, močna krmila itd., mleka ne več. Zato so najbolj o-breipenjeni predželodci in manj siriščnik. Vamp je najbolj prostoren in ima močno mišično steno, ki je dobro oskrbovana s krvjo in limfo (sokrvico). Posebne gube v njegovi notranjosti oblikujejo ti. požiralnikov ali želodčni žleb, ki omogoča pretok mleka iz požiralnika naravnost v siriščnik. Kapica je znotraj sataste oblike. Prebiralnik ima v notranjosti liste različnih dolžin. Siriščnik je pravi želodec in je v notranjosti, pokrit s sluznico, ki je močno nagubana in izloča lastne prebavne sokove. Če živali krmimo s travo, senom in silažo, se ta razporedi v vse želodčne votline. V zgornjem delu vampa so plini, pod njimi nepopolno, zdravljeni rastlinski deli. V kapici je vsebina redkejša in tekoča. V prebiralniku je krma dobro zdrobljena in bolj suha. Če govedo žre travo, žveči naglo in površno. Ko je sito, navadno v vampu ni proste tekočine. Čim dlje je minilo od zadnjega obroka, bolj je vsebina redka. Predželodci se nikoli povsem ne izpraznijo. V času Stradanja postane Vsebina bolj redka. Vso tekočino y tem času predstavlja slina, ki jo prežvekovalci izločajo trajno. Procesi, ki zajamejo hrano v predželodcih so: prepojitev z. vp- (Nadaljevanje na 9. strani) Kvaliteta osnovne krme in zimsko krmljenje krav Krma se med seboj najbolje razlikuje glede na hranilne sinovi,'ki jih vsebuje: Količina hranilnih snovi je odvisna od vrste krme,' starosti ob spravilu (mlada, ostarela trava), način spravila, gnojenja, konser-viranja, itd. Telo* izkoristi samo prebavljive hranilne snovi, neprebavljive pa izloči z blatdm. Dobro je prebavljiva krma, ki vsebuje veliko škroba ali beljakovin, in malo surovih vlaken. S starostjo rastlin'se povečujejo surova vlakna in lignin. Zato se ostarela krma slabo prebavi, dalj časa zadržuje-v vampu in živali jo premalo pojedo. Iz nje dobijo malo hranilnih snovi za proizvodnjo. Za lažje razumevanje poglejmo. prebavljivost organske snovi v ne-i katerih vrstah krme za prežvekovalce: Vrsta krme Prebavljivost .v % Sojine tropine, koruza | 90 Krušna žita, pesa, krompir 85 ' Ječmen, zelo mlada paša 80 Kakovostna zelena krma, kakovostna koruzna silaža 70 Prav dobro seno, koruzna silaža srednje kakovosti 65 Srednje dobro seno, sončnične tropine z luskami 60 - Slabše seno, koruzna slama Ovsena slama, ječmenova slama Potrebe posameznih kategorij ‘ snovi v obroku so sledeče: Kategorija živali -Tele ob odstavitvi Krava s 30 kg mleka Krava z 20 kg mleka Mlado pitano govedo Krava z 10 kg mleka Plemenske telice Vzdrževalna krma za govedo* (Nadaljevanje z 8. strani) do, raztapljanje, mešanje, drobljenje, fermentiranje, protozoarna in bakterijska aktivnost (delo malih očem. nevidnih organizmov, ki ži-vijo v prebavilih) in vsrkavanje. Na, razne spremembe v predželod-cih najbolj vpliva njihovo giba-| nje. Gibi so vsklajeni, potekajo po določenem vrstnem redu in se ponavljajo. V polnem obsegu se: pojavijo pri odraslih živalih, ki se hranijo z voluminozno krmo (seno, trava...); Groba krma.ali znižanje sladkorja v krvi pospeši delo predželodcev, zato morajo do-: biti krmo v taki obliki vsak dan! Kisla vsebina bodisi slabi ali poveča njihovo gibanje. Kemijski in toplotni dražljaji v črevesju lahko prekinejo gibanje predželodcev, V času, ko se predželodci gibajo, se iz njih iztiskajo plini skozi prednje prebavne poti (požiralnik). Temu pravimo riganje, ki je izredno važno za zdravo prebavo in vsrkavanje hranilnih snovi.. Od tega je odvisno življenje prežvekovalca. Riganje ni hotno in ga povzročijo dražljaji, ki delujejo na točno določeno mesto v vampu. Govedo rigne enkrat do dvakrat v minuti po 2 do 6 litrov plina. Želodčni žleb, ki smo ga prej omenili, se pod vplivom grobe krme, ki draži posebna mesta na sluznici, zapre in groba vsebina ne gre v prebiralnik in siriščnik. V času sesanja je ta žleb oblikovan in je neposredna zveza med požiralnikom in siriščnikom. Sesanje ima pri oblikovanju žleba določeno vlogo. Pri pitju mleka iz posode se žleb ne oblikuje popolnoma in del mleka zaide v vamp, kamor ne sodi (o posledicah bomo pisali prihodnjič). Delno vpliva na sprožitev tega refleksa tudi ogre-tost zaužite tekočine. Iz kapice se vsebina prelije v prebiralnik, ki jo ožme in .se po drugem pritoku vsebine odplakne naprej v siriščnik. V prebiralniku se vsrka dosti tekočine, kar pomaga k boljši prebavi v siriščniku, 55 50 govedi po prebavljivosti organske Prebavljivost organske snovi v % 85—90 80 . 74 . 65—70' 66 58—62 50 ker je želodčni sok manj razredčen. Da se vsebina pretaka v prebiralnik, morata biti vamp in kapica napolnjena do določene višine. To omogoča pogosto jemanje krme, pitje vode In neprekinjeno izločanje sline. Če je v vampu sočna krma, se hitro odplavi naprej. Po obroku sena je prežvekovanje že daljše. Potrebno je več sline, Voluminozna krma ie zatorej nujno potrebna za pravilno delovanje predželodcev in pravilno prebavo. Vlaknina vzbuja izločanje sline, gibanje predželodcev, prežvekovanje, riganje in je občasno sito za precejanje ustreznih delcev krme, ki nadaljujejo pot po prebavni poti. Ko žival gladuje, se vsebina v začetku normalno odplavlja, ob pomanjkanju grobe krmne gmote dotekanje sline vse bolj razredčuje preostanek grobih delcev. * S tem na določena mesta v predželodcih ne pridejo dražljaji in njihovi gibi vse bolj pojemajo in slabijo. S prenehanjem gibov, preneha prelivanje vsebine v ostale dele prebavil. Žival pogine od lakote! Za prehod skozi vamp rabi obrok navadne voluminozne krme približno 60 ur, zrnata krma lahko ostane celo 7 dni! V prebiralniku le 8 ur. Požiralnik je mišična cev, ki ima tri zožitve. Na teh se zelo pogosto zaustavijo večji tujki; Trdi delci — tujki najčešče padejo v kapico. Poškodujejo lahko sluznico in pride do vnetja. Ostri predmeti lahko prebijejo steno kapice, ki se močno krči, in prodrejo do srcu, kar je za žival pogubno! Za začetek toliko. V naslednji številki ;bomo nadaljevali s. samim potekom prebave. Spoznali se bomo s prežvekovanjem, mikrobiološkimi in kemičnimi procesi. V grobih obrisih se bomo pozabavali s prebavo* sladkorja (celuloze), metabolizmom dušika (tudivuree) in še s čim. ■ Dušan Vedenik Iz navedenega sledi, da moramo pokladanje krme, uskladiti z ozirom rta; kvaliteto^s, proizvodnjo krav in razvojem živali. Zato ob spravilu krmo skladiščimo po kvaliteti. Krave z veliko mleka, odstavljena teleta in mlada živina do leta starosti dobi najkvalitetnejšo pridelano krmo, ki jo dopolnimo s koncentratom in tako dosežemo; potrebno prebavljivost obroka. Posamezne sestavine, v krmi določimo s kemično analizo in Z njo dobimo količimo' surovih .beljakovin, ogljikovih hidratov, masti* in' surovih vlaken. S posebnimi poizkusi na živalih je ugotovljeno koliko posameznih hranilnih snovi — to je surovih beljakovin, ogljikovih hidratov, masti in surovih vlaken se prebavi in koliko se jih neprebavljivih izloči v blatu. Tako Se iz ugotovljenih rezultatov kemične analize vzorca krme s pomočjo podatkov o prebavljivosti, izračuna količina prebavljivih, surovin beljakovin v tej krmi im škrobno, vrednost.^ Učinek vseh hranilnih snovi v posamezni krmi, kako kritta zaleže, ~ oziroma kakšno prirejo z njo dosežemo, je izražena z istim merilom, to je - S škrobno vrednostjo. Škrobna vrednost izražena v odstotkih pove kolikim delom čistega škroba je enakovredno 100 delov določene krme. Škrobno vrednost izražamo v procentih, dekagramih, gramih in kilogramih. Če škrobno vrednost delimo s prebavljivimi'beljakovinami, dobimo beljakovinsko razmerje v posamezni krmi ali obroku. Če je v krmi proti škrobni vrednosti veliko 'prebavljivih, beljakovin, govorimo o ozkem razmerju kot jev oljnih tropinah, mladi travi, deteljah lucerni,, itd,, če pa jih je malo imamo široko’ beljakovinsko razmerje kot je v koruzni silaži, suhih pesnih rezancih,, koruzi, -ječihenu. S poizkusi j e-Ugotovljeno koliko prebavljivih surovih beljakovin,. rudnin, vitaminov in škrobne vrednosti žival rabi za vzdrževanje, pri-, rast. žive 'teže in proizvodnjo enega litra mleka. Ker imamo znane potrebe živali za .določeno proizvodnjo in prebavljive hranilne vrednosti krme,'lahko' izračunamo -obrok za krave, plemenske telice,' mlado■ pitano, govedo in vse ostale, kategorije' in vrste živali. V KZ Savinjska dolina, je bilo v novembru ih januarju odvzetih'62. vzorcev krme kooperantov, da bi ugotovili kvaliteto pridelane krme. -Rezultati vzorcev so navedeni po lastnikih,da ostali kooperanti lahko primerjajo' svojo krmo z analizirano. Zaradi visoke cehe analiz ni mogoče--vzeti vzorcev pri vseh tržnih proizvajalcih! Pri primerjanju ostale krme z analizirano je potrebno upoštevati sledeče glavne dejavnike, ki vplivajo na hranilne snovi' v krmi in s tem na kvaliteto: 1. pri šenu m otavi čas košnje'(zgodaj, pozno košeno), sestav trav,; trajanje sušenja, sušeno na tleh, na dosuševalni, itd., 2. pri travni silaki čas. košnje,, ovelošt trave, sestav trav, stlače-host, trajanje siliranja;ih 3. pri koruzni silaži - sorta (razred 3, 4 ali celo. 5), gostota rastlin na m2, . velikost storžev, zrelost !ob siliranju, traj anj e siliranj a, stliačenos.t. GLEJ ANALIZE NA 10. STRANI RAZLAGA ANALIZ Odstotek suhe snovi pri koruznih silažah znaša, v povprečju 28 %, kar kaže; da je večina silaž bila silirana v voščeni zrelosti. Nekateri , kooperanti so obtrgali nekaj storžev v silažni koruzi, zato imajo’nižjo 'škrobno vrednost. V bodoče ne bi smeli delno obtrgati. storžev v koruzi, za siliranje. Za pridelovanje zrnja je potrebno sejati določeno površino; zgodnejše softe, ki Te dno 'dozori in.1 ni nevarnosti; da plesni v koruznjaku. Kislinski sestav silaž je zadovoljiv. Maslene kisline, ki jeprir šotna v slabi 'silaži, ni v nobenem vzorcu,- Odnos med mlečno ih ocetno kislino je. zelo različen .in je. nazorno razviden iz analiz. Dobra silaža vsebuje največ mlečne kisline in znatop manj ocetne kisline, tako imata koruzni silaži pod zaporedno številko 2 in 3 zelo ugodno razmerje, med. navedenima kislinama. Koruzna silaža vsebuje manj prebavljivih surovih beljakovin, fosforja in vitaminov kot seno in travna silaža. Pri krmljenju velikih količin -koruzne silaže je potrebno dodajato rudninsko vitaminske mešanice in obrok izravnati s prebavljivimi surovimi beljakovinami, s 'Sončničnimi tropinami ali super koncentratom ali s benuralom S. V povprečju je kvaliteta silaž prav dobra, vendar so: med njimi velike ; razlike med suho. snovjo, škrobno vrednostjo in kislinsko sestavo, Gilj je pridelati koruzno šilažo s suho snovjp 28 do 32%, 'škrobno vrednostjo 18 do 21 %, in ugodno kislinsko sestavov, Tudr tretji odkos trave (tretija) se: da .sama uspešno silirati, če je trava praviino;,'ovenela'ih dobro stlačena, dokaz; silaža pod številko. 29. Vse tri' trava silaže sci silirane v. različnih prostorih in so. uspele, In Sicer: št. 29 — pod šupo,; tretji odkos (tretija) stlačena, s traktorjem , in• pokrita s folijo; > 1 ' . . c/ . št, 30 — v stolpnem silosu, prvi odkos,, zrezana in stlačena; št. 31 na prostem, prvi odkos, stlačena s traktorjem, pokrita s. folijo. . . ■ . . :t: Navedene ,3 silaže so bile krmljene v zimskem času. Povprečna hranilha vrednost sena. je . nižja od običajne , vrednosti' kmečkega sena; kar je v zvezi-s slabim'vremenom spomladi. Nekateri vzorci .’imajo zelo nizko vrednost samo .25'%, škrobne- vrednosti. Pride-lati bi' -morali seno s 5,5 % .prebavljivimi surovimi beljakovinami:- ih .33% škrobno'jvrednostj-o, Nasprotno pa je otava zelo kvalitetna z visokp , škrobno vrednostjo 37 % in 38% t-er ustreznimi prebavljivimi surovimi beljakovinami 6 do 8 %. ■ (Nadaljevanje na 10. in. 11. strani) HRANILNA VREDNOST SILAŽE IN MRVE (SENA IN OTAVE) >' ■ 0 > 0 g Kisline Oznaka silaže * g Lastnik- vzorca (d M m M «J T& 0 M ' P* surove beljakov %• ■ Škrobna vrednost % ' Kalcij g/kg M O <4-1 0) O -S tn pH ocetna • J maslena mlečna v % Surova vlakna v % 1. Koruzna silaža s travo Turk F., Trnava 16 27;5 1,3 16,4 1,0 0,7 4,2 0,84 0 1,11 19,6 2. Koruzna silaža Rožič Jože, Zakl 10. 27,8 1,3 17,4 0,9 0,6 4,1 0,59 0 1,99 18,5 3. Koruzna silaža Tekavc Ivan, Gomilsko 24 27,5 1,5 16,1 0,8 0,6 3|9 0,30 0 0,96 21,2 4. Koruzna silaža s travo Škodnik F., Orla vas 29,5 1,8 19,3 ' 1,3 0,7 , 3,53 Niso določene 20,7 5. Koruzna silaža Ribič I., Zg. Roje 25,0 1,1 14,9 0,7 0,5 3,8 1,14 0 1,28 20,9 j 6. Koruzna silaža Povše I., Podlog 29,5 1,4 17,9 0,8 0,6 4,2 .0,82 ' 0 0,96 18,8 7. Koruzna silaža Crepinšek J., Zg. Grušovlje 29,4 1,4 17,8 0,8 0,6 4,1 0,45 0 1,09 19,1 . 8. Koruzna silaža Kunst Franc, Sp.'Grušovlje 22,5 1,1 14,2 0,8 0,5 3,38 Niso določene 22,65' 9. Koruzna silaža s travo Turnšek K.,. Podvrh 27,1 1,3 16,0 0,7 0,6 4,5 0,21 0 0,56 19,4 10. Koruzna silaža Rojnik I., Glinje 27,8 1,3 17,1 0,7 0,5 3,8 1,33 0 1,13 18,2 11. Koruzna silaža Gmajner M., Topovlje 27,1 , § 1,2 16,0 0,6 0,5 : 3,9 0,45 0 0,88 20,6 12. Koruzna silaža Mošnik A., Pondor 28,6 1,3 16,2 1,0 0,5 3,9 0,80 0 1,40 23,3 13. Koruzna silaža s travo Lesjak M., Ojstriška vas 30,5 1,4 .16,9 1,2 0,6 4,1 1,74 0 0,86 24,6 14. Koruzna silaža Žagar Z-, Dobriša vas 34,5 34 1,5' 21,5 1,1 0,8 4,0 1,09 0 1,16 16,5 sorta iz 3 razreda 15, Koruzna silaža Žagar Z., Dobriša vas 27,0 1,2 18,0 0,7 0,5 :t 3,45 Nišo določene 19,27: sorta iz 5. razreda 16. Koruzna silaža Drev J., Drešinja vas 30,6 1,4 19,1 0;? 0,8 3,95 0,64 0 1,25 15,8 17. Koruzna silaža Srtenčar V., Levec 25,1 ' 1,2 14,5 0,5 0,38 3,48 - Niso določene 22,06 18. Koruzna silaža 'Kuder I., Levec 33,1 1,4 . 22,4 1,09 0,55 3,52 Niso določene 18,52 ■ 19. Koruzna Silaža Pintar . S., Dobriša vas 24,96 1,1 16,5 0,68 0,61 3,49 Niso določene 19,65, 20. Koruzna silaža s travo Grobelnik F., Gotovlje 26,57 .1,3 17,0 0,62 0,62 3,78 0,68 0 1,6 18,6 21. Koruzna silaža Bizjak I., Gotovlje 28,8 1,4 17,7 0,6 0,6 ' 3,95 0,39 0 1,66 17,6 22. Koruzna silaža z ohrovtom Uršič A., Dolenja vas 26,12 1,2 15,9 . 2,2 0,6 3,75 0,53 0 1,46 21,0 23. Koruzna silaža s travo Kukovnik L, Kapla vas 27,8 1,3 15,9 1,2 0,7 3,9 0,55 0 0,74 19,9 • 24. Koruzna silaža Grenko F., Kapla vas 26,2 1,1 15,8 0,8 Q,6 3,9 0,87 0 1,23 19,9 25, Koruzna silaža Krajnc M., Kapla 23,98 1,0 19,19 0,45 0,4 3,35 Niso določene 21,36 26. Koruzna silaža Šporin J., Prekopa 29,62 1,6 19,5 0,93 0,63 3,49 Niso določene • 22,31 27. Koruzna silaža s travo Cizej L., Podvin 27,82 1,5 18,2 0,85 Q,66 3,51 Niso določene 21,43 28. Koruzna silaža s travo Zagoričnik V., Podvin 26,34 .1,4 16,6 1,02 0,60 3,40 Niso določene 22,77 29: Travna silaža iz 3. odkosa Turnšek K.; Podvrh 34,2 3,0 15,7 4,1 1,6 4,6 0,45 0 0,39 21,0 30. Travna silaža iz 1. odkosa Pistotnik S., Ločica 32,5 2,1 14,3 1,8 1,1 4,1 0,75 0 1,85 29,6 31. Travna silaža iz 1. odkosa Brišnik Ivan, Prekopa 28,9 2,0 14,7 2,0 1,0 4,1 0,54 0 1,42 . 26,4 32. Seno Jezernik A.,. Založe 86,3 3,7 , 22,9 5,7 2,2 Se ne določa 30,9 33. Otava Zagoričnik V., Podvin 86,6 7,3 32,6 5,9 2,9 Se ne določa 27,3 34. Seno. Škodnik F., Orla vas 86,2 3,7 22,1 4,6 2,1 Se ne določa 31,9 35. Seno . Turk F., Trnava 85,0 4,2 30,3 5,3 : 2,2 Se ne določa 26,6 36. Seno Rožič J, Zakl 88;2 5,0 33,5 5,2 . 2,7 Se ne določa 26,4 37. Seno, Tekavc I., Gomilsko 84,5 •, 5,5 32,6 ‘ 6,2 2,8 Se ne določa 25,1 38. Otava Ribič L, Zg. Roje 87,9 8,1 . 37,2 12,8 3,0 Se ne določa ■ 24,1 39. Seno! , Povše I., Podlog 85,4 4,2 26,7 4,6 2,1 - Se ne določa 28,2 40. Seno Crepinšek J., Zg. Grušovlje 86,4 5,1 24,6 4,1 21 Se ne določa 30,2 41. Seno Kunst F., Sp. Grušovlje 88,3 5,2 31,6 6,5 2,99 Se ne določa 27,4 42. Seno Turnšek K., Podvrh 88,1 , 4,5 30,6 4,5 2,3 Se ne določa 27,6 43. Seno Rajnik L,, Glinje 85,4 4,4 21,6 6,5 2,5 Se ne določa 31,6 44. Otava Gmajnar M., Topovlje 87,7 6,2 .36,8 8,0 ■2,7. Se ne določa 25,1 45. Otava Laznik I., Podvrh .. 83,9 7,6 38,0 11,9 2,1 Še ne določa 21,9 46. Otava Pistotnik S., Ločica 86,7 ? 6,3 i 36,9 7,2 2,7 Se ne določa 24,1 47, Seno Kladnik A., Cepi je 85,9 3,0 24,8 5,6 2,1 Se ne določa 29,7 * 48, Otava Brišnik I., Prekopa 89,2 6,0 30,0 6,2 3,0 Se ne določa 28,6 ’ 49. Otava Šporin J., Prekopa 89,0 : 5,35 26,3 3,23 2,42 Se ne določa 29,34 50. Seno Ver de v- F., Loke 87,3. 4,4 27,6 6,7 1,9 Se ne določa 29,4 51. Seno Mošnik A., Pondor 83,9 3,4 25,2 5,2 1,4 Se ne določa 29,2 ~ 52. Otava Lesjalk' M., Ojstriška vas 86,4 8,1 37,3 9,1 2,4 Se ne določa ' 24,0 , 53. Otava Žagar Z., Dobriša vas 85,2 6,2 36,6 8,4 2,4 Se ne določa 22,2 54. Otava Drev J., Drešinja vas 86,1 - 6,4 38,7 9,2 2,2 Se ne določa 20,5 , 55. Otava. Strenčar.V., Levec 86,4 6,0 39,9 10,7 2,8 . Se ne določa 22,1 56. Seno Grobelnik F., Gotovlje 88,6 3,3 25,5 4,6 1,9 Se ne določa 30,6 * 57. Seno '■'v" Ograjenšek, B., Podkraj 86,5 4,8 , 24,4 5,7 2,9 Se ne določa 30,2 58, Otava Ograjenšek B., Podkraj 85,8 f 4,3 36,4 7,6 2,6 Se hfi določa 24,5 59. Otava Bizjak L, Gotovlje 86,9 6,4 38,3 7,0 2,2 Sé ne določa 24,2 60. Seno Uršič A., Dolenja vas 87,6 4,3 32,5 4,2 2,2 Se ne določa 26,6 61. Seno Kukovnik I., Kapla vas 84,6 4,6 25,8 6,5 2,6 Se ne določa 28,9 62. Seno Grenko F., Kapla vas 85,6 4,9 27,0 4,7 2,6 Se ne določa 28,7 Iz analiz je razvidno, da smo pridelali''dobro otavo, dobro' koruzno in travno.'silazo. ter slabo seno) Ker nam vreme-spomladi- češto preprečuje,'pravočasno košnjo za sušenje in's tem pridelovanje dobrega sena, bomo'primorani delno ali v celoti silirati prvi odkos s površin, ki so dostopne za kmetijs-ko: mehanizacijo.- Z mehanizacijo se. lahko v par. dneh posilira ves planiran prvi odkos za travno silašp. Prav; tako s travno silažo dobimo s površine več hranilnih snovi kot-s. senom, ker so. pri.siliranju manjše izgube kot' pri sušenju. Sušili bi. drugi odkos — 'Otavo, kp je"ugodno vreme. Ob- siliranju koruzne silaže lahko med njo mešamo ovelo travo, ovelo lucerno, ovelo deteljo aifcd Tako v jeseni konzerviramo- vso zeleno maso, ki je ne pokrmimo za klajo. . , Osnovna krma ;se v obroku 'zelo spreminja. Zadnjih deset let je silaža zelo izpodrinila seno. Naslednja, tabela nazorno kaže, kako se je iv Holandiji v osmih letih spremenila osnovna krma v 'obroku, tako, da je seno zmanjšalo iz 70 na 25 %. Razpored voluminozne krme v zimskem obroku v Holandiji v % suhe snovi: 'Osnovna krma leto 1970 leto 1978 ' Seno 70 -25 • Tarvna silaža 28 55 Koruzna. silaža . 2 . 20 Skupno 100 100 Ugotovili smo -vrednost osnovne krme, zato izračunajmo koliko hranilnih snovi dobi krava z osnovno krmo; OBROK I Osnovna krma kg _ Suh at-snov kg Prebavïjive Skrqbna; , ,. , vrednost g beljakovine g a Seno 3 2,58 . 135 900 Otava . 3 2,58 210 1.110 Koruzna silaža 20 5,60- 240 3.600 10,76 585 5.610 Vzdrževalna -krma —^300 — 3.000 285 2.610 Zadostuje za kg mleka 5 , 9,8 Dopolnimo K-super v 3 2,58 ' + 600 11 + 1.740 885 4.350 Zadostuje za kg mleka 15,2. 15,8 Osnovni obrok 3 kg sena, , 3 kg otave in 20 kg koruzne silaže je enostranski. Za proizvodnjo ostane prebavljivih surovih 'beljakovin za 5 kg mleka in škrobnih vrednosti (energije) za 9,8 kg. Ta obrok dopol- nimo s krmo, bi je bogata-na beljakovinah. To so 'sončnične tropine ali super koncentrat. V našem primeru smo ga dopolnili s 3 kg K-super in dobili hranilne snovi za proizvodnjo 15,2 in 15,8kg mlaka. Ko obrok izravnamo po prebavljivih surovih beljakovinah in škrobni vrednosti (energiji) kravam, ki imajo nad 16 kg mleka, damo 0,40 kg: koncentrata K I za vsak kilogram mleka nad navedeno količino. Zaradi 'enostavnosti pri obroku niso napisane vrednosti za rudnine in vitamine. Če obrok, dopolnimo s super koncentratom krava za proizvodnjo - 16 kg mleka ' dobi dovblj rudnin in vitaminov. OBROK II Osnovna krma , Prebavljive surove beljialk-o-vine g Škrobne vrednosti g Otave 4 Koruzne silaže . 15 Travne silaže 15 zadostuje za proizvodnjo kg mleka 10,5 12,9 Dopolnimo -s 7,5 dkg bemirala S 1,5 . —- •'■ - Obrok smo približno izravnali 12,0 12,9 Obrok lahko namesto bemirala Š izravnamo s 1 kg sončničnih tropin ;in dobimo hranilnih -snovi, ža 141 mleka. Če -pa obrok'izravnamo z--■1,5 kg K super, dobimo hranilnih snovi za proizvodnjo 15,5 kg. mleka. Ko: dopolnjujemo obrok s sončničnimi tropinami ali benuralom S, doda-jamo bovisal ali vita redin. ' če primerjamo obrok I in II, ugotovimo,, da v obroku I dobimo premalo hranilnih snovi z osnovno', krmo, zato za 15,5 kg mleka moramo, dodati 3 kg K-s-uper,■ kar je' negospodarno, V obroku II za 'proizvodnjo,. 15,5 kg dodamo samo'1,5 kg K-supei Iz: navedenega sledi, kako važna je - za "pToiz vodnj o. kvalitetna osnovná krma. - . Jože Šalamun, dipl,- ing. agr. •Hmezad DO CELJSKE MLEKARNE CELJE fr i razpisuje LICITACIJO rabljenih osnovnih sredstev: r-r luknjač IBM 029, •—verificirko IBM 059. Licitacija bo 13. 3. 1981 ob 8. uri v SOZD Hmezad DSSS — Računalniški center Žalec, Hmeljarska 7.: . , , Izklicna cena je 100.000 din, : - Pred pričetkom licitacije, morajo udeleženci , plačati varščino v višini 10% izklicne cene. V izklicni, .ceni. je vštet prometni davek. STROJNA REZ HMELJA LETOS HITREJE TEHNIČNA IZBOLJŠAVA V letu 1980 je vodja naše mehanične delavnice Stane Hribernik preuredil motor^»Tomos« črpalke za pogon (električnega) kotnega brusilnega stroja za brušenje diskov rezalnika hmelja. Že več let smo razmišljali v lastni (tudi v kooperacijski) kmetijski proizvodnji o brusilniku diskov rezalnika hmelja, ki ne bi bil vezan na električni priključek. Z električnim kotnim brusilnim strojem smo izgubljali preveč časa. Traktor z rezalnikom je moral na brušenje na več ali manj oddaljen'objekt, kjer Je bil električni priključek. Tako smo v tej delovni konici rezi hmelj d* izgubili za vsak hektar približno 45 minut dragocenega delovnega časa. Inovator je uporabil motor »Tomos« črpalke im odsluženi kotni brusilni stroj in tako dobil motorni brusilni stroj. Strošek preureditve je malenkosten ca. 1.000 din. Pripominjamo, da se lahko po končani rezi »Tomos« črpalka kot tudi električni brusilni stroj ponovno sestavita. V času rezi pa običajno'»Tomos« črpalke ne rabimo. Priporočamo vsem hmeljarskim enotam, da si preuredijo električne brusilne stroje za brušenje diskov. S tem bomo zmanjšali delovno konico rezi hmelja in zboljšali kvaliteto rezi. Tehnično izboljšavo je inovator predložil komisiji za inovacije pri SOZD Hmezad. Komisija je inovacijo opredelila kot tehnično izboljšavo in mu odmerila po pravilniku primerno odškodnino. Delavska sveta TOZD Kmetijstva Latkova vas in Petrovče sta tehnično izboljšavo -oz. predlog odškodnine potrdila. Inovatorju je bila odškodnina izplačana. Čestitamo I MORDA INATE TUDI VI KAKŠEN KORISTEN PREDLOG ALI TEHNIČNO IZBOLJŠAVO?! TOZD Kmetijstvo Latkova vas Vso zimo se hmeljarji pripravljajo za 'gradnjo novih žičnic. Na Polzeli pripravljajo sidra. POKUŠNJA ZELJA Pospeševalci poljedelske proizvodnje K-Ž Savinjska dohna šo s sodelovanjem.- -dipl. inž. -Mihaele Čeme s Kmetijskega inštituta Slovenije priredili v gostilni Pri še-meške®, borštu 'osa .Polzeli degustacijo 11 sort zelja in-5 .sort brstičnega ohrovta.-i. Poleg predstavnikov Živilske industrij e ETA Kamniški 'in Kisarhe Merx iz Šempetra so se pokušnje udeležili -tudi številni pridelovalci zelja. ■ Vsako-sorto zelja so ocenjevali trikrat: -kislo surovo, kuhano in podmeteno, ohrovt pa vložen v kozarce pri ETI. Rezultate pokušnje berite v prihodnjem Hmeljarju. ' š - Vy Kuharski tečaji po TZO sp dolgoletna tradicija in koristna šola za življenje predvsem za kmečka dekleta in tudi iante. Ta tečaj je tako kor mnoge uspešno vodila neutrudljiva tovarišica Šepneva. Mlade za-družnice in zadružniki s Polzele ■—- na iotograiiji — so na zaključni slavnostni večerji'7. februarja dpkazali z za oko in želodec prijetnimi izdelki, da skupen trud ni bil zaman. Foto: Jože Bizjak. Perutninska industrija v Nigeriji OBLIKE DELA V PERUTNINARSTVU Nigerija je najbolj naseljena država v Afriki. Na njenem ozemlju, 'velikeni 924.000 km (tri in polkrat večja, od Jugoslavije), živi več kol 80 milijonov ljudi.. Prebivalstvo je. sestavljeno iz več\ kot 250 različ-, mit plemen. Najbolj 'pomembna in najbolj vplivna , so plemena • Haussa, Yorubas in Ib os. Množičnost plemen je vzrok mnogim problemom nigerijske federativfie- republike, ki je sestavljena iz 19 republik. Od neodvisnosti v. letu 1963 je več državljanskih vojn oviralo iieželo v razvoju, čeprav je. v primerjavi -z ostalimi državami na kontinentu bogata država, ker ima na jugu zaloge surove nafte, ki prinašajo inozemski denar. Vendar miselnost Nigerijcev skoraj ne dohiteva hitrega razvoja.: Priredil inž-. Milan Fužir- V nasprotju - z - 'relativnim »bogastvom« nigerijsko .ljudstvo trpi zaradi neustrezne dobave beljakovin. Zadnjih, deset let se je uporabnost živalskih proizvodov v. celoti le malo povečala. , Večje povečanje ne moremo pričakovati pred letom 1985, Zadnjih deset let se je v območju živalske proizvodnje ■ perutninarska industrija razvila najhitreje. Dejstvo je, da lahko perutninarska proizvodnja pripomore s, proteini. Ven-dar razvoj ni tako Hiter kot v mnogih deželah v razvoju. Kampanja »Preskrba hrane narodu«, ki se je začela maja 1976, ni prinesla takšnih rezultatov kot so pričakovali. Cilj kratkoročnega napredka perutninarske industrije s konstrukcijo državnih valilnic za boljšo preskrbo -z enodnevnimi piščanci ni uspel popolnoma. : Vsa perutnina v Nigeriji je bila ocenjena na 83 milijonov v letu 1971, v letu 1978 pa na 90 milijonov. Od tega - števila ■ /e približno samo šest milijonov kokoši bilo v trgovinskih ■ nesnih farmah. Podrobnosti o številu perutninskih farm niso znane. Tendenca rjavih jajc je znatna, 70 % nesnih kokoši nese rjava jajca. ■ Proizvodnja jajc v letu 1975 je bila § ocenjena na 107.000 ton. V primerjavi z obdobjem 1961/65 se je proizvodnja povečala za 30 %. Proizvodnja perutninskega mesa v letu 1975 je ocenjena na 55.000 ton. Tudi' ta proizvodnja se je; v primerjavi z letom. 1961/65 po-, večala za 30 To pa ne more' prikriti dejstva, da je bilo v letu 1977 doseženega le 15 % planiranega. : Trenutno ni komercialne vzgoje- perutnine, zato ker ni. niti klavnic niti trgovinske organizacije. Trenutna ' situacija nigerij-;ske ~perutniharske industrije je še j vedno v povojih. V skladu s planom nigerijske vlade bo 50 milijonov nešnic in 90 milijonov brojlerjev letno o-pazno izboljšalo preskrbo. . Več kot 901 % nigerijske, perutnine vzrejajo manjši privatniki. Praktično ima vsaka družina nekaj piščancev. Celo nomadi Fulanis imajo piščan-' ce na svojih potovanjih. Le-ti vzdržujejo perutnino za lastne potrebe z mesom in jajci. To je v praksi vsekakor samo v področjih, ki so oddaljena od trgov. V področjih blizu trgov prodajajo perutnino in jajca in le malo jih uporabljajo za lastno uporabo. Vzdržujejo .številne lokalne valjlnice. Rezultat tega je, da je vzreja nezadovoljiva, ker pitanje ni usklajeno, čutiti je pomanjkanje učinkovitih*sredstev in posvetovanj. Urednik: V dolgi delovni dobi pri Slovanu še vam je nabralo veliko doživetij. Povejte nam jih, prosim, nekaj zanimivih. : - Vrane Presekar, računo-vodja. Današnja dela, ki jih v računovodstvu ni malo, več ali. manj poznate. Jaz br se povrnil dokaj daleč . nazaj, tja v '1957 deto', ko. sem- pri- -šel v podjetje, ; Takrat, sem-bil za vse sam. Vodil sem prijave, odjave, vs'd admiiii-' strativna in še kurirska dela. Med tem časom še je izmenjalo 6. direktorjev. Ko sem - prišel k hiši, nas je' bi-lo le pet-. TakraV.je edini lp- j kalni avtobus vozil Albin Planinc zjutraj v Celje in popoldne nazaj. Da sefn prišel hitreje, sem -se .tiste ča-se, ki' se jih : spominjam z veseljem, mnogokrat popeljal v Žalec in tudi v Celje. kar s kolesom. Po 1957, letu je stekel 'avtobusni promet,skozi Vransko. Imeli smo več privatnih sob, kot jih imamo se-daj Povedati meftam, da nikoli nismo poslovali z izgubo. Sedaj v glavni sezoni pelje skozi Vransko. skoraj., 200 avtobusov. Zato moramo, gostom postreči hitro, okusno in prijazno, da se oglase pri nas tudi drugič. Sem domačin. Do vselitve;, v lastno hišo šem se selil sedemkrat.. Imam očeta, ki je star 86 let in tudi že vnučka. Teče mi že 33. leto službovanja in- bi. rad |dočakal pokojnino. . Pri Slovanu' smo homogen in deloven' kolektiv,--ki o ■ vseh problemih razpravljamo \ sproti; Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi midva se b.ova srečevala ,češče? •• . Urednik: Tako je. Hvala za bežen razgovor! Privatne farme podpira država, a nimajo dovolj, sredstev'. Nekatere okrožne vlade so se odločile planirati skupaj s federalno vlado. Predvsem male perutninske farme potrebujejo primerno krmo. Državne perutninske farme oskrbujejo industrijo ,po ugodnih cenah z enodnevnimi piščanci in tudi z mladimi neshicami. Pionir teh perutninskih farm je začel v državi Oyo že leta 1946. Privatne 'valilnice niso sposobne zadostiti potrebe, zato je z enohdnevnimi piščanci »črni trg«. (Nadaljevanje prihodnjič) GOSTINSTVO, TURIZEM Razmišljanje ob zaključku 2. leta Drugo leto poteka, odkar smo se v Hmezadu odločili za samouprav-no preobrazbo in: organizirali v j delih delovnega procesa, kjer so- .¡| bili ža to dani pogoji,'temeljne or- v, ganizacije združenega dela. Tako smo tudi delavci TOZD. Gostinstvo Celje smelo stopili na pot uresničevanja Zakona o zdru-ženem delu in smo organizirati J TOZD Samopostrežno restavracijo -Celje in TOZD Hotel Prebold, v ;g) aprilu 1979 pa se je priključila k | baši delovni organizaciji še TOZD Hmeljar Žalec. . ,Ko se. zaključuje poslovno leto k in ko ugotavljamo in analiziramo /••;• rezultate poslovanja, se vprašaj er »mo, ali j e takšna oblika organi?!- , ' raftosti najprimernejša, ali se mor-. Jj da nismo preveč smelo odločili ža iafco odgovorne naloge, ki jih pre-■ vzema in nosi vsaka • temel jna or- -ganizačija, in ali smo bili dovolj ;. dobro pripravi jeni? Vprašujemo se, ali ne bi drugačna organizacijska oblika priporno- . gla k hitrejši rešitvi problemov po- --slo vanj a hoteja Prebold? Ugotavljamo in . analiziramo vzroke negativnega poslovanja, •vendar ne moremo mimo dejstva, da je hotel obremenjen s tkratka-ročnimi krediti in visokimi obrest- “ mi, ki brez. dvoma povzročajo velike težave. Res je, da smo se v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo dogovorili za ' . skupne osnovne cilje: — skupno oblikovanje poslovne in razvojne politike, — da bomo sprejemali ' skupni ; razvojni program, • - —. združevali sredstva za izvajanje investicijskih naložb, ; — skupno prevzemali jamstvo in 'rizike in tako zagotavljali večjo - ekonomsko varnost posameznim < , temeljnim {organizacijam in vsem v : zaposlenim. Za uresničevanje vseh teh skup- -nih ciljev se moramo zavzemati, v še zlasti sedaj v obdobju, ko spre- ;i; jemamo samoupravne sporazume o temeljih srednjeročnega razvoja delovne organizacije Gostinstvo- -turizem in SOZD Hmezad in moramo ; konkretneje opredeliti združevanje sredstev za investicijske na- i ložbe tako v okviru DO in SOZD "j kol ludi opredeliti prevzemanje jamstva in rizika. Metka Vočko IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Spori iz delovnih razmeri] OSEBNI DOHODKI Iz statističnega pregleda je razvidno, da so najštevilnejši spori v zvezi z delitvijo OD in drugimi denarnimi zahtevki delavcev do temeljnih organizacij oz. temeljnih organizacij do delavcev. Sem spadajo spori, ki se nanašajo na osnove in merila za delitev OD, izplačila po zaključnem računu, nadomestila za nadurno delo, za nočno delo oz. delo na dan počitka ter na druga nadomestila OD, na dodatke za ločeno življenje, potne, selitvene stroške, terenske dodatke in dnevnice, jubilejne nagrade, odpravnine, regrese, odškodnine zaradi nesreč pri delu ter na zahtevke temeljnih organizacij, ki izvirajo iz štipendijskih pogodb, iz škode, ki so jo povzročili delavci pri delu v" temeljni organizaciji in podobno. V nekaterih primerih so delavci napadli samoupravne splošne akte o delitvi OD zaradi njihovih določb, ki veljajo za nazaj, pri čemer so se predlagatelji sklicevali na ustavno določbo, ki prepoveduje retroaktivno veljavo predpisov. Sodišča združenega dela so dosledno zastopala stališča, ki ga je sprejela tudi skupna seja delegatov najvišjih sodišč združenega dela. Po tem stališču samoupravni splošni akti ne spadajo med akte, za katere velja ustavna prepoved retroaktivnosti (zakoni, drugi predpisi ali splošni akti družbenopolitičnih skupnosti). S tem pa ni rečeno, da daje ustava samoupravnim subjektom možnost neomejenega uveljavljanja aktov z učinkom za nazaj, imajo pa samoupravni splošni akti lahko retroaktivno veljavo, če to dopušča narava odnosov, ki se urejajo, če ne posegajo v pravice in obveznosti tretjih oseb in ne v pravice delavcev, pridobljene na podlagi do tedaj veljavnih splošnih aktov. Upoštevaje to stališče so sodišča odrekala .retroaktivno veljavnost samoupravnim splošnim aktom, ki so za nazaj določala nižje o-sebne dohodke posameznim kategorijam delavcem zaradi pre-, vrednotenja njihovih delovnih mest, priznavala pa- so retroaktivnost v primerih, ko je bila delavcem v korist. Na prakso sodišč, združenega dela so vplivale odločbe ustavnih sodišč, ki so večkrat izrekla, da ni v skladu z ustavnim načelom o nagrajevanju o rezultatih dela določba samoupravnega splošnega akta, po kateri se odbijajo točke od vrednosti delovnega mesta zaradi neustrezne strokovne izobrazbe ali manjkajočih delovnih izkušenj, ne da bi obstajala merila za ugotavljanje uspešnosti delavčevega dela. Isto velja za dolčbe samoupravnih splošnih aktov, po katerih se o-cenjuje vrednost delovnih mest izključno po izobrazbi in se jj», upoštevajo rezultati delavčevega dela ter za druge primere, avtomatičnega odbijanja osebnih dohodkov ne glede na rezultate delavčevega dela. V številnih sporih so delavci uveljavili razliko med dejansko prejetimi osebnimi dohodki in osebnimi dohodki, ki bi jih dosegli, če ne bi bilo protiustavne določbe samoupravnega splošnega akta, torej neutemeljenih ■ odbitkov. Take zahtevke so uveljavljali za nazaj upoštevaje triletni zastaralni rok. Sodna praksa je zavzela stališče, da so takšni zahtevki sicer utemeljeni, toda ne za nazaj, marveč od takrat, ko je delavec zahteval spremembo posamičnega akta o določitvi OD. Po našem stališču razlika za nazaj pred tem časom delavcu ne pripada. Pravna podlaga za določitev OD je namreč posamična odločba. Ce je ta odločba postala dokončna, torej če delavec, ni uveljavljal sodnega varstva zoper tako odločbo, je naknadno ni več mogoče spodbijati. Izjemoma je to možno le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji iz 415. člena Ustave SRS, tj. tedaj, če ustavno sodišče t razveljavi samoupravni splošni akt, na podlagi katerega je bila dokončna posamična odločba izdana. V tem primeru je možno zahtevati spremembo posamičnega akta v 6 mesecih od dneva objave odločbe ustavnega sodišča v. Urad-, nem listu, če od vročitve takega individualnega akta do vložitve pobude oziroma do dneva, ko je ustavno sodišče samo načelo postopek, ni preteklo več kot leto dni. • Večkrat so sodišča tudi izrekla, da v primeru, če je zahteva potrebne strokovne izobrazbe v samoupravnem splošnem aktu alternativno določena, ne more i-meti delavec manjšega OD zato, ker izpolnjuje le pogoj nižje izobrazbe, njegovo delo je popolnoma enako delu delavca z višjo izobrazbo. V takih primerih delavci niso bili nagrajevani po rezultatih svojega dela, marveč le po stopnji izobrazbe, ne glede na to, kakšno delo je delavec opravljal. Lahko se sicer predpostavlja, da bi delavci z višjo izobrazbo bolje in uspešnejše opravljali svoje naloge, vendar v obravnavanih primerih ni bilo nikjer organizirano ugotavljanje rezultatov dela delavcev z različno stopnjo izobrazbe na enakih delovnih mestih. Sodišče je nadalje .izreklo, da ima delavec, ki dalj časa nadomešča začasno odsotnega delavca na odgovornejšem delovnem mestu, pravico do višjega OD, čeprav nadomeščanje spada med njegove delovne naloge. Včasih temeljne organizacije u-govarjajo, da sodišče posega v njihovo pristojnost, ko ugodi delavčevemu zahtevku. V. konkretnem primeru je prvostopno sodišče spremenilo sklep pristojnega samoupravnega organa o razporeditvi in določitvi točk za obračun OD, temeljna organizacija pa je odrekala sodišču pravico, da o tem odloči. Pritožbeno sodišče je izreklo, da sodišče sicer res nima 'pravice in pooblastila s svojo odločbo nadomeščati voljo delavcev v zadevah, ki jih po u-stavi in zakonu urejajo delavci sami s samoupravnimi splošnimi akti, razen v primerih iz 34. člena zakona o sodiščih združenega dela, toda sodišče ima pravico in dolžnost presojati, ali je sklep, s katerim se odloča o konkretni delavčevi pravici ali obveznosti v skladu s samoupravnim splošnim aktom. V konkretnem primeru je analitična ocena delovnega mesta, ki določa različno število točk za posamezne zahteve, bila sestavni del samoupravnega sporazuma in je torej stvar delavcev samih, da določijo, za katere zahteve se priznajo točke in koliko točk, sodni kontroli pa je podvržena konkretizacija analitične ocene na posamezni primer. Delavec ima pravico zahtevati od sodišča presojo, ali mu je bilo priznano toliko' točk, kolikor je predvideno v samoupravnem sporazumu in sodišče ima pravico in dolžnost, da delavcu prizna isto število točk, ki mu po samoupravnem sporazumu pripada, če tega ne stori samoupravni organ. To ne pomeni, da sodišča nadomeščajo voljo delavcev, ampak nasprotno, da zagotavljajo izvrševanje volje delavcev v primerih, ko organi v temeljni organizaciji ne spoštujejo lastnih samoupravnih splošnih aktov. Poseben problem je bilo nekaj časa nagrajevanje trgovskih potnikov. Odnosi med temi delavci in organizacijami so urejeni tako, da je status teh delavcev bolj podoben klasični delovni pogodbi kot medsebojnemu razmerju delavcev v združenem delu. Njihov osebni dohodek je velikokrat odvisen samo od opravljenega prometa, od katerega dobivajo provizijo, ta pa je včasih bistveno večja kot bi bil normalen ' dohodek, dosežen po ustavnih načelih, izjemoma pa tudi nižja od zajamčenega osebnega dohodka. Sodišča so zavzela v teh sporih stališče, da morajo biti osebni dohodki trgovskih potnikov u-rejeni v samoupravnih aktih temeljnih organizacij in ne s posebnimi pogodbami» ki jih običajno sklepajo individualni poslovodni organi. ’ Sodišče tudi ni uporabilo določbe . samoupravnega- splošnega akta, po kateri se delavcu, ki je imenovan za vršilca dolžnosti, odbija določen odstotek osebnega dohodka, dokler opravlja to delo kot vršilec dolžnosti. Podobno stališče je bilo zavzeto pri nagrajevanju pripravnikov, tam kjer s samoupravnimi akti pripravništvo ni urejeno in pripravnik opravlja samostojno delo, dobiva pa nižji osebni doho- dek. Pogosto prihaja do nesoglasij, v tistih organizacijah, kjer so skušali z določili Samoupravnih splošnih aktov ocenjevati konkretne ljudi, ne da bi pri tem u-poštevali, da gre v splošnih aktih za splošna merila, ki tvorijo o-snovo za konkretno merjenje delovnega uspeha. Sodišča tudi u-gotavljajo, da imajo nekatere temeljne organizacije nepravilen odnos do delavcev, ki z iriovaci-jo, racionalizacijo ali drugo ob- liko ustvarjalnosti prispevajo k povečanju dohodka temeljne organizacije. Spori te vrste so Sicer redki, iz obstoječih sporov pa se vidi, da se temeljne organizacije branijo izplačevati celo tiste nizke zneske, ki delavcem po samoupravnih splošnih aktih 6 nagrajevanju izumov, tehničnih izbolj-šav oz. koristnih predlogov pripadajo. Nekaj sporov je bilo v zvezi z. odpravninami, v glavnem zaradi neskladnosti določb samoupravnih splošnih aktov temeljnih organizacij z določbami o odpravnini v panožnih samoupravnih sporazumih. Ti so večkrat predvidevali višjo odpravnino (dva povprečna OD delavca) kot pa-* nožni samoupravni Sporazumi (dva povprečna OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu). V primeru spora je obveljala določba panožnega samoupravnega sporazuma. V sporu, ali pripada odpravnina delavcu tudi v primeru invalidske upokojitve, je sodišče odločilo.v korist delavca. V sporih zaradi jubilejnih nagrad je bilo zavzeto stališče, da ima pravico do te nagrade tudi delavec, ki je po upokojitvi o-stal v delovnem razmerju, če v samoupravnem aktu ni drugače določeno. V več primerih je bilo odločeno, da ima delavec pravico zahtevati izplačilo jubilejne nagrade, če mu taka nagrada pripada po samoupravnem splošnem aktu, čeprav temeljna organizacija nima sredstev za taka izplačila. V zvezi z vštetjem beneficirane dobe v čas, po katerem se pridobi pravica do jubilejne nagrade, je bilo zavzeto stališče, da se v ta čas šteje samo dejanska delovna doba, ne pa tudi beneficirana, če ni samoupravni sporazum drugače določil. V konkretnem primeru je delavec zahtevat dodatek za nedeljsko delo, temeljna organizacija pa mu ga ni hotela izplačati, ker je delavcu vedno zagotavljala tedenski počitek na kak drug dan v tednu in ima v svojem samoupravnem aktu določbo da nedeljski dodatek pripada samo tistemu delavcu, ki dela v nedeljo, pa tisti teden nima drugega prostega dneva, Zahtevku je bilo ugodeno, kajti delavcu mora biti zagotovljen nepretrgan tedenski počitek najmanj 24 ur, tudi če mora delati v nedeljo in temeljna organizacija stori prekršek, če mu tega počitka ne zagotovi. Dodatek za nedeljsko delo in pravica do tedenskega počitka se torej ne izključujeta, ampak ima delavec pravico do dodatka, hkrati pa pravico do tedenskega počitka po zakonu. V zvezi z delavčevo zahtevo, da se mu plača delo v podaljšanem delovnem času, je sodišče odločilo, da delavec ne more zahtevati plačila za delo, ki ga samovoljno opravi v podaljšanem delovnem času. Delavec je v konkretnem primeru sicer delal dalj kot poln deloven čas, vendar brez odobrenja in znanja organov temeljne organizacije, ki so po samoupravnem splošnem aktu pristojni odločati o uvedbi nadurnega dela. (Nadaljevanje prihodnjič) Strategija in strukture izraza strategija in taktika, ki ju uporabljamo v povezanosti s politiko OZD, sta izposojena iz vojaškega izrazoslovja, strategija pa tudi iz teorije :■iger. Po vojaško strategijo opredeljujemo kot splošno angažiranje oboroženih sil na celotnem bojišču za dosego bojnega ciljej* ki je določen s politiko, . pa tudi kot operacije ira pomembnih delih bojišča. Pripadajo ji velike ’operacije, pohodi ah posamezne odločilne etape vojne. Strategija vsebuje načela za upravljanje z vojno silo za dosego vojnega cilja. Taktika sta pripravljanje in vodenje bitk, bojev in borbe ter z njimi povezane dejavnosti, kot' gibanje, počitek itd.; ob ustrezni organizaciji. Ta se nanaša na informacije, poveljevanje, moralo, oskrbo, zaščito' in ' zdravstveno skrb. Taktika je pravzaprav konkretizacija strategije. Pojem strategije je bil prenesen ■ na poslovno področje pravzaprav z razvojem teorije iger v letu 1948. Ta teorija omogoča razumevanje -konfliktnih stanj; ne glede na to, ali gre za .vojno; politiko ali poslovanje. Zamisel strategije je po tem pojmovanju'v ukrepih ali vr- ■ Sil ukrepov, ki jih začne neko podjetje (OZD) v zvezi z neko odločitvijo ali problemom. To je »čista strategija«. 'Obstaja pa še pojem »velike ali mešane strategije«, ki je statistično - ■odločitveno pravilo, s katerim je mogoče od-s ločiti o uporabi -konkretne čiste strategije za konkretno situacijo. Ameriški avtorji so začeli vnašati v ¡strokovno literaturo zamisel o strategiji, nekateri v skladu.z zamislijo ‘teorije iger in največkrat za tržna razmerja (proizvod tržišče), drugi .pa v vojaškem-pomenu kot široko, vstr obsegajočo zamisel o poslovanju podjetja. Naša raba' izraza strategija razširja svoj pomen -še dalje, tako da Vključi izbiro ciljev kot tudi planov za dosego 'cilja. Za nas je strategija splet širokih ciljev, namenov ali ciljev 4n glavnih politik (smernic) ter planov za dosego teh ciljev. Strategija je odvisna od vrednotenja tistih, ki odločajo, pa tudi od ins titucionalizimnja podjetja (OZD) ter odgovornosti nasproti javnosti in družbi. 'Pomembno vprašanje je, kdo odloča. Odločanje more biti zgoščeno v -eni osebi, lahko pa se odločitve tudi •skupinske ali kolektivne, V naših razmerah so vse temeljne politične odločitve praviloma • Skupinske (sprejemajo jih organi -upravljanja) oziroma, kolektivne, če gre za neposredno odločanje, vse to pa budi ■budi večji interes -za izvajanje. Izvedene odločitve so lahko tudi strmi posameznih vodilnih delavcev. Odločitve so praviloma posledica človekovega ustvarjalnega razmišljanja in So zato cesto obravnavane z osebno ' motivacijo. Proces ustvarjalnega razmišljanja je -vedno stvar domišljije ‘in vživetja, zato tudi odločanje• poteka na temelju intuicije, ki sama po sefbi, vsaj za večje odločitve, ne zadostuje; temveč je tedaj treba uporabiti znanstveno raziskovanje z idbiro optimalne ‘rešitve. 'Strukture podjetja (OZD) so raznovrstne kombinacije sestavin, ki. povezane tvorijo organsko celoto in so medsebojno odvisne. Ločimo splošni strukturi, organizacijsko in socialno, funkcijske, kadrovsko, finančno, proizvodno in prodajno strukturo, ter izvedene strukture; kot npr. tehnično raziskovalno — razvojno, tržno razvojno, investicijsko strukturo ipd. Organizacijska, struktura bi morala zagotavljati deiovni okvir upravljalno izvršilni in izvajalni dejavnosti. Toda do - resničnega delovanja pride šele s kadrovsko oživitvijo. 'S. kadrovsko strukturo razumemo izobrazbene oziroma kvalifikacijske) izkustvene in starostne karakteristike. Problem je seveda dvojen; pravilna opredelitev organizacijske strukture in pridobitev ustreznih ljudi■ " »Pravega človeka na pravo mesto« zveni že kot obrabljena fraza, kljub temu pa ta misel ne sme izgubljati svojega pomena. Cilji se'namreč spreminjajo v času, tako tudi strategija. Kakor je treba planirati cilje in strategije, tako je potrebno planirati tudi organizacijske strukture. Glede lega obstaja velika prednost v tem, da je sicer neusklajene strategije in strukture mogoče v bodočnosti uskladiti: Planiranje organigramov, povezano š cilji in rastjo podjetja (OZD) v prihodnjih letih, omogoča tudi planirano pripravljanje kadrov za te naloge, posebno s študijem. V resnici pa . se cesto dogaja nasprotno: neki obstoječi kadri postavljajo sebi prilagojene organizacijske strukture »okenca« organigrama; iz tega pa se šele potem porajajo strategije in. na koncu cilj. Do optimal-nosti je daleč in prikrita; ostaja, dokler gre < za silo ■ dobro. < Socialna struktura vpliva na obnašanje ljudi v procesih: Cesto oblikuje neformalno - organizacija sko strukturo,.ki Ob neusklajenosti s formalno deluje motilno. 'Gre1 za idko imenovano Mimo, probleme odnosov (faz, mi; vi, moj naš,,.). Finančne strukture pogojujejo doseganje finančnih tciljev. Podobno velja tudi za druge funkcijske strukture, ki omogočajo doseganje funkcijskih ciljev. Tako npr. proizvodno tržna struktura pomeni ustrezno povezanost proizvodnega programa za potrebe tržišča, sestavo prodajnih poti, kupcev, tržišča ipd., strukturo nabavnih potreb, nabavnih poti itd. Vseh teh struktur seveda ne smemo gledati Statično. Z delovanjem se namreč spreminjajo in so lahko pri tem podrejene 'ciljem, se jim izmikajo ali pa nanje celo motilno delujejo. Takšna opredelitev strategije in struktur nazadnje ni nič drugega kot sistem. Podjetje (OZD) namreč obravnavamo kot- sistem z določenimi notranjimi Strukturami, ki deluje v nekem družbenem in tržnem okolju in ima zavestno opredeljene cilje, kateri se konkretizirajo s strategijo. Zorah Kriter STAVBNO POHIŠTVO OKNA IN VRATA vseh vrst lahko kupite v Kmetijski preskrbi Vransko Telefon: 724-008 CEMENT STALNO NA ZALOGI v Kmetijski preskrbi Polzela Telefon: 720-051 PRVIČ M JEZNI POLOBLI Konec novembra, in v začetku decembra preteklega leta sem bil na 14-dnevnem potovanju v Afriki. Cilj mojega potovanja so-hi-la predavanja na izobraževalnih seminarjih o planiranju v Somaliji in Tanzaniji. Seminarje je organiziral Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju iz Ljubljane Seminarju so prisostvovali vodstveni in strokovni delavci’ iz državnih podjetij v omenjenih deželah. seminarja smo se dobro razumeli, ■v glavnem odmoru smo skupno pili čaj. Čeprav je bil program kar natrpan, sva našla čas za kopanje v topli vodi Indijskega oceana. . Čutil sem, .se nekako utesnjenega-;' ko šem ostal sam v daljnji deželi .-ob spominu, .da doma vsi praznujejo. Popoldne: je prišlo vabilo iz 'našega poslaništva, da naj še zvečer udeležim sprejema, ki ga prireja veleposlanik v čast dneva ,republike..'Za- vse Jugoslovane, ki Dipl. inž. Polde Skalar z udeleženci seminarja v Somaliji SOMALIJA' Na' pot sem krenil v hladnem in\ meglenem sobolnjem jutru 22. ’novembra. Na Brniku se mb jé priključil kolega -Rudi- iž Ljubljane, Z njim sva potovala skupaj.. Po nekajurnem postanku v Beogradu. sva odpotovala- v Ram in še isti; dan zvečer s somalsMm letalom nadaljevala pot -proti Afriki, BiltJ. je okrog polnoči, ko. j e letalo pristalo na Kairskem letališču v Egiptu. Tu smo se oskrbeli z gorivom in po slabi uri -že nadaljevali pot proti Mogaddšu, glavnemu mestu-Somalije. Že dobro uro pred pristankom,se je zdanilo. Pogled skozi-okno. Pod gami sé je razprostirala puščava, ki so jo na posameznih mestih .prekinjali manjši zeleni otočki. Še malo in prikazala se je peščena' obala Indijskega oceana. Ob 6. Uri zjutraj smo pristali na letališču v Mogadišu. Še v letalu so objavili, da je temperatura -j- 27° C — kar dovolj za -zgod-' nje jutranje ufé. Kmalu sv-a bila skozi, carino in se ogledovala, če naju kdo čaka, a ni bilo nikogar. Ker sva prispela sem že drugič, si: nisva delala preveč preglavic, najela sva taksi in se odpeljala do hotela. Sobe so bile rezervirane, vendar v. moji sobi klima naprava ni delala, temperatura, v. sobi pa je bila >čistih 30° C. To je bila lé 'prehuda sprememba in se cel dan nisem mogel razhlad-iti. Naslednji dan sem dobil hlajeno sobo. Kmalu po prihodu sva.navezala stike, tako s Somalci kot z jugoslovansko ambasado. Naslednji dan se je seminar že pričel. Dnevi so hitro minevali in dan pred 29. novembrom je Rudi že odpotoval naprej v Tanzanijo, jaz sem ostal sam v Somaliji še 2 dni. Tako sem prav na dan 'republike ves dopoldan sam predaval. Z udeleženči živijo v. Somaliji.' Zbralo se nas je 14, skupaj' z osebjem poslaništva»; Bilo je zelo prijetno, ura je kazala že čez polnoč, ko nas je šofer razvozil na »domove«,; ■ ETIOPIJA .Naslednji dan .sem odpotoval iz Somalije...Ker nisem imel direktne zveze za Tanzanijo, sem moral dva dni ostati v. glavnem.mestu Etiopije Addis Abebi. Ker'sta državi med seboj sprti, -sem imel malo pomislekov, da mi bodo delali težave ob vstopu, vendar so bile skrbi odveč. Mesto Addis. Abeba leži 'blizu 3000 m visoko in. skoro na ekvatorju. Klima je izredno ugodna s sorazmerno hladnimi nočmi in prijetno toplim dnevom. Tu je večna pomlad. Parki v mestu so porasli z orjaškimi' 5 in več metr-o-v visokimi 'kaktusi, licusi, oleandri, palmami- in drugim.-eksotičnim rastlinjem. Tudi samo mesto je naredilo name globok vtis -Sam center daje videz evropskega mesta, stranske-ulice pa so prepolne majhnih trgovinic, kjer trgovci ponujajo, razne .izdelke domače izdelave. V. razgledovanju vsega tega mi je čas hitre minil. . TANZANIJA Po carinskem pregledu ob odhodu iz Etiopije, ki je tu sorazmerno strog, sem že bil na poti za Tanzanijo. Ob prehodu ekvatorja je pilot letala kratko sporočil »preleteli smo ekvator« ih že smo bili na južni polobli-. Prvi postanek letala y Tanzaniji je bil na letališču »Kilimandjaro« ob vznožju 6.000 m visokega najvišjega vrha Afrike z istim imenom: (Nadaljevanje na 15. strani) Koordinacijska konferenca OO ZSMS SOZD HMEZAD ŽALEC . V. mladinski kviz Koordinacijska konferenca OO ZSMS SOZD HMEZAD Žalec je priredila 31. januarja 5. mladinski kviz, ki je bil posvečen 20-letnici Hmezada. . I Na kvizu je sodelovalo osem ekip: Termoelektrarna 'Šoštanj. — JLA, ¿— Tovarna krmil, ' vrtnarstvo, Celjska mesna industrija, •— aktiv mladih zadružnikov, — Hmezad export — import in - — Strojna. .. Vprašanja so obsegala naslednja področja: Hmezad, 40-letnica vstaje slovenskega naroda, glasba in (Nadaljevanje s 14. strani) Še dobro uro vožnje in pristali smo v Dar es, Salaamu, glavnem mestu Tanzanije. Po prijetni klimi v Etiopija je prihod v vroče pri-; staniško • mesto z visoko'vlago bila zopet velika sprememba. Po vtisu, ki ga človek dobi v nekaj dneh, je Tanzanija dosti naprednejša od dežel, ki' sem jih obiskal Prej,- Tu sem še zopet našel z Rudijem. On je že . pričel's seminarjem in sva ga. skupno nadaljevala. Tudi tu;so bali domačini z nama zelo prijazni. Ob koncu seminarja so nam pokazali -še. predilnico in tkalnico za bombažne tkanine. Delali so izključno -domači delavci, temperatura pa je -bila v'posameznih oddelkih gotovo, blizu 40° C. Ko smo prišli ven, bi bili laMco srajce oželi. šport. Ekipe so bile zelo dobro pripravljene in precej izenačene v znanju. Ker je tekmovalo veliko ekip, so bili tudi kriteriji pri ocenjevanju njihovega znanja precej strogi. Tako je po prvem kolu odpadlo kar pet ekip, ki pa so imele enako število doseženih točk. V drugem krogu vprašanj je nato odpadla še ena ekipa, v tretjem pa se je odločilo, kdo bo zmagovalec. Prvo mesto je dosegla ekipa JLA, drugo aktiv mladih zadružnikov KZ Savinjska dolina- in tretje ekipa Vrtnarstva. Po končanem tekmovanju so bile podeljene-praktične nagrade zmagovalcem in priznanja ostalim sodelujočim ekipam. Še isti dan sva odpotovala na-, zaj proti domovini polna vtisov ter doživetij in z zadoščenjem, da smo- s tem morda le dali sicer majhen, prispevek za njihov hitrejši razvoj Polde Škafar, dipl. ing. agr. SRBIJA NEOBDELANA POLJA Letno' ne obdelajo povprečno 70.000 ha zemlje na malih parcelah/ Družbeni proizvod na prebivalca je 2.300 dolarjev. Mladi množično zapuščajo male neperspektivne kmetije. Družba si močno prizadeva spremeniti razmere v kmetijstvu. Vy Februarski sneg SUŠEČ Če sušeč grmi, dobra letina sle|. di. „ /- če breskve pred Gregorijem (12. III.) cVeto, trije eno pojedo. Okrog Rupreta (27. III.) lepo, s pridom se suši seno. Vremenotvorni dnevi, ko se vreme v marcu najpogosteje spreminja, so 4., 8., 11.; 16., 20., 24. in zlasti 27. Zadnji datum mnogokrat prinaša tudi še sneg. Na delo, naj mraz je naj vroče, truditi se vsak je dolžan. Kdor delati more — pa noče, zanj krop je predober neslan. Z Lakmayerjevega čebelnjaka ZIMA' ■ • Bilo je nešteto zvezd in bilo je snega do kolen. . Bil je potok zamrznjen ob cesti in javna svetilka ob njem. Všta so dala poljub in roke topel objem. ■Rumeno klasje bili so lasje. Imela sva tisoče diamantov v rahlo. padajočih snežinkah. Kmalu bo zima,' prav kmalu, Á vem nikoli več ne pride zima, ko bilo jé snega do kolen, - Gita BLAGOVNICA NÁ POLZELI Lepo, ..prostorno, dobro založeno in prepotrebno blagovnico na Pol-’ zeli je. Savinjski magazin iz Žalca izročil namenu 20. februarja. C ; Vy DOM KRAJANOV Na Gorhflškem ] že S pridom koristijo lep ih funkcionalen' 'dom krajanov, ki-ima poleg prostorov za, družbenopoliibične' organizacije še telovadnico in gledališki odér. Vy Rezultati kviza: Ekipa I Tema II III I Tema II HI I Tema II III Skupaj točk Mesto TEŠ 5 3 5 13 JLA 5 5 - 5 5 5 3 5 5 5 43 I TK 3 5 5 ■ ' 1 T—;■ — 13 VT 5 5 ; 5 5 0 \ ' -i- — 25 III CMI 5 3 5 1& AMZ 5 5 5 5 3 5 5 0 0 33 II HMex 5 3 5 13 ST 5 3 5 ' - — — ■ —V — 13 Marija Vrečar Kviz je popestril prirejen odlomek iz Desetega brata, ki so ga odigrali kulturniki Celjske -mesne industrije Uesl matiem Ferdu Levarju v spomin Vsi, ki smo ga poznali, smo ob vesti, da ga je smrt v 59. letu starosti iztrgala iz naših vrst, obstali in onemeli. Doletela nas je velika ižguba. * Izgubili smo dobrega sodelavca in vestnega živinorejca. Ferdotova življenjska pot je bila že od rane mladosti, ki jo je preživel v Šmartnem ob Dreti, nenehno povezana z živinorejo in in zato ni čudno, da si je tb delo tudi izbral za svoj poklic. Svoj poklic je opravljal pri.nas z ljubeznijo od 1957. leta, ko je prišel v Novi klošter. Spoštovali smo ga sodelavci in številni kmetje Grušovelj iti okolice farme Podlog. Leta 1976 je Ferdo za svoje delo prejel medaljo za I delo, toda skromen, kakor I je bil, ni nikoli hotel v ospredje. Vedno je bil prisoten tudi v družbeno-politič-nem življenju. Bil je član številnih komisij, vedno in povsod je zastopal interese delavcev v živinoreji. Njegovi cilji so bili preprosti in jasni, doseči uspehe v živinoreji in zagotoviti Svoji družini materialno, trdnost. Tem ciljem je ostal zvest do konca. Na poti do njih ni nikoli štedil ne sebe ne svojega že. načetega zdravja. Vsem nam, ki smo ga poznali, je v edino tolažbo, da je bil do zadnje minpte zadovoljen med nami, saj je odšel od nas dobesedno med delom. Omahnil je na -farmi Podlog,, ki jo je tudi sani gradil in dograjeval. Ferda ni več,, njegovo delo nas zavezuje. Izvršni odbor OOS Govedoreja Tekmovanje SOZD Hmezad v veleslalomu Pred startom na starih slanik na Golteh Dvestopetdesetinka sekunde V polni vožnji FOTOAMATERJI V uredništvu Hmeljarja smo se že pogovarjali z nekaterimi ljubitelji lepe fotografije. Naša želja je spoznati se med sabo in dogovoriti'"'o razstavi fotografij v avli DSSS v Žalcu ali v Savinovem salonu in o nadaljnjem sodelovanju. Zglasite se kmalu v uredništvu ali pokličite! Vabljeni prav vsi! Urednik Tekmovalci, občinstvo, kritiki in ocenjevalci Sama Ostala si sama s svežnjem, v rokah. Življenja novega te ni bilo strah. Solza z očesa je sama kanila', Hčerkica tvoja se ni prebudila. V sladkih je sanjah mirno zaspala,' Kot da očeta ne bi nikdar poznala.. Pojdi, si reklam ne vračaj .se k nama, za hčerkico svojo skrbela bom sama ■Ne Skrbi za naju, pojdi drugam, kjer boš spet srečen in kjer boš 'le sam. Saj medve bili sva ovira velika. Vem, da skušnjava te vedno bolj mika. V življenju ti novem sreče želim, čeprav zaradi tebe še vedno trpim. ' Poskušala najti poti bom spet svoje, pri tem pa nikdar ne bom motila tvoje. Tudi zame se zvezda bo sreče prižgala, ko bom na tebe povsem pozabila. ■ S. K. Veleslalom je bil na smučišču Stari stani . 4. Janc Franc KŽ 29,97 26. Dovečar Albin STR 42,98.7 na Golteh 13. februarja popoldne. v sončnem. 5. Jeza Maka El ■31,38 27. Jager Alojz NT 43,06 . a vetrovnem in hladnem vremenu. 6. Berglez Vinko NT 32,61 28. Berger Milan ■ ML 1 43,06 Prijavljenih je bilo 141 tekmovalcev, dodat- 7. Uran j ek Franc NT 40,00 29. Hlade 'Jože NT - 43,14 no prijavljenih 7 in več odsotnih. Štartalo je 8. Privošnak Boriš NSSS 43,16 30. Salobir. Alojz 'STR 43,66. 128 tekmovalcev: 9. Napotnik. Simion SM - 43,37 31. Zurej Ivan ML 44,25 Ekipno: KŽ, DSSS, NT. 32. Fonda -Andrej NT 44,81 UVRSTITVE 33. Urátnik.Edo KZ SD 45,16j Tekmovalke: Mlajši člani: 34. Šketa Albin NT ■ 45,27' 1. Šporin Jana KZ SD' 30,48 1, Presekar Franc NT 37,05 35. Fonda Tone KŽ 45,54 2. Orač Eva DSSS 32,49 2. Tržan Jože SM 37,15 36. Bizjak Ivan KZ SD 45,80 3. Blagotinšek Zofija. KZ SD - 33,30 3. Kramžar Borut El ■ 38,48 37. Jutršck Giril-.CMI | 45,98 4, Turk Nuša NT § ¡ 33,45 4. Jager Janez NT 38,61 - 38. Rojnik KŽ SD 46,05 5, Kroflič Marija NT 33,58 5. Škoberne Boris CMI 1 38,76 39. Jeram Milan ML -46,05 6. Rojc Nuša DSSS '34,11 6. = Oblak Branko KZ SD • 39,76 40. Sopotnik Franc KZ SD 46,33 . 7. Napotnik Terezija STR .37,33 ; 7. Pavlič Branko STR 40,08 41. Turnšek Zvone NT 47,05 8. Dolar Marjana KZ 'SD 43,11 8. Presečnik Miro NT' 40,09 42. Kruleč Cvetko CMI 47,07 9. Brinar Andreja, KZ SD 58,94 9. Potočnik Janko NT 40,47 43. Mak Janež. STR. 47,54 ' 10. Kveder Iva DSSS 1.10;4i 10. Po.vše Ivan KZ SD 41,01 44. Zidar Jože NT 51,34 Ekipno: £Z SD, DSSS, NT. 11. Žagar Vojko DSSS 41,02 45. Bevc Jože NT 52,48 : jh >> , ---/ 12. Stepišnik Tomaž NT 41,07 46. Hribovšek Franc ML ' 55,55 Veterani: 13. Gosak Ljubo NT 41,36 47. Uplaznik Janez DSSS 56,21 1 Marovt Stane KZ 29,71 14. Krajnik Eda NT / 1 41,59 48. Hrastelj Janez CMI 58.94 2. Korenjak Tone KZ' 32,36 15. Zilnik Marjan NT 1 41,64 .49. Miklavc Dušan GT 59,87., 3. Uratnik Edo KZ SD 1 32,44 16. Košenina Slavko DSSS 41,70 Ekipno;; NT, CMI, KZ SD, -STR, DSSS, KŽ, ML, 4 Bobovnik Mišo El . — 32,84 17. Novak Jurij KŽ 41,80 * • 5, Mežnar Franc DSSS 37,30 18. Sikošek Srečko CMI 41,90 Ekipno je zmagala, ekipa Notranje trgovine, 6. Pšaker Ciril NT 42,58 19. Cetina Vinko KZ SD 42,03 pred delovno skupnostjo skupne službe, tretja Ekipno: KŽ. 20. Vedenik Emili KZ SD 42,03 1 je bila ekip ¿Kmetijstva Žalec. 21. Slapnik Marjan ML , , 42,25 Tekmovalci;, ki ¡niso uvrščeni. so ali odšto- Starejši člani: 22. Jurak Jože NT 42,30 nili ali na so. bili diskvalificirani. 1. Golčman Jože. CMI 28,37 : 23. Vinder Boris STR 42,39 2. Ajdič Tone DSSS 29,27 24. Sopotnik Bogdan KŽ 42,58 i Športno društvo Hmezad 3. Šketa Janez KŽ 29,53 • 25. Holer Branko ML 42,91 Franc Mežnar ® Hmeljar 'fi j \ ’ MAREC — ŠT. 3 — STRAN 16 Kač Miljeva, dipl. inž. Škropilni program hmelja za leto 1981 sestavljamo škropilni program za hmeljišča, nas vodita predvsem dve misli. Zaradi zmanjšanega uvoza bodo verjetno tudi letos motnje v trgovini s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin. Najbrže ne bodo na voljo vsa sredstva, ki imajo v Jugoslaviji dovoljenje za promet. Pa tudi sredstva, ki jih bodo tovarne dale na tržišče ne bo moč dobiti v trgovini v vsakem času. Zato moramo skrbeti za to, da bomo, tisto količino pesticidov, ki jo v sezoni navadno porabimo, imeli pravočasno nabavljeno. Ne zanašajmo se na to, da si bomo poleti, ko bo čas za škropljenje, sredstva nabavili. Zato vam med pripravki, ki jih priporočamo za posamezne bolezni in škodljivce navajamo več sredstev kot navadno, da se boste lahko odločili za drug pripravek, če planiranega ne boste dobili. Druga bolj razveseljiva novica pa je, da bosta na tržišču oba sistemična pripravka, ki sta se v hmelju obnesla, to je ridomil in aliette. In da bomo lahko predvsem proti primarni okužbi, ki dela hmeljarjem pri zatiranju peronospore preglavice, uporabili si-stemične pripravke, ki so pokazali izredno učinkovitost. Zaradi uporabe sistemičnih sredstev proti peronospori se škropilni program v hmeljiščih bistveno spremeni. Sistemična sredstva kažejo namreč dolgotrajnejše delovanje, kot pa preventivni fungicidi. Zato smo v letošnjem škropilnem programu za hmeljišča predvideli tri vrste škropljenj: 1. S klasičnimi preventivnimi pripravki proti peronospori kot vedno doslej. 2. Program v katerem smo predvideli za tretiranje proti primarni okužbi s perono-sporo sistemične pripravke, ostali program pa izvedemo kot običajno. Ta način nam lahko prihrane 2—3 škropljenja letno. 3. škropilni program, v katerem smo predvideli sistemične pripravke proti primarni in proti sekundarni okužbi, kar nam lahko zmanjša število škropljenj za polovico in več. Najbolj priporočamo drugi program škropljenja, to je uporabo sistemičnega pripravka proti primarni okužbi, sicer pa škropljenj'e s klasičnimi sredstvi. Ta način škropljenja bo verjetno najbolj ekonomičen in nas bo hkrati varoval pred preveliko uporabo sistemičnih pripravkov, ki lahko pripelje do pojava odpornosti glivice proti novim pripravkom. Proti peronospori v hmeljiščih priporočamo od organskih pripravkov antracol, faltan, orthocid (zlasti po toči) in mycodifol ter bakrene pripravke. V letošnjem letu smo prav tako kot lani napisali med pripravke proti peronospori tudi sredstva na osnovi mancozeba, dihtane M-45, ziman, dihtane plavi; če bi nam zmanjkalo prej omenjenih organskih fungicidov. Sredstev na osnovi ci-neba (cineb S-65, radocineb) v hmeljiščih ne bomo uporabljali, čeprav imajo dobro delovanje proti peronospori; pospešujejo pa razvoj oidija in botritisa in so kratkotrajni. Tudi v letošnjem letu kaže, da bo na voljo več mešanih pripravkov na osnovi bakra in organskih sredstev, kot so npr. bakreni dithane, bakreni antracol, bakreni faltan, ki so za hmeljišča primerna. Upamo, da bosta na voljo mycodifol 80 in mycodifol tečni, ter bakrena sredstva, kot so cuprablau Z in ostali bakreni pripravki. Pri sortah, ki so občutljive na pepelovko (atlas, apolon, ahil, neoplanta) uporabljamo proti peronospori škropiva, ki do neke mere delujejo tudi proti pepelovkam. To so predvsem faltan, bakreni faltan in mycodifol. Proti pepelovkam se sicer borimo z moČlji-vim žveplom — cosanom, če pa bi se plesen — kar je nevarno posebno v letih, ki so za razvoj plesni ugodna — kljub temu pojavila na hmelju, bomo uporabili bayleton, ki kaže zelo dobro in sistemično delovanje proti pe-pelasti plesni. (Nadaljevanje na 5. strani) AKARICIDI proti rdečemu pajku As. Priprapevk As. % Cena/kg Cena/1001 1. brompropilat NEORON 500 50 0,1 429 43 2. ciheksatin PLICTRAN 25 WP 25 0,1 338 34 3. dicofol KELTHANE E 20 0,25 82 21 4. dinobuton ACREX EC-30 30 0,25 276 69 5. fenbutatin-oksid TORQUE 50 WP 50 0,06 722 43 6. klorpropilat ROSPIN 25 25 0,1 227 23 7. propargit OMITE 57-E 57 0,15 268 40 8. tetradifon THEDION V-18 8 0,2 76 15 INSEKTICIDI proti listnim ušem 1. dekamitrin DECIS E 25 25 0,07 2. endosulfan THIODAN 35 0,25 134 34 3. fenvalerat SUMICIDIN 20 0,05 4. klorpirifos DURSBAN E-48 48 0,15 224 34 5. metidation ULTRACID EC 40 40 0,1 335 34 6. metomil LANNATE 25 25 0,2 330 66 7. ometoat FOLIMAT 50 0,15 319 48 FUNGICIDI proti peronospori 1. bakrov hidroksid + cink 2. bakrov oksiklorid 3. bakrov oksiklorid 4. bakrov oksiklorid + cink 5. fentinacetat 6. fentinacetat + maneb 7. folpet 8. folpet + bakrov oksiklorid 9. kaptafol + folpet 10. kaptan 11. mankozeb 12. propineb 13. propineb + bakrov oksiklorid CUPRABLAU Z BAKRENO APNO 50 BAKROCID S-50 BAKRENO APNO S. BRESTAN CONC. BETAFEN S-60 BRESTAN 60 FOLPET WP-50 ORTHOFALTAN S-50 ORTHOFALTAN S-80 BAKRENI FALTAN MYCODIFOL TEK. MYCODIFOL S-80 CAPTAN WP-50 ORTHOCID S-50 ORTHOCID S-83 DITHANE M-45 DITHANE PLAVI MANKOZEB ANTRACOL BAKRENI ANTRACOL 35+2 0,3 450 0,5 50 0,5 33+9 0,3 60 0,1 60 0,1 60+20 0,1 50 0,2 50 0,2 80 0,15 30+15 0,25 8+32 0,4 24+56 0,2 50 0,3 50 0,25 83 0,15 80 0,2 60 0,3 80 0,2 70 0,2 45+17,5 0,3 52 16 75 38 71 36 70 21 440 44 451 45 109 22 108 22 153 23 102 26 159 64 184 37 108 32 104 26 160 24 103 21 98 29 102 20 103 21 93 28 FUNGICIDI proti pepelovki fi triadimefon BAYLETON WP-5 5 0,12 505 60 BAYLETON WP-25 25 0,03 1142 34 2. žepleni pripravki COSAN 80 0,6 26 16 MICROLUS 80 0,6 22 13 < A O A P < O g M O p o o M a os »■5 g H > < 00 <2 m S o a O M _, 3§S A ¿D S|5Z i|2 z|§ o Pi< ■ aa «Pa s§š c/oac/o BiZ api < ZS dpi P-< HH Sh” S§Z C/oaO a H“0 2 OW Zd <->£ ►h h? cnO -3w «« o a z> Wh nJ BQ JO ow ra« d o Bi ra »“5 W D B O Pi 3 « Mš Ir <>< m§S o a co O G O {-i 0 a •s . 0 s Jh G 0,0 G p< ti m p* S“« 5»S CQ «O S^o 2 .p< ph&2 P<*< um« G o Ja A G 0 •»-p 04 O a /n O .«'2 *¿0 TO *GH 5® K) P xo > •EKa 0 o ¡5 «s >l sl* 0 0 G N O xo O O-nG A G N . I^Od b N *-< 0 r-4 -H* A O.S G . G o 4_J H 0 O O xo 'G G *-< Jh o O « A m m tn oooooooo )-l om . . K| § Z c H J §a *8zzz&& OcWWMQQ KŽPiPiPiOO PiZC< t rM <0 0 «■g 0 > .§ o g-.S ftt 1 o >to G ^ G m £§ ooooooo z8§ z ShKoh SsqhJ»j 1 in cl u "O Ck co H G p, ■S G co G AA m m in m m m CO lO CO^-H CS^r^CO rt T-HT-^Cs^T-^rH oooooocTo ooooo a zzlz goSneS m J , , <2 Z hh m >o ^ hJ [£j ^ m 3qmOO PqOC^mmZZZ SoMOfiBBB Sd .oopipipi a < < & <3 < c onnSSfflnn a §ZS5Z SsgSjl Hozga JBCPB anaOH oooooooo ooooo Pi w Ck coa. NC/3 = a kk p w zzd z aapkcp cHqoo a d Z a p., g k a mPiOHiiZZZ SiiOOOBBB S .BippPiPiPi Swwddwww a«ss<« ommSSmmra G M O A co O G 8 0 A Ph £ + tQ + S2g|2 HQZ^P «HUPH G 'G G tf 3 . •r-rfN 0 0 || S č A ^ ^G rt co G O +-» g 0 0 > > o o > > 0 o ’? 0 0 p1 •r—i z 1 M & S o a o co p. CN oooooooo ti hh o m p) o a tk pi k NGOo°°HaHH ^o^ddScO aSSaaHHH ep a h h z Z Z SdoPOwww S .PipppiPiPi a <2 <2 C C < < **2 obbSSbbb in m m rOCOlOrHC^NfO^t o^oo^oo o o o" ti m m p IH od ZZOZ 0WEkpiffi Nc/!>oooEkaaEk in C Z ih ao bb£ azSccgg o 0C/3 1 d r!*l > O '0 O Pl o M Pl s *rT> rH & H o o So i Ž-H1» 3|fe jšj>c/3 Q PiP w d -- .» (D O § SE«*? ¡agg h N H Pl 0.9 P 'fl J «) u O X/3 rO H U Jh o O P* Pl>r^ m m m fHfsirsicrl'^i,^, o rH 0 Pl o Pl > o M W) o Pl S| li ! <0 o i. ■a« lig ia£ ¡2 g ,0 s XOKj frg .g* g S s g • rH 5 2 « Ph N in in m CS- rH H(^ ooooooo o o o o JŠE a HaW«w ShhSh «S 5> MI 5fc§QPP )HHH[T.rT. jzzzgg -dddOO 4P^P^QQ 5 HH HM^h ;aaayy S di hz cSSi^gg O O 03 IdddgS o d. OJ m mm 52 > O d Pi P i 0 Pl ' dH O C/) p p p s d Ti d rM ? P 3^ > o bO 0 Pl 1 C/3 P d u & & KZ) , J3 u > HO •»" O d .9 ^ li o S (JI & 2# ftP0 a^K, • s° »8 gPiN§ Hn° rP d > dlj lig JI g as® O O>—l p wnO P p 52 2 m > Piffl Kllil r^oiri oo~o M P d Ph w p z o H « d H to P O 0 s > 0 ¥ •'-■j 'S g 43 >cn hmeljar mmm m cn rn in .h r^cN o^oo^oooooo o & m Ph __ r_iL NgoMHgg; ddid; «i^OOO Pj P4 HH LLi L£j hh hh Sdoggzz SaogOdd 2 .dpOdd PiZzypaa offlfflSSfflffl ZZ dd 2 aa 5 aa en < O rH 0 R< 0 Pi O w apffi Hat-1 ifSS! 5hO M MM zzz ddd 2 aaa < aaa m <<<1 o BfflCP O M M d S __0 :p*d Srn 5 O Pl 0 S > 0 ’p* 0 •|~~o a Ja ; wi^ nJ WQ JO ow ffl<0 w o p4 W H-j 2 W >■7 ►J Ph O C4 2 KTl >§•8 'a- "g (/) s ’co o 6 co 3-P3 .«*8« S ¿3 g u o indica S*.rt o O s H Ž S CO W) KO Tj N 0) P C3 lL m N C0,O CO p ij P« tU H-l H «30 SMq jh« <¡§3$ h;< O C/) p p Ph w d «30 SWp vJShh »-t 3 ko .£ 0 :p2, p^i ^ 8° J 53 o ► go 0 BO w c^rt tj T< o 0*^ OtJO c'ic*lrir'lr'lr HHH 222 UPJPJ CŽCŽDi QQO< OOffid.. OOHHdWd ¿0 ££p42<<< O rt u O p co O a o u £ o p o P O .S >0 s TS-id rt o rt ._, | > •rt ca N h< XO rt rt d) TJ rt 44 O O TJ rt 44 .|8 O 'S O "o 'S maj TJ rt 8 maj 2. d P c 3 8 O 44 2 p p o 'p 2 44 <0 O^o pc c ««No gifcf 8 N 3 2 P-0 s C _ rt o *43 C ^4 0000000 o §2 oM< 00HH JJ< PPk HH7 ooo OOffi UOh a co O C o u 0) p U Opq <$< HKffi <2h oS ’o P O p e a> o > rt j—* KO P 44 2 p 0 2 1-3! “¡1 0^2 &S| . g H 2.2. § n IS’3 8n^2 ._ S (u +3 3 CD o Oko TJ C U u O O P P >44 mm »o o o" o o o o o o 2 02 °wi 00HE-1 JJ< oo5j &&£° 006^ OOfficž PPhh §§o< a co g O u o p rt 'O rt 44 O 'rt5^ 2 co d 44 2 p c (U •'—1 D. B <0 o , ow 2P5? ¡ss Sli CJ JO 'o P u P 1 iS o o S 3 lij °'d“S pl: <5 3 l-i N U ~H . P<0 g 4-J H •3 a u o o bmtj c !. tl o o PJ Pl >M 0000000 o 2 02 og< 00HH , ..J i-J i-J OOffi J HH7 tj QQol< OOffid PPhh §So< o P co O C O u O p hJ OW HgiU < Z ^ P o M •r-j C rt U) a 'M co C rt S P & 44 <0 rt 44 | O P O p co TJ O c d * co rt O ca N P M H rH O n o ¡3 C/) O CJ Irt trt trt r-^rH rti OOOOO O o'O O p w OH ZZU2 oHHgS Zh hJ 00 WHH 55222 ooujpjpa popiiaiPi CJCJSvjkz SSnffln % §sl 00 hJH2 O O^C (J PhOiJ Pl, ^rj- O rL O- P 4-» (D co P s § 44 b£) O P A i f 44 >0) a jii “ 2 ^ rt o S2.3 ?N 3 » 1 N a u N 2 O-S C C P<) 00000 o J m O« 0<;^C O O t, m m 1—u—1 HKzzz; oowpjpa z pppi^oi 3 OO^Ji^g 5 o Ssmcapa u trt trt trt ^cn r^rn r^i OOOOO o A H-4 Op 22^2 pc<53 ogH«M h&222 oopapapa z ppoiPiPi 3 o SSppmpp u a co O C o u (U P rt 44 | P o 44 bO O P g 44 co C rt C & 44 >0) LO LO LO rlririfrl^, CN ooooo O ►J ow æi Z o^, oWfHSÏ rT,[TJHHH S&zzz QQWWH 2 oowzz 3 ooggg 35 Cfc u-> Ksirsia^- ‘H o'ooo'o O J W OW zz^z o<3ss oBHgW MHJEH <:Zh Ww£3q oo tL, tL, h-1 H-U—( SSizizZ QQWWW 2 0022« g 33mmm o a u 2 fl II g! S d £ p< O O M S1 fl bû a à M a Ctt O N ft p -g O 5 2^ mm P< ftrrT pw O &W X/ï^4 U o<3 O 2ffl Z O H W >-) >i c m LO in in in in co ro LO *—..r'lrvlrrlTt. c^i— o'oo'ooooo' o oo'oo' 2 w W ,¡3 H Og zzoz 0WHKÎÎ NWoooH JHH o0^wwh!|p ■rfrïlPOO jStnfcPKHK Smooowww 2 .woo2ww phZzPPzzw p < ■< £ fc < < < oppgSmmm 2 £ S wz UZH< Z ^33« 3 2«zw w HOZg o WW Q & fl ÇL +3 co LO LO LO cocoLn^r^c^corr o o ooo o o o o ►J , w zzoz fr nWHK|5 NW0gHPHH H§y3 . , o I-H s > £ S P< 0 > a> •r—i fl 0°oHPHH Po!2ri2w<;P jwgggHHH WuüR«ZZZ SZoQOWWW2 2 .Sppzzz 3 wZZPPZZZ en o opqcqSSwwm o lOLOlO co cc^io^t-h r^r^co^nr q hJh4PL| . cd . o H d y O ö ca 2,4 m 2,8 m Modelni delovni normativ ha/h pri medvrstni razdalji_______ 2,4 m 2,8 m in oddaljenost vode m 400 800 1200 400 800 1,3 2 1,6 2,8 5,6 2,18 4 1,6 2,8 lil 4,38 320 2 2,0 4,8 9,6 3,74 2 3,0 9,0 18,0 7,02 1,05 4 1,6 2,8 11¡2 3,53 2 2,0 4,8 9,6 3,02 397 4 2,0 4,8 19,2 6,04 2 3,0 9,0 18,0 5,67 0,8 4 1,6 2,8 ilß 2,69 4 2,0 4,8 19,2 4,61 521 2 3,0 9,0 18,0 4,32 0,65 4 2,0 4,8 19,2 3,77 2 3,0 9,0 18,0 3,51 641 4 3,0 9,0 36,0 7,02 0,63 0,59 0,56 0,72 0,69 275 1,09 0,99 0,91 1,24 1,13 0,97 0,89 0,83 1,11 1,02 1,50 1,32 1,18 1,70 1,50 0,90 0,82 0,75 1,03 0,94 340 0,80 0,74 0,68 0,92 0,85 1,31 1,14 1,01 1,49 1,30 1,27 1,10 0,98 1,43 1,26 0,71 0,64 0,59 0,81 0,74 446 1,04 0,90 0,80 1,19 1,04 1,00 0,87 0,77 1,14 1,00 0,87 0,75 0,66 0,99 0,86 550 0,83 0,72 0,64 0,95 0,83 1,27 1,03 0,87 1,44 1,18 in 1200 0,65 1,04 0,95 1,34 0,86 0,78 1,16 1,12 0,68 0,92 0,89 0,76 0,74 1,00 Marta Dolinar, dipl. biolog UDK 631.819:582.288:632.934 Izkušnje pri zatiranju hmeljne peronospore s sistemičnimi fungicidi v letu 1980 Kljub dolgoletnim izkušnjam pri zatiranju hmeljne peronospore, še niso rešeni problemi, ki bi nam omogočili usmerjeno varstvo hmeljišč pred peronosporo in uspešno preprečevanje primarno okuženih poganjkov — kuštrav-cev. Sekundarno okužbo preprečujemo uspešno s protektivnimi fungicidi, so pa škropljenja preštevilna in neusmerjena. Z intenziviranjem proizvodnje hmelja narašča iz leta v leto število sistematično obolelih korenik in s tem primarno okuženih poganjkov. Bazalni kuštrave! so včasih tako številni, da nimamo kaj napeljati na oporo. Terminalni in lateralni kuštrave! se pojavijo, ko je hmelj od 1 do 4 metre visok. Oboleli poganjki zakme in dajejo slab pridelek. V nekaterih nasadih je tudi do 25 odstotkov obolelih trt, kar se močno pozna pri pridelku. Rastline z obolelo koreniko dajejo do 30 odstotkov nižji pridelek. Ker lahko odmro, narašča tudi število praznih mest v nasadih. Da bi rešili problem primarne okužbe, že tretje leto preizkušamo sistemične fungicide proti plesnivkam; ridomil 25 WP (metilalaksil) in aliette (efosit). V letu 1978 smo oba pripravka preizkušali po navodilu proizvajalcev, to je z zalivanjem. Ugotovili smo, da bi bilo primerneje za hmeljarje, če bi spremenili način aplikacije, če bi škropili, namesto zalivali, leta 1979 smo preizkušali škropljenje v vrsti in zalivanje ter ugotovili, da je pri ridomilu vseeno, če škropimo ali zalivamo, pri aliettu pa smo dosegli boljši uspeh, če smo z njim škropili v vrsti, oziroma v traku. Ugotovili smo, da lahko z ri-domilom tretiramo še do časa, ko so poganjki približno 30 cm visoki, z aliettom pa le, ko so 1 do 3 cm visoki. i. PREIZKUŠANJE ODMERKA PRI SISTEMICNIH FUNGICIDIH V letu 1980 smo želeli še preveriti porabo pripravkov na rastlino. Pri aliettu zasledimo podatke o porabi od 0,3 g do 2 g na rastlino. Da bi razčistili kako je s tem, smo izbrali doze od 0,3 g do 1,5 g na rastlino v enem ali dveh obrokih. V enem obroku smo tretirali, ko so bili poganjki 1 do 3 cm, v dveh pa prvič, ko so bili 1 do 3 cm in drugič 30 do 40 cm visoki. Rdiomil 25 WP smo preizkušali v dveh odmerkih 0,5 g in 0,8 g ter 1 del brozge na rastlino. Z ridomilom 25 WP smo tretirali, ko so bili poganjki 1 do 3 cm visoki. Delovanje ridomila 25 WP in alietta je signifikantno boljše do standardnega pripravka. Ridomil 25 WP, v odmerku 0,8 g na rastlino je boljši od alietta, v vseh preizkušenih dozah. V nižji dozi je bil enako dober, kot aliette v najvišjem odmerku in bi ga kazalo uporabljati pri gostem sajenju hmelja. Poraba alietta, nižja od 0,7 g na rastlino je neprimerna, zadovoljuje pa v odmerku 0,7 g na rastlino. Delovanje pri enem gramu ni bilo signifikantno boljše. Bilo pa je boljše v dozi 1,5 g na rastlino. Za aliette je vseeno ali ga dajemo v enem, ali dyeh obrokih. 2. ENOLETNO TRETIRANJE S SISTEMIČNIMI PRIPRAVKI IN POJAV OBOLELIH POGANJKOV V NASLEDNJEM LETU Želeli bi ugotoviti, kako se eno, dvo in večletno tretiranje s sistemičnimi fungicidi odraža na pojav kuštravcev v naslednjem letu. Poraba ridomila 25 WP je bila 0,8 g,'alietta pa 0,7 g na rastlino v enem obroku, ko so bili poganjki 1 do 3 cm visoki. (Nadaljevanje na 2. strani) GRAF 2 TRETIRANJE S SISTEMIČNIMI FUNGICIDI IN POJAV KUŠTRAVCEV V NASLEDNJEM LETU GRAF..1 RAZLIČNE DOZE SISTEMICNIH FUNGICIDOV št. k. na 15 r. Število kuštravcev, kjer smo tretirali v letu 1979 in jih ugotavljali v letu 1980, je bilo pri obeh pripravkih signifikantno manjše, kot na kontroli. Pri ridomilu 25 WP signifikantno manjše kot pri standardnem pripravku bresta-nu 60, kjer smo tretirali dve leti zapored. Pri aliettu je bilo število kuštravcev signifikantno večje, kot pri ridomilu 25 WP. Pri enoletni uporabi sistemičnih fungicidov se močno zmanjša primarna okužba. Menimo, da v razmerah Slovenije v hmeljiščih ne bo potrebno vsako leto uporabljati sistemične fungicide proti primarni okužbi, kar je pomembno, da odložimo pojav resistence. 3. PREIZKUŠANJE RAZLIČNIH SISTEMIČNIH PRIPRAVKOV PROTI SEKUNDARNI OKUŽBI S HMELJNO PERONOSPORO V letu 1980 smo imeli na voljo poleg rido-mila plus in alietta, še DPX 3217 in curzate (cimoksalin), ki smo jih preizkusili proti sekundami okužbi. V hmeljišču, ki smo si ga izbrali je bil močan infekcijski pritisk. Ko smo poskus tretirali, je bilo obolelo 0,3 odstotka storžkov s peronosporo. S sistemičnimi fungicidi smo tretirali enkrat, s curzatom in standardnim pripravkom cuprablauom Z pa dvakrat, v razmaku 14 dni. GRAF 3. SISTEMICNi FUNGICIDI PROTI SEKUNDARNI OKUŽBI HMELJA S PERONOSPORO % okuženih steržkoe I001 GO c» - 10,6 ____ GO, J-14,4 80- 60- 40- 20- Ridomil plus je bil boljši od vseh preizkušenih pripravkov in standarda. V nasadu je popolnoma zaustavil razvoj peronospore. Ailette je bil nekoliko slabši. Ko smo pregledali nekrotične pege, je bilo na njih opaziti koni-diofore s konidiji. DPX 3217 in curzate sta bila v vsakem pogledu slabša od ridomila plus in alietta. 4. ŠKROPILNI PROGRAM S SISTEMIČNIMI FUNGICIDI NA SORTI SAVINJSKI GOLDING Savinjski golding je proti primarni okužbi občutljiv, medtem, ko je v liste in storžke razmeroma odporen. Proti peronospori ga tretira-mo 5 do 6 krat, škropilni program pa je sestavljen na osnovi fenofaz. Ker delovanje sistemičnih fungicidov, ki jih apliciramo spomladi v tla, traja 8 do 10 tednov, smo menili, da bi za to sorto zadostovalo tretiranje proti primarni okužbi in še eno, ko je hmelj v polnem cvetju. Izbrali smo 1 hektar velik nasad v centru Savinjske doline in škropili del nasada po klasičnem škropilnem programu, del z ridomi-lom in del z aliettom. Po klasičnem škropilnem programu smo škropili 6 krat. Z ridomilom 25 WP smo tretirali, ko so bili poganjki 20 do 30 cm visoki (7. maja). Proti sekundami okužbi pa z ridomilom plus (29. julija), ko je bil hmelj v polnem cvetju. Z aliettom smo škropili prej (24. aprila). Proti sekundarni okužbi smo tretirali sočasno z rido- PRILOGA STR. 2 milom plus. Aliettu smo dodali 0,1 odstotni cuprablau Z. Pri klasičnem škropilnem programu smo ugotovili nekaj kuštravcev, na 100 rastlin, pri aliettu dosti manj, pri ridomilu pa ni bilo vso vegetacijsko dobo sledu o peronospori. Ob obiranju pri nobenem postopku nismo našli s peronosporo obolelih storžkov. 5. ZAKLJUČKI — Delovanje ridomila 25 WP in alietta je proti primarni okužbi hmelja s peronosporo boljše od standardnega pripravka brestana 60. Z obema pripravkoma je vsaj začasno rešen problem primarne okužbe s peronosporo v hmeljarstvu. — Ridomil 25 WP v odmerku 0,8 g na rastlino je boljši od alietta v vseh preizkušenih dozah. Kljub temu je aliette zanimiv zaradi po- polnoma drugačnega kemičnega sestava in načina delovanja. — Aliette daje zadovoljive rezultate v odmerku 0,7 g na rastlino, boljše pa'v Odmerku 1,5 g. Delovanje ni toliko boljše, da bi bilo ekonomsko upravičeno. Dajemo ga lahko v enem obroku, ko so poganjki 1 do 3 cm visoki. -— Proti sekundarni okužbi lahko uporabljamo oba pripravka, boljše rezidualno in kurativno delovanje kaže ridomil plus, kot aliette. Curzate in DPX 3217 kažeta kratko rezidualno delovanje in sta oba slabša od ridomila in alietta. — Pri sorti savinjski golding Zadostuje proti peronospori dvoje škropljenj, bodisi z aliettom ali rodomilom. Prvo proti primarni okužbi in drugo, ko je hmelj v polnem cvetju. Dr. Tone Wagner PROBLEMI SODOBNE UPORABE TAL V HMELJIŠČIH Hmeljišča so kategorija orne zemlje, ki jih v kolobarju izločimo za daljšo dobo. V nekaterih primerih nastopa kot monokultura oziroma s kratkim presledkom 1—2 let z vmesnim gojenjem drugih rastlin, ki jih gojimo za melioracijo tal. Hmeljišča obdelujemo enostransko in intenzivno. Tla so podvržena enostranski obdelavi, ki je pogosto z ozirom na talne lastnosti pre-intenzivna, ročnega dela je vedno manj, intenzivno se uporabljajo gnojila, pa tudi pesticidi. STROJ (obdelava in transport) in uporaba sintetičnih kemičnih sredstev so značilnost sodobnih postopkov pridelovanja hmelja. V zadnjih letih pa je pomembno tudi uvajanje v proizvodnjo bioloških inovacij. Gojimo nove kulture z večjim genetskim potencialom (tako za pridelek in kvaliteto) in z večjo prilagodljivostjo na neugodne vremenske in talne razmere, tj. z večjo stabilnostjo pridelka. TLA Pri nas je vedno več primerov velike variabilnosti v količini pridelka. Mnogo je hmeljišč, ki dajejo nižje pridelke, ki niso na najprimernejših tleh. Maksimalni pridelki so preko 35 q hmelja/ha, a povprečje se giblje okoli 12 q/ha, povprečje nekaterih večjih kompleksov pa je tudi nižje. Ti kompleksi so nastali z združevanjem primernih in neprimernih tal, omogočajo sodobno tehnologijo in maksimalno uporabo mehanizacije. V celotnem kompleksu so tudi tla, ki niso primerna za maksimalno proizvodnjo hmelja, kar onemogoča uspešno uvajanje novih faktorjev proizvodnje kot npr. novih kuitivarjev. V večini primerov so v takih tleh neurejene vodno-zračne razmere: voda zastaja na površini ali v tleh zaradi reliefa ali zbitosti tal ali pa gostejših plasti v talnem profilu. Ostale napake tal, ki pa jih poleg izbire tal povzroča tudi tehnologija gojenja, pa so še neprimerna tekstura, struktura, kislost, pomanjkanje ali nesorazmerje med hranili, organska snov itd. To vpliva na nestabilnost pridelkov, vpliv klime je večji. Pridelek po rastlini je manjši, mimo tega, da običajno več gnojimo, več vlagamo v zaščito rastline, a kondicija nasada je slaba, mnogo je slabih rastlin in manjkajočih mest. Taka tla je potrebno meliorirati, saj v tem stanju niso primerna za visoko in stalno proizvodnjo hmelja. SISTEM RASTLINSKE PROIZVODNJE Hmelj je tržno izredno pomembna in zanimiva kmetijska rastlina. Zato se povečuje v zadnjih letih koncentracija hmeljišč na obratih, ponekod zavzema že vsa primerna zemljišča in njegovo gojenje prehaja V monokulturo, kjer se vključuje druge rastline le kot meliorativ-ke. Taka intenzivnost tudi ločuje rastlinsko in živalsko proizvodnjo, odpade proizvodnja krmnih rastlin, ločijo se hmeljske in nehmeljske površine po načinu koriščenja. V živinoreji se osamosvoji tudi po površinah, ki jih koristi, a na vseh njivah se širijo hmeljišča. Pojavlja se' problem pomanjkanja hlevskega gnoja, kar lahko vpliva na zmanjšanje organske snovi v tleh. Tolerantnost hmelja na monokulturo v naših ekoloških pogojih je znana le izkustveno. Predno se je proizvodnja hmelja intenzivirala, so hmelj gojili le na najboljših njivskih tleh in med generacijami hmeljnih nasadov je bil 6 letni kolobar. Mnogo je vplivala na saditev tudi konjunktura gojenja tj. tržna situacija, ki je zelo nihala in je direktno vplivala na širjenje oziroma krčenje nasadov. Današnja tržna situacija pospešuje širjenje nasadov. Poleg tega še nismo dosegli površin, ki jih lahko imamo po dogovoru v mednarodni organizaciji hmeljarjev. Zato je hmeljarstvo v intenzivnem Pridelek — odraz pridelovalnih okoliščin gojenju povečalo svojo koncentracijo v kmetijskem prostoru in se razširilo tudi,na tla, ki niso za hmelj - primerna. V monokulturi se pojavljajo izrazite delovne konice in specifični pleveli. Seveda, v kolikor se pojavljajo bolezni, ki so specifične za hmelj kot npr. viroze in,, verticilij, ki pomanjšujejo občutno pridelek ali celo spravljajo v nevarnost gojenje, je mono- | kultura lahko usodna za gospodarsko panogo kot celoto. Predvsem dolgoletno gojenje iste sorte hmelja je lahko rizično v monokulturi. Vsekakor, da novo vzgojene sorte lažje prenesejo take situacije, saj so tudi vzgojene vsaj pri nas na večji pridelek in so tudi bolj prilagodljive na neugodne ekološke razmere. Premalo še vemo, katere rastline specifično ugodno delujejo na dobro uspevanje hmeljne generacije, ki jim sledi. Vsekakor bi morali v našem hmeljarstvu več pozornosti posvetiti problemu sistema rastlinske proizvodnje in vključiti v obdobje, ko naj se tla odpočijejo za naslednjo generacijo hmelja, ne le znane ali meliorativne rastline, temveč predvsem take, ki bodo tudi dale slične gospodarske efekte in izkoristile investicije npr. sušilnice, mehanizacijo, ki so prisotne v proizvodnji hmelja. Izboljšati morajo plodnost tal. Take so mnoga zdravilne rastline, katerih intenzivno pridelovanje zahteva znanje, ki ga ima danes v raslinski proizvodnji hmeljar. NAPAKE PRI OBDELAVI IN GNOJENJU Hmeljišča več let enako obdelujemo. Lahko vidimo, da je vsaj v zadnjih letih pritisk strojev v hmeljiščih vse večji, pogosto tudi ob nepravem času. Tudi uporaba gnojil je visoka, pa se tudi še povečuje, kar kaže poleg neekonomične rabe že tudi svoje negativne posledice. Zato se povečuje zbitost tal, poveča se izpiranje hranil, poslabša se oskrba z organsko maso v tleh, pa tudi preti nevarnost, da se zastruplja talna voda zaradi preobilne uporabe gnojil. ZBITOST TAL se poveča posebno V tleh, kjer je precej gline, pa tudi tam, kjer je struktura tal slaba. Poveča se zadrževanje vode, korenine se ne širijo in slabša je njihova aktivnost. Posebno je škodljivo, če obdelujemo tla, ki so vlažna preko poljske kapacitete. V hmeljiščih je posebno velik pritisk na tla jeseni ob obiranju, Janko PETRIČEK, dipl. ing. kem. Varčevanje z če nastopi vlažno vreme in temu se običajno ne moremo izogniti. Zbitost tal v ornem sloju nastopa, če obdelujemo prevlažna tla. To ovira tudi rast koreninic, saj je to posledica tudi nepravilne in pogoste poletne obdelave tal. KISLOST TAL IN IZPIRANJE HRANIL V hmeljiščih prevladujejo nevtralna in slabo kisla tla. Vendar se pojavlja tudi povečana kislost tal, ki negativno deluje na sprejemanje hranil, delovanje mikroorganizmov, poslabšanje strukture itd. Izpiranje hranil je pomembno zlasti pri dušiku in kalciju. Duših se izgublja s procesom denitrifikacije (10—15 %), z izhlapevanjem s površine tal, če dušično gnojilo ne zaorjemo in to je večje kot denitrifikacija, a naj večje je izpiranje nitratov, ki nastopa, če luksuzno gnojimo z dušikom. Tudi sam proces nitrifikacije organskih gnojil proizvaja nitrate, ki so lahko pristopni rastlini, a se tudi izpirajo. ZMANJŠANJE ORGANSKE SNOVI V hmeljiščih so tla slabo oskrbljena s humusom in tudi humusni sloj je plitev. Z obdelavo in gnojenjem se zmanjšuje količina organskih snovi. To vpliva na slabšo strukturo, slabše vodnozračne razmere v tleh. Pogosto tudi malo gnojimo s hlevskim gnojem in malo uporabljamo sideracijo. REŠEVANJE PROBLEMOV Današnja proizvodnja hmelja je zasnovana na: — kultivarjih, ki imajo veliko rodnost, — mehanizaciji, — gnojenju in pravilni oskrbi rastline, — varstvu pred boleznimi in škodljivci, j■ Da bomo lahko uspešno uporabili te elemente sodobne hmeljske proizvodnje, moramo: — urediti zemljišče, pri pripravi nasada tla podrahljati in zravnati relief za uporabo strojev (rezalnik, površinski stroji) in enakomerno, vlažnost tal. To omogoča enak razvoj vsaki rastlini, pa tudi enakomerno delovanje mehanizacije; — Izboljšati sistem rastlinske proizvodnje, kjer je možno, misliti moramo, da najdemo rastline za izboljšanje tal med generacijami hmelja. Za to uporabljamo rastline, ki omogočajo pravočasno in dobro pripravo zemlje in Žičnic in dajejo ekvivalentno tržno vrednost kot hmelj; . — stalno oskrbovati tla z organsko maso: hlevski gnoj, zeleno gnojenje; — apniti kisla tla enakomerno in s sipkimi apnenčastimi substrati; —' načrtno gnojiti na osnovi potreb rastline in statusa hranil v tleh. Povečati količino hranil v tleh. Z dušičnimi gnojili gnojimo z ozirom na potrebo rastline in razvojne' faze. Zafo je potrebna stalna kontrola plodnosti tal. — preprečevati zbitost tal z načrtno in pravilno izbiro primernejše mehanizacije. Mokra tla ne smemo tlačiti ■—vendar je to praktično nemogoče posebno v času obiranja. Zato pa moramo z drugimi postopki te škodljive posledice preprečiti ali vsaj omiliti. Zemljišča za nov nasad moramo pripraviti že poleti, sejati rastline za podor, ki zaščitijo tla v času obiranja, apnenje, ' gnojenje s hlevskim gnojem, ki omogoča boljšo strukturo. Seveda je osnova, da so tla ugodnih, vodno-zračnih lastnosti in dobro prekoréninjena. Tla moramo podrah-Ijavati in izven vegetacije uporabljati orodja širokega obsega; — čuvati okolje. Hmeljarska tehnologija mora biti taka, da ne onesnažuje okolja. Na žalost hmeljarstvo lahko pušča za seboj vse tri vrste odpadkov: trdne, tekoče in plinaste, Zato moramo tehnologijo organizirati v zaključenem krogu. Odpadki v trdni formi nastajajo pri površnem izvajanju tehnologije kot ostanki vrvice, ostanki trt ob obiranju. Tudi neurejena hmeljišča, gospodarska središča, okolica obi-ralnih strojev, sušilnice so vir trdnih odpadkov. V tekoči formi lahko onesnažujejo okolje z nepravilno vskladiščenim hlevskim gnojem, kjer odteka gnojnica, premočno gnojenje z dušičnimi gnojili brèz ozire na odvzem. Nekoliko to omilimo z zelenim gnojenjem. Načrtna’uporaba zaščitnih sredstev in posredno gojenje sort, ki so bolj odporne za bolezni in škodljivce, zmanjšujeta občasno pretirano uporabp zaščitnih sredstev^ Odpadki plinske forme pa so vedno bolj izraziti zaradi anaerobnega razpada hmeljevihe, ki jo razvažamo pol dozorelo s kompostnih kupov. Tako se smrad širi v stanovanjska naselja in neugodno vpliva tudi na počutje ostalih koristnikov prostora. Zato moramo posebno pri intenzivni proizvodnji hmelja skrbeti za čisto okolje. Dr. Tone Wagner energijo pri sušenju hmelja (Nadaljevanje) Za izparjenj e oziroma izhlapevanje 350.000 gramov vode iz hmelja rabimo 350.000 :13 = 26.924 gr zraka. Ker ustreza pri relativni vlagi 50 % in temperaturi 20° C 1,19 kg zraka prostornini lm3 zraka, sledi iz tega, da rabimo za izhlapevanje 350.000 gramov vode 22.626 m3 zraka. Množina toplotne energije, ki je potrebna za izparjenje omenjene količine vode (to je 350.000 gr) znaša (po Molierevem — ix diagramu) 9 K Cal za 1 m3 suhega zraka pri čemer seveda upoštevamo razliko v toplotni vsebnosti zmesi vodna para — zrak med zunanjim zrakom in zrakom po ogrevanju v zračnem ogrevalcu. Prekomerna uporaba toplotne energije je v veliki meri odvisna od tega, kako dolgo ostaja hmelj, ki je že dosegel pravilno stopnjo osušenosti še nadalje v suhi etaži. Kot smo že omenili, so toplotne izgube samo zaradi predolgo časa trajajočega sušenja na 1 sušilni komori' dnevno okrog 600.000 K Cal — to izgubo pa lahko izrazimo tudi kot izgubo preračunano v električno energijo in sicer je: 860 K Cal = 1 KWH Celodnevna izguba 1 sušilne komore pa znaša okrog 602.000 K Cal ali 720 KW v 24 urah pri 1 komori 'za 10 sušilnih komor pa pomeni ta izguba ca. 7.000 KWh v 24 urah ali zg Veš čas sušenja hmelja v 20 dneh 14.000 KWh. Sedaj pa še poglejmo koliko nafte oziroma koliko kalorij bi pod danimi sušilnimi pogoji smeli maksimalno porabiti in kolika je dejanska poraba v praksi v raznih sušilnicah. Za izhlapevanje 1 kg vode je teoretično potrebno pod normalnimi pogoji in brez Izgub 586 K Cal — to je teoretična vrednost. Preračunano na kurilno olje z 10.000 K Cal je to 60 gramov kurilnega olja. Za sušenje 1 kg svežega hmelja s prvotno vlogo 80 «/o na dokončno 10 % je teoretsko potrebno 410 K Cal. V praksi niha poraba kurilnega olja za sušenje 1 kg hmelja v zelo širokih mejah med 3 in 6 tisoč K Cal. Dejanska poraba kurilnega olja bi smela biti — če računamo še vse normalne termične izgube zaradi slabe izolacije, odpiranja raznih odprtin in drugo bi smeli porabiti za sušenje maksimalno le okrog 1.800 K Cal ali 170 gr kurilnega olja. V praksi je resnična poraba povprečno okrog 6.000 K Cal oziroma okrog 600 gra- mov kurilnega olja za 1 kg suhega hmelja. V splošnem lahko trdimo, ■da je poraba kurilnega olja 2 do 4 krat večja kot bi dejansko sploh smela biti. ' Pri vseh naših sušilnicah lahko, zmanjšamo porabo toplotne energije (nafte), če bomo poleg osnovnih :ukrepov tudi že izkoristili en-talpijo vodnih par, ki uhajajo s toplim- zrakom iz zelene etaže za predgrevanje svežega sušilnega zraka. Entalpijo imenujemo celokupno množino toplote, ki smo jo dovajali nekemu predmetu (masi) od ničelne točke naprej. Toplotna vsebnost (entalpij a) vlažnega zraka pa sestoji: 1. iz toplote suhega zraka (toplote, ki jo občutimo), 2. iz latentne (skrite) toplote vode v obliki vodne pare, 3. iz toplote Vodne pare (toplote, ki jo občutimo) ter jo lahko izračunamo po sledeči formulaciji: i “ CpZ • t + x (r0 + Cp • t) (K Cal/kg), pri tem pomeni: i = entalpij a, CpZ = specifična toplota suhega zraka = 0,24 K Cal/kg st., t = temperatura (C), x = količina vode v kg suhega zraka (kg/kg), r0 = izparilna toplota vodnih par = 0,46 K Cal/kg stopn., Če vstavimo v enačbo zgornje vrednosti dobimo: entalpijo i = (0,24-j-0,46 x) (t • 597,2 x) Za določeno temperaturo lahko, navzame zrak pri določenem pritisku samo določeno maksimalno, količino vodne pare x". Vse- podatke, ki jih moramo uporabiti pri sušenju hmelja in tudi drugega rastlinskega materiala nam daje i — x diagram po Mollieru. Ne bo-, mo se spuščali v detalje tega dia-, grama, ampak omenimo samo, ka-. terc spremembe stanja zraka in vlage, ki se dogajajo med sušenjem in katere lahko določimo iz diagrama. 1. ogrevanje (ohlajenje) zraka, 2. mešanico dveh količin zraka z različnimi temperaturami, • 3. sušenje — (vlaga/voda). če prehaja zrak skozi sloj vlažne materije se pri tem. ohladi do določene temperature. Temperatura se zniža zaradi tega, ker odda nenasičen sušilni zrak potrebno količi- (Nadaijevanje na 4. strani) PRILOGA STR. 3 cjiagpain za vlažen zrak x * gr vodne pare na 1 kg suhega zraka i = entalpija 1 kg suhega zraka,mešanega z x gr vodne pare