J. E. Bogomil^J
Zakaj sme pes kruh jesti.      ¦
^Pktroci so jedli kakor za stavo. Saj so bili tudi ^H ^j/ res lačni. Pomislite: celo noč so spali in niso nič jedli. Kdo bi ne bil lačen ? Jedli so, in nihče ni raisUl na domačega Sultana in malega Dačka, dokler ni Sultan polglasno zarenčal in Dačko pritajeno za-cvilil.
Sele potem je vzela Poharjeva Julika v rokc kos kruha  in ga jela drobiti,  Nepočakana psa sta pa še
Tudi fcruh je doberl
Leto 30__________ANGELČEK_________Stran 105
vcdno dopovedovala po svoje, da sta zares lačna. Sultan se je vedno bolj sliskal k Jiiltki, tn Dačko je vcnomcr mahlial z repom in posedal zdaj cb Sultano-vi desnici zdaj ob njegovi levici, samo da bi prej kaj pričakal. Zorka in Mirko sta silno pozorno opa-zovala pasje prosnje.
Slastno sta použila domača varuha svoj zajlrek. Seveda:  čc  bi bvla dobila klobaso  mesto kruha,  bi bila še bolj slastno jedla. A če ni klobase, je pa tu-    m di kruhek dober.                                                        H
Ali veste mar, zakai ima pes posebno pravico, fl da sme kruh jesti? Pobarieva JuVika to dobro ve. ^ Naj vam pa ona pove.
Žito jc v davnih dneh silno bogato obrodilo. Od vrha stebla pa do tat je bil en pam klas- Ker so pa imeli Ijudje toliko žita, so postali prevzetni. Norčeva-li so se iz obilega božjega daru.
Bog je sklenil da bo kaznoval čioveSko ošab-nost. Vse žito je hotel človeku vzeti. ;Če bi sc bilo pa to zgodilo, bi morali vsi Ijudje pomreti za lakoto. Mnogo domačih in divjih živali je to človeku pri" voščilo.
Psu pa se je človek smilil. Šel je pred Boga io ga prosil, naj pusti Ijudem vsaj toliko klasja, kolikor ga pes lahko prime s svojim gobcem.
Boga je ganila živalska zvestoba in vdanost. Uslišal je psa.
Tako je pes rcšil človeški rod lakote in smrti. In od tistega časa ima pes posebno pravico, da stnc jesti kruh. Usmiljeni ljudje mu ga pa tudi radi dajo.