LETO IL, št. 45   PTUJ, 7. novembra 1996     CENA 110 tolarjev
tajeden/tatedenS^^^B
VILI TROFENIK
NEODVISNI KANDIDAT
NA LISTI SLOVENSKE UUDSKE STRANKE
VOLILNI OKRAJ ORMOŽ
PREDANOST, ZNANJE IN IZKUŠNJE SO POROK
ZA UVEUAVITEV INTERESOV NAŠEGA OBMOČJA.
Za Slovenijo z ljubeznijo
O
E
6
00
—J
C
g
D
2
Pri Janžekovičevih v Turškem Vrhu, kjer raste znani turčan, je bila v soboto v izredno lepem vremenu zanimiva
trgatev^. Na okoli 1.800 trsih laškega rizlinga so opravili jagodni izbor. Kakšnih tisoč trsov je potem še vedno
ostalo obloženih z lepim, zdravim grozdjem, ki bo čakalo na ledeno trgatev. Janžekovičevi so z letošnjo trgatvijo
na okoli 10 hektarih zadovoljni, nekatere sorte bodo dale celo boljše vino kot v lanskem letu. Poleg normalnih
pa v njihovi kleti vrejo še mošti pozne trgatve chardonnayja in izbor sauvignona. In ker se približuje Martin, je
vse več pozornosti namenjene prav dogajanju v kleti. /• Braiii
PTUJ / KOMEMORATIVNA SVEČANOST V SPOMINSKEM PARKU
Oh dnevu
spominov
Osrednje komemorativne
svečanosti ob dnevu spomina
na mrtve v mestni občini Ptuj
so se v petek, 1. novembra, v
spominskem parku na starem
mestnem pokopališču v Ptuju
v lepem in sončnem dopold-
nevu udeležili številni
občani, predstavniki javnega
življenja in nekaterih poli-
tičnih strank.
Župan mestne občine Ptuj dr.
Miroslav Luci je zbranim v nago-
voru poudaril, da se zlasti v no-
vejšem obdobju porajajo nasprotu-
joče si želje in cilji: eni želijo del
pozabe obuditi, drugi del spomi-
nov pozabiti, na nas pa ostaja nalo-
ga, zgodovino zgladiti in urediti
obveznosti iz preteklosti. Za oboje
pa sta potrebna čas in strpnost, da
bodo tudi zanamci lahko rekli:
razumeli so zgodovinski trenutek.
Petčlanska delegacija mestne
občine Ptuj, v kateri so bili poleg
župana Miroslava Lucija še
predsednik sveta Milan Cucek,
podžupan Ervin Hojker ter po-
dpredsednika mestnega sveta Mir-
ko Korošec in Milan Petek, je
položila spominske vence k sku-
pinski grobnici, spomeniku Jožeta
Lacka, pomniku padlim starojugo-
slovanskim vojakom, spomeniku
padlim vojakom v letu 1941, k spo-
minski plošči talcev ter križu za
vse druge umrle, ker drugega os-
rednjega obeležja v spominskem
parku ni.
Sakralni obred je opravil pater
Stane Bešter, v kulturnem
programu pa so nastopili recitator-
ka Iva Krajnc, ptujski pihalni or-
kester in moški komorni zbor iz
Ptuja. Po svečanosti sta delegaciji
Zveze borcev in Združene liste
položili venca k skupinski grobni-
ci in spomeniku Jožeta Lacka.
-OM
Foto: M. Ozmec
Pri oglasu Združene liste socialnih demokratov, objavljenem v
prejšnjem Tedniku, je prišlo pri pretipkavanju besedila do na-
pake in je namesto 9., 10. in 11. volilni okraj pisalo volilna eno-
ta. Za napako se opravičujemo, prepričani pa smo, da ste
kljub vsemu oglas pravilno razumeli.
2
AKTUALNO
Četrtek, 7. november 1996 - TEDNI|{
z ZNANJEM l\ STRPNOSTJO ZA MIR IN RAZVOJ
Frančiška ^
PETROVIČ
kandidatka za Slovenske gorice in Rujsko
polje. Je ravnateljica OŠ Juršinci. Rodila se je
26. 9. 1945, živi v Pacinju. Je poročena in mati
dveh sinov. Sicer pa že 30 let dela v vzgoji in
izobraževanju. Njena energičnost, poznavanje
okolja in ljudi so porok za to, da se bo slišal
glas slovenskogoriškega človeka v parlamentu iz
ženskih ust.
Milan .    ,"
CUCEK
kandidat za mesto Ptuj, Hajdino in Spuhljo. Je
predsednik mestnega sveta mestne občine Ptuj,
predsednik LDS Ptuj in direktor trgovskega
podjetja Libra Ruj. Rodil se je 22. 5. 1950 na
Ruju - živi in dela na Ptuju - je torej pravi Rujčan.
Njegovo uspešno delo v krajevni skupnosti in
občini je porok za dobrega poslanca v republiki.
Vojiah
RAJHER
kandidat za Dravsko polje in Haloze. Po končanem študiju na
univerzi v Ljubljani se je zaposlil v TGA Kidričevo. Delovno -
- ustvarjalno obdobje g. Rajherja je označeno z raziskovalnim, razvojnim
in vodstvenim delom v TGA in Unialu. Zaradi izrednega poznavanja
razvojne problematike gospodarstva in občine je v letih 1990 - 1994
uspešno opravljal funkcijo predsednika Skupščine občine Ruj. Njegove
izkušnje v gospodarstvu in politiki so jamstvo, da bo področje Dravskega
polja in Haloz dovolj glasno in strokovno zastopano v parlamentu.
Žhfešiz nmhiplo dd&ozo
Multiple skleroza (MS) je dolgotrajna bolezen in pogosto je
pot do končne diagnoze zelo dolga. Ozdravljenje za to bo-
leznijo ni poznano. Obstajajo pa postopki, ki zmanjšujejo
pogostnost in resnost napadov.
V Sloveniji živi več kot 2000
ljudi z multiplo sklerozo. Po-
vezani so v Društvo multiple
skleroze Slovenije, ki nudi bol-
nim pomoč preko svojih delov-
nih organov in komisij ter mreže
poverjenikov v regijskih
podružnicah.
Pred kratkim so tudi v Ptuju
ustanovili podružnični odbor
omenjenega društva. Predsedni-
ca podružničnega odbora je Vera
Furek, člana odbora pa Brigita
Pišek in Franc Kokot. Odbor na
Ptuju šteje 22 članov, trenutno
pa še nimajo svojih prostorov.
Društvo ima sedež v Ljubljani
na Maroltovi 14 - 16, vanj pa je
vključenih 1200 članov. Ukvar-
jajo se s svetovanjem,
izobraževanjem, socialno ter re-
habilitacijsko-rekreacijsko de-
javnostjo, daje informacije ter
napotke o pravicah obolelih z
multiplo sklerozo v Sloveniji, o
nabavi pripomočkov, reševanju
arhitektonskih ovir in drugo, je
povedal predsednik Vinko Kot-
nik.
Društvo MS Slovenije je bilo
ustanovljeno maja 1973 in je po
izpolnjevanju kriterijev kot prvo
pridobilo članstvo v medna-
rodni federaciji in Evropski
platformi MS. Pomaga ljudem z
MS in njihovim družinam ter
skrbi za izobraževanje obolelih
ljudi, njihovega domačega in de-
lovnega okolja ter širše družbe o
naravi kronične bolezi central-
nega živčevja, kakršna je MS, ter
o specifičnih problemih in
potrebah ljudi z MS. Preko
mreže poverjenikov v regijskih
društvih vzdržuje kontakt z
ljudmi z MS v celi Sloveniji, še
zlasti s težje prizadetimi. V svo-
jih skrbno zastavljenih progra-
mih izvaja številne aktivnosti za
boljšo kakovost življenja ljudi z
multiplo sklerozo v Sloveniji.
Vanj je vključenih tudi veliko
strokovnjakov.
MS
Vinko Kotnik, predsednik Društva IS/IS Slovenije, izroča
štampiljko predsednici podružničnega odbora na Ptuju
Veri Furek
TEDNIK /e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.O.O., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v.
d. radijskega urednika), Martin
Ozmec, Marija Slodnjak in
Milena Zupanič (novinarji).
Grafično-tetinični urednik:
Slavko Ribarič.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak, ^ 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; •s (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: ptednik@ kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
LENART / KONEC LETOŠNJEGA PRAZNOVANJA
Sonina Lenariova nedelja
in orgelski kon€erf
PO STARI NAVADI 50 PRI LENARTU PRAZNOVALI GOD FARNEGA ZAVETNIKA SVE-
TEGA LENARTA IN MEDSE POVABILI MARIBORSKEGA ŠKOFA, ROJAKA IZ BLIŽNJE
ŠETAROVE, DR. FRANCA KRAMBERGERJA • LEP PRAZNIK LENARČANOV IN OKO-
LIČANOV POSTAJA PRAVA SIMBOLIKA POVEZANOSTI PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI
IN PRIHODNOSTI
Letošnjega praznovanja visokega zgodo-
vinskega jubileja, 800. obletnice prve pisne
omembe Lenarta, je zdaj uradno konec. Z Le-
nartovo nedeljo se namreč minulo nedeljo sim-
bolično sklenili praznovanje, ki je trajalo vse
leto in je na nek način Lenarčane vendarle
zbližalo. Tudi ni naključje, da so praznik skleni-
li ravno z Lenartovo nedeljo: lani so namreč
simbolično vse skupaj začeli prav na god sv. Le-
narta, farnega zavetnika, čigar god že po stari
navadi vselej počastijo nadvse slovesno.
Letošnja Lenartova nedelja je bila nekaj po-
sebnega; ne samo zaradi prekrasnega jesenskega
vremena, ki je naredilo Slovenske gorice še
lepše, pač pa tudi zaradi množice ljudi od blizu
in daleč. Prišli so v mesto in v cerkev, kjer je
bilo slovesno bogoslužje. Verniki so z zado-
voljstvom pozdravili mariborskega škofa, rojaka
iz bližnje Šetarove pri Lenartu, dr. Franca
Krambergerja. Tudi lani je škof Kramberger z
izbranimi besedami začel leto praznovanja viso-
kega zgodovinskega jubileja in ta simbolika se je
vlekla vse do Lenartove nedelje. Mladi Le-
narčani so mu ob tej priložnosti voščili za nje-
gov rojstni dan. Program Lenartove nedelje so
popestrili še člani slovenskogoriškega pihalnega
orkestra pod vodstvom j)rof Bojana Bezjaka in
skupina mažoretk iz OS Lenart. Na osrednjem
mestnem trgu jih je navdušeno pozdravila
množica obiskovalcev od blizu in daleč.
Redko je v Lenartu toliko ljudi in redko je Le-
nart tako domač gostitelj. Prav lenartovo pa je
dan, ko prevlada človeški odnos do soseda,
znanca in prijatelja. In če sodimo po razpo-
loženju nedeljske množice, potem bo Lenart
tudi prihodnja desetletja in stoletja doživljal
razvoj, medsebojno razumevanje in strpno sode-
lovanje. Ob koncu praznovanja 800-letnice so
pripravili tudi orgelski koncert prof Marjana
Potočnika.
M. Toš
PTUJ / DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV V >BI
Strokovna ekskuniia za vinogradnil e
Med aktivnosti Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj sodi pred em
izobraževanju članov v obliki predavanj in strokovnih ekskurzij. Upravni c ^of
društva je sklenil, da bodo organizirali letošnje dvodnevno strokovno popotovan-
je z avtobusom na Primorsko, In sicer v četrtek, 21., in v petek, 22. novembrs^
Ogledali si bodo vinske kleti ter se pogovarjali z vinogradniki in kletarji v Kopni,
Sežani, Goriških brdih in Vipavi.
Člani društva naj sporočijo svojo udeležbo na strokovni ekskurziji najpozneje do
torka, 12. novembra, predsedniku društva Janku Matjašiču - telefon 758-034, ali ta-
jniku Jožetu Slodnjaku - telefon 771-5 79. (JOS)
LENART / DEJAVNOST GASILSKE ZVEZE
Okrepiti prevenilvno dejavnost
v MESECU VARSTVA PRED POŽARI SO TUDI V LENARŠKI OBČINI PRIPRAVILI VEČ ZA-
NIMIVIH AKCIJ • SPET KORISTNO SODELOVANJE Z MLADIMI
Lenarška gasilska zveza je tudi
za letošnji oktober, mesec
varstva pred požari, pripravila
številne zanimive akcije. Po vseh
društvih v krajevnih skupnos-
tih, vaseh in zaselkih so pripra-
vili preglede opreme, tehnike.
vozil in gasilskih domov, pa tudi
administrativno in finančno
poslovanje društev bodo letos
posebej pregledali. Gasilska
zveza je pripravila tradicionalno
srečanje veteranov in srečanje
društev Mladi gasilec, ki deluje-
jo na osnovnih šolah. Za
nameček so tudi letos izvedli ve-
liko operativno vajo društev, s
katero so preizkusili operativno
usposobljenost gasilskih desetin
in njihovo pripravljenost za pos-
redovanje ob morebitnih na-
ravnih nesrečah.
Gasilska zveza iz Lenarta v
Slovenskih goricah želi s progra-
mom čimbolj okrepiti preven-
tivno naravnanost društev, saj je
prav zaradi ustrezne požarne
preventive manj požarov in s
tem požarnih škod. K požarni
preventivi veliko pripomore
osveščanje prebivalstva, za kar
lepo skrbijo v vseh gasilskih
društvih. Velik poudarek pa na-
menjajo izobraževanju in us-
posabljanju. Za vsa društva iz
občine Lenart je zveza pripravila
posebne programe, s katerimi so
obogatili mesec varstva pred
požari. Tako so med drugim
pripravili strokovna predavanja
o požarni preventivi, pregledali
hidrantno omrežje in druge vire
vode, organizirali pa so tudi og-
lede gasilskih domov, v katerih
bodo razstavili gasilsko opremo
in tehniko. Gasilci so že pripra-
vili srečanja s šolarji, za katere
bodo izdelali posebne programe.
Vsako društvo je pripravilo še
lastno operativno-taktično vajo s
prikazom tehnične zmogljivosti.
Posebno skrb in pozornost pa
so namenili ekološki problema-
tiki in pregledu gasilskih apara-
tov po gospodinjstvih občine
Lenart. Za občane bodo pripra-
vili tudi prikaz praktične upora-
be gasilnih aparatov in še nekaj
podobnih akcij, ki so naravnane
izrazito preventivno. Te akcije
bodo trajale do konca letošnjega
leta.
Marjan Toš
Če bi zagorelo v Kajuhovi...
Ob koncu meseca požarne var-
nosti so v torek, 29. Oktobra, ne-
kaj pred šestnajsto izvedli nena-
povedano praktično gasilsko
vajo tudi v Gasilskem društvu
Ptuj. Domnevno je zagorelo 15
minut pred šestnajsto v stano-
vanjskem bloku v Kajuhovi ulici
v Ptuju. Prvo gasilsko vozilo je
pripeljalo na prizorišče požara v
šestih minutah, s čimer vodja
vaje Janez Zvegla ni bil najbolj
zadovoljen. Po njegovih besedah
bi lahko bilo še hitrejše, pogre-
šali pa so tudi specialno vozilo z
gasilsko lestvijo za reševanje iz
višjih nadstropij. Po akciji
gašenja in reševanja ponesrečen-
cev so celotni potek vaje analizi-
rali in opozorili na pomanjklji-
vosti, ki jih v primeru res-
ničnega požara ne bi smelo biti.
Reševanje ranjenca iz v dim odetili ruševin bloka.
Fofozapis: Ni. Ozmec
f CDNIK - Četrtek, 7. november 1996

3
Izvedeli smo
Prostori moškosti
Knjižnica Ivana Potrča iz Ptuja je v torek, 29. oktobra, vabila na
žen«»lu večer, namenjen pogovoru o enakopravnosti obeh spolov.
Izziv za pogovor je bil prevod luijige Prostori moškosti, ki jo je
napisalo več švedskih avtorjev in je bila predstavljena na
lanskoletni konferenci o ženskah v Pekingu. Gostje prvega
ptujskega večera (organizatorji pravijo, da ne zadnjega) so bile
Vera Kozmil^ direktorica urada za žensko politiko pri slovenski
vladi, Sonja Lokar, političarka, in Anka Osterman.
Po pozdravnem nagovoru
ravnateljice knjižnice Lidije
Majnik je Tjaša Mrgole Jukič
predstavila nekatere zanimivosti
v zvezi z žensko in njenim
položajem v družbi. Skoraj ne-
verjetno nam zveni, da pred
dobrimi sto leti beremo v Kme-
tijskih in rokodelskih novicah
sestavek o (ne)primernosti žen-
ske kot učiteljice (za "male šole
po kmetih" je še kar dobra, ugo-
tavlja avtor) ali pa ko zvemo, da
je bila ptujska gimnazija za
dekleta zaprta še v začetku tega
stoletja. Z odlomkom iz knjige
Prostori moškosti je nadaljevala
srečanje knjižničarka Liljana
Klemenčič. Knjiga ni neko
moško šovinistično pisanje, am-
pak nasprotno, izpoved (šved-
skih) moških, ki želijo biti v
družini več kot le moški, namreč
očetje svojih otrok, soudeleženi
pri celotnem družinskem
življenju.
Razprava se je bolj kot proble-
matike moških seveda dotaknila
problematike žensk - konec kon-
cev je šlo za ženski večer. Ženska
kot delavka, kot mati, kot gospo-
dinjska pomočnica družine ...
Ženska in otrok, ženska in
moški na porodniškem dopustu
... Zanimivo: sredi sedemdesetih
let smo si bili po številu vrtcev,
dolžini porodniških dopustov in
žensk v politiki enaki s Švedsko,
danes pa je v švedskem parla-
mentu 45 odstotkov žensk, v vla-
di celo polovica. Porodniški do-
pust vzame 60 odstotkov Švedov
(mesec dni porodniškega dopus-
ta mora vzeti moški, ker ženski
ta mesec ne pripada), pri nas le
dva odstotka (moj kolega na pri-
mer pozna nekoga, ki je na po-
rodniški, si lahko predstavljate?!).
Če je otrok bolan, ostane pri nas
doma osem odstotkov moških,
na Švedskem 50 odstotkov {lepo
je biti Sved, ni pa lahko, bi rekel
Ciril Zlobec!) ... Skratka za žen-
sko, ki želi poleg biološke opra-
vljati v življenju še kakšno vlo-
go, je pri nas slabo poskrbljeno.
(Pa so si ženske včasih tudi same
krive, smo slišali. Še takrat, ko
imajo moškega doma pri otroku,
so tečne in neprestano telefoni-
rajo, ali je otroku dal jesti, ali ga
je previl, ali mu je pogrel flaško
...).
Naš sistem je moški sistem,
vendar se je potrebno boriti, da
bosta svet moškega in ženske v
prijaznem sozvočju, so menile
prisotne. Odločno pa je bilo veli-
ko razpravljalk proti triletnemu
porodniškemu dopustu, saj me-
nijo, da je to v bistvu odrivanje
žensk k štedilniku, vračanje v
19. stoletje, onemogočanje žen-
ske, da bi lahko bila kreativna na
poklicni poti, saj po treh letih
odsotnosti od stroke težko uja-
me korak s sodobnostjo.
Odvetnica Božena Čačkovič je
opozorila na težave žensk, ki os-
tanejo z otrokom, pa kljub na
sodišču določeni preživnini os-
tanejo brez denarja, ker ga ne
morejo izterjati. Predlagala je,
naj se plačevanje preživnine pre-
nese na državo, potem pa naj ta
poskrbi za izterjavo, podobno
kot je to urejeno pri davkih.
Še veliko težav je bilo omenje-
nih - ženskih seveda, saj so bile
zbrane v glavnem ženske (z enim
samim moškim predstavnikom, ki
pa sem bil tam po službeni dolžnos-
ti, ker je kolegica morala ostati z ot-
rokom; čudno, moja žena tudi!). V
prihodnje se bodo še dobile, so
menile zbrane ob koncu (takrat
pa bomo kolegici priskrbeli
varuško!).
Ježe Šmigec
MAKOLi/GLADOVNA
STAVKAJ. KOIARJA
Kolar
pričel
uživati
tekočino
Slovenska jasnost v zadnjili
dneh z velikim zanimanjem
prisluhne vsemu, kar je no-
vega v zvezi s Kolajer, ki
gladovno stavka že od 2.
septembra letos. Ob pozivih
slovenske vlade ter še šte-
vilnih drugih, naj Kolar
preneha gladovno stavko,
češ da je vlada za ureditev
njegovih težav sprejela ne-
katere rešitve, stavkajoči
čaka še na sklepe, ki bi ta
stališča podkrepili, zato pri
svojih zahtevah vztraja.
Posebno dramatično je bilo
v času med 27. oktobrom in 3.
novembrom, ko je stavkajoči
pričel odklanjati tudi
tekočino. Minulo nedeljo je
na prigovarjanje svojega
osebnega zdravnika dr. Mira-
na Arbeiterja iz slovenjebist-
riškega zdravstvenega doma
le pričel uživati tekočino in
uro zatem se je po besedah
zdravnika že počutil bolje. V
pogovoru z ženo Heleno smo
izvedeli, da kljub dokajšnji
izgubi telesne teže sedaj že
lažje govori, postavi pa se lah-
ko že tudi na noge.
Včeraj je bil na pregledih v
mariborski bolnišnici, kjer pa
ni hotel ostati.
VT
\ se^ii mrzličnem predvo-
lil n času ena od gospodinj
p( ti zapostavljeno in dvo-
m da so politiki, trenutno
ii cčih besed, res sposobni
ki larediti za malega člove-
kt. Fe dni pridejo na vsako
nt inost, zlasti na otvoritve
ob, k tov, ki so že ali še bodo.
Sama je kupila povsem nov in
drag kavni servis in odprla
kozarec vloženih kumaric.
Tako velik dosežek za njene
prihodke, pa od politike nobe-
ne pozornosti.
••• DA 5o pripravljeni kandi-
dati za poslance ta čas nare-
diti sko^j vse. Nagovarjajo
^ naš prek medijev, domov nam
pošiljajo pozdravna pisma,
eni celo "lečejo" (beri: eni
tečejo med svojimi volilci,
drugi letijo z balonom).
Odločitev, kdo bo po volitvah
višje, pa je pravica volilcev.
... DA je udeleženec enega od
številnih predvolilnih shodov
po poslušanju nekaj govorcev,
ki so ga prepričevali z odra,
vzdihnil: "Ze sedaj jih moram
gledati navzgor, kaj bo šele po
volitvah?"
... DA imajo v eni ptujskih
zlatarn očitno zastarelo meto-
do čiščenja oziroma pop-
ravljanja zlatih ogrlic. Stran-
ke domnevanjo, da zlate
verižice perejo v vroči vodi,
saj se marsikatera od njih
skrči. Gre za slabo kakovost
zlata ali slabost zlatarja?
... DA so na nedavni sloves-
nosti v Majšperku pozdravili
prvo oblast (predstavnike
države in občine) in drugo
oblast (predstavnike Cerkve).
Potemtakem bi lahko sklepali,
da imamo v Sloveniji zakono-
dajno, izvršilno, sodno in cer-
kveno oblast.
Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani!
V predvolilnem času Vas obletavajo stranke, ki v zadnjih štirih letih niso imele časa za Vas.
Prepričan sem, da Zeleni Ptuja nismo takšni. Vsako leto smo skupaj z Vami organizirali
precej aktivnosti v naše skupno dobro. Delili smo drevesca in skupaj z Vami naredili ptujsko
občino za zeleno občino. Poskrbeli smo, da lahko danes pijemo čisto vodo in druge, majhne
stvari. Vendar dosti problemov še čaka, da jih uredimo.
Mnogi med Vami me poznate kot ravnatelja OŠ Olga Meglic in podžupana naše občine.
Prepričan sem, da lahko s svojimi idejami, inovativnostjo in zagnanostjo za našo občino v
parlamentu storim še več. Zato se Vam predstavljam kot kandidat za poslanca.
Naši skupni cilji:
Ptuj mora postati regijsko središče.
Samo tako bomo zagotovili nova delovna mesta
in učinkovito gospodarstvo.
Obvarovati moramo našo naravo.
Brez nje ne moremo računati na razcvet turizma.
Ptuj potrebuje močno šolstvo in kulturo.
Naložba v znanje in kulturo se zmeraj povrne in
poplača.
Potrebujemo cestno obvoznico.
Šele z njo bo lahko naše mesto zaživelo v polnem
sijaju.
Odprimo mladim vrata v prihodnost.
S kulturnim in interesnim središčem njihovega ustvarjanja.
Vse to bo Ptuju podelilo obeležja gospodarsko in kulturno uspešnega mesta.
Ljudje o teh in drugih skupnih problemih razmišljajo drugače. Zelo bi bil vesel, da bi naša
skupna razmišljanja strnili v dobrobit nas samih in našega lepega mesta z okolico. Samo na
ta način bomo lahko naše razvojne vizije uresničili na ravni države, ki se premnogokrat do
nas vede - mačehovsko. Pa čeprav živi od našega denarja.
* Zagotavljam Vam, da se bo naš glas slišal in upošteval v Ljubljani.
Ervin Hojker
kandidat Zelenih Ptuja
Vzemite prihodnost v svoie roke. Za Ptui!
Zap. številka
4
OD TOD IN TAM
Četrtek, 7. november 1996 - TEDNIK
PTUJ / SE O 22. SEJI MESTNEGA SVETA
VKs/a skupna poraba
Ptujski mestni svetniki so v okviru 22. seje sprejeli tudi osnutek pravil-
nika o cenah m povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunal-
nih odpadkov v mestni občini Ptuj, ki določa način obračunavanja odvo-
za ločeno zbranih odpadkov in odlaganje ostanka odpadkov na odlaga-
lišču v Brstiu ter pogoje za individualni dovoz odpadkov.
Cenik storitev po tem pravilni-
ku bodo sprejeli na osnovi pred-
loga odloka, ki ga bodo predvi-
doma obravnavali na no-
vembrski seji mestnega sveta.
Ptujski svetniki so 28. oktobra
potrdili tudi premoženjsko bi-
lanco občine Ptuj, ki izkazuje na
dan 31. decembra prejšnjega leta
vrednost v višini 20 milijard 891
milijonov 693 tisoč tolarjev. Pre-
moženjska bilanca mestne
občine Ptuj na isti dan pa iz-
kazuje vrednost v znesku 977
milijonov 853 tisoč tolarjev, od
tega predstavlja premoženje kra-
jevnih skupnosti 24 odstotkov,
74 odstotkov pa premoženje pro-
računa mestne občine Ptuj. Sa-
nacijski program ptujskega Pro-
krajinskega muzeja so obravnva-
li le kot informacijo, prav tako
pa tudi pregled o prijavljenih
programih za področje kulture v
letu 1997 in pregled predlogov
za oblikovanje programov dela v
nekaterih drugih dejavnostih v
mestni občini Ptuj v prihodnjem
letu.
Iz osnutka rebalansa pro-
računa mestne občine Ptuj, ki so
ga prav tako sprejeli na 22. seji
sveta MO Ptuj, izhaja, da so re-
publiška sredstva zagotovljene
porabe nižja, skupna javna pora-
ba v mestni občini Ptuj pa je
višja, ker so se občinski prihodki
in prihodki iz sofinanciranja
povečali. Nobena dejavnost z re-
balansom ni bistveno pridobila,
še najbolj se je zagotovljena po-
raba povečala pri otroškem in
socialnem varstvu, ker so
izračunani republiški kriteriji
višji, kot je bilo s planom ptuj-
skega proračuna predvideno. V
rebalansu so zajeta tudi ne-
povratna sredstva za gospodars-
ko infrastrukturo v višini 61 mi-
lijonov tolarjev in republiška
sredstva za investicije na podro-
čju osnovnega izobraževanja in
športa ter kulture v skupni višini
101 milijon 900 tisoč tolarjev.
Skupni prihodki občinskega
proračuna mestne občine Ptuj za
leto 1996 znašajo 3 milijarde 216
milijonov tolarjev.
MG
NiNAKOPRAVNOST
POLITIČNIH STRANK
V ORMOŽU
Prejeli smo
Volilni štab stranke SKD
izraža javni protest in ogorčenje
v zvezi s plakatiranjem v občini
Ormož. V skladu z 8. členom Za-
kona o volilni kampanji bi mo-
ralo biti plakatiranje oz.
nameščanje plakatov z volil-
nopropagandnimi sporočili za-
gotovljeno enakopravno vsem
organizatorjem volilne kampan-
je. V skladu z istim členom tega
zakona bi morala občina najkas-
neje 60 dni pred dnevom glaso-
vanje objaviti pogoje za pridobi-
tev pravice do uporabe plakatnih
mest. Ker je to občina Ormož
storila šele 10. oktobra 1996, kar
pomeni 30 dni prepozno, smo v
volilnem štabu SKD prezrli
razpisne pogoje in se nismo pri-
javili na razpis, za katerega je
rok potekel 16. oktobra 1996.
Zaradi navedenega nam v občini
Ormož ni pripadlo nobeno pla-
katirno mesto na za to na novo
postavljenih panojih, ki jih je
naročil in dal postaviti v imenu
občine Urad župana.
Menimo, da je tako početje v
nasprotju z enakopravnostjo po-
litičnih strank, ki jo določa Za-
kon o volilni kampanji in, da gre
pri tem za poizkus diskreditacije
večine političnih strank, ki bodo
kandidirale v ormoškem volil-
nem okraju.
Vodja volilnega štaba Občin-
skega odbora SKD Ormož
Sfmislav Toplak - dober
gospodar in uspešen
Ifromotor Ptujslke^a polja
in Slovenskih goru
STANISLAV TOPLAK GOSTIL PODPREDSEDNIKA VLADE JANKA DEŽEUKA IN
OMOGOČIL ZGODOVINSKI POLET Z BALONOM NAD PTUJSKIM POUEM
NAJSTAREJŠI SLOVENKI
v preteklem tednu je kandidat
Slovenskih krščanskih demo-
kratov za poslanca Stanislav
Toplak ob številnih shodih na
Ptujskem polju in Slovenskih
goricah gostil tudi po-
dpredsednika vlade in ministra
za ekonomske odnose in razvoj
Janka Deželaka. Janko Deželak
se je udeležil prireditve v
Gorišnici v sredo, 30. oktobra. S
svojimi bogatimi iskušnjami pri
delu na gospodarskem razvoju
in mednarodnih povezavah Slo-
venije je Janko Deželak potrdil,
da je Stanislav Toplak najpri-
mernejši kandidat za poslanca v
Državnem zboru. Uspešen gos-
podarski razvoj Slovenije lahko
namreč vodijo le ljudje, ki so
dobri gospodarji, umirjeni in
znajo modro pretehtati vsako
odločitev. Stanislav Toplak pa je
poudaril nujnost po večjih vla-
ganjih države v razvoj kme-
tijstva, dodatnih dejavnosti na
kmetijah, podjetništvo in tu-
rizem, za kar imajo ljudje na
Ptujskem polju in v Slovenskih
goricah veliko naravnih danosti.
Uspešno gospodarstvo pa lahko
omogoči tudi dostojne in pra-
vične pokojnine vsem upokojen-
cem ter varno prihodnost našim
otrokom.
Da je Stanislav Toplak tudi
človek, ki zna poskrbeti za pro-
mocijo Ptujskega polja in Slo-
venskih goric, je dokazal, ko je v
soboto, 2. novembra, na to
območje pripeljal promocijski
balon Slovenija. Z balonom je
sam poletel nad Ptujskim poljem
in Slovenskimi goricami in si
ogledal območje, ki ga bo zasto-
pal v Državnem zboru, tudi iz
zraka. Glavna privlačnost te
akcije Stanislava Toplaka pa je
bila, da je omogočil polet z balo-
nom tudi 92-letni Rozaliji Župec
iz Zagojičev. To je bil zgodo-
vinski dogodek, saj je Rozalija
Župec postala najstarejši Slove-
nec, ki je kadarkoli poletel z ba-
lonom.
Vsi, ki delamo s Stanislavom
Toplakom in ga poznamo, vemo,
da je najprimernejši človek, ki
bo znal strokovno, odločno in
modro zastopati interese našega
območja v Državnem zboru. Sta-
nislav Toplak bo v 9. volilnem
okraju na glasovnici pod zapo-
redno številko 2.» Volili bomo
zanj, ker vemo, da je čas, da za
poslanca izvolimo dobrega gos-
podarja!
Peter Vesen\ak,
državni sekretar za turizem
Naročnik: Volilni štab SKD 9.
vol. okraja 8. vol. enote
Balon nad Gorišnico
TEDNIK - Četrtek, 7. november 1996
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
5
PIŠE: JAKA KOŠIR / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O NAHRBTNIKIH NE GOVORIMO
z Gokyo Peaka, pettisočaka, ki
se ogleduje v jezeru, smo imeli
čudovit razgled - med drugim nas
je impresioniral ledenik, ki je več
kot 12 km dolg rezal robove doline
in s seboj nosil milijone ton skal in
peska! Pot nas je peljala tudi
čezenj; pošast je tako obložena, da
se led le kdaj pa kdaj pokaže izpod
preliva kamenja; globina ledu je
takšna, da se na ledeniku pri-
ložnostno tvorijo več deset metrov
široka jezerca! Čez okrog 5400 vi-
sok prelaz(!) Cho La, kjer so nas
presenetili megla, mraz in (sko-
rajda) sneženje, smo se spustili v
tretjo dolino; po njej nas je pot vo-
dila na Kala Patar, priljubljen tre-
kinški cilj. Na njegovih 5545 nm
se velja povzpeti. Tako ta kot kate-
rikoli drugi od najbolj obleganih
potohodskih vrhov ni zahteven v
ničemer razen v višini. Ko stojiš
na njegovem vrhu, ugotoviš, da si
prilezel na skladovnico skladov, ki
grozijo, da se ti bodo kot kup peska
sesule pod nogami. S Kala Patarja,
ki upravičeno zasluži ime izredne-
ga razglednika, se nam je pogled
dodobra napasel. Severno od vrha,
ki se izkaže kot guba v halji
snežene lepotice, se - skoraj bi ga
lahko dosegel! - beli sedemtisočak
Pumori. Kala Patar je špička v nje-
govem južnem grebenu. Pumori so
po desni, vzhodni rami pred nekaj
dnevi osvojili Italijani, ki smo jim
ob srečanju čestitali k uspehu. Vsi
"razglašeni" velikani so bili letos,
tako kot vsako leto, polno zasede-
ni. Nekateri od najbolj želje
vrednih so rezervirani leta naprej.
Nepal pobira visoke takse za vzpo-
ne alpinističnih odprav. Prav ima.
Zahodna in južna stran očarata
(v daljavi Ama Dablam), zahodna
pa je nenadkriljiva; zatrep doline
se pogreza pod sijajnim ostenjem.
Mont Everest se resnično kot gro-
zeča skalna črna piramida košati
nad podaniki; vendar njegovo
mogočnost po lepoti zasenči 7900
visoki Nuptse. Ta se z vrha grezi
neposredno v 3000 metrov globlje
dno doline! Kilometri ledenega
perja se dnevno plazijo in pretijo:
sem ni dostopa! Molče sem
občudoval vso to razkošno lepoto,
besede so bile prevelike, da bi jih
zapisal ali izgovoril. S te točke,
morda dobrih 10 km oddaljen od
"kitajske piramide", sem odkorakal
nazaj v Gorak Shep, najvišje ležeče
stalno naselje na naši poti (morda
na Zemlji sploh). Patetika nad tem
krajem, pet višinskih km nad mor-
jem, je odveč. Zagotovo je bilo to
eno najbolj prašnih prenočišč, v
katerem nam je bilo prebiti noč.
Dve koči, ki "obratujeta", sta zane-
marjeni približno tako kot Lo-
buche, drekec hišic dve ure hoda
južno od tod. Naslednji dan smo z
veseljem pospešili korak proti
Dingbocheju, vasi, kjer nas je ujela
tema. V Dingbocheju nam je kli-
ma tako ustrezala, da smo se v
njem zadržali skoraj teden dni, po-
tikanje po okolici je bilo fantas-
tično.
Dingboche leži ob vhodu v
stransko dolino, ki se vzpenja na
vzhod; marsikateri turist se ji, na
žalost ali na srečo, izogne. Mi se ji
na srečo nismo. Nekega dopoldne-
va konec oktobra nas je presenetil
izrazit mraz, ki je kljuboval
sončnemu vremenu. Tudi sonce ni
vztrajalo v vlogi radiatorja.
Tričetrtinska eklipsa, dopoldanski
sončni mrk. Da bi se otresli hladu
tega dne, nas je naslednje jutro po-
vabil k sebi Chukung (5800 nm),
vršiček, na katerega je res vredno
iti. Poln je presenečenj. Ob vzponu
nanj te pozdravijo krvaveči grmi
resja, pod noge se ti štulijo
snežinke cvetja, planike!, z njego-
ve osrednje rame, uro hoda pod
vrhom, pa je imeniten pogled na
fantastično Lhotsejevo južno ste-
no. Kdo od vas je ni videl v knjigi
Toma Česna Sam, kjer opisuje svoj
spopad z njo! Dimenzije ledeno-
kamnitih slojev prepričajo s svojo
mogočnostjo. Pod 13 km široko
steno se zliva ledenik; na njego-
vem robu je stal, obvezni, tabor, ki
je bil videti s skoraj ptičje perspek-
tive kot drobtinice kruha na prtu.
Desno od osrednjega vrha Lhotse-
ja je Lhotse Char, naprej proti
vzhodu pogled zatava čez Imja
Tse, priljubljeno potohodniško
britev (6100 nm), dostopno tudi
"navadnim smrtnikom", proti
osemtisočaku Makaluju, na videz
bratrancu Everesta. Južno, na nas-
protni strani doline, kraljuje foto-
genična Ama Dablam. S Chukun-
ga smo zagledali pod njeno steno
majhno planoto z bleščečimi,
množici neznanimi jezerci, do ka-
terih smo se kasneje tudi povzpeli.
Zvečer je Lhotsejeva stena zagore-
la v plamenih zadnjih sončnih žar-
kov. Zadnji teden oktobra nas je
steza spokojno vodila nazaj, proti
Namche Bazarju. Veljalo je zakl-
jučiti krog. Šli smo mimo kloštra v
Debocheju in se ustavili v Tiang-
bocheju.
• Tiangboche
Tiangboche si zasluži poseben
odstavek. Ta visokogorski budis-
tični samostan je leta 1989 ob na-
peljevanju elektrike pogorel, a je
do danes (stanje jeseni 1995)
večidel prenovljen. Stražar dolin
pod seboj je vso sezono krepko ob-
legan. Ko smo se znašli na travnati
ravnici pred osrednjo stavbo, so
nas skorajda preplavili šotori tre-
kinških hord. Nekaj deset pisanih
šotorskih plaht se je nagnetlo pod
nos menihom, katerih življenjska
praksa je precej nasprotna divjanju
potrošniških tolp. Ob ogledu sa-
mostana, ki je kot precej budis-
tičnih samostanov odprtega tipa,
nam je ameriška vodnic razložila
kako in kaj. Vzporedno z obnovo
samostana poteka več projektov.
Tu, na izpostavljenem hribu (3700
nm), imajo problem s pitno vodo.
Hkrati so v skrbi za gozdove (gre
za že omenjeni problem erozije),
trudijo se tudi za ohranitev šer-
povske kulture. V samostanu je
imenitna knjižnica. Menihi osem
ur dnevno molijo, štiri ure zjutraj,
štiri popoldan. Enemu takih obre-
dov smo smeh prisostvovati. Pos-
večeni v budistično prakso so, od
štiriletnika do plešastega starca,
sedeli menihi v pravokotniku na
sredi zatemnjene glavne sobe, ki je
bila poslikana v rdeče oranžnih
barvah; večmetrski kip Bude je
budno zrl prisotne. Pod ritjo so jih
pred hladom lesenih tal varovale
blazine. Oblečeni so bili v višnjeve
toge, razgaljali so po eno rame.
Pred seboj so imeli knjige molitev
v sanskrtu. Mantre, čarobne for-
mule, ki so jih ponavljali v ne-
dogled z globokimi glasovi, so pre-
pojile ozračje. Ritem vesolja se je
naselil v prostoru. Ob obredu so si
pomagali tudi z inštrumenti, ki naj
bi oponašali naravne zvoke sveta.
Bobni, frule, činele, strunski
inštrumenti, podobni priročnim
harfam, tamburini so proizvajali
zvoke, ki bi se jih razveselili marsi-
kateri privrženci rokovskih kon-
certov. RoUing Stones osem ur
dnevno?! Spričo napornega dela se
je nastopajočim prilegel požirek
čaja, dva mladeniča sta jim ga
sproti natakala v glinene skodelice
na tleh. Turisti smo molče opazo-
vali celotno sceno. Slikanje prepo-
vedano.
Jak nad vasjo Dingboche. Foto: Primož Trop
LITMERK / POGOVOR Z VIDOM VINCETIČEM
Našega krnela bo rešila le lastna pamet
Vido Vincetič se ukvarja s sadjarstvom, vinogradništvom in
drevesničarstvom. Po tem je znan daleč stran od Litmerka,
kjer živi. Manj znano pa je, da se ukvarja s poskusi, ob ka-
terih človek ostane brez besed. Ko so mi povedali, da pri "Vi-
deku", kot ga vsi kličejo, jablane obrodijo že prvo leto, ni-
sem vedela, kaj naj si mislim. Potem ko sem zadevo videla s
svojimi očmi, pa ni nič bolje.
"V kmetijski šoli so nas učili, da
je za sajenje dreves treba skopati
meter globoko jamo, dodati tratni-
co, pa dobro pognojiti in ne vem
kaj še vse. Jablana, ki smo jo na ta
način posadili v mrtvo zemljo, je
rodilo komaj v osmem ali desetem
letu. Ko se je zemlja posedla, je
bilo vsako drevo posajeno preglo-
boko. S takšnim načinom sajenja
se nisem strinjal. Nekoč sem v Ha-
lozah videl, kako v tistih hribih sa-
dijo drevje v lapor, sadijo gorico
brez rigolanja in to se mi je zdelo
zanimivo. Prav tako so v Halozah
brez poštenih drevesnic prišli do
jablan - ko so se same nasejale, so
jih presadili. Drevo mora izhajati
iz narave, to sem upošteval pri svo-
jih poskusih," je dejal Vido Vince-
tič.
Vse skupaj zveni zelo preprosto,
dejstvo pa je, da so najoriginal-
nejše ideje vedno zelo preproste, le
domisliti se jih je treba in imeti
dovolj poguma, da jih uresničimo.
Tako pri Videku jablane obilno
obrodijo že po enem letu, podobno
je s trsjem. Sadje je zdravo in tudi
drevesa so lepo raščena, le da bi
jim prisodili vsaj dve ali tri leta
več. Na tri tisoč trsih, ki so jih
posadili aprila lani, so letos že pri-
delali 4500 litrov vina.
Vse modrosti Vido Vincetič se-
veda ne želi izdati, poudarja pa, da
je treba izhajati iz narave, upošte-
vati njene zakonitosti in se čim
manj mešati v njen posel. Koreni-
ne poženejo vedno do takšne glo-
bine, kot to dopušča struktura
zemlje. Nekoč so tudi strokovnjaki
sadili zelo globoko, da sonce ne bi
požgalo korenin. V našem kme-
tijstvu bi bilo treba več izhajati iz
prakse, seveda pa je treba, če hočeš
biti kmet, znati marsikaj. Danes je
potrebno biti pol mizarja, zidarja,
razumeti je treba osnove biologije,
kemije. Videk vidi zaton našega
kmetijstva v minulem obdobju
tudi v tem, da zaradi zadrug, ki so
imele zaposlene strokovnjake,
kmetje niso razmišljali, niso se
izobraževali. Strokovnjaki, ki so
ponavadi daleč od njiv, so mislili
namesto kmeta. Takšen kmet pa je
obsojen na stagnacijo. Slabo se
piše kmetu, ki je bil vajen delati le
z motiko in ne z glavo. Videk je
začel razmišljati, kaj naj naredi, da
bo v kmetijstvu lahko preživel.
Pred devetimi leti se je odločil za
poskuse. Prvi projekt je bil nasad
vinograda med breskvami, v
najslabših pogojih, pa je trta rodila
veliko zlato medaljo v Podgorcih.
To je bila prva vzpodbuda in
odločili so se obdelati zelo
zapuščeno zemljo, za katero so vsi
rekli, da iz nje nikoli nič ne bo. Ne
le da je bil teren popolnoma
zaraščen z najrazličnejšim pleve-
lom, največji problem je bil naklon
hriba, ki znaša okrog 60 do 70
odstotkov. Danes je na tem mestu
urejen nasad jablan, orehov, bres-
kev in drugega drevja. Le naklon
je ostal isti. Zato pa so stroji tako
zelo pomembni. "To so take grabe,
da ko greš enkrat na breg, ne
moreš več drugič," je priznal Vido
Vincetič.
Potem pa mora kmet biti tudi
komercialist, saj je treba to, kar
pridela, tudi prodati. In bolj ko
dela, večjo konkurenco si ustvarja.
Pri Vincetičevih so postavili mo-
derne hladilne naprave za 200 ton
jabolk. Gospodar je s sinovo
pomočjo sam izdelal načrte za ob-
jekt. Ni mogel mimo težav z
domačimi izvajalci. Povedal je, da
mu je bil prvi ponudnik
pripravljen hladilnico postaviti za
štirikratno ceno, ki jo je na koncu
plačal nekemu podjetju. Ker gre
tukaj za milijone tolarjev, se splača
potruditi in izbirati med izvajalci.
Predvsem trma in vztrajnost potis-
kata Videka naprej.
V vinogradu je pokazal 3000
trsov, ki so jih posadili lani. Posa-
dili so jih čisto preprosto pod mo-
tiko, vinograda ne kopljejo in ven-
dar se trsi bohotijo tudi z osmimi
rozgami. Les je lepo dozorel, čep-
rav zalistkov ne trgajo, spomladi
pa bodo porezali na dva šparona in
dva reznika. Prvi posamezniki so
se že opogumili in si dali posaditi
trsje na ta način. Največje napake
se po Videkovem mnenju napravi-
jo z gnojenjem. Njegov moto je:
"Bolje premalo kot preveč na
napačnem mestu." Pod motiko
lahko trije ljudje posadijo hektar
vinograda na dan.
Vido Vincetič je seveda lisjak, ki
vsega ne želi povedati, toda kot je
sam dejal: "Za tiste, ki se razumejo
na kmetijstvo, sem povedal zados-
ti. Treba je izhajati iz narave. Sla-
bo rast povzročijo predvsem člove-
kovi pretirani posegi, ko se glas
narave ne sliši več."
viki lilemeniii
Pri Vincetičevih vsi poprimejo za delo. Anici in
Vidu (na sliki) veliko pomagata tudi hčerka Alen-
ka in sin Dominik. Trs na fotografiji je star šele
dobro leto.
To je letošnji pridelek jabolk na drevesih, ki so
bila posajena 8. aprila 1995.
6
oi> 7o0 IN TAM
Četrtek, 7. november 1996 - TEDNIK
JANEZ JANŠA, PREDSEDNIK SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE
"Predlagamo ilvokroini
veiinsid volilni sisfem"
Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke
Slovenije, je ob priliodu na Ptuj, kjer se je udeležil
predvolilnega zbora stranke, povedal, da v večmili-
jonskem New Vorku ni doživel takšnih prometnih
zamaškov, kot jih je ob prihodu v naše mesto. Menil je
še, da bo verjetno vsak izvoljeni poslanec, ki je doživel
ptujski prometni kaos, v parlamentu glasoval za ptujsko
obvoznico.
# Kako občutite predvoUlni
medstrankarski utrip?
Janez Janša: "V zadnjih štirih
letih se je v političnem življenju
nabralo veliko mulja in v času
volilne kampanje se kalne vode
spet nekako bistrijo. Ob koncu si
naša opozicijska stranka želi na-
liti čistega vina. Vlada namreč še
vedno 'sadi rožice'.
# Kaj bi izpostavili kot
glavne dosežke stranke SDS?
Janez Janša: "Naša stranka je
bila večino časa v opoziciji. Tis-
to prvo leto, ko smo bili v vladi,
pa smo si prizadevali ures-
ničevati svoj program predvsem
na socialnem področju ter se
zavzemali za enakomernejši so-
cialni razvoj. To je bil tudi
razlog, da so nas po enem letu
vrgli iz vlade in vladne koalicije.
Mi smo namreč vzeli svoje
predvolilne obljube zelo resno.
Zal smo imeli v parlamentu pre-
malo moči, da bili vedno
uspešni, velikokrat smo bili
preglasovani. V predalih je osta-
la vrsta naših predlogov, ki čaka-
jo na realizacijo, in upamo, da se
bo to zgodilo po volitvah.
Spomnim pa se nekaterih
predvolilnih obljub, ki jih nismo
mogli izpolniti. Eno je, če je
stranka vladna, drugo pa, če je v
opoziciji. Takrat nima v rokah
vladnih instrumentov, nima de-
narja in nima možnosti, da bi kaj
spremenila, ne more izpolniti
obljubljenega. Zdaj si prizadeva-
mo za razvojno-gospodarsko po-
litiko. V praksi to pomeni, da se
bomo zavzemali za tisti del gos-
podarstva, ki je zrasel iz zdravih
temeljev, to je iz obrtništva,
srednjega in malega podjet-
ništva, ki je praktično brez dol-
gov, ker jim država ni dala nobe-
nih kreditov. Izkazala pa se je
velika dinamika, saj se je
dobiček vlagal v nadaljnjo proiz-
vodnjo, v razširitev proizvodnje,
odpirali so nova delovna mesta
in zaposlovali brezposelne. Slo-
venci se moramo opreti tudi na
to strukturo prebivalstva, saj
bomo le tako rešili brezposel-
nost."
• Vaša stranka si je prizade-
vala izvesti referendum o spre-
membi volilnega sistema,
predlagali ste večinski volilni
sistem. A bomo tokrat volili še
po starem...
Janez Janša: "Da, res bomo
volili še po strem, čeprav je to
štirikratno kršenje ustave. Refe-
rendum za spremembo volilnega
zakona bo na žalost šele po volit-
vah. Eden ključnih razlogov, za-
radi katerega smo predlagali
dvokrožni večinski volilni sis-
tem, je vpliv volilnega sistema
na enakomeren razvoj države.
Obstoječi volilni sistem omo-
goča, da imajo nekateri slovens-
ki kraji zdaj v parlamentu polo-
vico svojih poslancev, dobivajo
več denarja in imajo večji vpliv,
drugi kraji, ki pa niso zastopani,
pa ostajajo nerazviti. Predlagani
volilni sistem omogoča, da bi v
vsakem volilnem okraju v Slove-
niji ljudje neposredno izvolili
svojega poslanca.Stranke ne bi s
tem nič izgubile, še vedno bi lah-
ko predlagale vse svoje kandida-
te, vendar bi o njihovem
končnem izboru lahko odločali
ljudje.
Naša stranka se je zaradi po-
manjkljivosti sedanjega volilne-
ga sistema odločila prej za to, da
je predlagala to spremembo, zdaj
pa za to, da ne bo imela nacional-
ne liste. Vsi glasovi, ki bodo od-
dani za naše kandidate, bodo
uporabljeni v tisti volilni enoti.
Tudi jaz kot predsednik stranke
nisem na nacionalni listi."
# Če bi stranke slovenske
pomladi podpisale medstran-
karski predvoHlni sporazum,
kaj bi po vašem mnenju vsebo-
val?
Janez Janša: "Stranke slo-
venske pomladi naj bi še pred
volitvami podpisale dogovor, da
bi po volitvah sestavile vlado ali
pa bi šle v vlado, kjer bi te stran-
ke imele zanesljivo večino.
Pripravljenost je načeloma obs-
tajala pri vseh strankah, toda
stranka SKD takšne izjave ni
pripravljena podpisati, vendar je
še vedno čas. Sporazum pa bi
moral vsebovati tudi določilo, da
bodo stranke in njihovi kandi-
dati sodelovali že v predvolil-
nem času."
MS
Janez Janša, predsednik SDS, in kandidat za pos-
lanca Franc Pukšič v studiu radia Ptuj.      Foto: OM
PTUJ / POGOVOR Z BIOENERGETINJO GALINO
V njenih loktdi je ml&tna moi
V Slovenijo je prišla pred štirimi leti in pol, obdobje nje-
nega čudodelstva pa se je začelo v Murski Soboti. Veliko
je potovala po slovenskih lu-ajih (potem ko je prišla iz
krajev bivše Jugoslavije), bila je gostja mnogih tele-
vizijskih in radijskih hiš, vse to pa danes govori o njeni
uspešni zdravitcijski dejavnosti. Njen delovni prostor - or-
dinacija in stanovanje je v enem - je soba 103 murskoso-
boškega hotela Diana, lu-aj, kjer se srečujejo različni
ljudje, željni ozdravljenja.
Galine tokrat nismo iskali v
Prekmurju, ampak je v eni od
septembrskih sobot prišla po-
novno na Ptuj. Že nekaj mesecev
je stara znanka v medicinskem
centru Valery na Ptuju, kjer
sprejema zdravja željne ljudi, tis-
te, ki verjamejo v pravilnost nje-
ne diagnoze in čudežno moč nje-
nih rok. Ob obisku je nismo pre-
senetili, morda le zmotili pri
delu, kajti v čakalnici jo je že
čakalo nekaj ljudi. Prijazna gos-
pa Galina pa se rada pogovarja in
za kratek pogovor o svojem delu
na Ptuju si je vzela čas tudi za
nas.
NAJPREJ POGO-
VOR Z LJUDMI
Nesmiselno bi bilo Rusinjo
Galino na dolgo predstavljati,
govoriti o njenih uspehih, kajti
vse to je bilo zapisano in poveda-
no že na mnogih koncih. V sebi
namreč nosi čudežno moč, ki naj
bi prišla od boga. Predmeti se
kar lepijo nanjo, ljudje jo želijo
spoznati.
Najin pogovor je čisto po nakl-
jučju že na začetku nanesel na
pogoste težave in energijsko moč
tistih ljudi, ki se pri njej ponava-
di oglasijo. "Slovenci se srečujejo
z različnimi problemi. Največ
jih tarna zaradi bolečin v hrbte-
nici. To bi lahko bila posledica
težkega dela, pogost vzrok za bo-
lezen so pa tudi alergije in bolez-
ni notranjih organov," razlaga
Galina. Sama pogosto poišče
vzrok za bolezen ravno pri
bolečinah v hrbtenici, kjer je po
njenih izkušnjah stičišče za
diagnozo bolezni. Najprej pos-
kuša z ljudmi stopiti v kontakt,
izvedeti največ o njihovih
težavah. Med obiskovalci se
najdejo tudi takšni, ki ji ne zau-
pajo prav veliko. Ampak Galini
to ne dela preglavic, njene roke
lahko ob vsakem primeru opra-
vijo svoje. Prav ji pride tudi
kakšna zdravnikova razlaga bo-
lezni, na katero se najbolj zanese
in jo največkrat želi videti. Am-
pak bolezni se le ne da pozdravi-
ti le z enim samim obiskom v
njeni ordinaciji. "Večkrat je tre-
ba zdravljenje ponoviti, vsake-
mu pacientu to povem že na
začetku. Tudi presledek mora
biti vmes, potem pa terapijo
ponavadi ponovim," pove Gali-
na.
ZDRAVLJENJE PO
METODI REIKI
Galino odlikuje šest diplom
šole za bioenergijo. Kot bioner-
getinja mora biti predvsem
dobra in nabita s pozitivno ener-
gijo, negativna lahko ljudem, ki
se bi radi pozdravili, le škodi.
Najprej je zdravila samo po
Džunini metodi z rokami
(Džuna je bila njena učiteljica
bioenergije v Moskvi), ki zahte-
va veliko moč v rokah, izčrpa pa
skoraj vso energijo in jo je potem
treba vračati nazaj. Že dve leti pa
so uspešna njena zdravljenja s
kozmično energijo, izpeljano po
svetovno znani metodi reiki. "To
je energija za vse organe in potu-
je tja, kjer jo človek najbolj
potrebuje. Metodo je odkril ja-
ponski menih dr. Usui, ki si je
pri zdravljenju nabral veliko
izkušenj. Z reikijem zdravim
predvsem bolezni živčnega izvo-
ra, rane na želodcu, alergije, ast-
mo, bronhitis, ginekološke
težave, bolezni ožilja in še neka-
tere druge," doda Galina.
Reiki je metoda, polna ener-
getskih znakov, kar ji pomaga
pri pacientih, ki si pri zdravljen-
ju vzamejo ravno toliko energije,
kolikor je lahko sprejmejo in ko-
likor je seveda potrebujejo.
Ozdravi pa lahko s to metodo le
tisti posameznik, ki si to res želi
in ima odprt prostor za pretok
energije.
Pri Galini ljudje svoje
občutenje pri zdravljenju in
uspešnost sproti zapisuje v po-
sebno knjigo zahval, ki jo ima
zmeraj ob sebi. "Nekateri so se
tega navadili in so mi za
zdravljenje hvaležni. Ena od pa-
cientk mi je posvetila tudi verz o
čudežni moči mojih rok," pravi
Galina, ki je tudi na Ptuju s svo-
jimi čudežnimi rokami pomaga-
la že mnogim. Pri njej se oglasijo
ljudje različnih starosti in tudi
otroke je že zdravila.
DUŠA MORA BITI
ČISTA
Danes je zaupanja ljudi kla-
sični metodi zdravja že veliko
manj, pravi Galina, kajti alterna-
tivni pristopi k zdravljenju so že
stopili korak v ospredje. Nekate-
ri ji zaupajo tudi zato, ker verja-
mejo, da jim bo po obisku pri
njej lažje, in tudi zato je zgodb o
uspehih alternativcev pri
zdravljenju zmeraj več. So pa
ljudje željni novih spoznanj,
tudi na poti k zdravju. "Spoštu-
jem poklic zdravnika, ki sem ga
nekoč sama opravljala kot kirur-
ginja. Zdravnik želi pacientu po-
magati, in česar bionergetik ne
more narediti, lahko naredi
samo zdravnik in obratno. Na-
jprej je treba očistiti dušo. Pa
tudi bioenergetik lahko kdaj
napravi kakšen greh," meni Ga-
lina.
Vmes pove še nekaj zanimivih
zgodb o srečanjih z ljudmi, o
tem, da bo kdaj v prihodnje mor-
da tudi v Sloveniji napisala knji-
go o bionergiji, pa tudi o karmi,
ki bi jo bilo dobro poznati za
vsakega posameznika.
Tekst in fotografija:
Tatlana Mohorko
Bloenergetinja Galina Lapšina je za mnoge čudo-
delnica
PTUJ / V PODJETJU KATARINA IZDAJAJO REVIJO KATARINA
Koristno in pouino Igranje
Družabnice Katarine Breda Korenjak, Vida Grdiša in Mojca
Poljanšek so se lanskega maja odločile izdajati revijo za lu-e-
ati\iio poučevanje. Že prva reklamna je naletela na dober od-
mev, sedem stalnih rubrik in nekaj zvestih sodelavcev pa se
je s Katarino pojavilo lani oktobra povsod po Sloveniji. Kata-
rina je edina barvna revija na področju slovenskega šolstva,
polna ustvarjalnega dela osnovnošolcev in malčkov ter novih
metod dela.
V založniški hiši so rekli, da bo
to revija za kreativno poučevan-
je, in tako se je tudi zgodilo.
Predvsem je dobrodošla peda-
goškim delavcem in vzgojiteljem,
saj lahko ti v njej vsaka dva me-
seca najdejo nove in bolj krea-
tivne metode dela. Prav zaradi iz-
virnosti je revija takoj na začetku
dobila pomoč šolskega mi-
nistrstva, ni pa jim na pomagala
prošnja za pomoč na oddelku za
družbene dejavnosti mestne
občine.
"Verjetno se sprašujete, zakaj
smo se odločile izdajati takšno
revijo. Iz preprostega razloga,
ker so vse druge tovrstne revije
na trgu ponujale samo golo teori-
jo, ki pa je bila v praksi težko
uresničljiva. S Katarino je dru-
gače, saj z nekaterimi prispevki
lahko učiteljem pomagamo pri
delu z novimi metodami, ki jih
lahko z malo priprave uresničijo
že po enem dnevu. Veliko nam
pri pisanju prispevkov pomagajo
stalni zunanji sodelavci: mag.
Štefan Čelan na strani Brihtna
bučka, Melani Centrih, ki učitelje
seznanja z novimi didaktičnimi
pristopi, tudi izven pedagoškega
dela, Liljana Klemenčič ima Kata-
rinino bralnico in skoznjo učitel-
jem predstavlja knjižne novosti
ali podaja potek bibliotekarskega
dela, prav tako sodi med krea-
tivne sodelavce Natalija Ivanuša,
saj želi s svojim pisnimi in slikov-
nimi prispevki približati praktično
delo. Samo omenim naj, daje na
največji odmev naletela Nataliji-
na novoletna kreacija. Fotograf
revije je Boris Vidovič. Ponavadi
za vsako številko zelo intenzivno
delamo 14 dni, nastaja pa Katari-
na dober mesec. V redakciji se
nam že dogaja, da nam šole in
vzgojnovarstvene ustanove
pošiljajo preveč prispevkov, kar
tudi kaže, da je Katarina povsod
dobrodošla," pravi Mojca Pol-
janšek, glavna in odgovorna
urednica Katarine.
SPREHOD SKOZI
KATARINO
Po uvodni besedi bralce Katari-
ne najprej ustavijo vrstice inter-
vjuja; njegova avtorica je pona-
vadi Nevenka Dobljekar. Nas-
lednja rubrika je Naša šola.
Uredništvo za vsako številko po-
sebej poišče zanimivo šolo s
kakšnim posebnim dogodkom.
Osrednja, najobsežnejša rubrika
v Katarini je Kako ustvarjajo dru-
god. Učitelji radi napišejo kaj o
ustvarjalnem delu z učenci in tre-
ba jim je dati možnost, saj tudi
tako pomagajo ustvarjati revijo.
Pa še slikovnega materiala ne
pozabijo priložiti, zaradi prikaza
novih metod dela pri učenju pa je
izdajanje Katarine, po mnenju
odgovorne urednice, še toliko
bolj potrebno.
Vsaka Katarina je posebnost
zase in ponavadi ni vezana na
letni čas, v katerem izide. Izda-
janje revije je povezano z velikimi
stroški, zato jim pomoč od spon-
zorjev pride še kako prav, dodaja
Poljanškova. Po letu dni izdajan-
ja so prosili za pomoč šolsko mi-
nistrstvo in še čakajo na odgo-
vor, v tem času pa že končujejo
novembrsko Katarino.
Delo v podjetju Katarina pa ob-
sega tudi pripravo osnovnošols-
kih pripomočkov, saj že pišejo
material za šesti razred.
Podrobni razpored šolskega
dela in priročnike namenjajo
učiteljem, medtem ko so za
učence delovni zvezki in delovne
kartice.
V novembru bo Katarina po-
novno priromala na police os-
novnih šol, vrtcev, šol s prilagoje-
nim programom, na mize peda-
goške fakultete in v knjižnice in
mnogi si bodo spet vzeli čas za
prijetno branje. Marsikateremu
učitelju bo pomagala obogatiti
pedagoško delo in urice ustvar-
janja z otroki.
Tekst in posnetek:
Tatlana Mohorko
Po vsebinsko bogatih in slikovitih Katarinah učitelji
in vzgojitelji posegajo že dobro leto
TEDNIK - Četrtek, 7. november 1996
OD TOD IN TAM
7
TEDNIKOV KLEPET / KLEPET Z ZUPANOM O OBISKU V AMERIKI
Ameriški župani so pntvi gospodle
V organizaciji ameriške vlade in ameriškega veleposlaništva
so se trije slovenski župani dr. Miroslav Luci, župan mestne
občine Ptuj, Aurelio Juri, župan mestne občine Koper, in
Danilo Siter, župan občine Krško, septembra udeležili trite-
denskega študijskega in strokovnega potovanja v Združene
države Amerike. Med 10. in 30. septembrom so se seznanili z
organizacijo lokalne in mestne uprave, zlasti še ameriško lo-
kalno upravo na prvi in drugi stopnji organiziranosti. Zani-
mala so jih tudi gospodarska vprašanja, zlasti še razvoj na
območjih, ki doživljajo gospodarsko stagnacijo, razvoj de-
mografsko ogroženih območij in razbremenitve mestnih
služb.
Trije slovenski župani so ZDA
obiskali v okviru programa In-
ternational Visitor Program
(program mednarodnih obis-
kov) Agencije ZDA za informi-
ranje. Od 10. do 13. septembra so
bili v Washingtonu, kjer so se
seznanili z urejanjem mestnih
zadev iz zvezne perspektive. V
zahodni Severni Karolini so bili
slovenski župani med 13. do 17.
septembrom, seznanili pa so se z
občinsko upravo v mestih in
občinah, ki so po velikosti pri-
merljive z občinami, ki jih vodi-
jo. Med 18. in 21. septembrom so
se mudili v zvezni državi Arkan-
sas, državi, ki je že nekdaj znana
po nizkih prihodkih in nizkih
davkih. Slovenskim županom so
v tej državi predstavili oziroma
razložili, kateri davki se odmer-
jajo lokalno, pobirajo pa po celi
zvezni državi, in kako država
deli - ali pa tudi ne - davke z lo-
kalno upravo ter kako načrtujejo
mestni proračun. V Hot
Springsu, kjer je predsednik
ZDA Bili Clinton preživljal
deška leta, so se pogovarjali o
tem, kako mesto poskuša
povečati obisk turistov z igran-
jem na "Clintonovo karto". V
zvezni državi Pensilvaniji so slo-
venski župani obiskali mesti
Pittsburgh in Washington. Ta
obisk je predvsem pomemben
zaradi spoznanj o tem, kako
majhno industrijsko mesto Wa-
shington na novo postavlja svojo
ekonomsko bazo, odpira nova
delovna mesta in privablja nove
industrijske panoge. Obisk Cle-
velanda je bil pomemben
predvsem zaradi seznanjanja s
programom urbanistične obno-
ve, srečali pa so se tudi z ame-
riškimi Slovenci in obiskali Slo-
venski narodni center.
Po vrnitvi iz ZDA je ptujski
župan dr. Miroslav Luci pove-
dal:
"Vtisi so enkratni. Na žalost
seveda tega, kar je v Ameriki po-
polnoma uhojeno, kar velja že
več stoletij, ni mogoče prenašati
v Slovenijo. Amerika in Sloveni-
ja ne moreta biti primerljivi
državi že zaradi velikosti. Dobro
pa je, da človek vse to vidi in
doživi.
ZDA so federalna država z
zveznimi državami. Njihove
občine so večje od slovenskih.
Znotraj posameznih občin so še
mestne občine s svojo upravo in
županom. Pristojnost občin je
veliko večja kot pri nas. Precej se
ukvarjajo z gospodarstvom, zbi-
rajo davke in jih kasneje odvaja-
jo državi; ni tako kot pri nas, da
davke pobira država in jih kas-
neje vrača v občino. Na takšni
osnovi imajo tudi večje možnos-
ti delovanja. Občine imajo svojo
občinsko policijo (mestno poli-
cijo), vodi jo šerif, ki ga volijo di-
rektno tako kot župana. Policija
je izredno dosledna. Občina ima
tudi večje pristojnosti na
področju šolstva, šole gradijo iz
svojih sredstev, uslužbence pa
plača država. Denar za šolstvo
pobirajo iz davkov na nepre-
mičnine. Ameriške občine imajo
veliko več pristojnosti in v njih
se obrača več denarja kot v slo-
venskih. Iz dela izhajajo tudi
plačila storitev, ki jih opravlja
občina."
OBČINSKI SVETI
IZREDNO MAJHNI
TEDNIK: Kakšne pa so pris-
tojnosti županov?
Dr. Luci: "Zupani imajo tam
manj pristojnosti in tudi manj
nalog. Lahko rečem, da so pravi
gospodje. Predstavljajo občino,
njihovi sveti občin pa so izredno
majhni. Na primer občina Cle-
veland, ki šteje 600 tisoč ljudi,
ima enajst svetnikov, občina,
primerljiva s Koprom, pa ima
skupaj z županom tri svetnike.
Svet vodi župan, svet pripravi
proračun in objavi razpis za up-
ravljavca mesta, na katerega se
prijavijo ljudje s svojimi vizija-
mi, s svojo občinsko strukturo in
povedo, koliko bo to stalo. Izbe-
rejo ga svetniki skupaj z župa-
nom. Njegove naloge so opera-
tivne. Župan se bolj ukvarja s
projekti, ki jih poskuša pripeljati
iz zvezne države ali federacije.
Meni osebno je takšen način
dela izredno všeč. Zupani v Slo-
veniji smo v primerjavi z župani
v Ameriki v težjem položaju, več
imamo dela, vodimo investicije,
v bistvu smo izvršno telo, izre-
dno malo časa nam ostaja za pro-
motivne in druge dejavnosti."
TEDNIK: Je županska funkci-
ja v Ameriki profesionalna?
Dr. Luci: "Večinoma je nepro-
fesionalna, profesionalec je city
manager. Tudi županska uprava
je veliko manjša."
TEDNIK: Kakšna pa so vaša
spoznanja glede drugosto-
penjske lokalne samouprave,
ki jo v Sloveniji šele začenjamo
uvajati?
Dr. Luci: "Ker so ameriške
občine praviloma večje od naših
in imajo tudi večje število prebi-
valcev, je jasno, da tudi drugos-
topenjska lokalna samouprava
ne more biti primerljiva z našo.
Občine se povezujejo v področne
občinske zveze, v okviru katerih
urejajo zadeve s področja oskrbe
z vodo, deponij, tudi šolstva,
tako da neke čisto zakonske or-
ganiziranosti ni. Občinam je
prepuščena izredno velika svo-
boda. Drugostopenjske lokalne
samouprave, kot je evropska,
Amerika ne pozna, poznajo pa
povezovanje na interesnih
področjih. Vse občine pa imajo
svoje združenje v Washingtonu,
kjer večja skupina poslovnežev
skrbi za njihovo uveljavljanje v
kongresu."
TEDNIK: Vaši vtisi iz Ameri-
ke so sicer pozitivni, njihovih
izkušenj pa verjetno še dolgo
ne bomo mogli uporabiti v Slo-
veniji?
Dr. Luci: "To je točno. Verjet-
no bo trajalo še precej časa, pre-
den bomo v Sloveniji imeli
takšno demokracijo, kot je v
Ameriki. To je stara demokraci-
ja, stara več stoletij, tudi ustava
se počasi spreminja, v zadnjih
dveh stoletjih so sprejeli samo
sedem amandmajev k ustavi.
Srečali smo se tudi s številnimi
Slovenci. Mislim pa, da imamo
Slovenci kar Ameriko doma."
TEDNIK: Obisk v Ameriki je
bil predvsem deloven. Koliko
pa ste lahko užili utrip ame-
riškega življenja?
Dr. Luci: "Obisk je bil skrbno
načrtovan. Povsod, kamor smo
prišli, so nas sprejeli volonterji,
v občinah je veliko volonterske-
ga dela, vsak dan smo delali od
osme ure zjutraj do devetnajste
zvečer, hranili smo se večinoma
v avtomobilih ali letalih. Ame-
riškega načina življenja smo
užili zelo malo razen nekaj obis-
kov nastopov njihovih jazz sku-
pin ali nogometnih tekem."
TEDNIK: Kaj pa ste opazili
glede kajenja v Ameriki?
Dr. Luci: "Vsesplošno mnenje
v Ameriki je, da je kajenje
škodljivo. To je v zavesti ljudi.
Kadi se izredno malo, ne kadi se
v lokalih, v javnih prostorih,
tudi ljudje na ulicah ne prižigajo
cigaret, problem je, kam odvreči
ogorek, če si že nekdo cigareto
prižge. Osebno podpiram vse
akcije, ki bodo ljudi odvajale od
te droge. V Sloveniji bi pri ome-
jevanju kajenja morali več nare-
diti na vzgojnem področju kot
pa z restriktivnimi ukrepi."
TEDNIK: Ste na pogovorih
lahko kadili?
Dr. Luci: "Na teh pogovorih se
ni nikjer kadilo, ni niti možnos-
ti, pa tudi želje nimaš, ker nihče
ne kadi. Lahko pa si zvečer
najdeš kakšen kotiček v jazz
klubu. Tudi z alkoholom je tako,
da ni dostopen." C^G)
Dr. Luci: "Ameriški župani
imajo manj pristojnosti
in tudi manj nalog."
Foto: Kosi
DESTRNIK
Simpozii o ieofiofcfu VdHaneiju
Na Destrniku se je v torek, 29. oktobra, sestal organiza-
cijski odbor za pripravo simpozija o Leopoldu Volkmer-
ju, ki bo 15., 16. in 17. novembra na Destrniku.
Prvi dan, v petek, se bodo med govorniki zvrstili predsednik sve-
ta KS Destrnik Branko Sirec, župan občine Destrnik - Trnovska
vas Franc Pukšič, župan Ljutomera dr. Ludvik Bratuša, župan
mestne občine Ptuj Miroslav Luci in rektor mariborske univerze
dr. Ludvik Toplak. V kulturnem programu se bodo predstavili:
godba na pihala, otroški pevski zbor, moški pevski zbor in otroci z
recitacijami Volkmerjevih pesmi. Po končanem kulturnem progra-
mu bo mag. Majda Potrata predstavila Volkmerjevo biografijo. Ob
18.30 uri bo otvoritev razstave o Volkmerju, ki jo bo pripravil Ja-
kob Emeršič iz ptujske knjižnice. V soboto bo strokovni del simpo-
zija, na katerem bodo z referati sodelovali: dr. Marjan Smolik,
prof Ivan Lovrenčič, dr. Marko Jesenšek, dr. Irena Stramljič-Brez-
nik, dr. Jana Bezenšek, mag. Bernhard Rajh, Jakob Emeršič, dr.
Jože Lipnik in prof Viktor Vrbnjak. Zvečer pa se bodo predstavili
Destrničani s kulturno prireditvijo. V nedeljo, 17. novembra, bo ob
10. uri slovesna maša mariborskega škofa dr. Franca Kramberger-
ja, po maši pa bo otvoritev spominske plošče Leopoldu Volkmerju,
ki jo je izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič.
Zmagosiav Šalamun
I4atemi jezik - najveiiit dota
Po končani celjski gimnaziji je
Slomšek jeseni 1819 nadaljeval
študij filozofije v Ljubljani, kjer
se je sprijateljil s sošolcem Fran-
cetom Prešernom. Njuno prija-
teljstvo se je krepilo tudi kasneje
ob obiskih in pismih, tako da
njuna povezava ni ostala le na
ravni dveh epigramov, kot so
nekoč poenostavljeno učili v
šolah. Nekaj časa je filozofijo
študiral tudi v Senju, končal pa
jo 1821. leta v Celovcu in jeseni
tistega leta stopil v celovško bo-
goslovje. Spomladi 1821 mu je
umrl še oče in vezi z domačo
družino so tako postale še
trhlejše. Ker je bilo pač tako, je
mlademu Slomčanu nekdanji
kaplan Prašnikar, kasneje žup-
nik v Olimju, postajal oče, mati,
dobrotnik in nenadomestljivi
prijatelj, ki ima brez dvoma veli-
ke zasluge, da je Anton zorel v
niočno osebnost, prežeto z vero
in čutom za duhovnost. Poleg
obveznih predavanj na bogo-
slovju je mladi študent poslušal
še predavanja iz splošnega vzgo-
jeslovja in se tako še bolj usposo-
bil za učiteljsko službo.
Ozračje v takratnem Celovcu
ni bilo naklonjeno slovenstvu in
tudi mnogi bogoslovci so le s
težavo izgovarjali slovenske
besede. Slomška je skrbelo, kako
bodo ti kasneje učili preprosto
slovensko ljudstvo. Čut za slo-
venski jezik in narodna zavest
mu nista dala miru. Z vednostjo
ravnateljstva celovškega bogo-
slovja je pričel sošolce poučevati
slovenskega jezika.
Zaradi izredne zavzetosti ter
teološke in pastoralne usposobl-
jenosti je bil posvečen za duhov-
nika 8. septembra 1824, že po
tretjem letniku teologije. 26.
septembra tistega leta pa zvono-
vi niso zvonili k novi maši na
rodni Ponikvi, temveč v samot-
nem Olimju. Šele naslednjo
nedeljo je imel ponovitev na Po-
nikvi, v cerkvi svoje mladosti.
Lepota mladostnih spominov se
je pri tem mešala z grenkobo za-
radi odtujenega doma.
Po novi maši ga je čakalo še
leto dni študija, ki ga je opravljal
zelo uspešno, zato so mu predla-
gali, da bi ga nadaljeval. Vendar
je to možnost odklonil, ker je po
vsej verjetnosti želel živeti s
preprostimi ljudmi in jim čim
več dajati. Za to pa je imel res
dober talent.
OD KAPLANA
DO ŠKOFA
Svoje prvo duhovniško pos-
lanstvo je Slomšek začel na
Bizeljskem, v lepi gričevnati po-
krajini, porasli z vinogradi in be-
limi zidanicami. Ni čudno, če je
mladi kaplan tu napisal tisto
znano En hribček bom kupil in
številne druge. Tu so nastale
danes nadvse popularne in pona-
rodele, kot so Zdravica za Slo-
vence (Slovenc Slovenca vabi),
Vinska trta (Na svetu lepše rožce
ni). Veseli hribček (En hribček
bom kupil), Urbanova (Preljubi
sveti Urban, ti dober naš mejaš).
Gorica (Nikdar na svetu boljšga
ni), Napitnica (Letos je prav
dobro leto), Sentjanževa (Zdaj
pijmo še šentjanževca) in druge.
Slomšek se dela na podeželju
med preprostimi ljudmi ni bal,
potrlo pa ga je hladno ozračje v
župnišču, še posebej ker z župni-
kom nista našla skupnega jezika.
Bil pa je dober pridigar in njego-
ve nedeljske pridige so prihajali
poslušat verniki od blizu in
daleč. Ni govoril zapleteno, ni
uporabljal visoke dogmatike,
imel pa je občutek za moralko.
Po dveh letih je zaprosil za
premestitev in škof ga je poslal v
lepo župnijo Nova Cerkev pri
Vojniku. Ozračje tam je bilo
povsem drugačno, kot na sicer
idiličnem Bizeljskem, pa tudi v
starem župniku je našel pravega
prijatelja. Dve leti sta hitro mi-
nili in kmalu je s pošto prispel
dekret, ki ga je vabil v Celovec,
nazaj v bogoslovje - za spirituala,
duhovnega vodjo bogoslovcev. V
tej službi je ostal polnih devet
let. Celovška leta so bila zanj du-
hovno nadvse bogata, zopet je
oživil tečaj slovenskega jezika, ki
je bil po njegovem odhodu zas-
pal. Dopisoval si je med drugim
z Matijem Čopom, razmišljal o
slovenskem pravopisu in izdal
več knjig. Duhovniki so bili še
posebej veseli njegovih pridig. V
času šolskih počitnic je Slomšek
veliko potoval in v glavnem pre-
pešačil deželo od Celovca do
Salzburga, Dunaja, Celja, Vidma
in ob Savi do Zagreba ter se sez-
nanjal z ljudmi in našo zgodovi-
no.
Po devetih letih službovanja v
Celovcu je ponovno zahrepenel
po stiku s preprostimi ljudmi.
Ker je bila župnija Vuzenica
brez župnika, je 1838. leta zapro-
sil zanjo. Bil je sredi najlepših let
in se je z vso vnemo lotil dela.
Cerkev in župnišče v Vuzenici
sta bili v slabem stanju, zato je
začel obnovo. Nakupil je veliko
nove opreme, med drugim nove
zvonove. Kako širokega znanja
je bil, se kaže tudi po življenju v
župnišču. S svojim kaplani se je
tako dva dni v tednu pogovarjal
v latinščini, dva dni v nemščini,
ostalo pa v slovenščini. Veliko
posluha je imel za otroke, zanje
je ob večerih spisal znani učbe-
nik za nedeljske šole z naslovom
Blaže in Nežica v nedeljski šoli.
V njem je pokazal vso širino
znanja in čut za otroke. Knjiga je
imela velik vpliv tudi na kas-
nejše šolstvo pri nas in doživela
številne prevode v druge jezike.
Človek se kar čudi širini znanja
za tisti čas. Preseneti nas, kaj vse
je v nedeljski šoli hotel naučiti
otroke: poleg branja in pisanja
še matematiko, osnove
nemščine, verouk, o higieni, bo-
taniki, nebesnih planetih,
sadjarstvu, prvi pomoči in še
čem. Skratka prava mala en-
ciklopedija za kmečke otroke.
Nadaljevanie prihodnjič
Na spodnjepolskavskem
pokopališču je pokopan
Slomškov veliki prijatelj
in dobrotnik Jakob
Prašnikar.
Ostanek nekdanjega
mogočnega oreha, ki je v
Slomškovih časih stal
sredi Ponikve. Danes je s
spominsko ploščo pritr-
jen k fasadi župnijske
cerkve. Pod njim je mali
Anton leta 1812 odlično
prestal prvo javno slo-
vesno skušnjo.
O
>
O
O
a
I
8
po M ASIH KRAJIH
Četrtek, 7. november 1996 - TEDNIK
PTUJ / ALENKA VINDIŠ ŽE V INDIJI
'Veselim se Indije^J'
čeprav so bili zadnji dnevi
Alenke Vindiš pred odhodom v
Indijo izredno naporni, je vse na-
pore dobro premagovala. V Indijo
je odpotovala 3. novembra zjutraj.
Najprej je poletela z Brnika v
Frankfurt, od tam pa New Delhi,
kjer so se lepotice iz okrog 90
držav sveta zbrale 4. novembra.
Po programu naj bi se 5. ali 6. no-
vembra srečale z indijskim pre-
mierom, zatem pa odpotovale na
Sejšelske otoke, kjer bodo ostale
od pet do sedem dni. Tam bodo
tudi posnele vse podlage za tele-
vizijsko oddajo. Zadnjih 14 dni pa
bodo v Bangaloreju vadile od jutra
do večera vse potrebno za finalni
nastop.
Alenka Vindiš je pred odhodom
v Indijo dejala, da se je veseli in
da odhaja na svetovni finale za
miss sveta neobremenjena. Potru-
dila pa se bo, da bo njen nastop
kar se da dober. V Indijo je odnes-
la tudi umetniško delo slikarja Ju-
reta Cekute, s katerim bo sodelo-
vala na humanitarni prireditvi,
katere izkupiček bo šel za dobro-
delne namene.
MG
"Kaj dati v kovčka, da bom vedno ureje-
na?" se je v četrtek, 31. oktobra, ko je
pripravljala kovčke, spraševala Alenka
Vindiš. Foto: Kosi
Stojimo za svojimi dejanji!
(D Stanislav TOPLAK
dipl. oec.
(volilni okraj 9)
Q Peter PRIBOŽIČ
dipl. ing. kmet.
(volilni okraj 10)
2) Franc BEZJAK
dipl. ing. agr.
(volilni okraj 11)
Čas je, da za poslance izvolimo dobre gospodarje.
ki stojijo za svojimi besedami!
o
-v
o
E
(D
-O
C
D
KJ
-i
C
0)
>
_o
to
C
g
o
z
TEDNIK 7. NOVEMBER 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 9
PTUJ / V PRIČAKOVANJU MARTINOVIH PRIREDITEV IN JEDI
Skromno ptujsko martinovanje
Kaže, da bo potrebno koledar osrednjih
ptujskih prireditev kmalu prevetriti in do-
polniti. K tej ugotovitvi vodijo letošnje pri-
prave in tudi sam program letošnjega ptuj-
skega martinovanja, ki je skromnejši kot v
prejšnjih letih. Kot da na tem območju ne
bi poznali tradicije vinogradništva in kle-
tarjenja. Cerkveni in tudi poganski praz-
nik sv. Martina se bo tako v Ptuju v glav-
nem dogajal 11. novembra na Mestnem
trgu.
Vabilo na prireditev je "podpisalo" več organi-
zatorjev. Na žalost je tisti, ki bi moral biti prvi
(GIZ Poetovio Vi vat), zapisan zadnji. Tudi zara-
di letošnjega martinovanja je potrebno čim prej
priti do odgovora na vprašanje, kdo je organiza-
tor osrednjih ptujskih prireditev in katere so.
Nikakor to ne more biti mestna občina Ptuj, če
ima za te namene ttstanovljenih več profesional-
nih organizacij. Problem pa ni samo martino-
vanje. Letos je koordinacijo pri pripravi in iz-
vedbi martinovanja prevzela Svetovalna služba
Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živino-
rejo Ptuj.
Prireditev se bo pričela ob enajstih in bo traja-
la do večera. Na skoraj dvajsetih stojnicah bodo
ponujali dobrote domače kuhinje in vinskih kle-
ti ter pečen kostanj. Po stari navadi bodo mošt
krstili, blagoslov bo opravljen v cerkvi sv. Marti-
na na Hajdini.
Če se že v Ptuju nismo potrudili in pripravili
takšnega programa martinovanja, ki bi bil priv-
lačen tudi za skupine od drugod, nas na naše
vinsko bogastvo opozarjajo drugi. Med drugim
zadrtižna tiuistična agencija Vas, ki bo na Marti-
novo soboto pripravila izlete v tri slovenske vin-
ske rajone, cilj izleta v podravski rajon je Ptuj.
Izleti sodijo v program aktivnosti in so reztiltat
projektov celostnega razvoja podeželja in obno-
ve vasi (CRPOV), ki ima namen, usmerjati in
ix)speševati razvoj podeželja. V okviru CRPOV
so oblikovali dvajset vinskih ttirističnih cest, ki
povezujejo pesurosi mest, njihovo zgodovino, le-
poto pokrajine in ktilinarično bogastvo. V Ptuju
si bodo udeleženci izleta agencije Vas ogledali
staro mestno jedro, vinsko klet (kjer bodo ob na-
rezku pokusili odlična ptujska vina) in ptujski
grad z zbirkami. Marlinovali bodo v družbi
ptujskih vinskih vitezov in ob bogato obloženi
Martinovi mizi.
V soboto bo veliko in zabavno martinovanje
tudi na gradu Bori, ki ga pripravlja TD Cirkula-
ne.
Martinovanje v zaprtem krogu pa bo jutri v ro-
manskem palaciju ptujskega gradu, ki ga pri-
pravlja Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze s
komornim moškirn pevskim zborom iz Ptuja in
igralcem Zlatkom Šugmanom, ki bo nastopil kot
gospod Frakelj.
MG
BORL/2. MARTI-
NOVANJE MED
GRAJSKIMI ZIDOVI
In mošt
bo postal
vino •##
Tudi letos bo v gorišniški
občini ob martinovem veselo,
saj v soboto, 9. novembra,
Društvo vinogradnikov in
sadjarjev Haloze, TD Cirku-
lane in gorišniška dačina pri-
pravljajo martinovanje med
zidovi borlskega gradu. Do-
poldan ob 11. lui se bodo
pričele šaljive vinogradniške
igre, sledila bosta še kulturni
program in krst mošta
Pravijo, da je martinovo (11.
november) spološno pril-
jubljen praznik pri nas, ko se
končujejo jesenska opravila, še
najbolj pa zato, ker je povezan
z vinom, slovensko nacionalno
pijačo. Tega dne se natnreč
mošt spremeni v vino in to je
gotovo dober razlog za veselje
in praznovanje; novo vino pa
se mora tega dne gotovo poku-
siti. Tak izgovor imajo mdi v
gorišniški občini, ned vinski-
mi griči Haloz, kjer bodo
letošnjo sobotno prireditev
priredili v čast sv. Martina
Že dopoldan ob 11. uri se
začenjajo vinogradniške igre (z
nekoliko šaljivo vsebino), ob
14. uri pa organizatorji pri-
pravljajo kulttimi program. Po
stari ljudski navadi bodo s
svečanim obredom krstili
mošt, ki bo postal vino, še pred
nočjo bodo sneli klopotec, po-
tem pa bodo med vinske griče
in na borlski grad povabili pri-
jatelje vinske kapljice.
T. Mohorko
NOVA KBM ZA SVOJE VARČEVALCE
Met za vpolro/eiice
V oktobru, mesecu Nove KBM, se banka spomni upoko-
jenih varčevalcev, ki prejemajo svoje prihodke na bančne
račune. Tudi letos je računalnik izbral 50 upokojenih varčeval-
cev in banka jih je popeljala na lep izlet po Sloveniji.
Z udobnim avtobusom so se
udeleženci izleta odpeljali do
Velenja, obiskali tamkajšnji
grad, kjer so si ogledali zbirki
Premogovništvo in Slovensko
moderno slikarstvo ter največjo
zbirko afriške umemosti na
naših tleh. Odpeljali so se tudi
do hribovske vasice Zavodnje
nad Šoštanjem in zatem do
Kavčnikove domačije, ki je pra-
vi etnološki biser. Ustavili so se
tudi v zdravilišču Topolšica, si
ogledali turistično-rekreacijski
center v Velenju, zvečer pa so
bili gostje na zabavni prireditvi
Marjanca. Med 44 udeleženci iz-
leta, ki so jih spremljali pred-
stavniki Nove KBM, je bilo
enajst varčevalcev iz Ptuja in
okolice. Kot smo izvedeli, so se
imeli zelo lepo in se gostitelju za
prijetna in nepozabna doživetja
lepo zahvaljujejo.
JB
Udeleženci tradicionalnega oktobrskega izleta upokojenih varčevalcev Nove KBM.
WUJ / PRED PETKOVO RAZSTAVO MALIH ŽIVALI
Prvii mednarodna udeležba
Ptujsko društvo gojiteljev maUh živali ob
koncu tedna pripravlja že 21. društveno raz-
stavo pasemskih malih živali in prvič z med-
narodno udeležbo. V treh dneh bodo v šport-
ni dvorani Mladika na ogled kunci, golobi,
perutnina in okrasna perutnina ter še mno-
go drugih malih pasemskih živali gojiteljev
iz severovzhodne Slovenije in Hrvaške.
Namen vsakoletne razstave je popularizacija
dela društva gojiteljev malih živali in želja čla-
nov, da bi se za to ljubiteljsko dejavnost odločilo
še več novih rejcev. Sicer pa letos dništvo praz-
nuje 20-letnico delovanja in ttidi novembrska
razstava je prispevek k jubileju.
Gojitelji malih živali bodo v petek ob 10. uri
razstavili 146 kuncev 17 pasem, 515 golobov 17
pasem in 76 primerkov perutnine 11 pasem.
Prvič bodo sodelovali razstavljavci iz sosednje
Hrvaške, organizatorji pa iz SV Slovenije
pričakujejo okrog 40 gojiteljev. V nedeljo popol-
dan bodo podelil priznanja za najboljše živali,
razstava pa bo tisti dan odprta do 17. tire.
T. Mohorko
VITOMARCI / DEI^VNO TURISTIČNO DRUŠTVO
Veseli Martinov veier
Turistično dništvo Vitomar-
ci deluje že četrto leto in ga
vodi Alojz Cigula. V kraju so
poskrbeli za ttiristične označbe
in postavitev košev, spopadajo
se s 30 divjimi odlagališči na
območju celotne krajevne
skupnosti in letos so jih očistili
šest. Prirejajo kolesarski trim
in sodelujejo z vsemi društvi v
kraju. Krajane poskušajo spod-
buditi k urejenosti z akcijo naj-
lepše urejena vas in najlepše
urejena hiša. Letos so se lotili
tudi martinovanja. V petek, 8.
novembra, pripravljajo zabav-
no prireditev z naslovom Veseli
Martinov večer, ki bo v dvorani
doma krajanov v Vitomarcih.
Na prireditvi bodo predstavili
več običajev in navad ob marti-
novem. Posebnosti večera bos-
ta krst mošta in licitacija Mar-
tinove gosi. Zagotavljajo, da je
za dobro voljo in razpoloženje
poskrbljeno.
Zmagosiav Šalamun
ORMOŽ/MARTINOV TEDEN
Mosf ie vre, kmalu bo vino
z razstavo likovne kolonije "Cas klopotcev", ki je na ogled
v občinski avli, se je pričel letošnji ormoški Martinov teden.
Nadaljeval se je po praznikih, v nedeljo, z odprtjem razstave
buteljk kot turističnih spominkov in razstavo številnih priz-
nanj in diplom vinogradnikom. V grajski sejni dvorani je
bilo mogoče videti velike zlate medalje in priznanja za
sortne prvake z radgonskega in ljubljanskega sejma ter
številnih drugih ocenjevanj vina.
Sledilo je strokovno predavan-
je Kletarjenje letnika 96, v kate-
rem je Lidija Ruška vinogradni-
kom posredovala veliko korist-
nih nasvetov. Letošnji letnik za-
radi svojih značilnosti zahteva
veliko pozornosti. Bilo je veliko
gnilobe, ki pa ni bila povsod
nežlahtna. Zato bodo kletarji
morali toliko pozorneje
spremljati zorenje vin. Sicer pa
gre za povprečno letino, ki se je
sedaj še ne da dokončno oceniti.
Najuspešnejše vinogradnike je
sprejel tudi župan občine Ormož
Vili Trofenik
Prireditve se nadaljujejo ves
teden. Danes je dan sadjarjev,
trsničarjev in vinarjev, posvečen
predavanjem na to temo. Jutri
bo veselo pod šotorom v Mestni
grabi, ko bo večer vinskih pesmi
in napitnic, ki bodo potekale ob
degustaciji vin in se bodo
končale s plesom. V soboto bo za
zabavo poskrbljeno ves dan, bo
pa tudi svečano, saj bodo podeli-
li priznanja in odlikovanja ter
razglasili sortne prvake. Krst
mošta bo ob 16. uri. Vsi tisti, ki
pa raje nakupujete in si ogledu-
jete stojnice, pa v ponedeljek ni-
kakor ne smete zamuditi Marti-
novega sejma.
vk
Vinogradniki so razstavili diplome in priznanja, ki so jih prejeli
za svoja vina.
10 - PO NAŠIH KRAJIH
7. NOVEMBER 1996-  TEDNIK
KOMENTIRAMO
Predvolilna duhovna revšiina
Volilna kampanja te dni do-
sega vrhunec. Ves ta čas smo
lahko videli in slišali naše po-
litike, kako zelo so si ali si po
volitvah šele bodo začeli pri-
zadevati za našo državo in
blaginjo Slovencev. In ker
nas s plakatov v objemu poli-
tikov gledajo nasmejani in po
videzu sodeč srečni otroci, ne
morem mimo razmišljanja,
kaj bodo zanje storili novoiz-
voljeni poslanci. In če se
spomnimo samo nekaj
soočenj naših politikov pred
televizijskimi kamerami, se
lahko zgrozimo. Letošnje leto
smo ob tednu otroka raz-
mišljali o tem, kako otroci
doživljajo revščino. Seveda
so nekateri poUtiki vendarle
namenili na svojih soočenjih
tudi nekaj prostora temam o
naraščajočem občutku
revščine in o neskladju med
revščino in tem, kaj država
dejansko priznava za
revščino, ter o mačehovskem
odnosu države do otrok.
Nekaj je bilo povedanega
tudi o naraščanju zasvojenosti
z alkoholom, drogami ven-
dar so vsi ti podatki največkrat
bili uporabljeni samo zato, da
napihujejo ali minimalizirajo
določeni problem - seveda po
svojih potrebah in po potrebah
svoje stranke pač. Nihče se ob
svojih nastopih ne zaveda, da
se naši otroci učijo tudi kultu-
re komimiciranja in retorike
po televiziji. Kakšno revščino
doživljajo naši mladi in odrasli
gledalci, ko gledajo in pos-
lušajo govorjenje in pranje pe-
rila z najslabšimi detergenti.
Mogoče bo kdo ob tem dejal,
saj je zdaj čas, da nekatere stva-
ri vendarle pridejo v javnost.
Pa kljub temu ne dobimo
občutka, da so vsi politiki
iskreni in da govorijo resnico.
Nekako našim politikom ne
vzamemo toliko za slabo ne-
spretnosti pri komimiciranju,
ampak jih opravičimo, da smo
še mlada država in še ni prave
politične kulture. Toda ali
bodo tudi naši zanamci ostali
tako revni, saj se učijo od njih?
In tudi vzorniki so jim, saj bo
naslednja generacija politkov
hotela uspeti kot sedanji prvi
možje slovenske politične sce-
ne. Pa si v teh dneh, saj bo še
priložnosti, oglejte njihov stil
obnašanja. In zamislite si, da si
vaš otrok vzame vzor po kate-
rem od njih. Nikar se pozneje
ne čudite, da so nasilni, nevl-
judni, celo agresivni pri uvel-
javljanju svojih mnenj in volje.
Tudi če bodo naši otroci v
dneh volilne kampanje smeli
počiti kakšen strankarski ba-
lon, se posladkati s čokoladico
ali bonbonom, kjer je točno
razvidno, kdo jim ga poklanja,
je to tudi vse, saj do osemnaj-
stega leta nimajo vpliva na po-
litiko. In tudi če bodo dobili
kakšno igrišče, šolski prostor
ali poslušali brezplačen kon-
cert, ne bo njihova duhovna
revščina nič manjša. In verjet-
no bi morali prav starši - voliv-
ci dvigniti svoj glas protesta,
da ne dovolijo takšnega nasilja
nad svojimi otroki, kot se do-
gaja v tej predvolilni kampan-
ji-
ManiaSlodniak
VIKTORINOVVEČER
O novem slovenskem komenti-
ranem prevodu Svetega pisma
GOSTA: PROF. DR. KAJETAN GANTAR IN PROF. P. MILAN HOLC
Novi prevod Svet^ pisma
ima naslov: "Sveto pismo Stare
in Nove zaveze. Slovenski
standardni prevod iz izvirnih
jezikov." Izdajatelj je Svetopi-
semska družba Slovenije. Sve-
to pismo je v eni knjigi, kljub
bogatim uvodom, opombam,
referencam in dodatkom. Be-
sedilo Svetega pisma doslej še
ni bilo prevedeno po izvirnih
besedilih. To je bil tudi te-
meljni razlog za novi prevod.
Naslednji razlog je razvoj slo-
venskega jezika in razmah sve-
topisemskih znanosti v
zadnjih desetletjih. Pomem-
ben razlog je tudi potreba po
strokovnih uvodih in opom-
bah, ki jih dosedanje izdaje
niso imele. Slovenski stand-
ardni prevod ima na začetku
osnovna pravila za branje knji-
ge in obsežen splošni uvod, po-
seben uvod v vsako posebno
knjigo, izčrpne opombe jezi-
kovne, tekstokritične, zgodo-
vinske in zemljepisne narave,
slovar in razlago osrednjih sve-
topisemskih pojmov, pregled-
nice, zemljepisni položaj in
opis svetopisemske dežele in
deset barvnih zemljevidov.
To je le nekaj osnovnih in-
formacij o novem komentira-
nem prevodu Svetega pisma.
Kaj več nam bosta povedala
naša gosta, prevajalca prof dr.
Kajetan Gantar in prof p. Mi-
lan Holc, oba povezana s Ptu-
jem.
Prof dr. Kajetan Gantar je
redni profesor klasične filolo-
gije na Filozofski fakidtete v
Ljubljani. V letih 1956/1957 je
bil profesor latinskega jezika
na gimnaziji na Ptuju. V slo-
vensko književnost se je zapi-
sal kot znanstveno poglobljen
in pomemben filolog, literarni
zgodovinar, kritik in prevaja-
lec, predavatelj grške in latin-
ske književnosti in komenta-
tor antičnih filozofskih in lite-
rarnih del. Za prevod rimske
lirike je v letu 1%8 sprejel
Sovretovo nagrado, za prevod
Plavtovih komedij pa leta 1972
nagrade^ Prešemovqga sklada.
Pri novem Svetem pismu je so-
deloval s prevodom Apostol-
skih del iz Nove zaveze. Prof
dr. Kajetan Gantar bo sprego-
voril o Stari zavezi in helenis-
tični kulturi.
Ptujčan, prof p. Milan Holc,
je profesor na papeški teološki
fakulteti sv. Bonaventura v
Rimu. Predava Staro zavezo in
svetopisemske jezike: grščino,
hebrejščino in aramejščino. Po
končani teološki fakulteti v
Ljubljani je nadaljeval študij
na Biblicimiu v Rimu, kjer je
magistriral. Na Hebrejski uni-
verzi v Jeruzalemu je diplomi-
ral iz lingvistike. Pri prevodu
Sv. pisma je sodeloval pri pre-
vajanju knjig iz Stare zaveze,
predvsem iz aramejščine in he-
brejščine. Govoril bo o Stari
zavezi in arheoloških najdbah
s posebnim poudarkom na
mestih Ugarit in Eblo. Gre za
mesti, ki sta filologom odprli
nove vidike za prevajanje Stare
zaveze.
Glasbeni utrinek bo obliko-
val Ptujski kvartet, ki ga ses-
tavljajo Dušan Vinkler, Silvo
Potočnik, Maks Feguš in Peter
Kreft; pel bo psalme na manj
znane koralne napeve.
Po predavanju bo otvoritev
biblične razstave, ki jo je pri-
pravila Svetopisemska družba
Slovenije. Poleg nekaterih pre-
vodov bodo predstavljeni
predmeti iz judovske liturgije.
Knjižnica Ivana Potrča in Mi-
noritski samostan bosta pri-
pravila del biblične razstave v
minoritski samostanski
knjižnici. Predstavljene bodo
inkunabula - latinska biblija iz
leta 1475, Trubarjev Novi tes-
tament, Dalmatinova Biblija iz
leta 1584, tri biblije iz 16. sto-
letja in nekaj biblij iz 18. sto-
letja ter več dragocenih bibilj,
ki jih hranita obe knjižnici.
Vabljeni na Viktorinov večer
v petek, 8. novembra, ob 19.
uri, v refektorij minoritskega
samostana na Ptuju.
B.Č.
ZDAJ V KULTURI
### Prva nagra-
da Rozini Šebetii
Griči v okolici Svetega Tomaža
pri Ormožu in Koga so nudili dva
lepa oktobrska dneva gostoljubje
22 likovnikom, ki so se udeležili
slikarske kolonije pod naslovom
Čas klopotcev. Organizatorji in
sponzorji, to je domača krajevna
skupnost, občina Ormož, Tovarna
sladkorja Ormož, Jeruzalem
Ormož, ZKO Ormož ter Janko in
Stanka Klanjčar, so povabili v li-
kovno kolonijo tudi več ptujskih
ljubiteljskih slikarjev, članov li-
kovne sekcije DPD Svoboda. Po-
sebna komisija je podelila prvo
nagrado ptujski likovnici Rozini
Šebetič, ki je tokrat imela ponov-
no priložnost upodabljati svoj
rojstni kraj. Nagrado je prejela za
sliko z naslovom Jesenska pesem.
Drugo nagrado je prejel Arpad
Salamon za sliko z naslovom Pn
Klanjčarju, tretjo pa prav tako član
likovne sekcije DPD Svoboda
Ptuj Leon Pišek. Izbrane slike
udeležencev kolonije so na ogled v
avli občine Ormož.
Oba ptujska nagrajenca bosta v
petek odprla samostojni razstavi;
Rozina Sebetič v Rajzmanovem
hramu v Šentilju, Leon Pišek pa v
ptujskem lokalu Romantika.
•••Izo-
braževanje pri ZKO
Naslednji teden, 15. in 16. no-
vembra, organizira Zveza kultur-
nih organizacij Ptuj seminar o or-
ganiziranju, planiranju, zakono-
daji in financiranju v kulturi. Go-
tovo bo najzanimiveje, kaj bosta o
merilih za zagotovljeno porabo
občin na področju kulture pove-
dala državni sekretar na mi-
nistrstvu za kulturo Silvester
Gabršček in podsekretarka na
ministrstvu Nataša Pihler. Gost
izobraževalnih dni bo tudi Vojko
Stopar, glavni tajnik ZKOS, ki bo
govoril o ZKOS in Skladu za lju-
biteljsko kulturo. ZKO Ptuj
pričakuje udeležbo predstavnikov
kulturnih društev, županov in
strokovnih delavcev posameznih
občin za področje kulture. Ob tej
priložnosti bodo izpeljali koordi-
nacijski sestanek za izvedbo me-
dobčinskih srečanj ljubiteljskih
skupin, vključenih v ZKO Ptuj,
za leto 1997, predsedniki, tajniki
in blagajniki društev pa se bodo o
tem, kako pripraviti program
dela, letno poročilo in finančni
načrt, o zakonih s področja kultu-
re in merilih za financiranje ljubi-
teljskih skupin, seznanili na prak-
tičnem seminarju.
•••
Univerza za tretje
živlienjsko obdobje
Tretje življenjsko obdobje je čas,
ki ga lahko preživiš zaprt med
štiri stene, delovno ali pa se po-
novno spoprimeš z učenjem. Izo-
braževalni programi za upokojen-
ce bodo letos prvič na voljo tudi
na Ptuju. Ponuja jih podjetje Ani-
macija v Slomškovi ulici, ki bo v
sredo, 13. novembra, med 10. in
12. uro, vpisovalo v naslednja pro-
grama: Kako si ohranjam zdravje
in si pomagam sam in pa Slikanje
- spoznajte različne slikarske teh-
nike. V okviru univerze za tretje
življenjsko obdobje pripravljajo v
januarju še programa Ptuj, zgodo-
vinsko mesto in Ekonomika
prehranjevanja. Izobraževalne
programe bodo lahko upokojenci
obiskovali brezplačno, prispevati
bodo morali le 1000 tolarjev ob
vpisu.
Zbrala MX
Blagoslovitev mrliške veiiie
v petek popoldan so na Destrniku pripravili mimohod,:
v katerem so sodelovala vsa domača društva s prapori.;
Odpravili so se proti mrliški vežici, kjer je bila ob os-;
rednji komemorativni svečanosti otvoritev in blagoslovi-^
tev mrliške vežice. i
Gradnja se je pričela v letu
1994. Ob pokopališču so naredi-
li tudi oporne zidove in pot na
pokopališče z razsvetljavo.
Vrednost investicije znaša 25
milijonov tolarjev. Veliko dela
so opravili krajani s prosto-
voljnim delom. V kulturnem
programu so sodelovali: godba
na pihala Destrnik in destrniški
oktet. Prisotne je pozdravil
predsednik gradbenega odbora
Venčeslav Kramberger. Slav-
nostni govornik, bil župan
občine Destrnik - Trnovska vas
Franc Pukšič, pa je med drugim
povedal: "Sodoben čas prinaša
tudi spremembe v naše življen-
je. Tako se spreminja tudi način
slovesa od tmirlih. Te spremem-
be so nas prisilile v gradnjo
mrliške vežice. Že ob rojstvu
nam je začrtana pot, ki pelje h
koncu, danes jaz, jutri ti, mi vsi
bomo legli v tej stavbici tišine v
večen sen ob spoznanju: 'Člo-
vek, misli na to, da boš moral
umreti.'"
Vrvico sta prerezala predsed-
nik gradbenega odbora Venčes-
lav Kramberger in stolni kano-
nik Vili Panger, ki je vežico bla-
goslovil in v njej opravil mašo.
Zmago Šalamun
Slavnostni govornik ob odprtju vežice je bil župan Franc Pukšič

Čaka nas naporen konec ted-
na. Naprej martinovo z
moštom, kostanji in pečenimi
gosmi, naslednji dan pa strezni-
tev na volišču. Tudi v Ormožu
bo tako. Zato preden zapremo
kljun in se držimo volilnega
molka, naj vara zažehmo
uspešne volitve in da bi vam
vaši kandidati povedali vso
rožnato resnico, da bi bili svoje
sanje pripravljeni deliti mdi z
vami, da bi povedali, s kom
bodo združeni tam zgoraj, in
predvsem, kako jim uspeva, da
jih pohtika tako zadene. Naj
vam povedo, kaj nas čaka tam,
kamor gremo, in ali ne bi bilo
bolje, če bi se tja rajši kar zapel-
jali ter kako visoko so pripravl-
jeni povzdigniti glas za Sloveni-
jo z ljubeznijo.
V teh dneh mošt že pošteno
vre. V Ormožu lahko opazuje-
mo edinstven pojav: pri nas
namreč vre tudi SOK Ce pa bo
iz tega SOKA tudi VINO, pa
bomo videli kaj kmalu.
Na vohtvah lahko menda
zmagaš tudi čisto po sreči, če
imaš recimo kakšnega slavnega
soimenjaka. Tako nam je vsaj
zadevo predstavil Eddie Murp-
hy v filmu U^edni gospod, v
katerem je postal ameriški kon-
gresnik zaradi zamenjave z ug-
lednim gospodom soimenja-
kom. Da bi volivci kandidatko
združenih zamenjali z materjo
Terezijo, najbrž ne moremo
pričakovati, škoditi pa ne more.
Znanstveniki še vedno ne
vedo povedati, kaj dejansko
odloča pri voUtvah. Najbrž je
tudi pri tem poslu - kot povsod
-jx)trebno veČ sreče kot pameti.
Ce drži tisti rek, da črepinje pri-
našajo srečo, je bodo imeli v
ormoški Tkanini na pretek,
morda jo bodo celo pričeli pro-
dajati. Na svečanem odprtju so
namreč polomili cel pladenj ko-
zarcev. Pa ne samo enkrat.
vi-M
}) J JJjJ

Iz našega arhiva - čez sedem let vse prav pride. Pogled v pri-
hodnost: Z leve proti desni Ludvik Bratuša, župan občine
Ljutomer center, Vera Jeromel, županja občin zahodne Priekije
ter Miroslav Luci, poslanec Štajerske v evropskem parlamentu.
TEDNIK - 7. november 1996
aktualno -11
pogovor s predsednikom vlade DR. JANEZOM DRNOVŠKOM
»Naredili smo, Itar /e bilo realno možno«
PO STAVKI SOACIALNI MIR • NEUČINKOVITA IN PREMALO OSTRA KAZNOVALNA POLITIKA • NAREDILI SMO, KAR JE BILO REALNO MOŽNO • PREOBRAT LETA 1993
m INFLACIJO ZNIŽALI Z 90 NA 8 ODSTOTKOV • DO LCTA 2000 EVROPSKA STOPNJA INFlAaJE 2 DO 3 0DST01KE TER RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA 4 DO 5 ODSTOTKOV
Ob nedavnem obisku predsednika slovenske vlade dr. Ja-
neza Drnovška, ki se je v petek, 25. oktobra, v palaciju ptuj-
skega gradu udeležil predvolilnega zbora članov in simpati-
zerjev ptujskega odbora Liberalne demokracije Slovenije,
smo dr. Drnovška povprašali tudi o nekaterih aktualnih
slovenskih temah.
TEDNIK: V opozorilni stavki
je sodelovalo več kot četrt mili-
jona Slovencev. Vemo zakaj,
nihče pa ne ve, ali bodo sindi-
kati z njo dosegli svoj cilj ali
ne. Kakšno je vaše mnenje?
"Mishm, da je s tem končana
faza nekega socialnega nemira,
ki se je začel s tem, da so deloda-
jalci odpovedali kolektivno po-
godbo. Takrat je bilo to ocenje-
no kot prenagljeno enostransko
dejanje delodajalcev in proti
temu sem protestiral tudi sam
kot predsednik vlade, češ da to
ogroža socialni mir, ravnotežje
in socialni sporazimi, ki smo ga
dosegli vsi trije partnerji: vlada,
delodajalci in sindikati. Pokaza-
lo se je, da je to res, da so na nek
način sindikati morali reagirati
na takšno potezo delodajalcev.
Delodajalci so - najbrže mdi za-
radi stališč vlade in zaradi kriti-
ke javnosti - svojo začetno pote-
zo omilili in pristali na to, da se
pogajajo naprej do konca marca
in da do takrat ostaja v veljavi
obstoječa kolektivna pogodba.
Po drugi strani so sindikati
zahtevali" popoln odstop od
predloga, na kar delodajalci niso
pristali. Ocenjujem, da je bila
opozorilna stavka sindikatov ne-
kaj, kar so sindikati morali nare-
diti, da so pokazali svojo pozicijo
in moč, da so opozorili, saj je bila
dejansko opozorilna stavka.
Tako sta sedaj obe strani naredi-
li svojo potezo in tako se je na
neki način spet vspostavilo rav-
notežje ter možnost, da dogovor
sedaj nadaljujemo. Seveda po
volitvah, ko bo spet znan tudi
tretji partner, torej vlada."
TEDNIK Ste se že opredelili
do pisma mariborskega župana
dr. Križmana, ki zahteva zago-
tovitev varnosti zase in za svoje
občane? Nas kriminal resnično
tako ogroža in kdo je v resnici
nemočen?
"Na to pismo je mariborski
župan že dobil odgovor in no-
tranje ministrstvo mu na njego-
vor željo namerava zagotoviti
tudi posebne varnostne ukrepe
Na včerajšnji seji vlade pa smo
obravnavali situacijo po bomb-
nih ekplozijah in mdi ob si-
ceršnjih pojavih kriminala. Ime-
li smo precej temeljito razpravo.
Od ministrstva za notranje zade- ]
ve, kriminalistov in policije sem:
terjal, da maksimalno povečajo
učinkovitost svojega dela. Po-
novno smo razpravljali tudi o
tem, kaj naj stori pravosodje, da
bo delovalo učinkoviteje, da
bodo kazni hitreje sledile in
bodo bolj prepričljive. Prepričan
sem, da smo storili vse, kar je v
tem trenutku možno. Bi pa ob
fem dejal, da minister za notran-
je zadeve ob tem poroča, da je pri
odkrivanju kaznivih dejanj so-
razmerno visok rezultat. Torej je
policija sorazmerno uspešna in
to je dejstvo, na katerega ne sme-
nio pozabiti. Nejevoljo ljudi
niorda vzbuja dejstvo, da je kaz-
i^ovalna politika prepočasna in
premalo ostra; to pa je vprašanje
pravosodja, kamor vlada direkt-
no ne sme posegati. Opozarjamo
Pa in tudi sam sem kot predsed-
nik vlade opozoril predstavnike
pravosodja, da bomo morali sku-
paj ukrepati, da se s temi pojavi
Učinkovito spopademo. Dejal
^rn že, da če bo kriminal
naraščal tako, kot se kaže v
^dnjemčasu, bo državaučinkch
vito odgovorila. Kriminalcem
ne bomo ostali dolžni, dobili
bodo svoje, in če bo potrebno,
bomo policijo še bolj usposobili,
da se bo še učinkoviteje borila s
kriminalom."
ITDNIK Liberalna demokra-
cija Slovenije je prevzela vo-
denje države kot vodilna stran-
ka leta 1992, ko je bila gospo-
darska kriza na vrhuncu, ko
smo beležili negativno stopnjo
gospodarske rasti, visoko infla-
cijo in rastočo brezposelnost.
Po štirih letih ugotavljamo, da
vam je veliko negativnega
uspelo odpraviti, vendarle pa
vse tudi vam ni uspelo.
"Res je, čudežev se ne da delati.
Treba je upoštevati realnosti in
to, kar se da narediti v tej real-
nosti. Tisto, kar je bilo realno
možno narediti, pa mislim, da
smo v glavnem naredili. Treba
se je spomniti na to, da je pred
petimi leti, pred osamosvojitvijo
in ob njej, marsikdo dvomil, da
je Slovenija sploh sposobna go-
spodarsko zaživeti sama, po-
tem,ko bo izgubila trge v bivši
Jugoslaviji. In marsikdo je
pričakoval zelo dolgo obdobje
krize, preden bi se postavili na
noge. Na vse to smo že malo po-
zabili in pozabili smo tudi, da
smo izgubili pravzaprav 40 od-
stotkov vseh trgov, ki jih je ob
osamosvojitvi imda Slovenija.
To je strašanski pretres za kate-
rokoli gospodarstvo. Nekatere
posledice tega se še vedno čutijo.
Nekatera podjetja so se na nek
način držala do danes in črpala
še prejšnje rezerve, nekatera so
uspela najti nove trge, nekatera
pa ne in si niso tispela zagotoviti
nadomestila V takšnih oko-
hščinah smo uspeli vzpostaviti
novo rast. Mene je leta 1992
skrbelo, ker je bil v letu 1991
ugotovljen padec družbenega
proizvoda za 11 odstotkov, v lem
1992 smo zabeležili še 6,5-odsto-
ten padec in težko je bilo takrat
pri&kovati, kdaj bo prišlo do
preobrata. To seje zgodilo leta
1993, ko smo doživeli prvo rast
družbenega proizvoda za 1,9 od-
stotka. Od tukrat naprej narašča
vsako leto v povprečju za 4 od-
stotke, mdi v letošnjem lem se
bomo približali temu odsotku.
Tudi inflacijo smo spravili z 90
na 8 odstotkov, kolikor pričaku-
jem, da bo letošnja; lani je bila
8,5-odstotna. Naša valuta je da-
nes trdna, konvertibilna, naše fi-
nance so trdne, nimamo pri-
manjkljajev v proračimu, kot jih
ima večina držav v Evropi. In
tako mislim, da je vzpostavljena
neka zelo solidna osnova za na-
daljnji razvoj. Ob vsem tem pa je
bilo treba izvajati vse druge
spremembe: menjati pravni sis-
tem, izvajati lastninjenje, v^s-
tavljati nove tržne instimcije ...
Dela je bilo v tem času res veU-
ko."
TCDNIK: Kdaj se bo gospo-
darska rast končno odrazila re-
cimo v standardu delovnih lju-
di, ki vse skupaj čutijo tudi
malce drugače?
"Za nekatere je težje, zlasti za
tiste, ki imajo problem z zapos-
litvijo, za tiste, ki so izgubili de-
lovna mesta. Uradno je nezapos-
lenih 117.000, čeprav imajo
mnogi od teh mdi neke dohod-
ke, bodisi občasna dela in po-
dobno, tako da se preživljajo. Se-
veda položaj teh ljudi ni zavi-
danja vreden. Prizadevali si
bomo naprej in z novim gospo-
darskim razvojem bodo prihaja-
la tudi nova delovna mesta. To
se že dogaja. Po drugi strani pa
ugotavljamo, da v petih letih
standard v Sloveniji ni nazado-
val. Poglejte podatke o pov-
prečni realni rasti plač, te so
povprečno naraščale neto naj-
manj 5 odstotkov letno. Torej se
je v povprečju standard
povečeval. In to je včasih celo
glavni očitek, ki ga dobimo od
raznih ekonomistov, češ da so
plače previsoke, da so v teh šti-
rih letih preveč rasle. Na to od-
govarjam, da je Slovenija izhaja-
la iz takšnega standarda, tudi iz
sorazmerno visokega nivoja
svojih ljudi in svoje delovne sile,
tako da ne more pristati na to, da
bo ena izmed tistih držav, ki gra-
dijo na poceni delovni sili, ki bo
recimo konkurenčna azijskim
državam s ceneno delovno silo.
Mi skušamo pač nek standard
obdržati, ampak s tistim našim
delom pa narediti nekaj več in
kvalitetnej^ zato je treba ljudi
tudi motivirati. Plača danes v
Sloveniji, okoli 900 mark neto,
je sorazmerno zelo visoka, dva-
krat višja kot v katerikoli drugi
državi v tranziciji, in je pri-
merljiva že z nekaterimi država-
mi Evropske unije, to pa ni tako
slabo. In v teh okoliščinah, v pe-
tih letih vzpostavljanja nove
države in novega sistema ter
iskanja novih trgov, mislim, da
ni slabo."
TEDNIK: Veijetno so devet-
mesečni obračimi že znani.
Kakšna je trenutna slika v slo-
venskem gospodarstvu?
"Za tričetrtletje še nimamo
vseh podatkov, zlasti v fi-
nančnih izkazih jih še ni, so pa
novi podatki o industrijski
proizvodnji, ki je septembra gle-
de na avgust porasla skoraj za 30
odstotkov oziroma 5 odstotkov
glede na lanski september, tako
da se potrjujejo mdi moje napo-
vedi in napovedi naših ekono-
mistov, da bomo v zadnjih mese-
cih tega leta dosegli sorazmerno
visoko rast industrijske proiz-
vodnje in družbenega proizvoda
nasploh. Kar se tiče drugih po-
datkov: izvozna gibanja so bila v
začetku leta nekoliko slabša, ker
je bila slabša mdi situacija pri
naših glavnih partnerjih v
Nemčiji, Italiji in Franciji. Vsi
so imeli negativno rast že lani in
tudi letos. Sedaj se mdi tam si-
tuacija polagoma izboljšuje in
mdi izvoz pri nas narašča, tako
da pričakujem konec leta urav-
noteženo plačilno bilanco. De-
vizne rezerve so po zadnjih po-
datkih dosegle rekordno raven
4,2 milijarde dolarjev, kar je mdi
izjemno pozitiven kazalec. To
po teh ključnih ekonomskih ka-
zalcih ni slabo."
TEDNIK: Smo v procesu last-
ninskega preoblikovanja
družbene lastnine, ki je po
mnenju mnogih prepočasen.
Zakaj?
"Vprašanje je, po čigavem
mnenju je prepočasen. V Slove-
niji smo se odločili za - rekel bi -
domači koncept privatizacije, to-
rej za notranjo privatizacijo, za
razliko od na primer Madžarske
ali Poljske in Češke, kjer so šli v
hitrejšo privatizacijo in v katerih
so v veliki meri sodelovali mdi
tujci, ki so poceni pokupili veli-
ko podjetij. Veliko teh podjetij
so potem mjci zaprli, ker so jih
pokupili zato, da so se rešili kon-
kurence. V Sloveniji se to ni zgo-
dilo, čeprav so tujci pričakovali,
da bodo lahko enostavno prišli,
poceni kupili in storili enako kot
v drugih državah. Mi snio 'se
odločili za privatizacijo, v kateri
sodelujejo praktično vsi Sloven-
ci: delavci, direktorji, praktično
vsi občani s svojimi certifikati.
In tukaj je zelo nialo prostora za
zunanja vlaganja, vsaj v prvi fazi
privatizacije. To smo kombini-
rali s procesom denacionalizaci-
je, ki terja svoje pravne postopke
in čas ter je včasih v konflikm s
procesom privatizacije. Tu je
treba razčistiti, kaj je privatizaci-
ja in kaj denacionalizacija. V ve-
likem številu privatizacij so po-
tekale revizije, kar je mdi neko-
liko upočasnilo ta proces in je bil
ta nekoliko počasnejši kot v dru-
gih državah. Ampak mislim, da
ima to tudi pozitivno plat, o ka-
teri sem govoril. To je naša, slo-
venska privatizacija in Slovenci
postajamo lastoiki nekdaj
družbenega, skupnega pre-
moženja, vsak posameznik je so-
lastnik v konkretnem podjetju.
In čeprav je veliko govorjenja o
raznih nepravilnostih, smo
praktično povsod, kjer je obsta-
jal kakšen sum o nekorektni pri-
vatizaciji, izvedli revizijo. Tudi
tujci niso kupili naših podjetij
poceni. Sedaj prihajamo v nas-
lednjo fazo, kjer pričakujemo, da
bodo sedaj, ko bo znana nova
lastninska strukttira podjetij, ta
začela dajati tudi neke ekonom-
ske rezultate in da se bodo začeli
menažerji in delavci obnašati
bolj ekonomsko in racionalno in
da se bodo sedaj, ko vedo, kdo je
lastnik, odločali za varčevanje v
podjetjih, za investicije, za pri-
hodnji razvoj. Dokler to ni bilo
jasno, se je bilo težko odločati za
nove investicije. Pričakujem
večji razvojni impulz in zagon v
tem novem obdobju, v katerem
bo prostor mdi za mja vplaganja,
ampak ne za tista špekulativna,
ki so bila prisoma marsikje na
vzhodu, ampak za resna in dol-
goročna, ki bodo dala delovna
mesta, ki bodo nosila novo
tehnologijo, nove trge itd. Za
takšna vlaganja pa smo seveda
zainteresirani."
TEDNIK: In v zvezi s tem:
kakšno je vaše mnenje do očit-
kov, da smo pred vdorom tuje-
ga kapitala preveč poustljivi in
da je slovenska zemlja premalo
zaščitena?
"To so očitki, ki so diametralno
naspromi. Po eni strani pravijo,
da smo preveč odprti, po drugi
strani pa, da smo preveč zaprti
za mja vlaganja. Povedal sem že,
da je bilo v teh letih mjih vlaganj
zelo malo, lahko pa bi bilo več
tistih pravih. Pri nas je precej
iracionalnega strahu pred tujimi
vlaganji in mislim, da precej
neupravičenega. Če pa govorimo
o ozemljih, o nepremičninah, je
to tema, ki jo je treba doreči
vzporedno z našim vključevan-
jem v Evropsko unijo. Kot
majhna država se bomo seveda
ščitili še naprej, ampak doslej
smo bili ediiia država v Evropi,
ki ima v ustavi zapisano, da se
zemlja ne sme prodajati mjcem.
To seveda bode v oči, ker je v di-
rekmem nasprotju s principi Ev-
ropske unije. Če želimo v EU,
bomo to morali izbrisati iz usta-
ve. Ščititi se je možno z raznimi
drugimi predpisi mdi na nižjih
nivojih, tega ni potrebno zapisa-
ti v ustavi."
HCDNIK: Slišati je, da je v slo-
venskih bankah dovolj denarja,
a si ga podjetja ne morejo pri-
voščiti zaradi previsokih,
imičujočih obresti, ki naj bi
ubile TAM, Videm Krško in
nekaj drugih podjetij. Zakaj
vlada v tem primeru ni dovolj
močna, da bi ukrepela v na-
sprotnem smislu?
"Z bankami borno res morali
nekaj narediti. Že velikokrat
sem se postavil na stališče, da
bančni sitem ni dovolj učinko-
vit. Treba pa je vedeti, da vlada
nima v rokah instrumentov, s
katerimi bi kontrolirala bančni
sistem To je pristojnost Banke
Slovenije, ki je neodvisna insti-
tucija in vlada vanjo ne sme po-
segati. Banke so na nek način
pod pričakovanji, saj smo
pričakovali, da se bo bančni sis-
tem hitreje prilagodil. Podjetja
so se morala bolj prilagoditi no-
vim razmeram - preživetju. Tis-
ti, ki ni mogel preživeti, je pač
moral zaustaviti proizvodnjo,
medtem ko so banke s skrajno
previdno politiko in izogiban-
jem naložb v proizvodnjo na nek
način uspele ohranjati stanje, ki
pa ne more dolgo trajati, ker
končno ne moremo imeti le
bank, nič pa podjetij, gospo-
darstva. Če bodo podjetja dobi-
vala tako neugodne kredite, kot
jih imajo danes, seveda še dolgo
ne bodo mogla konkurirati mj-
im podjetjem, ki imajo za sabo
bistveno ugodneejše finančne
pogoje. Resnično se trudimo, da
bi nekaj storili mdi z bančnim
sistemom. Zaenkrat pa skuša
vlada delovati tako, da ponuja
neke vzporedne in dopolnilne
instrumente in kredite. Na pri-
mer izvoznike podpiramo prek
slovenske izvozne družbe, prek
sklada za razvoj in nekaterih mi-
nistrstev, ki imajo imajo instru-
mente za prekvalifikacijo, finan-
ciranje novih delovnih mest, itd
Če bo potrebno, bomo v pro-
računu za prihodnje leto nekate-
re teh instrumentov še povečali,
da bi vsaj delno kompenzirali to,
česar bančni sistem ne zagotav-
lja."
TEDNIK V predvolilnem pro-
gramu Liberalne demokracije
Slovenije ste na obsežnih 60
straneh podrobneje razčlenih
strankine cilje do leta 2000.
Kakšna so osnovna izhodišča
gospodarske politike in kakšni
so makroekonomski pogoji za
naš gospodarski razvoj?
"Izhajati bomo poskušali od m,
do koder smo prišli. Vsekakor
mislimo vzdržati takšno solidno
finančno pozicijo, kot smo jo do-
segli, torej uravnotežene javne
finance. Potrebno bo še enkrat
pregledati mdi vse že sprejete za-
kone, saj nekateri že povzročajo
preveč raznih obremenitev, ki se
posredo odražajo mdi v gospo-
darstvu. Treba bo pogledati, kaj
je res potrebno in kaj se lahko iz
zakonov črta, zato da bomo
lahko povečali konkurenčnost
naših podjetij. Nadaljevali bomo
politiko zmanjševanja obreme-
nitev za podjetja. Leta 1992 so
bili prispevki na plače 50,5 od-
stotka, sedaj so 38-odstotni in
takšno politiko razbremenevan-
ja bomo nadaljevali. Po drugi
strani bomo nadaljevali
zmanjševanje inflacije. Pripeljah
smo jo na enoštevilčno stopnjo
in sedaj moramo s stopnje 8 do 9
odstotkov letno narediti nas-
lednji korak. V naslednjih štirih
letih, do leta 2000, moramo priti
na čiste evropske stopnje inflaci-
je, ki so od 2 do 3 odstotke lemo.
S tem bomo dosegli potem vse
tako imenovane maastrichtske
konvergenčne kriterije, o kate-
rih se danes pogovarja vsa Evro-
pa. Doseči bomo poskušali rast
družbenega proizvoda najmanj 4
do 5 odstokov letno. Pričaku-
jem, da bo bolj dinamičen razvoj
moral prinesti nova delovna
mesta. Poskušali bomo vzpod-
buditi varčevanje tako v podjetj-
ih kot mdi sicer. Varčevanje daje
možnosti in sredstva za nove in-
vesticije, v razvoj, nova delovna
mesta itd. Skratka mislim, da so
se že vzpostavili pogoji, da
povečamo tudi varčevanje, da bo
ekonomska motivacija večja.
Kot rezultat vsega tega
pričakujem, da bo Slovenija še
naprej povečevala izvoz, da
bomo imeli ves čas solidno zu-
nanjetrgovinsko bilanco, da se
bodo devizne rezerve povečevale
in da bo slovenska valuta, ki je
že danes med trdnejšimi v Evro-
pi, še naprej ostala pojem trdne
valute.
Vpeljali bomo mdi nekatere
dodatne instrumente za vzpod-
bujanje uravnoteženega r^o-
nalnega razvoja. Ob obiskih po
regijah z gospodarskimi težava-
mi ugotavljam, da bomo morali
povečati obseg sredstev, ki bi jih
lahko usmerili v ustvarjanje de-
lovnih mest v posameznih regi-
jah. Zlasti ob tem, ko sva ugotav-
ljala, da bančni sistem tega ne
zagotavlja dovolj, se mi zdi nuj-
no, da bomo morali povečati ta
instrument in prek njega dose-
gati bolj uravnotežen regionalni
razvoj. Torej nova delovna mes-
ta v regijah, mdi takih, kot je
pmjska, ki ima mdi takšne pro-
bleme, kot so sorazmerno visoka
nezaposlenost in druge."
TEDNIK: Stranka Uberahie
demokracije je na ptujskem
območju sorazmerno močna.
Kako ste zadovoljni z njenimi
dosežki?
"Zadovoljen sem, ker se odpi-
rajo števihii novi objekti,
predvsem šole, posamezni kan-
didati so predstavili še druge dl-
je za širše območje. In zdi s^ da
naši kandidati vedo, kaj hočejo.
Če primerjam to s tistim, kar
sem poslušal pred štirimi leti,
menim, da so sedaj kandidati še
bolj zreli, bolje pripravljeni,
vedo, kaj ljudje od njih pričaku-
jejo, kje so problemi, kaj je treba
najprej storiti ipd. V Pmju imam
občutek, da bomo imeli v teh
kandidatih in prihodnjih pos-
lancih kar resne sogovornike, ki
bodo znali zastopati interese
tega območja. Seveda podpiram
kandidate LDS na tem območju,
ker je mdi sestava vlade odvisna
od tega, koliko naših kandidatov
bo v celi Sloveniji izvoljenih.
Ponekod imam občutek, da ljud-
je mislijo: 'Drnovšek bo tako in
tako predsednik vlade tudi na-
prej, mi pa volimo nekega dru-
gega lokalnega kandidata.' To je
povezano, in če bodo ljudje volili
na svojem območju kandidata
LDS, bodo seveda volili tudi
zame kot predsednika vlade in
za program, ki ga predstavljam.
Lokalni kandidati bodo zastopa-
li lokahie in regionalne interese,
sam pa bom zagotovo znal doda-
ti politiko na nadonalnem nivo-
ju, na nivoju Slovenije."
M. Ozmec
Dr. Janez Drnovšek
12-VOLITVE 961
1. NOVEMBER 1996 ■ TEDNIK
Strankarska kronika nffffirfTHfffrffffTTffl
SKD PTUJ
v prejšnji številki Tednika
smo pomotoma zapisali napačen
priimek enega izmed kandida-
tov Slovenskih krščanskih de-
mokratov v osmi volilni enoti. V
devetem volilnem okraju osme
volilne enote, to je na območju
dela Slovenskih goric in Ptuj-
skega polja, kandidira diplomi-
rani ekonomist Stanislav To-
plak.
SKD % Z balo-
nom popeljali
92'letno babiio
Slovenski krščanski demokrati
so tudi na območju osme volilne
enote v predvolilnem času zelo
aktivni. Med najodmevnejšimi
obiski so bili obisk ministra za
ekonomske odnose in razvoj
Janka Deželaka na Ptuju, v
Gorišnici in Leskovcu, obisk
ministra za promet in zveze
Igorja Umka na Ptuju in obisk
ministra za kmetijstvo Jožeta
Osterca na Ptuju in v Gerečji
vasi. Ministre so običajno
spremljali tudi njihovi sekretar-
ji. Veliko pozornosti so pritegni-
li s toplozračnim balonom z na-
pisom Slovenija, s katerim so
dvigali v zrak krajane v Markov-
cih, Gorišnici, Moškanjcih in na
Hajdini. V glavnem so se vozih
otroci, v zrak pa je balon dvignil
tudi babico Rozalijo Župec iz
Zagojičev. To ne bi bilo nič po-
sebnega, če ne bi babica imela za
seboj že 92 let. Organizatorji
upravičeno domnevajo, da je ba-
bica Rozalija najstarejša Sloven-
ka, ki se je peljala z balonom.
Volilni štab SKD je opozoril,
da v nekaterih vaseh nekdo sis-
tematično odstranja plakate
kandidatov SKD, vendar so se v
štabu dogovorili, da nikakor ne
bodo storili 'povračilnih ukrepo-
v', pač pa so plakate nalepili še
enkrat
MZ
ZLSDORMOŽm
Predstavili kan-
didatko
Kot večina strank imajo tudi
pri združeni listi te dni polne
roke dela. Pred kratkim so orga-
nizirali karavano kandidatov po
volilnih okrajih 8. volilne enote,
kjer so se kandidati predstavili
volivcem. Pred okroglo mizo o
problematiki in perspektivi mla-
dih pa so pripravili tudi tiskov-
no konferenco, na kateri so
predstavili^ svojo kandidatko
Terezijo Štefančič. Le redko
kdo je ne pozna, saj je 35 let dela-
la v neposredni kmetijski proiz-
vodnji, v razvoju znanja in razi-
skovalne dejavnosti. Zadnja leta
pa se je ukvarjala z razvojem pol-
jedeljstva, sladkorne pese in sku-
paj z drugimi člani vodstva
uspešno vodila Tovarno slad-
korja Ormož, kjer je sedaj člani-
ca uprave. Svoje bogate izkušnje
želi izkoristiti za nadaljnji razvoj
občine. Naše območje, ki je pre-
težno kmetijsko, mora skrbeti za
razvoj kmetijstva in vasi, za
ustrezno predelavo pridelkov v
krajevnih centrih, za razvoj tu-
ristične dejavnosti, za razvoj ma-
lega gospodarstva in ohranitev
sedanje industrijske dejavnosti.
Stefančičeva meni, da Slovenija
potrebuje cenejšo državo in voj-
sko in da naša perspektiva ni v
tem, da bomo le idealni rekruti v
NATU, ampak dober gospodar-
ski partner v Evropi.
vk
LIBERALNA
STRANKA p Za
poieni državo
Liberalna stranka je znana tudi
kot Grosovi liberalci in njeni
člani na državnozborskih volit-
vah nastopajo v vseh volilnih
enotah in okrajih po Sloveniji.
Iz njihovega programa je razvid-
no, da odklanjajo pomen tranzi-
cije, ko se ne ve o pomenu posa-
meznih stvari, ampak želijo
doseči normalizacijo v funkciji
države. Ta funkcijo predstavlja
pravni red, da vsakdo prevzame
odgovornost in nosi posledice za
svoje ravnanje. V LS tudi pou-
darjajo, da slovenske zemlje ne
prodajajo, in se zavzemajo za po-
ceni državo. Tudi njihovi kandi-
dati vedo, kaj volivci zahtevajo.
Na ptujskem območju 8. volil-
ne enote so kandidati: Janko -
Jože De v 9. okraju, dr. Vinko
Brenčič v 10. okraju in Rudolf
Lesjak - Rudi v 11. okraju.
SLOVENSKI FOR-
UM V KOALICIJI
O Za bogato
Slovenijo
Letos ustanovljena stranka
Slovenski forum gre na volitev
v koaliciji z deželnima stranka-
ma Zveza za Gorenjsko in Zve-
za za Primorsko, pri njih pa
kandidira[o tudi člani Deželne
stranke Štajerske. Presednica
SF Ljerka Bizilj je v ponedeljek
na Ptuju pripravila srečanje z
vsemi kandidati v 8. volilni eno-
ti tCT med drugim predstavila
program stranke.
Poudarila je, da se SF želi dvig-
niti nad politične igre, kajti
stranka ni vpletena v "lunazani-
jo" tega časa. Kot stranka se
ukvariajo z gospodarskim razvo-
jem in želijo vzpodbuditi dru-
gačno politiko. Biziljeva je med
drugim povedala: 'Tistega, kar
smo desetletja ustvarjali, ne mo-
rejo pobrati samo nekateri, mi
jim pravimo redki izbranci, ki so
pač pri koritu. Vse je potrebno
bolj pošteno porazdeliti. Slove-
nija je na poti k bogati državi.
Tudi naš projekt, ki ga vodi
Drago Bule in nosi naslov Slove-
nija, zdravje, turizem, znanje, gre
po poti uspeha. Ptujčani že ima-
te zdraviliški turizem, samo po-
vezati ga je treba z izletniškim"
V SF pa imajo svoj pogled na
vstop v Evropsko imijo, a mu ne
naspromjejo.
V 8. volilni enoti so kandidati
iz vrst Deželne stranke Štajer-
ske: Franček Veselic v 9. okra-
ju, Oliver Težak vil. okraju in
Marjan Zaviršek v 8. okraju,
član SF Martin Mlakar pa v 10.
volilnem okraju.
TM
KIDIUCE>fO / OKROGLA MIZA STRANKE ZELENIH
Zeleni proti sežigalniti
Zeleni Ptuja, Kidričeve-
ga in Maribora so v sodelo-
vanju z Zelenimi Sloveni-
je na tiskovni konferenci v
restavraciji Pan v Ki-
dričevem minulo sredo,
30. oktobra, seznanili no-
vinarje, da so v svojih pri-
zadevanjih za zmanjšanje
ekološke obremenjenosti
okolja proti nameravani
gradnji sežigalnice odpad-
kov v Kidričevem. Vzro-
kov je več, je poudaril
Vane Gošnik,- predsednik
Zelenih Slovenije, najpo-
membnejši pa je, ker
država nima sprejete stra-
tegije ravnanja z odpadki.
Slovenija se ne želi odpovedati
uvajanju tveganih tehnologij na
svojem ozemlju, poleg tega pa
so sežigalnice odpadkov eden
največjih onesnaževalcev okol-
ja. Gre za izredno drago investi-
cijo, ki naj bi zahtevala več sto
milijonov mark, zato so Zeleni
predlagali, da naj država ta
sredstra raje nameni za pre-
strukturiranje gospodarstva
oziroma zmanjšanju odpadkov
na izvoru, ločenemu zbiranju in
reciklaži odpadkov.
Boris Gerl - 21eleni Ptuja - je
opozoril, da bi načrtovana
sežigalnica v Kidričevem tudi
zelo resno ogrozila že tako eko-
loško obremenjeno Dravsko
polje, ki je eden največjih rezer-
vatov pitne vode, saj je znano,
da so sežigalnice odpadkov naj-
večji proizvajalci dioksinov in
furanov.
Boris Keuc je v imenu Zele-
nih Maribora spomnil na to, da
odpadki niso le tehnološki in
ekološki problem, ampak vse
bolj tudi sociološki in kulturni.
Ministrstvu za okolje in prcKtor
in vladnim organom je očital
zavlačevanje s projektom
IKROS, ki je štiri leta Čakal v
predalih, ter na dejstvo, da je
Evropslm skupnost do sežiganja
odpadkov zelo zadržana zaradi
negativnih vplivov plinov, v ka-
terih so tudi rakotvorne sub-
stanca in mutageni. Previdnost
pa narekuje tudi ugotovitev, da
so se v ZDA v zadnjih nekaj le-
tih stroški sežigalnic povečali
kar za 6 do 7 krat in da tam od
leta 1993 velja moratorij na
dovoljenja za gradnjo sežigal-
nic.
Zeleni Kidričevega pa so ob
vsem dodali še svoje ugotovitve,
da je zaradi velike ekološke
obremenitve iz preteklosti na
širšem območju Kidričevega že
prizadeta mikrofevna in mikro-
flora, da mahovi izginjajo z dre-
ves, da izginjajo netopirji, maj-
ski hrošči in kobilice.
Na tiskovni konferenci v Ki-
dričevem se je istočasno pred-
stavil še kandidat Zelenih za
državnozborske volit%'e v 11.
volilnem okraju Mirko Vindiš.
-OM
Z okrogle mize Zelenih v Kidričevem; od leve Mirko Vindiš,
I Vane Gošnik in Boris Keuc. Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI   SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Verjemo imajo najbolj prav tis-
ti, ki opozarjajo, da na letošnjih
slovenskih volitvah ne kaže
pričakovati "spektakulamih" re-
ztiltatov in velikih presenečenj.
Realistične ocene z vseh strani
politične scene omenjajo razme-
roma enakomerno porazdelitev
glasov med nekaj največjih
strank "sredine", "levice" in "de-
snice", pri čemer še naprej nava-
jajo Liberalno demokracijo Slo-
venije (LDS) kot stranko, ki naj
bi dobila med vsemi največ gla-
sov. Med naslednje stranke z
največ glasovi uvrščajo Sloven-
sko ljudsko stranko (SLS), Slo-
venske krščanske demokrate
(SKD) in Socialdemokratsko
stranko Slovenije (SDS), ki je si-
cer ob zadnjih parlamentarnih
volitvah med vsemi parlamen-
tarnimi strankami dosegla naj-
bolj klavrn rezultat in si le za las
zagotovila mesto v državnem
zboru. Nekateri, med njimi mdi
premier in predsednik LDS dr.
Janez Drnovšek, celo pričakuje-
jo, da bo med temi tremi stran-
kami, ki se proglašajo za stranke
"slovenske pomladi", tudi naj-
večja gneča za drugo mesto.
Ce se bodo zares tudi uresničila
pričakovanja o "enakomerni po-
razdelitvi glasov", potem bo se-
veda Slovenija tudi v nas-
lednjem štiriletnem obdobju
živela s koalicijsko vlado. Kdo
vse bo sestavljal to vlado, pa bo
odvisno od odločitev volivcev in
povolilnega razporeda političnih
sil. Dr. Drnovšek, ki sicer ne
skriva prepričanja, da bo tudi
naslednja štiri leta vodil sloven-
sko vlado, omenja različne
možne opcije, vendar pa je v svo-
jem zadnjem intervjuju za Delo
omenil, da se mu koalicija z
Janševo SDS "ne zdi posebej ver-
jema". Vlado naj bi sestavljala
čim širša sredina in tiste stranke,
"s katerimi se bo dalo dogovoriti,
da do konca speljemo nekatere
bistvene stvari, za katere bomo
potrebovali močno podporo v
parlamentu - za EU, Nato in nuj-
ne gospodarske ukrepe," meni
dr. Drnovšek. Vendar pa dr.
Drnovšek ni edini, ki se vidi na
premierskem mestiL
VSI VERJJUmJO V
ZMAGO
Kot potencialni mandatarji
nastopajo tudi Janez Janša
(SDS), Lojze Peteric (SKD),
Marjan Podobnik (SLS) in Ja-
nez Kocijančič (ZLSD). Vsi
namreč še naprej "veriamejo" v
takšno zmago svojih strank, ki
bi jim omogočila "prvenstvo" v
koalicijskem dogovarjanju in se-
veda tudi vodilno pozicijo v vla-
di. Seveda bi lahko rekli, da gre
pri mnogih od njih zgolj za volil-
no sanjarjenje. Kdo ve, ali
takšna pričakovanja krepijo
(samo)zavest in dodamo mobili-
zirajo volivce? Ali pa to vodi v
velika razočaranja in v neiz-
bežne povolilne pretrese v posa-
meznih strankah?
Še največ evforičnosti (in
predčasnega volilnega zmagos-
lavja) je zaznati pri Janševih so-
cialdemokratih. Na podlagi ne-
katerih najnovejših raziskav jav-
nega mnenja v svojem listu De-
mokracija ugotavljajo, da se je
"prvič po volitvah leta 1992 do-
godilo, da se je katera od sloven-
skih političnih strank, ki ne spa-
da v skupino preoblečenih ko-
mimistov, tem na lestvici pril-
jubljenosti tako približala, da je
razlika med največjo stranko
kontinuitete in prvo pomladno
stranko le še 2,56 odstotka". Se-
veda je ta pomladna stranka
SDS. V nekem drugem komen-
tarju pa pišejo, da "Socialdemo-
kratska stranka Slovenije še ni-
koli ni bila tako blizu našega
skupnega cilja - zmage na volit-
vah. Do zmage pa je treba nare-
diti še zadnji korak..." Rezultati
javnomnenjskih raziskav social-
demokratom očimo zadoščajo za
dokaj cinične pripombe (in
očitke) na račtm drugih dveh
pomladnih strank - SKD in
SLS, še zlasti SKD. Tako se je
komentatorki Janševe Demokra-
cije zapisalo, da se nekateri glas-
niki Demosa (pri čemer očitno
misli na Peterleta in Marjana
Podobnika) zdijo na svojem po-
litičnem piedestalu, na katerega
so se povzpeli v imenu Demosa,
sebi in ljudstvu nedotakljivi in
nepremagljivi. 'Vzvišenost poli-
tičnih vrhov pa je v demokraciji
le navidezna. Na vsakih demo-
kratičnih volitvah je namreč
ljudstvo tisto, ki presoja in ocen-
juje njihova dejanja in jih na po-
litični tron postavi vnovič ali pa
tudi ne." Demokracija piše, da bi
moralo tudi krščanskemu demo-
kratu Lojzetu Peterletu postati
jasno, "da je zganjanje absolutiz-
ma v demokraciji hoja na robu
propada. /.../ Ne samo v skrbi za
uspeh stranke na državnozbor-
skih volitvah - po vseh javno-
menjskih raziskavah jim gre do-
besedno za nohte -, mdi v imenu
zmage strank slovenske pomladi
bi moral sestopiti s poti, na kate-
ro so ga usmerili nekdanji ko-
munisti. /.../ Nevarnosti višin bi
se moral bolje zavedati tudi
Marjan Podobnik, čeprav se mu
baza (za zdaj) sicer res ni uprla,
je pa tudi on eden tistih sloven-
skih politikov, ki ga je na poli-
tični piedestal postavil tisti del
volilnega telesa, ki je utrujen od
komunističnega samodrštva."
KDOBOV
OPOZICIJI
V zmago (in splošno iz-
Mjšaiijepozidie med vsemi slo-
venskimi strankami) verjame
tudi lider Slovenske ljudske
stranke Marjan Podobnik. V
SLS - za razliko od večine dru-
gih strank - sicer niso pripraviU
nikakršne vlade v senci, vendar
pa Podobnik opozarja, da ima
njegova stranka dovolj strokov-
no sposobnih in uglednih ljudi
za popolnitev posameznih po-
membnih vladnih resorjev.
Mnogi opazovalci, tudi tisti, ki
so blizu LDS, menijo, da bi bil
že skrajni čas, da se SLS iz
"večne" opozicije premakne med
vladajoče strukture. Prav tako
mislijo, da bi bila lahko SLS s
svojo "slovensko orientacijo" v
novi vladi, v morebitni koaliciji
LDS - SLS, koristen korektiv
preveč enosmerni evropski poli-
tiki Drnovškove LDS. Vendar
pa Podobnik zdaj govori
predvsem o vladajoči koaliciji
pomladnih strank, ki naj bi jo
sestavljali poleg SLS še Peterle-
tovi krščanski demokrati in
Janševi socialdemokrati, seveda
če bodo vse tri stranke dobile na
volitvah dovolj glasov. Podob-
nik mdi misli, da bi bilo za vla-
dajočo LDS "korismo", če bi se
za nekaj časa znašla v opoziciji.
Predsednik SKD Lojze Peterle
ne veriame rezultatom javnom-
nenjskih anket, ki za njegovo
stranko niso ravno spodbudni.
Še naprej je prepričan v zmago
svoje stranke. "Naše prepričanje
temelji po eni strani na dosedan-
jem zaupanju volivcev, ki so
nam dajali na vsakih volitvah
več glasov. Bili smo najmočnejša
stranka med novimi strankami
na prvih in mdi drugih volitvah,
tako govorijo tudi resne terenske
raziskave, na katerih se pojavlja-
mo kot prvi ali drugi," je dejal v
pogovoru za Republiko. Na pri-
pombo, da ima SKD "zelo nape-
te odnose z eno izmed sestrskih
strank, z Janševo SDS," pa je Pe-
terle odgovoril: "Najprej za SDS
ne bi rekel, da je sestrska stran-
ka. Je stranka, ki je nastala na
novo, ki ima zanimivo notranjo
strukturo, v katero se ne bi
spuščal. Za nas je po programu
sestrska stranka Slovenska ljud-
ska stranka, ker se sklicuje na
iste vrednote in si postavlja pri-
bližno podobne cilje, kot jih
imamo mi. Janševa stranka je za
nas leva stranka, kot je Janša
mdi sam rekel, pa tudi v New
Yorku je hotel priti v socialis-
tično intemacionalo. To pa ne
pomeni, da se z njimi nismo pri-
pravljeni pogovarjati ali iti v
koalicijo."
Za razliko od Peterleta, ki se
noče spuščati v "notranjo struk-
turo SDS", pa je Boštjan Turk,
eden izmed članov vodstva
SKD, ravno te dni ugotovil, da
SDS očimo ni "opravila preloma
s preteklostjo". Opozoril je, da
člani SDS niso podpisali izjave o
nesodelovanju z Udbo in Partijo,
"še več, celo v Ljubljani bodo
kandidirali tisti, ki so imeli od-
govorne funkcije v prejšnjem
sistemu, pa jih daje temeljna am-
nezija".
JakKopriv«
TEDNIK  - 7. NOVEMBER 1996
VOLITVE 96 - 13
ORMOŽ/JAVNA TRIBUNA LIBERALNIH DEMOKRATOV
O gospodmsNu in soiialni pfJHild
v nedeljo je ormoška organizacija liberalnih demokratov
pripravila javno tribuno o gospodarskem razvoju in social-
ni politiki z magistrom Tonetom Ropom, ministrom za
delo, družino in socialne zadeve. Minister Rop je bil vidno
presenečen nad sodelovanjem prisotnih, ki kar niso mogli
nehati spraševati. Javne tribune namreč pogosto minejo z
izmenjevanjem vljudnostnih fraz, tokrat PA so - glede na
zastavljeno temo - neprijetna vprašanja kar deževala. Kljub
temu da so ga Ormožani dodobra utrudili, je minister Rop
obljubil, da bo v Ormož še prišel, še posebej, če bo imela
njegova stranka poslanca v tem kraju.
Na vprašanje o propadanju in-
dustrije pri nas in vstopu v Ev-
ropsko imijo s takšno industri-
jo, je ininister dejal, da je pri nas
odstotek zaposlenih v industriji
še vedno precej večji kot drugod
v Evropi in da so tudi stečaji del
gospodarskih procesov. Pouda-
ril je prizadevanja ministrstva
in vlade pri sanaciji nekaterih
slovenskih industrijskih gigan-
tov, ki so se znašli v kritični si-
tuaciji. Zagovarjal je stališče, da
je treba poskusiti sanirati, kjer
se le da, tudi z dodatnim kapita-
lom, ter se ni strinjal, da bi
takšno početje bolj sodilo med
dejavnosti bank kot pa države.
Prisotni so se strinjali, da bo v
naši zakonodaji treba še marsi-
kaj spremeniti in prilagoditi.
Predvsem delavska zakonodaja
pogosto delavcu ne omogoča, da
bi našel svojo pravico. Očitek,
da je država predraga, je minis-
ter zavrnil, saj je menda cenejša
kot drUgod po Evropi, strinjal
pa se je, da so problem izjemno
nizke plače delavcev. Za konec
je še dejal, da verjame v zmago
stranke na nedeljskih volitvah.
Ob tej priložnosti so predsta-
vili tudi kandidata za državni
zbor Antona Luskoviča, direk-
torja podjetja Jeruzalem Ormož.
Priznal je, da je vskočil kot re-
zervni kandidat. Stranka je
računala z drugim kandidatom,
a ta iz samo njemu znanih razlo-
gov kandidira drugod. V šporm
rezerve pogosto odločijo tekmo
in Luskovič je dejal, da bo mor-
da tokrat tudi v politiki tako.
Poseben izziv se mu zdi lokalna
samouprava, saj je že od začetka
videl nevarnost centralizma,
zato se bo zavzemal za regionali-
zem, ki ne bo pomenil provin-
cionalizma. Za Ormož je zelo
pomembna meja, ob kateri leži,
"ki je okno v svet, in čeprav se
nam pogosto zdi, da je to okno
obrnjeno v napačno smer, lahko
tudi na njem najdemo prijazne
poglede". Osrednja tema njego-
ve dejavnosti je kmetijstvo in
prav tej temi bo posvetil največ
pozornosti, še posebej pripra-
vam kmetijstva za vključevanje
v evropske integracije. Pri vsem
pa bo svoje znaje in sposobnosti
poskušal usmeriti na številne
drobne probleme, ki so majhni
za Slovenijo, veliki pa za spo-
dobnejše življenje ljudi v našem
okolju. In ostal bo mož beseda
mdi po volitvah.
vk
Branko Kukec, predsednik ormoške organizacije IlDS, minis-
ter Tone Rop in Tone ljuskovič, kandidat za poslanca
PTUJ, OEREČJAVAS/ OBISK KMETIJSKEGA MINISTRA
Produktivnost in Irolro-
vost - izziv kmetijstvu
Slovenski minister za kmetijst-
vo doktor Jože Osterc je bil v po-
nedeljek na Ptuju in v Gerečji
vasi. Obiskal je Obdravski zavod
za veterinarstvo in živinorejo v
Ptuju, kjer si je ogledal gradbišče
novega osemenjevalnega centra.
Popoldan pa se je v gasilskem
domu v Gerečji vasi udeležil
okrogle mize o problematiki slo-
venskega kmetijstva ob vstopu v
Evropsko unijo. Pri tem je pou-
daril dejstvo, da Slovenija ne
more več živeti izolirano od Ev-
rope, da pa to zahteva izzive na
številnih področjih, tudi in
predvsem na kmetijskem. Izziv
kmetijstva je predvsem v
povečani produktivnosti in večji
kakovosti. Minister Osterc je
ocenil, da je bilo v zadnjih štirih
letih narejenih na področju kme-
tijstva mnogo pozitivnih premi-
kov, da pa je prihodnjih pet aU
šest let, ki nas še ločijo od
združene Evrope, pomembno,
kakšne odločitve bomo sprejema-
li. Nedeljske volitve, je poudaril
Osterc, so zelo pomembne in
vsak naj po tehmem premisleku
voli stranko, ki je v dosedanjem
delu pokazala svojo načelnost in
pripravljenost povezovanja pri
skupnih projektih, ne glede na
politične barve.
S svojim programom se je v
Gerečji vasi na kratko predstavil
tudi kandidat SKD za poslanca v
državnem zboru Peter Pribožič.
JB
Dr. Jože Osterc
h/     ;^.v t5M^      strankuska kronika
HACIONALNASTRAN-
HA DELA OZa staro
pravdo
Na listi Nacionalne stranke dela
se na širšem ptujske območju
predstavljajo kandidati Marija
Šalamim v 9. volilnem okraju,
Jožef Leopold Toplak v 10. okraju
in Leopold Karneža vil. volilnem
okraju. Vsi ti kandidati si bodo
Prizadevali za razvoj in ohranitev
slovenskega naroda in za sloveni-
2acijo Slovenije. Zavzemali se
^do za vzpostavitev socialne
^žave in družbenega reda, ki ga
opredeljujejo kot skupek ljudskega
^pitalizma ter narodnega in
^ščanskega socializma. V stranki
'^e priznavajo kraje družbenega in
^žavnega premoženja, denarja
^vkoplačevalcev in zaposlenih. Z
^avninii ukrepi želijo reševati
probleme zaposlovanja in stano-
vanj za mlade družine, naredili pa
bodo vse tudi za odpravo neupra-
vičeno prevelikih razlik med naj-
nižjo in najvišjo pokojnino. Poseb-
no pozornost bodo posvetili slo-
venski mladini. Njihov slogan se
glasi: Za staro pravdo.
TM
PTUJ, ZAVRČ m Pred-
stavil se /e kandidat
SDS dr. Miroslav Luii
v soboto dopoldne je pred Bla-
govnico na Ptuju predstavila svoj
program Socialdemokratska stran-
ka Ptuj. Predstavil se je tudi kandi-
dat stranke za poslanca državnega
zbora dr. Miroslav Luci, ki je po-
vedal, da se bo zavzemal za gradnjo
pmjsice gimnazije in obvoznice.
Prizadeval si bo, da bo mesto Ptuj
postalo tudi širše regijsko središče
ter za delovanje pravne in socialne
države. Ker je dr. Miroslav Lud
poleg tega, da je zdravnik in
župan, tudi uspešen vinogradnik,
je vsem navzočim v soboto dal v
pokušnjo svoj letošnji pridelek.
V soboto zvečer se je kandidat
predstavil mdi v Zavrču, ko je bila
strankarska zabava s plesom. Izku-
piček prireditve je stranka name-
nila za izgradnjo osnovne šole v
Zavrču.
MS
ORMOŽ^AlojzSok-
kandidatSKD
Stranka slovenskih krščanskih
demokratov je na ormoškem
območju pripravila čez trideset
predstavitev kandidata za državni
zbor, osrednja je bila v ponedeljek
v ormoškem domu kulmre. Alojz
Sok je predstavil stranko in njene
cilje, za kulturni program pa je
poskrbel otroški instnmientalni
ansambel Bi-Pi iz Ptuja.
vk
ZAKAJ BOMO TOKRAT
VOLILI REPUBLIKANCE?
Ker so Republikance pred volitvami leta 1992
prikazovali kot negativne in jim tako onemo-
gočili vstop v parlament. Ravno zaradi tega so
lahko brez večjih težav oropali in ponižali las-
ten narod. Sedaj je jasno, da niso bili negativ-
ci Republikanci in njihov predsednik, temveč
tisti, ki so s prstom kazali na njih.
Republikanci bomo opravili revizijo zakona o
državljanstvu in se odločno uprli načrmi balka-
nizaciji Slovenije. Nismo se osamosvojili zato,
da bi bili drugorazredni državljani v lastni
državi in bi še naprej molče prenašali nasilje
priseljencev.
Republikand bomo opravili revizijo stano-
vanjskega zakona, po katerem so tisti, ki niso
nikoli delali v tej državi, kupili stanovanja pod
enakimi pogoji in za enako ceno kot tisti, ki so
desetletja garali in odvajali v stanovanjsko iz-
gradnjo. Naše mlade drtižine nimajo kje stano-
vati, čeprav so naši starši zgradili stanovanja,
politiki pa so jih poklonili svojim volivcem, ki
so jih pripeljali iz republik bivše Jugoslavije.
Povsem eriako se je zgodilo s certifikati, zato
bomo posegli mdi na to področje.
Republikanci bomo stopili za vrat vsem tato-
vom, ki so si ob podpori političnih botrov pri-
lastili tovarne, nas pa zmetali na ceste. Vse se bo
lastninilo, vendar na pošten način.
Opravili bomo pošteno denacionalizacijo za
vse, ne samo za najožje sodelavce vladajočih
strank.
100.000 političnih upokojencev s svojimi pri-
vilegiraniini pokojninami prazni pokojninsko
blagajno. Čeprav ti ljudje niso nikoli delali, nji-
hove mesečne pokojnine dosegajo več sto tisoč
tolarjev. Pošteni delavci, ki so desetletja dolgo
delali, pa morajo na stara leta razmišljati, kaj
bodo dali v usta in kako bodo preživeli iz mese-
ca v mesec. Zato bomo privilegirane pokojnine
ukinili, ostalim upokojencem pa pošteno
plačevali, kar jim pripada.
V državi je potrebno do temeljev spremeniti
zakone, ki imajo vse preveč Itikenj, poleg tega
pa veljajo samo za nekatere.
Tudi gospodarstvo trpi zaradi slabih zakonov,
saj dopuščajo nelojalno konktu-enco, ki ni ob-
davčena, razliko pa plačujejo pošteni podjetni-
ki. Razni podjetniki iz republik bivše države še
vedno neovirano in brez plačevanja davkov de-
lajo v naši državi, kot da se ne bi Slovenija niko-
li odcepila od Jugoslavije.
Na slovenskih odrih pa ob vseh državnih
praznikih nastopajo estradni umetniki iz dru-
gih republik, ki nam v svojem jeziku prepevajo,
bolj kot kdajkoli prej. Seveda brez delovnih
dovoljenj in brez plačila davkov. Zakoni v tej
državi veljajo in tolčejo po glavi samo nas, Slo-
vence. Uvedli bomo finančno disciplino in
znižali davke.
Nas mečejo na cesto, na naša mesta pa zapos-
lujejo tujce. Nihče v državi se ni pripravljen jav-
no pogovarjati o ponižujočem spolnem zlo-
rabljanju žensk s strani vodstvenih delavcev kot
pogoju za zasedbo novega delovnega mesta ali
za ohranitev starega. Po zakonu so to huda kaz-
niva dejanja, vendar takšnih pokvarjenih korit-
nikov roka pravice v tej državi ne doseže.
Ker smo na svetega Miklavža dan leta 1992
zaupali napačnim strankam in ljudem, bi bilo
prav, da letos na Martinovo neddjo to napako
popravimo!
PRIDRUŽITE SE NAM V DEMOKRA-
TIČP^EM BOJU ZA PRAVICE VSEH NAS!
NAM ŠE BOMBE NE PRIDEJO DO ŽIVE-
GA!
REPUBLIKANCI:
predsednik Alojz Storman
VELIKA NEDEUA/ DOBRODELNI KONCERT SLS j
Zrn Sloveniio s pesmtio
Minulo soboto je podružnica Slovenske ljudske stranke iz
Ormoža organizirala v Veliki Nedelji veliki dobrodelni
koncert, na katerem so nastopila številna znana imena.
Zvezda večera - morda nekoliko manj v pevskem smislu - je
bil predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je predstavil nekaj
pesmi s svoje plošče "Za Slovenijo z ljubeznijo".
V špormi dvorani se je zbralo
več kot 600 ljubiteljev glasbe in
simpatizerjev stranke in Marjan
Podobnik se jim je zahvalil za
prostovoljne prispevke, ki so jih
- namesto vstopnine - nameriili
šoli za otroke s posebnimi po-
trebami Stanka Vraza iz
Ormoža. Denar so prispevala
mdi podjetja in župan Vili Tro-
fenik, ki pa se koncerta ni ude-
ležil zaradi rokometnih obvez-
nosti. O kandidatu za državni
zbor Viliju Trofeniku je Podob-
nik dejal, da je zvest kraju,
oblčini in da si zasluži podporo
voHvcev. Po svojem nastopu se
je predsednik stranke poslovil,
saj je v teh dneh politično doga-
janje zelo razgibano in je imel ta
večer še več obveznosti.
Občinstvo pa so še naprej zaba-
vali Anika Horvat, Nataša Mi-
helič, Manja Salamim, Marina
Roškarič, Oliver Antauer in Ta-
dej Hrušovar z ansamblom Pe-
pel in kri. Nastopila pa je tudi
priljubljena skupina kultiuno-
prosvetnega društva iz Podgor-
cev.
Obiskovalci in sponzorji so na
ta način zbrah 212.000 tolarjev.
vk
Marjan Podobnik je s skupino Pepel in kri ogrel občinstvo.
14 - KULTURA
7. NOVEMBER 1996- TEDNIK
DOČAKALI SMO
NEKADILSKI
ZAKON
Po ireh letih prizadevanj in
spodbujanj poslancev Držav-
nega zbora smo le dočakali za-
kon o zmanjševanju porabe
tobačnih izdelkov. Ta je bil
nujno potreben, kajti ljudje,
predvsem mladina, preveč ka-
dijo in mdi pasivnega kajenja
je veliko. Nekadilci do sedaj re-
snično niso bili zaščiteni pred
vdihavanjem tobačnega dima.
V vseh javnih prostorih: čakal-
nicah, foyeriih, uradih, zdravi-
liščih - povsod se je kadilo.
Z zakonom bomo pridobili
naslednje:
1. nekadilec bo zaščiten pred
neprostovoljnim vdihovanjem
tobačnega dima vsaj v tistih
okoljih, ki se jim ne more izog-
niti (javni prostori, delovno
mesto, čakalnice, uradi);
2. zaradi prepovedi reklami-
ranja tobačnih izdelkov bo go-
tovo manj NOVIH kadilcev,
predvsem med mladino, kajti
reklame so do sedaj spodbujale
h kajenju z neresnično vsebino
(lep avto, mladi in zadovoljni
ljudje);
3. zaradi prepovedi kajenja v
pedagoških tistanovah bodo
mladi deležni pozitivnega zgle-
da učiteljev in tako pridobih
nove vzorce vedenja;
4. prepoved kajenja v zdravst-
venih ustanovah je nujna zara-
di ugleda same ustanove, kajti
še vedno velja zdravnikova be-
seda in njegovo vedenje kot
pravilo za zdrav način življen-
ja. Zdravniki bi lahko marsiko-
ga odvrnili od te škodljive raz-
vade, če bi bili prepričljivi in
tudi s svojim zgledom dokaza-
li, da mislijo resno;
5. kadilci, ki bodo kajenje
opustili, bodo gotovo pridobili,
kajti ohranili bodo svoje zdrav-
je, prihranili denar in postali
svojim otrokom najboljši
zgled;
6. ko bodo delodajalci pre-
mišljevali o kadilnicah, morajo
pomisliti na to, da kadilec med
delovnim časom porabi vsaj 70
minut za svoj osebni užitek,
kljub temu pa dobiva enako
plačo kot nekadilec;
7. velika skrb za Tobačno to-
varno je nepotrebna. Priče smo
številnim stečajem velikih in
pomembnih tovarn, zato nas
ne sme prizadeti problem
tobačne, saj je njen večinski del
v lasti mjcev. Tobačna tovarna
je zadosti bogata, da lahko
preide v prestrukturiranje svoj-
ih proizvodov in da ne bo več
edina tovarna v naši lepi deželi,
ki s svojimi proizvodi pripomo-
re k obolevnosti in pre^odnji
smrtnosti naših ljudi.
Vprašujemo se mdi po logiki
tržne inšpekcije, ki je prepove-
dala prodajo čajev v samopost-
režnih trgovinah z obrazložit-
vijo, da je potrebno kupcu po-
jasniti učinek in uporabo, kar
lahko stori le strokovna oseba
Ni pa prepovedana prodaja
zdravju škodljivih tobačnih iz-
delkov, ki imajo v trgovinah
celo "časmo" mesto nad blagaj-
no z namenom, da kupce
spomni na cigarete. Kakšna
dvoličnost!
Če bi tobačne izdelke proda-
jali le v trafikah, bi imeli trojno
korist. Lažje bi nadzorovali
starost kupca, kajti otroci ver-
jetno v take trgovine ne bi za-
hajali. Drugič, reklamiranje
tobačnih izdelkov bi dovolje-
vali le v trafikah in bi s tem go-
tovo zmanjšali število novih
kadilcev. Tretjič, tobačni izdel-
ki gotovo ne sodijo med živil-
ske artikle.
Naj te pripombe ne izzvenijo
kot napad na kadilce, nasprot-
no, želim poudariti, da opusti-
tev kajenja prinaša samo pozi-
tivne rezultate. Pomembno
nam mdi mora biti, da pre-
prečimo mladini začetek ka-
jenja, kajti pljuča mladih so
bolj občutljiva za tobačni dim.
Zasvojenost, ki se razvija pri
kajenju, je težko obvladljiva,
zato je bolje s to škodljivo raz-
vado sploh ne začenjati. Mis-
lim, da bo nujna izdelava šte-
vilnih projektov za pomoč ka-
dilcem pri opustitvi kajenja,
kajti to ni lahka odločitev.
Pomisliti je mdi treba na to,
da bolezen postaja vse dražja in
da zavarovalnice pripravljajo
program o tem, da bodo bolni-
ki, ki so za svojo bolezen sami
krivi, tudi več prispevali za
zdravljenje. V naši ustavi je
namreč zapisano, da je vsak
občan dolžan skrbeti za svoje
zdravje. Zato bo bolj^ če se
priključimo tistim projektom,
ki ponujajo možnost za ohrani-
tev in krepitev zdravja.
Dr.AiarijaDurdevič
SLOVENSKA BISfRICA   literarni večer s TONETOM KUNTNERJEM
Vse dobro izvira iz liubezni
Slovenjebistriška knjižnica dr. Josipa Vošnjaka cesto pova-
bi v goste pesnike, pisatelje, gledališke in filmske ustvarjal-
ce, slikarje, glasbenike in druge. Tokrat so imeli v gosteh
Toneta Kuntnerja, avtorja več pesniških zbirk (Slovenske
gorice. O, domovina, V lesu ogenj. Moja hiša. Mrtva
zemlja, Koprive, Vsakdanji kruh. Moje bregače, Golčim be-
sede srca in vesti), nenadomestljivega igralca Mestnega gle-
dališča ljubljanskega in neomajno prepričanega Slovenca.
Njegova poezija je zazrta v
zemljo, njegovi verzi so odsev
notranje bolečine, ki ne mine,
dokler misli na to zemljo in na
tiste, ko so jo brez slovesa
zapuščali, ko so odhajali v tuji-
no za zaslužkom. Njegov obraz
je večno zazrt v trpljenje male-
ga človeka. Nadvse pa ima rad
Slovenijo, ta naš mali raj pod
Triglavom, zato ni naključje,
da je uvod v literarni večer
pričel z bogatim, večno aktual-
nim Cankarjevim slovenskim
sporočilom.
V njegovih pesmih so ves čas
prisotne tri osnovne prvine -
zemlja, ljubezen in ženska. Sam
pravi, da je ljubezen, tista prava,
brez preračimljivosti, važnejša
kot kruh. "Mati nas je z veliko
ljubeznijo držala skupaj, zato
sem se kasneje nekoliko lažje
znašel v tem manj ljubeznivem
svem," je povedal na začetku.
Seveda me je zanimalo, kaj ga
je iz tega idiličnega slovenjego-
riškega sveta, od Marije Snežne,
vleklo v svet, ki občutljivemu
človeku, kot je Kunmer, ni bil
pisan na kožo. "Vsi vedno odha-
jamo od nekod, bodisi zaradi
'uka žeje' ali zaradi kruha. Tako
sem mdi jaz uka željan odšel naj-
prej v šole v Maribor, nato pa v
Ljubljano. Ko sem imel svoj po-
klic gledališkega igralca, sem se
tu zaposlil in seveda v Ljubljani
ostal. Tam, kjer sem bil doma.
Tone Pavček bi rekel 'Tam so
meseci sami maji' in so mi še
vedno samo maji, pa je del mene
kljub vsemu ostal. Vendar je v
tej domovini, tako lepi, majhni
in ljubi, da jo zaobjameš z enim
objemom, skoraj vseeno, kje
živiš, v Ljubljani, Kopru ali pri
Mariji Snežni," pojasnjuje Kimt-
ner svoj odhod iz Slovenskih go-
ric ter dodaja, da pa so zanj in
najbrž za vsakogar še vedno naj-
lepše in najtoplejše barve prav
tam, kjer se je rodil.
Njegove prve pesmi so bile
prežete z bolečino propadanja ne
samo njegovega, temveč števil-
nih slovenskih domov. "Nekje
globoko v sebi sem čutil
dolžnost, da to zapišem, četudi
je bila resnica žalosma in gren-
ka. Govoriti takrat o socializmu,
da ni pozitiven, brez dvoma ni
bilo preprosto. O kakršnikoli re-
akciji na to pisanje nisem raz-
mišljal, imel sem pač za
dolžnost, da to, kako sem to
doživljal in občutil, tudi
zapišem. O družbenem sistemu
nisem vedel kaj dosti, saj sem bil
otrok. Vendar sem opazil, da na
državnih njivah raste več osata
kot na zasebnih. Mi smo imeli
namreč njive sredi 'državne'
zemlje in v eni od pesmi sem za-
pisal, da se moj oče ni bal socia-
lizma, temveč vetra z državnih
njiv. Ko osat zori in pihne veter,
ga lahko zanese tudi na naše nji-
ve. To je bilo tisto, kar je bilo
slabo, saj drugače ideja ni bila
slaba. Bolelo pa me je tudi to, da
ljudje, ki so imeli veliko zemlje,
od nje niso mogli živeti. Hodili
so na dnino malo čez Muro, ne-
kaj sto metrov vstran, na drugo
strani, kjer pa se je zemljo
splačalo obdelovati. To je bila
tragedija, ki sem jo kot otrok vi-
del in doživljal in pri tem ugot-
avljal, da nekaj pri tem le ne
more bid povsem v redu, kljub
temu da so nam v šoli razlagali,
da je naš sistem najboljši na sve-
tu. V svoji otroški glavi skoraj
verjeti nisem mogel, da je to res,"
pravi o tej problematiki.
O lepoti Slovenije, ne samo
Slovenskih goric, ki so zanj še
vedno 'raj pod Triglavom', ved-
no rad govori. Tokrat si je 'izpo-
sodil' besede iz Cankarjevega
Km-enta, kjer govori o tem, kako
je bog po deželi med Muro,
Sočo, Triglavom, Karavankami,
morjem in Gorjanci nasul polno
prgišče lepote. 'To so globoke
besede, ki jih je Cankar, pisatelj
za takrat in danes, globoko v sebi
občutil in videl, še posebej ko je
doživel vso trdoto in mrzloto m-
jine," nadaljuje naš sogovornik.
Kljub temu da je čutiti v Kunt-
nerjevih pesmih veliko grenko-
be, ki človeka nehote zaboli, pa
je v njih obilo ljubezni. "Seveda
je veliko ljubezni in to je nadvse
pomembno čustvo, vendar si
tega ne moreš zapovedati," do-
polnjujeva dalje rdečo nit naji-
nega pogovora. Sam pravi, da
ljubezen v človeku je ali pa je ni,
in če jo lahko razvijaš, je videti
potem svet, čemdi trd in z ostri-
mi robovi, dosti mehkejši. "To je
preprosta kmečka logika. Tudi
če udari toča, pride nova pomlad
in zaradi tega ne boš obupal. Če
je ljubezen, gre vse naprej, po-
tem te nič ne more ustaviti in to
je bistveno. In če bo ljubezen in
radost v tej deželi, bodisi v
družini ali širši skupnosti, se
nam ni potrebno bati ne Evrope
in ne Balkana. Potem smo mi
svoja enota, ki ima svoje zakoni-
tosti, in seveda sodeluje z vso
ljubeznijo okoli nas," nadaljuje
svojo misel o ljubezni.
Zanimiva je njegova prispodo-
ba države. Vidi jo kot hišo, kjer
vladajo zakonitosti in ki jo
moraš napolniti z ljubeznijo,
otroki, otroško radostjo, pesmi-
jo, skratka z vsem, o čemer govo-
rimo, da je življenje, kjer ni do-
bro, če so prisotni kisli obrazi,
cinizem in drugi negativni poja-
vi. Seveda pridejo m in tam nad
hišo tudi slabi časi in grenki tre-
nutki, vendar vse to sodi k živl-
jenju. Bistvo pa je, da se ta hiša
obnavlja, da sta v njej radost in
življenje.
Ko je kmalu po naši samostoj-
nosti z bolečino gledal, kako so
se med sabo prepirali najvišji vo-
ditelji države in zatrjevali, da
bodo proslavljali samo vsako
peto obletnico samostojne
države Slovenije, je sam pri sebi
sklenil, da bo tretjo obletoico
praznoval sam. "Kako so lahko o
tem govorili ti najvišji 'hišniki'
te naše skupne hiše? Mar praz-
nujejo mdi svoje rojsme dneve
vsakih pet let?" se je ob tem
spraševal. Zato je na tretji rojstni
dan Slovenije izdal posebno pe-
sniško zbirko z naslovom "O, do-
movina", v kateri je zbral lepe in
grenke pesmi iz drugih pe-
sniških zbirk ter dodal nekaj no-
vih. Zanimivo je tudi to, da je na
naslovno stran ob naslovu dal
tudi spominsko znamko z datu-
mom 26. junij 1991. Pesniško
zbirko je potem v prvi vrsti po-
svetil svojim trem - ženi Sonji
ter sinovoma Jerneju in Matjažu.
"Njim še posebej zato, ker so mi
ob moji nori ljubezni do domo-
vine stali ob strani. Poglejte, ko-
liko generacij pred nami je san-
jalo sanje o samostojni Sloveniji,
mi pa smo jih izsanjali. Seveda
sem svojo pesniško zbirko po-
svetil mdi samostojni Sloveniji
in vsem, ki so ji zvesti. To pa je
večini Slovencev, kajti če ji ne bi
bili zvesti, bi se ta hiša že zdav-
naj zrušila ali pa je ne bi uspeli
zgraditi do konca," je na kratko
opisal sporočilo pesniške zbirke.
Vzdušje tisti večer v dvorani je
bilo neponovljivo, saj je bil od-
ziv sicer maloštevilnega občinst-
va enkraten, še posebej ko je iz
vsake Kuntnerjeve besede in
njegovih pesmi vela ljubezen in
zvestoba do Slovenije, slovenske
zemlje in ljudi, ki tod živijo. "Ne
vrednost denarja, temveč duh
nas je Slovence ohranil skozi
stoletja naše težke zgodovine,"
je ob koncu še posebej poudaril.
Dotaknil se je tudi bližnjih voli-
tev in nam položil na srce, naj
volimo predvsem tiste, ki imajo
Slovenijo resnično radi, kajti iz
ljubezni potem izvira vse dobro.
Vida Topolovec
Tone Kuntner.        Foto: VT
tednikova knjigarnica / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / tednikova knjigarnica / TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Skrivnost dobre knjige
Prvo besedo iz naslova pričujoče knjigamice,
skrivnost, slišite in berete zelo pogosto. Slovar
slovenskega knjižnega jezika navaja, da skrivnost
označuje tisto, kar se ne da razumeti, dojeti in po-
jasniti. V slovarju beremo tudi, da je skrivnost
tisto, kar nam je zaupano in se ne sme drugim
pripovedovati. Tako pravi Slovar slovenskega
knjižnega jezika Vemo, da mnoge skrivnosti že
dolgo to več niso, mnoge pa ostajajo za vedno. V
sodobni mladinski literaturi je skrivnosmost pos-
tala prava moda: cel kup je knjig, ki imajo v nas-
lovu besedo skrivnost. Nekatere izmed njih so
odlično branje, nekatere pa lahko mimo odložite.
Kajti skrivnost dobre knjige ni zavita in neraz-
poznavna zgodba, temveč pripoved, ki vedno in
vsakemu nekaj lepega pove. In okusi so različni:
nekomu odlična knjiga je lahko drugemu klavrno
branje.
Danes vam bom predstavila štiri mladinske ro-
mane, ki bralcem odkrivajo marsikatero skriv-
nost najstniškega življenja. Mladim jih svemjem,
da jim bo lažje sprejemati svet odraslih. Starši pa
jih preberite, da boste razumeli stiske in težave
odraščajočih. Predvsem pa lahko zapišem, da
predstavljam odlične nove knjige.
DEUENO Z DVE
Deljeno z dve je 290. knjiga zbirke Knjižnica
Sinjega galeba, ki jo dolga leta uspešno izdaja
Mladinska knjiga Kot vse knjige te zbirke je tudi
ta cenjeno literarno delo, saj je mlad francoski pi-
satelj Michel Lucet prejel zanjo dve literarni na-
gradi. Glavna junaka sta enajstietni Christophe
in njegova sestra srednješolka Corrine. Žalostno
zgodbo o ločitvi staršev pripoveduje fantič sam.
Otroka sta razdvojena in nikakor ne moreta doje-
ti, da starša ne upoštevata njunih želja po skup-
nem domu. Pisatelj Lucet je odličen poznavalec
otroške duše, ki skuša na vsak način reševati za-:
kon staršev ter ga pri tem vodi otrokom lasten
egoizem. Hkrati pisatelj obsoja starše, ki ob svoj-
ih zakonskih problemih zahtevajo od otrok pre-
več razumevanja.
Kruta, a žal tako pogosta zgodba je prežeta z lju-
beznijo in spoštovanjem otrok. Realističen ko-
nec, ko sta otroka seznanjena z ločenim življen-
jem (fantič bo živel z mamo, dekle pa z očetom),
je trpka kritika odraslih. Bogastvo knjige je tudi
neposreden jezik ter prikazovanje očeta, ki ga
razpad zakona trenumo popolnoma psihično zlo-
mi. Knjiga tako razbija dnižinske stereotipe in je
takšna zares dobrodošlo branje. Deljeno z dve je
izšla s pomočjo Francoskega ministrstva za zu-
nanje zadeve. Prevedla jo je Alenka Klebus Vesel,
ilustrirala pa Ana Košir. Knjiga obsega 157 strani
in je razdeljena na enajst poglavij.
MIJA
Tudi ta knjiga je iz zbirke Knjižnica Sinjega ga-
leba. Nizozemska pisateljica Annie M G.
Schmidt (1911-1995) je prevajana v mnoge sve-
tovne jezike. Pisateljica je nosilka Andersenove
nagrade, najvišj^a svetovnega priznanja za mla-
dinsko literaturo. Nagrado ji je leta 1988 izročila
Astrid Lindgren. Annie M G. Schmidt je v zgod-
bah velikodušna ljubiteljica otrok, ki običajno iz-
jemno tenkočutno opazijo sprenevedanje in
neumnosti odrasHh. Le čemu odrasli pozabljamo.
da se lahko mnogo naučimo mdi od otrok? Le za-
kaj smo prepričani, da smo le mi učitelji!
Mija je napeta zgodba mladega novinarja, ki ni-
kakor ne najde dovolj zanimivih novic za lokalni
časnik. Tibbe je romantičen sanjač, ki mu mestne
čenče niso mar, mestnemu hrupu se izogiba v
skromnem podnajemniškem stanovanjiL Edine
prijateljice so mu živali, od teh prav obožuje
mačke. In le o njih bi najraje pisal. Nekega dne,
ko mu glavni lurednik zagrozi z odpustom, pre-
križa Tibbeju pot izjemno zanimivo dekle: ima
poševne oči in nenavadno veliko mačjih navad.
Mija, tako je dekletu ime, se nastani pri novinar-
ju, spi zvita v večji kartonski škatli, spremo pleza
po strehah in drevju, v jezi praska ... In dol-
gočasni Tibbejevi članki postanejo novice dneva
v časopisu. Zgodba je polna skrivnostnih zaple-
tov in postane nenadoma prava kriminalka s pri-
dihom fantastičnega. Pisateljica je vešča tudi v
humomih zapletih, ki so me nekoliko spomnili
na priljubljeno mladinsko televizijsko nadalje-
vanko Hov.
Knjiga je izšla s pomočjo sklada za razvoj in
prevajanje nizozemske književnosli.Prevedla jo
je Mateja Seliškar, ilustrirala pa Alenka Sotder.
Devetnajst naslovljenih poglavij je na 156 stra-
neh.
BARVNI EKRAN
je najnovejša knjiga iz zbirke Odisej, ki jo
založba Mladinska knjiga namenja starejši mladi-
ni. Knjige iz te zbirke sodijo v svetovni \Th lite-
rarnega ustvarjanja za mladino ter so pogosto na
seznamih šolskega branja Barvni ekran je slika
sodobne- srednješolke,  ki  je  razpeta  med
ocroškostjo in odraslostjo. Zelo malo je knjig, kjer
najdemo to tematiko, saj je obdobje adolescence
najbolj naspromjoče in, enostavno, skrivnostno.
Mimogrede se spomnim le dveh naslovov {Varuh
mlade rži in Cica v matroju), ki imata skupne
točke z romanom Barvni ekran.
Pisatelj Brock Cole opisuje pripetije Celine
Moirenval v prvi osebi. Ekkle je likovno nadarje-
na, sama ugotavlja, da je odštekana srednješolka
Živi z mlado mačeho in očetom, ki je pogosto na
službenih potovanjih. Ločenost staršev ji ne
povzroča nobenih težav več ter je s to iskušnjo
prava tovarišica sosedovemu petietoiku, čigar
starša sta v ločitvenem postopku. Celine je never-
jemo zrela, saj kljub lastnim dvomom povsem
srbi zase ter se pri ločitvi sosedov vede izjemno
pozitivno in razumevajoče. Druga plat Celine je
prva zaljubljenost, ki izhaja iz želje po umet-
niškem zorenju. Kljub zmešnjavi, saj je Celinina
ljubezen, ali bolj fantazija o ljubezni, sosedov
ločeni oče, dekle z mladosmo zagnanostjo razreši
probleme. Barvni ekran je prevedla Darja Erbič,
knjiga ima 162 strani,spremno besedo je napisal
Aleš Debeljak
SRIVNOST ZLATE REKE
je prva knjiga iz nove zbirke Dober dan, ro-
man!, ki jo je začela izdajati založba DZS. Avtor
Ivan Sivec razkriva pustolovsko zgodbo na 235
straneh. Glavni junaki so sedmošolci, ki se zaple-
tejo v nevarnosti na šolski ekskurziji. Ker je
skrivnost pač skrivnost, boste morali knjigo sami
prebrati.
Liljana IGemenčič
TEDNIK   - 7. november 1996
od tod in tam -15
VANE GOŠNIK, PREDSEDNIK ZELENIH SLOVENIJE, TRDI:
Huiiane ogroža mariborsld eirofoifci kolmiataem
SEŽIGALNICE ODPADKOV NISO BODOČNOST, GRE LE ZA EKO-BIZNIS • REŠITEV JE LOČENO ZBIRANJE IN RECIKLAZA • USTVARJATI RAZMERE ZA ZDRAVO
ŽiVUENJE UUDI • KMALUAGENCIJAZASTRUPENESNOVI i
Zeleni Ptuja, Kidričevega in Maribora, so v sodelovanju z Ze-
lenimi Slovenije na tiskovni konferenci v Kidričevem v sredo,
30. oktobra, seznanili javnost, da so proti nameravani gradnji
sežigalnice odpadkov v Kidričevem. Vzrokov je več, je pouda-
ril Vane Gošnik, ki smo mu ob tem zastavili še nekaj vprašanj
o varstvu okolja.
# Kaj je torej za bodočnost
primernejše, sežiganje ali odla-
ganje?
"To še vedno ni odločeno in za
to je neposredno odgovorno mi-
nistrstvo za varstvo okolja, saj je
sam minister Gantar pred deni-
mo dvema letoma dejal, da je
pravkar popihal prah s projekta
IKROS, to je integralni koncept
ravnanja z odpadki Slovenije, ki
ga je pripravilo prejšnje mi-
nistrstvo, sedanje pa položilo v
predal. Danes imamo v zvezi z
odpadki pravkar objavljeni
osnutek strateških usmeritev na
tem področju, ki pa po mojem
prepričanju ni vreden obravna-
ve, saj niti ni povsem v skladu z
zakonom o varstvu okolja. Res
je, da nimamo koncepta za celot-
no državo, kaj z odpadki, vendar
sem prepričan, da resna odgo-
vorna okoljevarstvena kritika ne
bo stavila na sežiganje kot
končni način ravnanja z odpad-
ki, ampak predvsem na niti ne
toliko intenzivno ločeno zbiran-
je na viru, ampak v učinkoviti
separaciji, na profesionalno
opremljenih napravah komimal-
nih podjetij, ki tako zbrane
ločene odpadke uporabijo kot
surovino. In to je navsezadnje v
nekaterih razvitih državah pro-
fima dejavnost."
# Zeleni ste pravočasno opo-
zorili na nestrinjanje z gradnjo
sežigalnic, vendar že obstajajo
študije s konkretnim predlo-
gom o gradnji sežigalnice v Ki-
dričevem. Kaj menite o tem?
"Resnično obstaja študija, ki so
jo naredili Ekoles, Talum in Hi-
droinženiring in predstavlja ne-
kakšno gradivo za predlokacij-
sko razpravo za gradnjo sežigal-
nice. Ta šmdija seveda želi neka-
ko prehiteti s pravnimi normati-
vi določen pristop k odločanju,
kjer morajo svojo besedo dobiti
ne le predstavniki, ampak lokal-
na skupnost v celoti. Navse-
zadnje lahko tudi z referendu-
mom. Ta predlokacijska šmdija
je očitno narejena ob velikem
poprejšnjem spoznavanju stra-
teških usmeritev, zato obstaja re-
sna možnost, da so bili izdelo-
valci te šmdije povezani z mi-
nistrstvom, ko je to šele pri-
pravljalo omenjeno strategijo, ki
po mojem ni ustrezen dokument
za resno obravnavo. Se preden je
bila opravljena kaloinakoli
odločitev v formalnem smislu.
smo Zeleni reagirali in reagira-
mo vedno bolj energično. Ne
samo tako, da rečemo, da na-
spromjemo sežigalnici. Smo za
ustrezen način ravnanja z od-
padki v celotni državi, torej tudi
v severovzhodni Sloveniji s Ki-
dričevim in Pmjem vred; Ne pa
seveda na takšen volonterski
način, ko nekdo očimo želi dela-
ti eko-biznis, potegniti velik de-
nar na račtm vedno večje občut-
ljivosti ljudi za okoljska
vprašanja. To pa je ne samo ne-
moralno, ampak ni v skladu s
pravnimi standardi, da ne govo-
rim o etničnih in drugih okolje-
varstvenih standardih."
% Ali nismo pri vsem tem
vendarle precej na tesno s
časom. Minister Gantar je ob
nedavnem obisku na Ptuju po-
vedal, da naj bi bile do leta 2005
vse deponije v klasični obliki
polne odpadkov, premalo pa je
časa, da bi v tem kratkem ob-
dobju zgradili sežigalnico ali
kaj podobnega. Se pravi, da
bomo čez kždcih 10 let imeli z
odpadki velike težave?
"Da, če bi sprejeli takšen način
razmišljanja, ki ni tistrezen in
nima realnih temeljev v pozna-
vanju problema in rešitev, ki jih
uporabljajo v razvitih državah.
Problema deponij odpadkov v
resnici ni, če bi se tega lotili na
pravi način - tako da bi iz že ob-
stoječih deponij lahko pričeli
črpati odpadke, jih ločevati in
kasneje uporabljati kot surovi-
no. Naj povem primer, da se je
leta 1992 v Sloveniji oglasila fir-
ma Roreal iz Nizozemske z ide-
jo, da jim Slovenija odstopi 15
največjih deponij, jim da konce-
sijo in oni bodo iz teh deponij
črpali odpadke ter jih uporablja-
li kot surovino. To pomeni, da
bi mja firma potegnila odpadke
iz naših deponij in te bi ostale
prazne. Preprosto, ampak to je v
razvitih državah že biznis, kajti
odpadki so stuovina, in če se
pošalim, namesto da gremo žele-
zovo rudo kopat v rudnik, lahko
pridemo do te siu-ovine mdi na
ustrezni separaciji komimalne
deponije in to po bistveno nižji
ceni."
# Ko ste razpravljali o pred-
logu sežigalnice v Kidričevem,
je bilo slišati, da naj bi letno
nastalo okoli 70.000 ton odpad-
kov, ki naj bi končali v okolici
Kichičevega, ta pa je že iz mi-
nulih let ekološko zelo obre-
menjena ...
"To vprašanje je povezano z
vprašanjem okoljske pravičnos-
ti. Popolnoma nesprejemljivo je,
da bi recimo pol Slovenije vozilo
odpadke v Kidričevo, da bi jih
tukaj sežigali in strupene ostan-
ke - prav tako odpadke, ki bodo
vsebovali mdi težke kovine in
druge strupe - spet odlagali v Ki-
dričevem, ki je že tako zelo obre-
menjeno. To bi bilo popolnoma
nepravično; če ptistimo ob stra-
ni zgrešenost koncepta sežiga
odpadkov, bi bilo povsem nepra-
vično do prebivalstva v Ki-
dričevem in okolici, ki že deset-
letja trpi hudo ekološko obreme-
nitev okolja in posredno mdi
svojega zdravja."
# Kakšno pa je stališče 2^1e-
nih Slovenije do problemov, ki
jih imamo Ptujčani, ker Mari-
bor brez čistilne naprave di-
rektno spušča vse odplake v
Dravo?
"Nerad uporabljam visoko
doneče besede, ampak vendarle
bi rekel, da gre za primer eko-
loškega kolonializma v okvirih
ene države - Slovenije.
Nevzdržno je, da Maribor pošilja
tone in tone nesnage, ki se odla-
ga v Pmjskem jezeru. Ne le da se
s tem znižuje gladina jezera, am-
pak se v mulju ustvarja bazen
strupenih snovi. Problem pa ni
le dejstvo, da je gladina nizka, da
nastaja smrad, da je nevarno za
okolje, resni problemi bodo nas-
topili šele takrat, ko se bo poka-
zalo, da je mulja preveč, da bi ga
bilo treba odstraniti in tako jeze-
ro spet poglobiti. Mislim, da bo
to resnično velik problem, ki ga
nekateri ne bodo mogli rešiti,
zato se bo to stanje zagotovo na-
daljevalo. Naši kolegi. Zeleni iz
Maribora, že leta in leta vztraja-
jo, da bi Maribor zgradil čistilno
napravo in prenehal ogrožati
Ruj, vendar doslej očimo še niso
uspeli prepričati tistih, ki meni-
jo drugače. Obstajajo namreč
mdi takšni, ki menijo, da Mari-
bor ne pošilja v Pmj nikakršne
nesnage, to pa je seveda popolna
izmišljotina."
# In čemu se boste 2^Ieni
posvetili v naslednjem obdob-
ju, po volitvah?
"Predvsem se bomo še naprej
trudili ustvarjati razmere za
zdravo življenje ljudi. To pa po-
meni ohranjanje zdrave prsti, iz
katere bo rasla zdrava hrana,
ohranjanje čiste vode in okolja.
Skratka s tem je povezan cel niz
konkretnih nalog. Ena prvih
konkretnih nalog pa je ustanovi-
tev agencije za strupene snovi, ki
bo po vzoru ameriške agencije
kot nevladna organizacija neod-
visno bdela nad vsemi nevarni-
mi snovmi, ki so v Sloveniji celo
v prosti prodaji, na primer pesti-
cidi, ki so nekateri smrtni, neka-
teri rakotvorni, pa jih lahko ku-
pite kot škadico vžigalic v trgo-
vini. To je nevzdržno, temu je
treba narediti konec."
M. Ozmec
Vane Gošnik
KOMU ŠTUDENTOV
VOLILNI GLAS?
Vem, da ste do grla siti volilne kampanje,
obljub in programov, hrupa in trušča volilnih
ponudb, toda politiki ni mogoče ubežati. Če se
človek noče ukvarjati z njo, se ona sama še toliko
bolj vsiljivo ukvarja z nami. Zasuti smo z rekla-
mami, dopisi, vabili, televizijskimi pogovori...
Vendar! Deseti november bo pomemben dan.
Ker bo nedelja, najbrž ne boste zgodaj vstali.
Tam okoli dvanajste, ene, po obveznem kosilu,
ki tako zgodaj težko leže v utrujen želodec, boste
začudeni, ker vas bodo vaši domači postrani gle-
dali. "Zdaj pa pohiti..." Kaj? Kam? Kdo? "Volit!"
Kam, to vemo. Kdo? Mi sami! Vprašanje, ki
ljudi navadno najbolj muči, pa je, kaj, torej koga.
Vedite, oblast pokvari človeka, zato bodite pre-
vidni, ko boste oddali listič v kartonsko škatio.
Obkrožite ali prečrtajte, potem pa hop pred tele-
vizor.
Dejstvo je, da je včasih edina modra in prava
politična drža, če ostanete apolitični. Dejstvo pa
je mdi, da je demokracija morda preveč (nebe-
sna stvar, da v njej ne bi sodelovali študentje.
Najmlajši volivci, nekateri že trdo odločeni, da
si sčasoma okoli vram zavežejo kravato in jo
mahnejo v politiko, pa nemara že vedo, koga
bodo v nedeljo obkrožili. Velika večina - tudi vi?
- pa pravzaprav niti ne ve, kaj se skriva za posa-
meznimi imeni strank, kaj šele za obrazi njiho-
vih prvakov. Levi, desni, sredina, pa še kaj vmes.
Mnogi se še spomnimo 6. decembra 1992. leta
po Kristusu. Nič koliko obljub, boljši jutri, bla-
gostanje, red, brezplačno šolstvo, pravna država
...Stranke so se neusmiljeno poigravale z našimi
emocijami, nekaterim je mdi uspelo! Toda po
štirih letih lahko ugotavljamo, da obstaja veliko
razlogov za nezadovoljstvo volivcev, še posebej
šmdentov. Ko sem pogledal v svojo mapo
"obljub" (v njej imam več kot 100 člankov, propa-
gandnega materiala ... iz predvolilnega časa v
lem 1992), sem opazil, da se na nobenem letaku,
oglasu ali kjerkoli drugje nihče ne zavzema za
slovenskega študenta, kaj šele, da bi sicer naredi-
U korak naprej k ureditvi nekatesrih problemov.
ki šmdentarijo mučijo že leta in leta. V mapi
"obljub" sem med obljubami parlamentarnih
strank zasledil, da je npr. ZLSD obljubila
100.000 novih delovnih mest, brezplačno šolstvo
do imiverze ... Danes podatki kažejo, da je tudi
letos na cesti ostala četrtina generacije
srednješolcev, za katere ni dela niti možnosti, da
se vpišejo na univerzo. Koliko šmdentov je
kon^o šmdij, pa vendarle čaka na delo! Je-
linčičeva SNS se je največ ukvarjala s mjci in me-
jami in se borila za nova delovna mesta - zopet.
Kaj pa študentje? V njihovem predvolilnem pro-
gramu sploh nismo omenjeni. Omembe vredni
nismo mdi po štirih letih. SKD, obljuba 1992:
brezplačni avtobusni prevozi za šolarje. Kakšna
študentska soba več? Ne! Podobno je bilo z LDS
- visoka politika brez temeljev, saj na mladih svet
stoji. Za šmdentske bone smo se morali prekleto
boriti, da nam jih je vlada z LDS na čelu "odobri-
la". Vlada je tik pred volitvami poravnala dolg
šmdentski organizaciji. Sprašujem se, kaj bi bilo,
če bi bile volitve kdaj kasneje. SLS nas leta 1992
ne omenja, nakar so v teh štirih letih morda le
sprevideh, da študentje predstavljajo lepo odsto-
tek volivcev. Letos so nas uvrstili v drugi del
svojega volilnega programa, kjer se zavzemajo za
kvaliteten šmdij, drugačno raziskovalno politiko
... SDS se je pretežno angažirala pri delu v raz-
ličnih komisijah, žal pa se nobena od njih ni
ukvarjala s šmdentslami zadevami. Zeleniin,
edini stranki, ki se ne peha za oblast, so poslanci,
izvoljeni na listi Zelenih, popihali v udobno sen-
co vladajoče vladne stranke, tako da je bilo stran-
ki delo v parlamenm onemogočeno.
Študentje smo očimo populacija, ki mora za
svoje potrebe in želje poskrbeti sama. Zato se nas
politika vseeno tiče, saj se pri tem odloča mdi o
nas. Iz tega razloga ne bi smeli z nezanimanjem
gledati na domače politično dogajanje, še posebej
ko gre za državne volitve. To pa pomeni, da smo
občutljivi na spremembe in odločitve, ki nareku-
jejo prihodnost mlade generacije v Sloveniji.
Tisti, ki bodo izvoljeni, bodo v naslednjih štirih
letih prav tako odločali o statusu šmdenta!
Veliko jih je, ki se potegujejo za naše glasove,
malokdo pa bo izpolnil del tistega, kar obljublja.
In to vedimo desetega novembra, na voUlni dan.
Simon Starček,
Klub ptujskih študentov
PTUJ^ GORIŠNICA,JVIAJŠPERK/ NA OBISKU MINISTER
JANKO DEŽELAK
Pomembna /e cena <fe/o
Podpredsednik slovenske vlade in minister za ekonomske
odnose in razvoj Janko Deželak je minidi teden obiskal Ptuj,
Gorišnico in Majšperk. Na predvolilnih shodih, na katerih
so se predstavili kandidati SKD 8. volilne enote, je predsta-
vil svoje delo in možnosti, ki jih ministrstvo za ekonomske
odnose in razvoj lahko nudi temu delu Slovenije, predvsem
pa demografsko ogroženim območjem. Gre predvsem za
sredstva sklada za regionalni razvoj. Na vseh treh predsta-
vitvah je sodeloval tudi sekretar za turizem Peter Vesenjak,
ki je razložil svoje delo v sekretariatu za turizem v zadnjem
letu in pol, kolikor vodi ta državni resor.
# Dejali ste, da bo Slovenija
bogata dežela. Na katere gospo-
darske panoge bi se po vašem
rmienju naša država morala
opreti?
Janko Deželak: "Slovenija
išče tiste gospodarske panoge,
ki ji lahko zagotovijo dolgo-
ročen strateški razvoj. To so
panoge visoke tehnologije. Slo-
venija se že opira na nekaj iz-
hodiščnih točk, na industrijo s
produkti visoke stopnje doda-
ne vrednosti: elektrotehniko,
lesnopredelovalno industrijo,
to je morda elektronika, tek-
stilna industrija v nekaterih
segmentih, farmacija,
pohištvena industrija ... Vrsta
panog že danes kaže visoko
stopnjo svoje vitalnosti in je že
danes našla svoje mesto na ev-
ropskih in svetovnih trgih."
0 Ali so omenjene panoge
konkurenčne na trgu?
Janko Deželak: "Eden
ključnih faktorjev je cena dela
Mi se na mednarodnem trgu
soočamo s konkurenco, kjer je
strošek dela nekajkrat nižji kot
v Sloveniji. Naš izhod je v viso-
ko vrednih produktih, ki pred-
stavljajo bistveno povečanje
investiranja v teh gospodar-
skih panogah. Na tej poti pa
smo. Ze za leto 1996 bomo do-
segli več kot 23-odstoten delež
investicij v bruto domačem
proizvodu. Ko bo ta delež več
kot 30-odstoten, bomo v ob-
dobju, ko bodo investicije že
pričele generirati novo rast. Se-
veda so pomembni tudi dizajn,
kvaliteta, cena, proizvodov, po-
leg tega pa zniževanje stroškov
in več znanja, vgrajenega v
proizvode."
# Kakšno je razmerje med
trgovino, storitvenimi panoga-
mi, industrijo...
Janko Deželak: "Pričakuje-
mo, da bo delež storitev v bruto
domačem proizvodu v
letošnjem lem že na meji 60
odstotkov, industrije pa pod
40. To pomeni, da se Slovenija
strukturno že giblje med viso-
ko razvitimi evropskimi in sve-
tovnimi državami. Pomeni, da
delež storitev dinamično
narašča, delež industrije upa-
da. To je trend visoko razvitih
evropskih držav."
# Ali menite, da je sedanja
upravna razdrobljenost pri-
merna podlaga za razvoj gospo-
darskih panog?
Janko Deželak: "Regionali-
zem razumem kot povezovanje
kulturnih, socioloških, pro-
metnih, podnebnih faktorjev,
ki oblikujejo regijo. Nisem pa
za povezovanje, ki implicira
zahtevo po vgraditvi nove za-
konodajne ravni med občino in
državo. Sem proti temu, saj bi
to povečalo stroške države.
Sem pa za razvoj občin in lo-
kalnih skupnosti, kot predvi-
deva ustava. V nekaterih ev-
ropskih državah sproščajo
majhne lokalne skupnosti celo
vrsto razvojnih iniciativ, ljudje
so zelo zadovoljni in te lokalne
skupnosti so uspešne, se razvi-
jajo. Pri nas daje regionalni
sklad ugodna kredima sredstva
za pobude, ki prihajajo iz regij.
Tudi iniciative iz tega okolja je
že upošteval."
Milena Zupanič
Janko Deželak, minister in podpredsednik vlade
16 - OD TOD IN TAM
7. NOVEMBER 1996 - TEDNIK
PRIMESTNAČETRTHAJDINA/MED PRVIMI SPREJELI STATUT
Pomanikljiva
in frasfrukiura
Primestna četrt Hajdina je ena izmed štirih primestnih četrti v
mestni občini Ptuj. Ima 4380 prebivalcev, od tega je volivcev
okrog 3300. Četrt sestavljajo vasi Draženci, Gerečja vas, Haj-
doše, Skorba, Slovenja vas. Spodnja in Zgornja Hajdina. Na
območju četrti dela 137 obrtnikov in 35 podjetnikov, večjih
proizvodnih obratov ni razen farm (piščancev, goveje živine in
svinjske), ki pa precej onesnažujejo okolje.
Od bivšega referendumskcjga
območja se je proti volji kraja-
nov naselje Kungota priključilo
občini Kidričevo, del spodnje
Hajdine (pri Roku) pa mestni
četrti Breg, kar je po mnenju
predsednika sveta primestne
četrti Rada Simoniča popolmi-
ma prav. Na Hajdini so prvi med
četrtmi v mestni občini Pmj
sprejeli statut. ,Svet šteje osem
članov, delo so si razdelili po po-
dročjih. Tako je na primer en
član svet odgovoren za ceste in
vodovod, drugi za odnose z
osnovno šolo in cerkvijo, tretji
za kulturo, četrti za šprt in
društva, peti za pokopališče itd
Svet je imenoval mdi člane
vaških odborov, ki so posveto-
vahia telesa članov sveta telesa
za posamezne vasi.
Od trenutka, ko se je svet pri-
mesme četrti Hajdina konstitui-
ral in sprejel stamt, je pričel de-
lati po najboljših močeh, saj je
problemov in odprtih vprašanj
veliko. Od julija do danes se je
sestal osemkrat. Dela je veliko
mdi zato, ker je bil na območju
bivše krajevne skupnosti Hajdi-
na vse od zadnjega samoprispev-
ka prisoten svojevrsten morato-
rij, zlasti še na področju lokalne
infrastrukttire. Prebivalce
predvsem moti, ker nimajo
moderniziranih cest, ker ni jav-
ne razsvetljave in praktično no-
benih prometnih znakov na kra-
jevnih cestah. V svem se zaveda-
jo, da bo treba v četrti še marsi-
kaj narediti. "Krajani so upra-
vičeno nejevoljni, saj so bližnja
območja Starš, Kidričevega,
Vidma in verjetno še katero v
zadnjih dveh letih izredno na-
predovala, Hajdina verjetno ne
želi zaostajati za sosedi, saj mdi
v preteklosti ni nikoli. Potrebe
na območju primesme četrti
Hajdina so zelo različne. Od
skupnih objektov je na prvem
mesm ureditev pokopaliških ob-
jektov z vežico in hladilno na-
pravo, asfaltiranje parkirišča in
postavitev razsvetljave ob poko-
pališkem objekm. Ponovno si
prizadevamo za oživitev kultur-
ne dejavnosti, ki je bila nekoč na
Hajdini izredno bogata. Trenut-
no ljubiteljske dejavnosti skoraj-
da ni. Da bi vsaj na družabnem
področju nekaj naredili, smo se
odločili, da bomo letos prvič na
Martinovo soboto organizirali
obred krščenja mošta v hajdin-
ski cerkvi. Prireditev bo v
bodoče tradicionalna.
Hajdinčani želimo in bomo
vztrajali, da bomo v bodoče ime-
li več vpliva pri gradnji novih
cest, ki bodo Hajdino dobesedno
razkosale. 40 mrtvih v križišču
pri gasilskem domu Hajdina od-
kar je magistralna cesta odprta,
je svojevrsten opomin, da bomo
pri tem vztrajali, čeprav z oddel-
kom za okolje in prostor mestne
občine sorazmerno dobro sode-
lujemo.
GOLF IGRIŠČE ZA
RAZVOJ KRAIA
Načrt potreb in želja za leto
1997 smo že pripravili, v bistvu
so ga sestavili v posameznih va-
seh, sodelovali smo tudi člani
sveta in vaških odborov ter ga
poslali mesmemu svem. Od
mesme občine pričakujemo, da
nam bo v celoti prispevala
sredstva za delo tajnika, ker ga
naši ljudje nujno potrebujejo, saj
se mu ne mislimo odreči. V
predvolilnem času je znova ak-
tualno mdi vprašanje ustanovit-
ve samostojne občine Hajdina.
To je med drugim v svoj predvo-
lilni program vključila tudi
stranka SKD. Ta ideja oziroma
pobuda je med Hajdinčani še
vedno živa. Da občina Hajdina
ni bila ustanovljena že v prvem
krogu reforme lokalne samou-
prave in ustanavljanja novih
občin, je bila politična odločitev.
Kolikor sem seznanjen, posto-
pek za tistanovitev občine Hajdi-
na teče in je v pristojnosti vladne
službe za lokalno samoupravo
oziroma državnega zbora. Kot je
znano, je bivši svet KS Hajdina
glede na to, da s pobudo o usta-
novitvi občine Hajdina ni uspel,
sprožil tistavni spor. Z odločbo
ustavnega sodišča je določeno,
da mora najpozneje v treh in pol
letih po izdaji odločbe državni
zbor ponovno presojati o ustano-
vitvi nove občine Hajdina, ven-
dar ne več arbitražno," je o akm-
alnih vprašanjih primestne
četrti Hajdina povedal predsed-
nik sveta Rado Simonič.
V svem mesme občine Ptuj
ima primestna četrt Hajdina tri
svetnike: Janka Bedrača, Angelo
Cartl in Silvo Rogina, s katerimi
dobro sodelujejo.
Za nekatere Hajdinčane je
sporna gradnja golf igrišča na
hajdinski gmajni. 'V svetu pri-
mesme četrti imamo do te
gradnje pozitivno stališče, ker se
zavedamo, da gre v tem primeru
za razvoj kraja. Pogodba z agrar-
no skupnostjo Hajdina o najemu
zemljišča z golf klubom je bila
sklenjena za 99 let. Gre za najem
in ne zakup zemljišča. Gradnja
golf igrišča bo prinesla tudi ne-
kaj novih delovnih mest za kra-
jane Hajdine. Kar pa zadeva
ekološko stran gradnje, je lahko
vsak poseg v naravo sporen. Ve-
liko spomejši so po mojem pose-
gi zaradi cest, ki bodo potekale
na našem območju. Čeprav se za-
vedamo pomena grackije infra-
strukture po trasah, ki jih je
določila stroka, nas kot krajane
Hajdine predvsem zanimata var-
nostni in ekološki vidik gradnje
nove cesme infrastrukttire, ki bo
potekala na našem območju," je,
povedal Rado Simonič.
Kakšen bo proračun nove pri-
mesme četrti za leto 1997, ni
mogoče vnaprej napovedati,
vendar bi po prepričanju članov
sveta in drugih krajanov Hajdi-
ne moral biti vsaj v višini nujno
potrebnih objektov. Na območju
primestne četrti Hajdine je vod-
no črpališče v Skorbi, velika gra-
moznica pri Kidričevem (pro-
jekt zabaviščnega parka, o kate-
rem je trenumo vse tiho), to pa
so objekti, od katerih bi četrt
morala nekaj imeti, če drugega
ne, v obliki rente. V reševanje
problemov pri gradnji prizidka
k OŠ Hajdina se primestna četrt
ne misli vključevati, ker kot pra-
vi Rado Simonič, niso investitor
gradnje in mdi niso sodelovali
pri izbiri projektanta in izvajalca
dela. Pri opremljanju šole bodo
sodelovali skupaj s svojimi tremi
svetniki v mesmem svetu in to
na način, ki bo v času odločanja
najbolj sprejemljiv.
V primestni četrti Hajdina se
nameravajo primemo oddolžiti
mdi svojemu rojaku Hajdičanu,
publicistu, književniku in dra-
matiku Francu Jezi, ki je svoja
povojna leta preživel v mjini, žal
pa o njem mdi zaradi bivših
oblastnikov (bil je krščanski so-
cialist) tako Hajdinčani kot mdi
občani mesme občine Ptuj in
Slovenije vedo bore malo. Želijo
ga postaviti na mesto, ki mu gle-
de na njegovo kulturno delovan-
je pripada. Da gre pri tem za svo^
jevrsten paradoks, govori mdi
podatek, da njegov pisni opus, ki
obsega okrog 70 del, bolje pozna-
jo primorski Slovenci. Iniciativ-
ni odbor za obeležitev njegovega
spomina že dela, vodi pa ga pro-
fesorica slavistka Majda Skok
j Pred božičem bodo v župnišču
na Hajdini odprli razstavo nje-
govih del, ki jo bodo zatem pre-
selili še v OŠ Hajdina.
M0
Rado Simonič, predsednik
sveta primestne četrti Hajdi-
na. Foto: Kosi
Hajdinska cerkev
Ptuiski kandi-
dati - topov-
sko hrana?!
V dnevih, ko nas prijazni obrazi
in besede, pa tudi demagoško-po-
pulistiČni nastopi na vseh evrop-
sko primerljivih oglaševalskih
medijih in vzvodih ponovno
prisilijo in privedejo do spoznan-
ja, da je človek tudi ali celo
predvsem politično bitje, se mi
kot politiku, ki je v demokraciji
izkusil politiko na lokalni in
državni, tako izvršni kot parla-
mentarni ravni, misli vračajo v
leto 1992, čas pred prvimi
večstrankarskimi volitvami v sa-
mostojni državi Sloveniji.
Ko so politične stranke na Ptu-
ju iskale kandidate in slogane, ki
naj bi zagotovili volilni uspeh
strankam in "ptujskim" kandida-
tom, da bi se naš glas slišal v
Ljubljani, je takratni predsednik
Skupščine občine Ptuj sklical
občinske predsednike pohtičnih
strank in jim predlagal, da se do-
govorijo med seboj za razdelitev
interesnih območij v okviru treh
"ptujskih volilnih okrajev", ki
smo jih zagotovili na državni rav-
ni, s ciljem, da si nase območje
zagotovi tri poslance v Državnem
zboru Republike Slovenije (DZ
RS) in državnega svetnika v
Državnem svetu Republike Slo-
venije (DS RS). Kljub temu da se
stranke niso želele, hotele ah
zmogle dogovoriti za skupno
podporo kandidatom, ki bi zago-
tovila izvolitev, smo dobili vsaj
dva poslanca v DZ RS in dva
državna svetnika v DS RS. Kar
nekaj kandidatov pa je na našem
območju odigralo vlogo "vodo-
noš" ali "topovske hrane" za
stranke na državni ravni, ki so
enega "našega poslanca" določile
z nacionalnimi listami. Na teh
pa, vsaj na vrhu, za Ptujčane žal
ni prostora.
Kot državni svetnik, zastopnik
lokalnih interesov "ptujskih
občin" v parlamentu RS, sem ja-
nuarja 1995 pozval novoizvoljene
predstavnike lokalnih oblasti na
Ptuju, ki so tudi vidni predstav-*
niki lokalnih ali območnih poli-
dčnih strank, naj na volitvah v
DZ RS leta 1996 ne ponovijo na-
pake in naj se pravočasno dogo-
vorijo za tak pristop, ki bo
območju zagotovil tri poslance,
ki mu po zakonodaji pripadajo.
Sedaj, ko je volilna kampanja v
polnem teku, ko ministri in
predsedniki v zadnjem času
očitno nadomeščajo relativno
neprisomost v našem mesm in
prostom ter od iomaj opazujem,
ocenjujem in analiziram stran-
karska dogajanja, ugotavljam, da
smo očimo ponovno sprejeli dik-
tat političnih strank v Ljubljani,
katerih glavni interes je seveda,
da dobijo čira višji procent glasov
in s tem poslancev v DZ RS.
Zal tudi tokrat ni bila sprejeta
pobuda, da se z dogovorom med
strankami na Ptuju in z direktno
in indirektno skupno podporo
kandidatom različnih političnih
opcij v treh volilnih okrajih zago-
tovi realna možnost, da dobimo
tri poslance, ki bodo ob strankar-
skih zagovarjali in uveljavljali
predvsem naše, lokalne in po-
krajinske interese.
Če neobremenjeno analiziramo
možnosti naših - verjamem, da
dobrih - kandidatov, da so izvol-
jeni direkmo ali v konkurenci s
protikandidati v lasmih strankah
v okviru 8. volilne enote (Ljuto-
mer, Ormož, Gornja Radgona,
Lenart, Radenci, Lendava, Mur-
ska Sobota...), se bojim, da obsta-
ja realna možnost, da bodo dobri
kandidati tako razpršili volilne
glasove, da naše območje ne samo
da ne bo dobilo treh poslancev,
temveč se lahko zgodi, da bomo
ostali brez poslanca. Sploh, če
upoštevamo nizko volilno ude-
ležbo naših voUvcev.
Upam in želim, da se to ne bi
zgodilo, zato kot zastopnik lokal-
nih interesov "ptujskih občin" v
parlamentu RS pozivam občanke
in občane, volivke in volivce, da
se udeležijo volitev poslancev v
DZ RS 10.11.1996 ter s tem
povečajo možnost kandidatov
našega območja, katerekoli že
stranke, za izvolitev. Da se ne bi
po volitvah spraševali: "Ali smo
res samo topovska hrana poli-
tičnih strank v Ljubljani?"
NaPmju,2,U. 19%
Državni svetnik, zastopnik
lokalnih interesov,
Branko Brumen
NAS KANDIDAT: ALOJZ VESENJAK
la pošteno Sloveniio
Za nedeljske državnozborske
volitve ima Slovenska ljudska
stranko v 9. okraju 8. volilne
enote (na levem bregu Drave)
kandidata Alojza Vesenjoko,
inž. ogr., iz Plocerovcev. Priza-
deval si bo za pravice sloven-
skega kmečkega človeka, za
hronjonje značilne podobe slo-
venske krajine in za lepši jutri
vseh.
Slovenska ljudska stranka se
je iz Slovenske kmečke zveze
razvila v programsko široko in
organizacijsko trdno stranko, z
jasnimi programskimi
točkami. Omeniti je potrebno
odnos do slovenstva, slovenske
zemlje, do dela in kulture. SLS
je usmerjena v prihodnost in
ostaja najštevilčnejša slovenska
politična stranka.
Prizadevanja SLS pri vzpos-
tavljanja osnovnih pogojev na
vseh področjih življenja (v go-
spodarstvu, politiki zaposlo-
vanja, zakonodaji, davčnem
sistemu, privatizaciji družbe-
nega premoženja, slovenskem
kmetijstvu, znanosti, izo-
braževanju, kulturi, zdravstvu,
lokalni samoupravi ...) so mdi
točke v programu Alojza Ve-
senjaka. V prvi vrsti se bo v
parlamentu zavzemal za svoj
kraj in svoje volivce, za sloven-
skega kmečkega človeka, da bo
ta imel več možnosti izko-
riščanja naravnih danosti.
Alojz Vesenjak daje veliko
poudarka razvoju slovenskega
kmetijstva in prizadevanjem za
večji delež državnih proračtm-
skih sredstev v kmetijstvu. Pri
tem ne pozablja na varstvo na-
rave in zdravo človekovo okolje
mdi pri gradnji namakalnih
sistemov. Alojz Vesenjak pou-
darja, da bi namakalne sisteme
bilo potrebno zgraditi in
razširiti po Pesniški dolini; vse
to bo pripeljalo do možnosti or-
ganiziranja zelenjadarske
proizvodnje. Tudi tako bodo
po njegovem mnenju domačini
in lastniki manjših kmetij do-
bili več možnosti v zaposlovan-
ju.
Alojz Vesenjak pravi, da no-
vih delovnih mest ne bo
obljubljal, še posebej ne v indu-
strijskem bazenu Maribor, am-
pak jih bo mogoče najti na
domačih tieh, tam, kjer živi in
dela mdi sam. Razvoj sloven-
skega podeželja je bistvena
točka v Vesenjakovem progra-
mu, saj ta pomeni medsebojno
povezovanje mesta s podežel-
jem. Zavzemal se bo za infra-
struktumi razvoj na podeželju
in tako ljudjem pokazal, da je
tudi življenje na vasi lahko pri-
jemo. Ob tem nikakor ne po-
zablja na ohranjanje tipike slo-
venske krajine, s posebno po-
zornostjo pa se bo zavzemal za
reševanje konkretnih, vsak-
danjih problemov našega člo-
veka.
Več poudarka želi dati razvo-
ju slovenskega gospodarstva, ki
bo lahko uspešno doma in na
svetovnih trgih, predvsem pa
pravičnemu sistemu plač. Zav-
zemal se bo za mlade, da bi
imeli več možnosti v srednjem
in visokošolskem izobraževan-
ju, ne glede na svoje pre-
moženjske razmere. Alojz Ve-
senjak bo vzpodbujal mdi na-
cionalni kulturni program ter
tako kulturi v slovenski družbi
pomagal pridobiti ustrezni
položaj. Ne pozablja na upoko-
jence, ki so sedaj deležni preve-
likih razlik pri prejemanju po-
kojnine, zato se bo skupaj s
SLS zavzemal za pravične po-
kojnine vseh slovenskih upo-
kojencev.
Alojz Vesenjak ne želi veliko
obljubljati, toda v SLS bodo
lahko skupaj naredili veliko za
pošteno Slovenijo. Dobro ga
poznajo v domačem kraju, v
pemtninarski zadrugi na Pm-
ju, pa še v prostovoljnem gasil-
skem društvu in v vinograd-
niških krogih. Prav za ljudi iz
teh krogov se bo zavzemal v
državnem zboru in zanje s SLS
poskušal ustvarjati lepši jutri.
Njegovo osnovno vodilo in vo-
dilo SLS je, da so vsi ljudje
enakopravni in imajo enake
pravice. Alojz Vesenjak veria-
me v svojo kandidaturo, v svoje
volivce in prednje stopa z re-
snico. Tudi neuspeh zanj ne bo
sramota, bežati pred neupse-
hom bi bila sramota, saj je
Alojz Vesenjak prepričan, da je
sreča naklonjena le pogumnim.
In sam gotovo sodi mednje. Os-
taja zvest ustanovnim pro-
gramskim točkam SLS in je
pripravljen narediti vse za za
Slovenijo z ljubeznijo.
TEDNIK - 7. november 1996
nasveti -17
Kuharski nasveti
MaMinoro
Glede na to da se bliža martinovo, bo današnja in pri-
hodnja oddaja namenjena jedem, ki jih najpogosteje uživa-
mo na ta dan.
Na splošno je že znano, da ljudje
na ta dan ne pazimo veliko na pra-
vilno prehrano, ampak se radi
mastimo skupaj z Martinom, ker je
že hladna začetna oziroma uvodna
jed bogata in tako sledi vse do konca
Kaj vse bi lahko ponudili kot
hladno uvodno jed na ta dan? V
kulinariki imajo posebno mesto
gosja jetra. Gre za tradicionalno
okusno jed ob različnih priložnos-
tih. Skoraj obvezna so bila na mi-
zah ob gostijah starodavnih
Rimljanov. Na Madžarskem so
bila gosja jetra najljubša poslastica
pripadnikov kraljevskih dvorov v
srednjem veku. In prav Madžarska
je še danes ena največjih proizva-
jalk izdelkov iz gosjih jeter. Od
tam jih izvažajo skoraj po vsem
svetu. Iz njih si lahko pripravimo
obilico hladnih in toplih jedi, kot
so na primer gosja jetra s sadjem.
Od sadja se zraven lepo ujema
okus kivija, jagode in melone, iz
jeter pripravimo tudi jetrno terino.
Gosjim jetrom so podajo tudi šam-
pinjoni, lahko pa jih zavijemo v
testo, najpogosteje v listnato, in
spečemo ter dobimo gosja jetra v
testu.
Z gosjimi jetri lahko polnimo
svinjsko zarebnico ter jo spečemo,
lahko pa gosja jetra spečemo oziro-
ma narahlo opečemo, nato doda-
mo narezano jabolko in mandeljne
ter dušimo do mehkega. Z gosjimi
jetri lahko celo polnimo gosje prsi.
Lahko bi jih tudi na hitro opekli,
jih nato obdali s kuhanim ali poln-
jenim testom in nato še dunajsko
panirali. Tik preden ponudite tako
pripravljene, je najboljše, da jih
narežete na nekoliko debelejše re-
zine, zraven pa ponudite cvetačo,
zabeljeno s siurovim maslom, in
pommes duches. Zraven osnovnih
začimb, kot sta sol in poper, upo-
rabljamo pri pripravi gosjih jeter
še belo vino, smetano, konjak in
podobne začimbe, odvisno od tega,
kako jih pripravimo. Priprava ni
tako zelo zahtevna, kot si pred-
stavljate, pa vseeno spadajo v sam
vrh najbolj cenjenih specialitet,
kot sta še kaviar in losos.
Za glavno jed na ta dan ponudi-
mo zagotovo gos, zraven sočno pri-
pravljene goske pa najpogosteje
ponudimo vsaj dve ali celo več pri-
log: mlince, dušeno sladko rdeče
zelje, brstični ohrovt, ki ga bogato
zabelimo najpogosteje s pre-
praženo slanino, kostanjev pire,
kostanjeve ocvrte kroglice, brusni-
ce in še kaj bi se našlo.
Zraven goske bi lahko ponudli še
govedino, ki jo lahko dušimo ali
pečemo, ali celo divjačino, na pri-
mer pečen srnin hrbet ali srnine
medaljone v omaki. Srnin file bi
lahko pripravili tudi kot hladno
začetno jed, lahko pa srnin file za-
menjate z govejim, predvsem zara-
di tega ker ga boste srninega težko
dobili. Goveji file lahko za nekaj
dni položimo v marinado, tako da
se meso še zmehča in dobi prijet-
nejši okus, nato spečemo po želji,
lahko celo rahlo angleško, tako da
bo v sredini meso ostalo narahlo
roza barve, in nato jed ponudimo
kot hladno ali toplo.
Če vam vse to ni preveč všeč, si
pripravite kaj bolj domačega. Za
uvodno jed lahko pripravite
mešane domače specialitete, kot so
različne domače klobase, meso iz
tunke, slanina, dodali bi lahko
tudi domačo žolico in podobno,
zraven pa naj ne manjka mošta ozi-
roma niladega vina.
Vabim vas, da nam pošljete svoj
meni, ki ga boste pripravili za mar-
tinovanje. Meni naj vsebuje uvod-
no jed, juho, glavno jed in sladico.
Lahko nam pošljete tudi tistega, ki
ste ga pripravili lansko leto. Naj-
boljšega bomo nagradili ter objavi-
li v prihodnji številki Tednika.
Nagrajenka za recept na temo
jedi iz kolerabice in korenja je Ma-
rija Polanec iz Placarja 35, ki je
poslala recept za korenjevo pito.
Čestitam, za nagrado prejme skut-
no-sadno torto podjetja Sladko.
KORENJEVA PITA
Krhko testo: 60 dkg moke, 30
dag korenja, 30 dag masti, 1 zavi-
tek pecilnega, maščoba za pekač.
Nadev: 1 1/2 kg naribanih ja-
bolk.
Iz moke, naribanega korenja,
masti in pecilnega praška zamesi-
mo testo. Razvaljamo ga na deski
za pol prsta debelo. Odrežemo plo-
skev v velikosti pekača in jo
položimo nanj. Pekač prej pomas-
timo. Potresemo z naribanimi ja-
bolki, lahko pa tudi namažemo z
orehovim ali makovim nadevom.
Iz ostankov testa narežemo 1 cm
široke trakove in z njimi pito
mrežasto okrasimo. Sladica se drži
v zamrzovalniku. Ker ni sladkana,
jo lahko ponudimo tudi diabeti-
kom.
Dober tek!
•»Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Gosja jetra v testu
KRVODAJALCI
22. OKTOBER: Milan Borko, Go-
mila 22, Zlatko Zoreč, Gomila 49,
i Danilo Lendero, Apače 104,
I Stanko Jus, Ptujska Gora 2, Luci-
j ja Cafuta, Trnovec 2, Marjan Va-
I lenko, Moškanjci 19, Vekoslav
Sirec, Slape 14, Boris Blažek,
■ Keleminova 16, Ivan Pišek, Lov-
i renc na Dr. polju 7, Rajko Kola-
i rič, Tovarniška c. 5, Kidričevo,
j Janez Muršec, Zg. Hajdina 48,
Tone Jus, Lancova vas 61, To-
mislav Korez, Sp. Jablane 51,
Nada Cimerman, Zabovci 62/a,
Franc Hrga, Juršinci 75, Radko
Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ruj,
Irena Leben, Formin 47/a, Dani-
ca Leben, Zavčeva 4, Ptuj, Ma-
tevž Mohorko, Apače 3, Ivan
Šibila, Apače 250, Drago Smolin-
ger, Golobova 8, Ptuj, Leon Ko-
zenburger, Pergerjeva 15, Ptuj,
Albert Frčeč, Apače 246.
mag. bojan sinko, spiec klin.
PSIH. / DUŠEVNO ZDRAVJE - 93. NAD.
Vzgoja iusfev
Nadaljevanje in konei
Pa si poglejmo še druga načela.
- Premislimo nastali položaj.
Mnogokrat nas nastali položaj
plaši ali pa se nam zdi brezupen.
Ce ga bolje pretehtamo ali pre-
mislimo, ne najdemo samo
rešitve, ampak pogosto ugotovi-
mo.da je naša bojazen odveč.
Premisliti moramo tudi o prete-
klih dogodkih. Če je kdo priza-
del naša čustva, moramo razinn-
sko pregledati njegovo in svoje
ravnanje. Morda naše čustvene
reakcije niso bile povsem na
mestu.
- Odkrivanje humorja in
strpnosti. Na vsako življenjsko
situacijo, naj bo še tako huda, je
možno pogledati tudi skozi
prizmo humorja in strpnosti.
Potrebno je spoštovati stališča
drugih ljudi in z njimi sodelova-
ti, pa čeprav nam sicer niso pre-
več simpatični. Na žalost je prav
humorja in strpnosti v svetu da-
nes vse premalo. Posameznim
ljudem in tudi celim skupinam
se zdi, da so obdani s samimi
sovražniki, pred katerimi se je
treba zavarovati na najraz-
ličnejše načine.
- Odpravljanje skrbi. Nekate-
ri se pretirano bojijo neprijet-
nosti, ki se jim utegnejo zgoditi
v prihodnosti. Svoje skrbi lahko
zmanjšamo, če pomislimo, da se
večina skrbi sploh ne uresniči,
kot je ugotovila neka raziskava,
ali vsaj ne v taki obliki, kot jih
pričakujemo.
Na prvi pogled se zdi, da je
vzgoja čustev nekaj podobnega
kot vzgoja k lepemu vedenju. V
resnici pa ni tako. Vzgoja čustev
pomeni usposobiti ljudi, da
bodo prenašali konflikte med
svojimi impulzi in željami ter
socialno realnostjo, hkrati pa
večali odpornost ljudi do vseh
oblik tujega manipuliranja z nji-
hovimi čustvi. Želi se predvsem
poudariti, da ogromno ljudi trpi
zaradi občutka krivde, ker nji-
hove intinme želje odstopajo od
socialnih norm in pričakovanj.
Posledica je, da svoje želje zati-
rajo in se tako odrekajo sami
sebi, še preden razumno pre-
tehtajo, ali niso norme in nava-
de, ki jih utesnjujejo, že zdavnaj
preživele. Zvečana strpnost, ki
je rezultat vzgoje čustev, pomeni
sposobnost živeti z lastno in
tujo nepopolnostjo. Verjamemo
lahko, da je le od takih notranje
svobodnih ljudi pričakovati, da
se bodo sami od sebe, iz lastne
osebnostne rasti zmogli odreči
hlastanju za primitivnimi obli-
kami zadovoljevanja nagonov,
na drugi strani pa se upreti vsaki
obliki lažne morale.
Vedeti je treba, da se da na
čustva ljudi kaj lahko vplivati.
Današnji človek je v veliki meri
človek v masi. To pa pomeni, da
ga ogrožajo vse psihološke
značilnosti, ki izvirajo iz zako-
nitosti življenja v masi: večja
pripravljenost na sugestijo,
čustvena nalezljivost oz. manjša
razumska kontrola, večja pri-
pravljenost za iluzije in izguba
zavestne osebnosti.
Vzgoja k odpornosti do po-
trošniške družbe pa bo nas-
lednja tema.
Mag. Bojan Sinko
18 . ŠPORT IN DRUŠTVA
7. NOVEMBER 1996 - TEDNIR
ŠPORTNE
NOVICE
NOGOMET • Uspeh
mladih ptujskih
nogometašev
v Vidmu v Italiji je bil 26. ok-
tobra nogomemi turnir mlajših
dečkov, ki se ga je udeležilo
osem ekip. Igrale so v dveh sku-
pinah. Ekipa Drave je v skupini
A zmagala. Z reztiltatom 1:0 je
ugnala Primorje, z 2:0 Bilje - A
in z 2:0 San Gottardo, v final-
nem srečanju pa še Bilje - B s
7:0. V zmagoviti ekipi NK Dra-
va so igrali: Matjaž Maruh, Ma-
tic Marinič, Niko Topolovec,
Matej Murata, Marko Dre-
vaišek, Miha Goznik, Mario
Juršek, Aleš Vesenjak, Mitja
Mahorič, Sergej^ Ivanuša, Toni
Kojc, I)ejan Cucek in Jani
Žgeč. Trener ekipe je Branko
Žgeč. Najboljši strelec je bil
Matej Miu^ta s sedmimi zadet-
ki, drugi pa Miha Goznik.
MG
BADMINTON •
Tekmovanje
osnovnih šol
v organizaciji Badminton
kluba Pmj je bilo v soboto, 19.
oktobra, na OŠ Breg tekmovan-
je osnovnih šol ptujske regije v
badmintonu za fante posamez-
no. Udeležilo se ga je 10 učen-
cev osnovnih šol Breg, Videm
in Mladika. Kljub manjši ude-
ležbi je tekmovanje uspelo.
Reztiltati: 1. Matic Ber, 2.
Vojko Težak, 3. Sašo Sabo, vsi
OŠ Breg.
BADMINTON •
"C" turnir za člane
v nedeljo, 17. novembra, bo v
organizaciji Badminton kluba
Ptuj drugi "C turnir v sezoni za
jakostno lestvico Badminton
zveze Slovenije za člane - posa-
mezno. Udeležijo se ga vsi klu-
bi štajerske regije. Vabljeni vsi,
ki jih ta šport zanima, da si ga
ogledajo, saj je to prvi močnejši
turnir na Ptuju.
Dušan Bosil j
ROKOMET / 2. SRL - VZHOD
Radgona - Ryramidia 24:26 f 14; 13)
PVRAMIDIA : Pintarič, Rihtarič, M. Šandor 2, Kelenc, Mar-
gušič 4, L Ivančič 4, Žnidarič 6, F. Sandor 4, Ranfl 6, Tement, D.
Ivančič.
Rokometaši Pyraniidie iz
Moškajncev so mdi v drugem
prvenstvenem srečanju slavili.
Na gostovanju pri Radgoni so
zmagali z dvema zadetkoma raz-
like. Igralci iz Moškajncev so
slabše odigrali prvi polčas. Nare-
dili so preveč napak in domačini
so ta del igre dobili z zadetkom
razlike.
V začetku drugega polčasa so
domačini povedli z dvema za-
detkoma prednosti, nato imeli
že celo tri prednosti. Zaključek
srečanja, ki pa je bil najpo-
membnejši, je pripadel rokome-
tašem Pyramidie, ki so rezultat
najprej izenačili (23:23), nato pa
povedli z dvema zadetkoma raz-
like, kar je bilo na koncu dovolj
za veliko zmago ter pomembne
točke.
Danilo Klainšek
U5PEŠHA TUDI ORMOŽ
IN VELIKA NEDCUA
Po dveh krogih v vzhodni sku-
pini druge lige sta s polnim iz-
kupičkom tudi Velika Nedelja
in Ormož. Po domačih zmagah
proti Rac^oni oziroma Poletu so
v soboto igralci Velike Nedelje s
25:24 zmagali v Slovenj Gradcu,
Ormožani pa s 26:21 v Brežicah.
Tako že po dveh krogih postaja
jasno, da bodo o najboljših mes-
tih odločali Velika Nedelja,
Ormož, Polet in Pyramidia ter
morda Krog.
Lk.
ODBOJKA/I.BLIGA
Rezultati 7. kroga: ŠD Ta-
bor - Marsel Ruj 2:3, ZOK
Sobota - LIK Tilia 3:0, Pre-
valje - Kaepa 3:2, Gorica
prosta.
1.Ž0K SOBOTA 6 6 0 18:2 12
2.KAEPAV1TAL   6 4 2 21:9 8
3. MARSEL PTUJ 6 4 2 21;9 8
4. ŠD TABOR     6 3 3 11:116
5. UK TILIA       6 2 4 10:134
6. PREVAUE 6 2 4 7:14 4
7 GORICA       6 0 6 1:18 O
ŠDTABOR'
MARSEL FTUJ 2:3
Odbojkarice ptujskega Mar-
sela so zmagale še četrtič. To-
krat se z gostovanja v Ljubljani
vračajo s pomenibnima
točkama. Ptujske odbojkarice
so srečanje dobro pričele in do-
bile prva dva niza, nato pa
močno popustile in dovolile
gostiteljicam, da so rezultat
izenačile. Vpetem, odločilnem
nizu so se gostje zbrale in ob
dobrem servisu novinke v eki-
pi Gosakove uspele zmagati.
Rezultati posameznih nizov:
11:15,15:17,15:4,15:7,10:15.
Za Marsel so nastopile: Goj-
koškova, Merharjeva, Prauhar-
tova, Gosakova, Eraeršičeva,
Zenunovičeva, Vindiševa,
Godčeva in Lipovčeva.
V naslednjem krogu, v so-
boto, 9. novembra, ob 19.30
bodo odbojkarice Marsela v
dvorani Center gostile ekipo
Kaepa ŠOU Vital Frupi iz
Ljubljane.
l>aiiiltKia|nšek
AEROKLUB WUJ / USPEH PADALCEV
Deseto mesto na
svetovnem pokalu
Ptujska padalska ekipa je
okronala letošnjo sezono z
izvrstnim rezultatom. Na sve-
tovnem pokalu v švicarskem
mestu Locamo, kjer se je po-
merilo 28 ekip iz petnajstih
držav, je osvojila odhčno de-
seto mesto.
Prvi so bih italijanski karabin-
jerji, drugo mesto je zasedla slo-
venska vojaška ekipa, ki skače v
okvim Alpsk^ letalska cen-
tra, tretje mesto pa italijanska
vojaška ekipa. Petčlansko ptuj-
sko ekipo so zastopaU IgM-
Glažar, Gorazd Vindiš, Alek-
sander Cuš, Milan Jnrič in
Milko Vršič, vodja ekipe je bil
učitelj Stanko Cuš, eden izmed
sodnikov na tekmovanju pa
pmjski učitelj ^in mednarodni
sodnik Zlatko Cuš. Tekmovalci
so opravih vsak po osem sko-
kov, od katerih so bili trije
nočni, v zadnjem pa je bil cilj
postavljen v središču mesta.
Predvsem ta skok je bil za mla-
de pmjske padalce nekoliko
težavnejši, saj so pri terenskih
skokih seveda povsem dm-
gačne razmere za skakanje kot
na letališču. Kljub temu so v
106 skokih nabrah (le) 106
centimetrov.
Tekma za svetovni pokal je
bila zadnja tekma v letošnji se-
zoni. Pmjski padalci bodo se-
veda trenirali mdi pozimi, če
jim bo vreme trening omo-
gočalo. Pripravljali se bodo za
tekmovanje v paraskiju, ki je
organizirano vsako leto kmalu
po novem letiL
MZ
PTUJ / 50 LET RADIOAMATERSTVA NA SLOVENSKEM
Med ptvpldml tn etrku'-^
kmdkimt radioamaterji
v Sloveniji se je o radioamaterstvu prvič slišalo po 2. svetovni vojni, ko so se začele priprave
tudi no ustanovitev ljubiteljske organizacije pri nos. Po 50 letih je radiomoterstvu predanih bij.
zu 7500 članov, med njimi skoraj polovica operaterjev z mednarodnim priznanjem. Letošnji zla.
ti jubilej so slovenski radioamaterji praznovali že v septembru (no Brdu pri Kranju), no Ptuju
po so to praznovanje združili z jesenskim tečajem za radioamaterje - operaterje.
Srečanje ljubiteljev in članov
radioamaterskih združenj po
Sloveniji je dalo nove smernice
za delo v organizaciji. Ob tej pri-
ložnosti so izdali posebno števil-
ko revije Radioamater in v njej
opisali 50-letno delo slovenskih
radioamaterjev. V radioama-
terstvo je po svetu vključenih že
blizu 3 milijone ljudi.
Franc Korpar, predsednik ra-
dioamaterske sekcije na Ptuju,
med drugim pravi: "Radioma-
terstvo je prvi vrsti ljubiteljska
dejavnost, vanjo pa so vključeni
ljudje obeh spolov, ki jih veseli
delo na frekvencah in radijskih
postajah. Svoje znanje in sposob-
nosti smo radoamaterji že nešte-
tokrat dokazali, tudi takrat, ko
smo med prvimi priskočili na
pomoč pri zaščiti in reševanju
človeških življenj. Ko pridemo
skupaj, ponavadi izmenjujemo
tehnične izkušnje, spoznavamo
telekomunikacije in vsakdo si
najde področje, ki ga najbolj ve-
seli. V pmjski sekciji želimo le-
tos dati več poudarka druženju,
delu z radijskimi postajami in
ureditvi svojih prostorov v graj-
skem stolpu. Največ težav ima-
mo z denarjem, saj ga je komaj
dovolj za plačevanje spromih
račtmov. Potrebovali bi novo
UKV radijsko postajo, saj je teh-
nika mdi pri nas v zadnjih 10 le-
tih močno napredovala. Za
pomoč zmeraj prosimo sponzor-
je, nekaj prispevamo sami člani,
radi pa bi več posluha v mestni
občini Ptuj."
RADIOAMATERSKE
ODPRAVE V
CIRKUUNAH
Pmjski radioklub združuje dve
sekciji: eno na Pmju, drugo v
Grkulanah, obe pa sta tesno po-
vezani. Pred dvema letoma so
ptujski radioamaterji praznovali
40-lemico delovanja, v Cirkula-
nah pa so sekcijo ustanovili leta
1%8 in danes šteje 25 članov.
Prvi večji korak so tam naredili
letos, ko so s pomočjo sponzor-
jev in občine Gorišnica kupili
novo kratkovalovno postajo.
Udeležili so se številnih tekmo-
vanj, z letošnjim letom pa imajo
novo tekmovalno lokacijo v
Gruškovcu (pri družini Jurgec).
'V Cirkulanah se radioamaterji
še privajamo na novo postajo,
vemo pa, da nam bo ta lahko pri-
nesla na tekmovanjih najboljše
rezultate. Že v novembru nas
čaka tekmovanje za pokal ZRS,
kjer je ptujski radioklub med 99
slovenskimi klubi na četrtem
mesm. Znani smo po odpravah,
večja je bila pred dvema letoma
po haloških hribih, potem pa
smo si letos omislili še poskus
oddajanja iz balona in radi bi iz-
delali novo QSL kartico za tek-
movalne namene. Morda bo ta
kartica z motivom Haloz ali s
čim podobnim. Letos smo že bili
na krajših taborjenjih pri sv.
Ani, na Borlu smo sodelovali z
Idriartom Naše delo v ljubi-
teljski organizaciji je zelo odvis-
no od finančnih sredstev, zato
večkrat prosimo za pomoč
občinske organe, pa mdi na jav-
ne razpise smo se že prijavili," je
med drugim povedal Jernej
Gole, predsednik sekcije radioa-
materjev v Grkulanah.
S TEČAJEM
PRIBLIŽATI SVOJE
DELO
Po besedah Franca Korparja
vsaka organizacija vedno znova
potrebuje novo članstvo, tako
mdi radioamaterska. Letošnji
tečaj za radioamaterje - operater-
je na Pmju je že pred tedni pri-
vabil ljubitelje radioamaterstva,
po tečaju pa se novinci lahko
vključijo v organizacijo in prido-
bijo diplomo za delo na različnih
firekvencah.
Ob letošnjem radioamater-
skem jubileju je potrebno ome-
niti še najboljše iz te organizaci-
je na Pmju: Bruna Lubca, ki
spada med svetovno elito radio-
telegrafistov, in Marka Vido-
viča iz Stojncev, letošnjega sve-
tovnega prvaka v radioteleprin-
terstvu. Bruna radioamaterji na
področju telegrafije uvrščajo v
razred zase, saj je samo v zadnjih
letih osvojil nekaj pomemb-
nejših diplom na tekmovanjih.
Poleg izjemne hitrosti v telegra-
fiji uporablja še znanje treh sve-
tovnih jezikov, vendar pa mu v
pmjskem klubu lahko zaradi sla-
be opremljenosti nudijo malo
možnosti za njegovo delo. Mar-
ko pa je mojster v teleprint^rst-
vu in letošnje prvo mesto na sve-
tovnem tekmovanju (v kategori-
ji en operater na enem radioama-
terskem obsegu) mu daje še več
možnosti za uspešno delo v pri;
hodnje. Sicer pa je letošnji
odličen rezultat samo pridružil
že mnogim osvojenim, ki rnu
krasijo sobo, polno priznanj
pokalov.
Tatjana Mohorko
Ptujske radioamaterje smo zmotili pri vzpostavljanju zveze iz [
grajskega stolpa
Marko Vidovič je letošnji svetovni prvak v radioteleprinterstvu
KOŠARKA / C-LIGA VZHOD
Piul' Ruše 8U54
Po začetnem vodstvu gostov s
6:4 so Pmjčani zaigrali zelo do-
bro v obrambi in ves prvi
polčas je potekal v znamenju
domačih igralcev. Rušani so se
uspešno upirali le do sredine
prvega polčasa, ko je bil delni
izid 19:13. Ko je še stekla igra
domačih v napadu, Pmjčani so
namreč dosegli 16 zaporednih
košev, gostje pa nobenega, se je
pokazala seveda tudi kakovost-
na razlika, ki je gostujoča ekipa
ni mogla nadomestiti tudi z iz-
jemno prizadevnostjo. Prvi del
tekme so dobili domačini z re-
zultatom 35:13. Nadaljevanje
je bilo bolj izenačeno, kljub
temu da so Kotnik, Jagarinec,
Bojnec in Hodnik mimo pol-
nili koš naspromikov. Zaradi
visok^ vodstva je namreč po-
pustila zbranost v obrambnih
nalogah, delno pa tudi v akci-
jah na naspromikov koš. V
zaključku srečanja, ko so
Pmjčani vodili z 80:48, je tre-
ner domače ekipe Marčič pos-
lal na igrišče mdi mlajše igral-
ce, ki so do konca brez težav
obdržali visoko prednost.
Koše so dosegU: Bojnec 14,
Jagarinec 13, Kotnik 12,
Amuš 8, Indjič, Hodnik 8,
Čabrijan 7, Rojko 5, Damiš 2,
Majal 2, Ladič 2.
V naslednjih dveh kolih
čakata Pmjčane dve zelo po-
membni tekmi v gosteh, ko se
bodo pomeril iz Rudarjem iz
Trbovelj in Masconom iz Len-
arta.
MG
TEDNIK - 7. november 1996
šport - 19
JUDO
Gorišniia ekipno tretla
Na tradicionalnem 15. med-
narodnem Iršičevem memo-
rialu, ki je bil 3. novembra v
dvorani Tabor v Mariboru, se
je pomerilo v judu več kot 100
borcev iz 22 klubov petih
držav. Pomerili so se v skupi-
ni kadetov in članov.
Judo klub Gorišnica je bil na
turnirju udeležen s štirimi kade-
ti in dvema članoma. Kadeti De-
nis Rtis, Boštjan Vinkovič in Se-
bastian Koletnik so pokazali do-
bre borbe. Posebna pohvala pa
velja Donaldu Rusu, ki je pre-
magal tri nasprotnike in si pri-
boril tretje mesto.
Izkušena in rutinirana tekmo-
valca Damijan Petek in Jože Ma-
rin, se niti za trenutek nista dala
zmesti, vse nasprotnike sta glad-
ko premagala in osvojila vsak v
svoji kategoriji prvo mesto.
Ekipa Gorišnice je na memo-
rialu po skupnem seštevku točk
zasedla odlično tretje mesto za
ekipama Impola in Celja.
Rus Ivan
Tretje mesto ekipe Gorišnice med 22 klubi iz Italije, Avstrije,
Madžarske, hrvaške in Slovenije.
Foto: Laura
ROKOMET
Temni oblaki
nad ptujskim
rokometom?
Pred dvema letoma so igralci RK Drava
pred pokalnim srečanjem z Šešiiiem iz Ško-
fle Loke stavkali - niso hoteli igrati. Po tis-
tem so se razmere le uredile. Zdaj je zopet je
nasprotnik isto moštvo, vendar tokrat v
prvenstvu 1. B lige. Po zadnjem prvenstve-
nem srečanju v Hrastniku je svoj odstop po-
nudil trener kluba, da bi se hitreje razrešil
nastali položaj. Igralci so nezadovoljni, saj
se čutijo nekoliko zapostavljeni, želeli bi ve-
deti, na čem so. 30. oktobra so obvestili do-
sedanjega predsednika, da do 5. novembra
poda temeljite odgovore na njihova
vprašanja. Če se predsednik sestanka ne bo
udeležil, potem bodo menili, da dela pred-
sednika ne želi opravljati. V primeru njego-
ve neudeležbe bo sklicana izredna
skupščina, ki naj bi bila v petek, 8. novem-
bra, v prostorih kluba.
Rokomet ima na Ptuju in okolici veliko
privržencev. Sedaj je pravi čas, da odpravijo
nejasnosti, saj če jih ne bodo, bo oškodovan
samo rokomet. Časa za razreševanje je vedno
manj. Prvenstvo v 1. B ligi je vedno težavnejše
in zanimivejše. Drava je dobro pričela, sedaj
pa se polagoma ustavlja in izgublja stik z
vrhom.
Danilo iOaf nšeic
OD ZAVRČA DO ŠIKOL / TEK DO SOSEDA
VIndiš pretekel cfvor
velika maratona
Veliko kondicije in dobre volje so potrebovali tisti, ki so se maratoncu Mirku
Vindišu pridružili na sobotnem in nedeljskem teku po Halozah in Dravskem
polju. Mirko ga je naslovil Tek do soseda in v dveh dneh v družbi tekačev in
kolesarjev pretekel dva velika maratona (okrog 100 kilometrov).
Jesenski tek od soseda do soseda je bil še toliko uspešnejši,
ker je tekačem služilo vreme, prav pa je prišla tudi dobro-
došlica navijačev ob poti.
Sobotni maraton je Vindiš
pričel v Zavrču, pot pa ga je v
družbi ljubiteljev teka vodila
skozi Cirkulane, Soviče, Lesko-
vec,   Gruškovje,   Podlehnik,
Tržeč, Videm vse do Suhe veje.
V nedeljo opoldan se je druščina
tekačev zbrala pri Majolki v
Tržcu, potem pa pot nadaljevala
skozi Lancovo vas, Sela, Bolečko
vas in Doleno do Žetal, Stoperc,
Majšperka in Pmjske Gore. Mir-
ko Vindiš je v druščini tekačev
tekel še na Dravskem polju, in
ko se je dan prevesil v noč, se je
tek končal v Sikolah.
TM
Mriko Vindiš je v družbi prijaieljev tekel od soseda do
soseda. Foto: JB.
NAMIZNI TENIS
Uspešni tudi naimlaiši
Mlajši pionirji NTK Petovia so se udeležili
prvega odprtega državnega timiirja v Preserju
in dosegli odlične rezultate. Najbolj se je izka-
zal Danilo Piljak, ki je bil drugi, in če ponovi
še en tako dober rezultat, bo zanesljivo v
državni reprezentanci pri mlajših pionirjih.
Urban Ovčar je prav tako pokazal, da se razvi-
ja v odličnega igralca, saj je zasedel peto mes-
to. Jan Janžekovič je bil v svoji predtekmoval-
ni skupini drugi. Rok Korez in Žiga Simonič
pa sta bila v svojih skupinah tretja.
Mlajše pionirke so se udeležile enakega turnir-
ja v Mengšu in dosegle tele rezultate: Ana Ro-
manič in Vesna Terbuc sta bili v svojih predtek-
movalnih skupinah prvi, v prvem kolu finalnega
dela pa sta obe izpadli, vendar sta Ani manjkaU
le dve točki za uvrstitev v naslednje kolo. Maša
Samojlenko je bila v svoji skupini druga, Petra
Jurič in Tina Samojlenko pa sta bili tretji.
Najmlajši člani namiznoteniškega kluba Peto-
via so dokazali, da se klubu ni treba bati za pri-
hodnost, saj s svojimi rezultati dokazujejo, da
bodo dostojni nasledniki svojih starejših klub-
skih kolkov.
UršicaRojico,
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 12. kroga: Želez-
ničar - Goriške opekarne 3:0,
Set Vevče - Dravograd 4:0, Dra-
va - Zagorje 2:0, BST Domžale
- Piran 3:2, Naklo - Šentjur 1:1,
Era Šmartno - Jadran Sepič 6:0,
Nafta - Črnuče 0:1, Rudar
Trbovlje - Ljubljana 0:0.
1.DRAVA 128 4 O 23:6 28
2.SETVEVČE 126 4 2 15:8 22
3.NAFTA 126 4 2 18:14 22
4. ŠENTJUR 126 3 3 17:13 21
5.Črnuče      126 3 313:9 21
b.dravograd   126 2 4 14:14 20
7.goriškeopekar.125 3 4 15:10 18
8. bst domžale  125 2 5 17:14 17
9. era šmartno 124 3 5 17:16 15
10. rudar trbovl 124 3 5 14:13 15
11.ZAGORJE 124 3 5 14:13 15
12.NAKL0 122 7 3 11:12 13
13.ŽELEZNIČAR 123 3 6 11:13 12
14.JADRANSERČ 122 3 7 10:24 9
15.UUBUANA 121 5 6 8:17 8
16.RRAN 121 2 9 4:25 5
Pari 13. kroga: Jadran Šepič -
Nafta, Dravograd - Drava,
Črnuče - ^Rudar Trbovlje,
Ljubljana - Železničar, Z!agorje
- BST Domžale, Piran - Naklo,
Goriške opekarne - SET Vevče,
Šentjiu: - Era Šmarmo.
DRAVA - ZAGORJE
2:0(1:0)
PTUJ - stadion DiBve, gledal-
cev 1000, sodnik Žunič iz
Kranja
DRAVA: Lešnik, Volk, Fa-
nedl, (Plošnik), T. Vršič, Kara-
novič, A. Vršič, Mlakar, Čeh,
Emeršič, Zec (Vesenjak), Blou-
dek (Vogrinec).
Na pmjskem stadionu ponov-
no enkramo vzdušje. Dobre
igre, zmage in seveda vodeča
pozicija Drave v drugi sloven-
ski nogomemi ligi naredijo svo-
je. Sicer pa so nogometaši Dra-
ve zasluženo ugnali ekipo Za-
gorja. Že od vs^a začetka so
potisnili goste na njihovo polo-
vico. Vendar pred vodečim za-
detkom, ki ga je dosegel Milan
Emeršič v 17. Minuti, ni bilo
pravih priložnosti. Šele po za-
detku se je pričela prava ofenzi-
va ptujskih igralcev. Ustvarili
so si številne priložnosti, žal pa
so bili v zaključnih strelih ne-
natančni. V nadaljevanju
srečanja je ritem igre nekoliko
upadel, minil pa je v terenski
premoči domačih igralcev. V
67. minuti je Nastja Čeh dose-
gel drugi zadetek za Dravo. To
pa je pomenilo konec upanja za
goste. Tudi po drugem zadetku
so bile še zrele priložnosti, ven-
dar je prečka žogi dvakrat zaus-
tavila pot v mrežo, nekajkrat pa
je dobro posredoval gosmjoči
vratar. Več kot zaslužena zmaga
za še naprej vodeče mesto v 2.
SNL.
Danilo Majnšek
3. SLOVENSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 11. Kroga:
Paloma - Dravinja 2:0, Unior -
Goričanka 1:0, MM Brunšvik -
Črenšovci 0:2, Odranci - Alu-
minij 0:2, Steklar - Pohorje 1:7,
Pertoci Bakovci - Ktmgota Bro-
ker 5:0, Kovinar - Tumišče 0:2.
1. ALUMINIJ        119 1 1 29:7 28
2. POHORJE        11 8 1 2 25:8 25
3. PALOMA 117 1 3 19:12 22
4.PERT0aBAK0VCI116 3 2 29:9 21
5.ČRENŠ0Va      117 O 4 24:13 21
6. UNIOR 11 5 5 1 13:7 20
7. KOVINAR 115 1 5 14:15 16
8.TURNIŠČE       114 3 4 19:21 15
9. STEKLAR 113 17 14:25 10
10. GORIČANKA 11 2 3 6 9:15 9
11.KUNG.BR0KER 11 2 3 6 13:31 9
12. ODRANCI        11 2 2 7 1 5:23 8
13. DRAVINJA      11 2 2 7 13:29 8
14. MM BRUNŠVIK 112 O 9 12:33 6
Razpored tekem 12. kroga: so-
bota, 9. novembra, ob 13.30:
Pohorje - Pertoci Bakovci, Alu-
minij - Steklar, Tumišče - MM
Brunšvik, Goričanka - Kovi-
nar, Paloma - Unior; nedelja,
10, novembra, ob 13.30:
Črenšovci - Odreci; torek, 12.
novembra, ob 13.30: Dravinja -
Kungota Broker.
ODRANCI - ALUMI-
NIJ 0:2 (0:1)
ODRANa - Gledalcev 200,
sodnik Brence iz Maribora.
STRELCA: 0:1 Kristofič
(24),0:2Zmko(84)
ALUMINIJ: Horvat, E. Hoj-
nik, Kristofič (Krajnc),
Žemljic, Emeršič, Gerečnik,
Ivančič (Habjanič), Fridl, R
Hojnik, Boškovič in Zmko.
Nogometaši Aluminija se s
težkega gostovanja v Odrandh
vračajo s pomembno zmago, ki
jih še naprej ohranja na prvem
mestu v 3. ligi - vzhod. Ki-
dričani so pričeli zelo dobro in
povedli v 24. minuti z zadet-
kom Kristofiča. Po prejetem za-
detku so mdi domačini priti-
snili in imeli nekaj lepih pri-
ložnosti. Do konca prvega
polčasa so imeli igralci Alumi-
nija še priložnost, na odmor pa
so odšli z zadetkom prednosti.
V drugem polčasu je bila igra
enakovredna, z več priložnost-
mi na strani Kidričanov. Zma-
go so potrdili v 84. minuti, ko je
Zmko dosegel še dmgi zadetek
za goste in sanj domačih o vsaj
točki je bilo konec. Zmaga po-
meni še naprej vodečo pozicijo
na prvenstveni razpredelnici.
V soboto ob 13.30 bodo igralci
Aluminija gostili ekipo Steklar-
ja iz Rogaške Slatine.
Danilo Klajnšelc
1.LIGA MNZ PTUJ-
ČLANI
Rezultati tekem 11. kroga: Bi-
strica - Domava 3:5, Videm -
Hajdina 0:3, Gerečja vas - Boč
0:3, Gorišnica - Stojnci 1:2,
Skorba - Središče 0:1, Slovenja
vas-Pragersko2:l.
1. HAJDINA        118 2 1 26:3 26
2. VIDEM 118 1 2 31:11 25
3.D0RNAVA       117 1 3 32:16 22
4. SREDIŠČE 116 1 4 20:18 19
5. SLOVENJA VAS 11 5 1 5 20:20 16
6. GEREČJA VAS 114 3 4 16:19 15
7. STOJNCI 115 O 6 11:31 15
8.PRAGERSK0 114 1 6 14:16 13
9. BOČ 11 3 3 5 12:15 12
10. SKORBA        11 3 3 5 17:21 12
11. BISTRICA       11 2 2 7 9:26 8
12. GORIŠNICA     112 O 9 15:27 6
Razpored tekem 12. kroga:
nedelja, 10. novembra, ob
10.30: Domava - Hajdina,
Skorba - Stojnci.; nedelja, 10.
novembra, ob 13.30: Videm -
Pragersko, Slovenja vas - Sre-
dišče, Gorišnica - Boč, Gerečja
vas - Bistrica.
2. LIGA MNZ PTUJ -
ČLANI
Rezultati tekem 11. kroga:
Rogoznica El teh - Ormož 3:0,
Hajdoše - Sp. Polskava 2:2,
Tržeč - Pago Leskovec 0:1, Bu-
kovci : Mladinec 2:2, Markovci
: Podvinci 3:1, Grajena : Apače
3:0.
I.ORMOŽ 119 O 2 41:18 27
2. ROGOZN.ELTEH  117 2 2 26:10 23
3. MARKOVCI       117 1 3 26:16 22
4. APAČE 116 1 4 16:16 19
5. PODVINO        115 3 3 16:15 18
6. GRAJENA        116 O 5 19:23 18
7. TRŽEČ 11 5 1 5 26:13 16
8. PAGO LESKOVEC 114 4 3 16:19 16
9.ML/\DINEC       113 4 4 17:18 13
10. BUKOVCI       11 2 3 6 19:32  9
11. SP. POLSKAVA 11 0 3 8 11:30  3
12. HAJDOŠE       11 0 2 9 9:32  2
MLADINA MNZ PTUJ
- VZHOD
Reztiltati tekem 9. kroga: Ro-
goznica Elteh - Domava 3:2,
Skorba - Stojnci 1:13, Bukovci -
Gorišnica 1:5, Središče - Ormož
7:0.
2. SLOVENSKA
MLADINSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem^ 10. kroga:
Dravinja - ERA Šmarmo 0:2,
Nafta - Steklar 3:3, Aluminij -
Beltinci 2:2, Kovinar Štore -
Pragersko 4:0, Slovenj Gradec -
Krško 4:1, Starše - Beltrans 5:2.
Razpored tekem 11. Kroga:
sobota, 9. novembra, ob 11.30:
Beltrans - Dravinja, Krško -
Starše, Pragersko - Šloven[ Gra-
dec, Beltinci - Kovinar ^Štore,
Steklar - Aluminij, Era Šmart-
no - Nafta.
Branko Lešnik
Priložnost strelca drugega zadetka Nastje Čeha, toda
odlični vratar gostov je bil tokrat uspešnejši   Foto: I. kotar
TEDNIK - 7. NOVEMBER 1996
ZA KRATEK CAS - 21
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, katera pevka je na
sliki. Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Gary Barlovv, je
ugotovila tudi Mojca Janžekovič,
Kraigherjeva 17, Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 14. novembra.
Značilnosti glasbe, ki vam jo pred-
stavljam, je težko opisati z nekaj
besedami, zato vam poskušam po-
dati nekaj osnovnih podatkov o iz-
vajalcu ter novi pesmi. Svoje
mnenje o predstavljeni glasbi pa si
bralci lahko ustvarite, ko boste
slišali opisane nove pesmi.
Britanska skupina FAITHLESS je
"prebudila" Nemčijo s komadoma
Insomnia in Salva Mea, ki ju najde-
te tudi na albumu z naslovom Re-
verance. FAITHLESS pa prese-
nečajo v komadu DONT LEAVE
()K)|()K), ki jo prepeva novi član
skupine. Pesem nima udarnega rit-
ma, ampak je v njej počasen ritem
podprt z akustičnimi instrumenti.
LIVIN' JOY so zasloveli z izred-
nim plesnim komadom Dreamer,
ki je prilezel na vrh lestvice v Veliki
Britaniji. Letos je skupina LIVIN'
JOY v svojem studiu že posnela
komad Don't stop Moving, nov na-
pad na lestvice pa skupina napove-
duje s komadom FOLLOW THE
RULES (^MBl^).
Po smrti ameriškega reperja 2
PAC-a pred dobrim mesecem so
prodali že več kot dva milijona
plošč in njegova založba nepresta-
no išče nove posnetke tega pril-
jubljenega reperja. 2 PAC je zadnjo
pesem naslovil z I AIN'T MAD AT
CHA (ttt), zanimiv pa je video,
saj tudi v njem ustrelijo glavnega
raperja!
Kvartet MN'8 slovijo kot R'NB
skupina, letošnje poletje pa so nas
fantje zabavali s komadom Tuff
Act to FoUovv. MN'8 snemajo dru-
gi album in druga prihajoča mala
plošča je DREAMING (**^.
Islandska pevka BJORK je svojo
pevsko pot začela pri zasedbi Su-
garcubes. V zadnjem mesecu je
pevka doživela slabo in dobro
stvar. Slaba je bila, da ji je nek
oboževalec poslal v paketu bombo,
a so jo na srečo policisti odkrili,
dobra pa, da se je zaljubila v izva-
jalca jungle glasbe Goldieja. V no-
vembru bo BJORK promovirala
svojo novo ploščo, ki ima dva nas-
lovna komada: POSSIBLV MAY-
BEinIMISSYOU(^No(^).
Fenomen ročk glasbe v 90. je goto-
vo skupina HOOTIE & THE
BLOWFISH, ki je svoja albuma
Cracked Rear View in Fairweather
Johnson prodala samo v ZDA v več
kot 18 milijonih kopij. Neverjetna
popularnost HOOTIE-jev se na-
daljuje v melodični skladbi SAD
CARPER (^MBK), ki jo spremlja
resnično besedilo.
FINE YOUNG CANNINBALS so
bili izredno popularni v 80., ko je
bil njihov hit She Drives me Crazy
na 1. mestu vseh pomembnejših
svetovnih lestvic. Na svoj "come-
back" CANNINBALS-i upajo s
skladbo FLAME(»^.
Irski band THE CRANBERRIES
je v jesenskih mesecih na veliki ev-
ropski koncertni turneji. Izvrsten
album To the Faithfully Departed
je postregel že z dvema izvrstnima
skladbama Salvation in Free to De-
cide, ki jima THE CRANBERRI-
ES dodajajo skladbo z naslovom
WHEN   YOU   ARE  GONE
()♦(»»»)•
Ameriška ročk skupina JOUR-
NEY se je razšla leta 1988, ko je
glavni vokalist skupine Steve Perry
odšel na solo pot. JOURNEY so se
letos ponovno sešli in posneli al-
bum Trial by Fire, na katerem naj-
dete tudi čudovito ročk balado
WHEN YOU LOVE A WOMAN
()K)K)K)|()tO, ki jo spremljata izre-
den klavirski del ter ponovno vokal
Steva Perryja.
Police s ploščami so v trgovinah v
oktobru postale dobro založene, saj
je izšlo veliko dobrih zgoščenk v
obliki albumov. Te so: Dance into
the Light - PHIL COLLINS, Rec-
overing the Satelites - COUN-
TING CROWS, The Moment -
KENNY G., World in Motion -
D.J. BOBO, Only Human - DINA
CARROLL, Organic - JOE COC-
KER, Ročk and Roll Circus - ROL-
LING STONES, Greatest Hits -
SIMPLY RED, The Best of -
VAYA CON DIOS, Evita "Motion
Picture Soundtrack" - MADON-
NA, The Day - BABYFACE, Live
a Pariš - CELINE DION, Blue is
the Colour - BEAUTIFUL SO-
UTH, Your Secret Love - LUT-,
HER VANDROSS, Colours -
MASTERBOY. Glasbene revije pa
z reklamami najavljajo dva prihaja- j
joča albuma: Anthology III. skupi-
ne BEATLES in Almast Heaven
skupine KELLY FAMILY!
David Breznik
POPULARNIH 10
1. Dance inot the Light
-PHIL COLLINS
2. It's aH Corning back to
me - CELINE DION
3. Pray - D.J. BOBO
4. Words
-BOVZONE
5. Ready or not
-THEFUGEES
6. Stranger in l\/loscow
-MICHAELJACKSON    ,
7. What's Love got to Do
with it - VVARREN G. &
ADINA HOVVARD
8. Quit Playin' Games
(with my Heart)
- BACKSTREET BOVS
9. You must Love me
-MADONNA
10. Flava
-PETER ANDRE
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
a^Mladi dopisniki
NARAVOSLOVNO-KULTUR-
Nl DAN NA POHORJU
Gozdovi so pljuča sveta, saj
proizvajajo kisik, ki ga potrebuje-
mo ljudje in živali za dihanje.
Gozd je življenjska združba rastlin
in živali. V Sloveniji pokrivajo
gozdovi približno 50 odstotkov
ozemlja.
To smo v četrtek, 24. oktobra,
spoznali učenci predmetne stopnje
OŠ Videm in OE Leskovec, saj
smo imeli naravoslovno-kulturni
dan na Pohorju. Ob 8.45 smo se
odpeljali izpred OŠ Videm in do
Treh kraljev na Pohorju smo pris-
peli ob 10.15. Peš smo se podali
skozi gozd proti Osankarici.
Učenci smo vso pot nabirali male
gozdne živali (pajkovce, žuželke...)
in poslušali zanimivosti, ki so nam
jih povedali gozdarji. Izvedeli
smo, da bistriško gozdno gospo-
darstvo skrbi za 18000 hektarjev
gozdov. Na njihovem območju
prevladuje predvsem mešani gozd,
najpogostejša drevesa pa so smre-
ka, jelka in bukev. Na maribor-
skem območju so tudi štirje pra-
gozdovi. Gozdar nam je povedal,
da je pragozd območje, v katerem
je ohranjena naravna struktura in
ni gospodarjenja, torej vanj ne
poseže človekova roka. Med spre-
hodom nas je opozoril na gozdne
škodljivce, pod skorjo bližnje
smreke nam je pokazal lubadarja,
zaradi katerega so pred leti morali
posekati veliko dreves. Še zmeraj
je največji škodljivec človek, saj za-
radi onesnaženega ozračja pada ki-
sel dež, ki zlasti škodi smrekam.
Na Osankarici smo si ogledali
bojišče Pohorskega bataljona, ki je
padel leta 1943.^Spoznali smo, kdo
je bil Alfonz Šarh, in izvedeli,
kako je potekal zadnji boj Pohor-
skega bataljona. Na Osankarici
smo se pogovarjali o najpomemb-
nejšem pohorskem pesniku Janku
Glazerju iz bližnjih Ruš in spozna-
li njegovo pesniško delo, po-
svečeno Pohorju in tamkajšnjim
ljudem.
Ugotovili smo, da je učenje zunaj
šole, čeprav je bilo na Pohorju
mrzlo, zanimivejše kot med štiri-
mi zidovi, zato že težko čakamo na
naslednji naravoslovni ali kulturni
dan.
Alenka Šmigoc, 7. a
OŠ Videm
HANA
DANES SMO BILI PRI HANI.
HANA JE STARA POL LETA.
IMAM JO RADA. JEDLI SMO
KOSTANJE.
Iva Pičerko, 1. c,
OŠMarkovci
MOJE POČITNICE
Del svojih počitnic sem s starši
preživel na morju. V istem kraju so
letovali sorodniki, ki so imeli mo-
torni čoln.
Tako sem se vozil s čolnom in se
učil smučati na vodi. Na čolnu sem
si oblekel reševalni jopič in skočil
v vodo. Ati mi je pomagal v vodi
obuti smuči. Povedal mi je tudi,
kako moram smučati. Prvič mi ni
uspelo. Proti večeru sem spet po-
skusil. Takrat mi je uspelo. Bil
sem zelo vesel. Težko je opisati
občutke. Biti moraš zelo zbran, da
med valovi in veliko hitrostjo ne
padeš. Neprijeten občutek zaradi
gladine morja in oddaljenosti od
obale sem počasi izgubil. Posne-
mati sem tudi hotel atija, ki se je
vozil z eno smučko. Ni mi uspelo,
ker nisem znal obdržati ravno-
težja.
Kljub temu so za mano nepozab-
ne počitnice. Naučil sem se
smučati na vodi.
Samo Mahorič, 5. a,
OŠ Kidričevo
NA KAJ MISLIMO NA ZO-
BOZDRAVNIKOVEM STOLU
Samo na to, da bi prišla s stola,
ne da bi mi zobozdravnik vrtal
zobe.
Darja
Mislim si, kako bi ga najraje
ugriznila v prst, da bi se rešila
mučenja.
Jasna
Ponavadi mislim na kaj lepega in
na konec trpljenja.
Tina
Mislim na drugo osebo, da bom
lahko z njo, če me ne bo bolel zob.
Zobozdravnika namreč obiščem
samo, kadar me boli zob.
Urška
Kaj mi bo le sedaj naredil? Če mi
bo enako kot zadnjič, bom pobeg-
nila.
Mojca
Suzana Sagadin,
OŠ Cirliovce
Učenci smo se za spomin fotografirali pred domom na Osankarici.
22 - PO NAŠIH KRAJIH
7. NOVEMBER 1996 - TEDNIK
MAJŠPERK / SVEČANO OB ODPRTJU VRTCA
Več igralnih pros-
torov *a 66 malikov
V letošnjem letu je majšperška občina naredila korak na-
prej za boljše delo organiziranega otroškega varstva. V apri-
lu se je pričela gradnja novega vrtca ob zdravstvenem domu
in zanjo je občina z opremo vred potrebovala več kot 70 mi-
lijonov tolarjev. Šolsko ministrstvo naj bi svoj pogodbeni
dolg poravnalo v prihodnjih dveh letih. Slovesnost ob
odprtju novega vrtca, v katerem pa bo prostora za 66
malčkov in njihove vzgojiteljice, je bila minuli ponedeljek.
S ponedeljkovo svečanostjo se
po 20 letih domovanja vrtca v
grajskih prostorih končuje pros-
torska stiska in težave z zastarelo
opremo. Ou-oci in vzgojiteljice
se bodo v nove prostore preselili
v prihodnjem tednu, kar 500
kvadramih metrov uporabnih
prostorov, pa bo lahko sprejelo
še nekaj novih otrok (sedaj jih je
v varstvu 48). Majšperški župan
Franc Bezjak je na slovesnosti
med drugim dejal: ''Dedki in ba-
bice niso vedeli, kaj je organizirano
otroško varstvo. Starši pa smo lahko
le sanjali o boljših pogojili, enakih,
kot jih imajo drugi po Sloveniji.
Naši najmaljši imajo danes to za-
gotavoljeno in radujmo se z njimi."
Po besedah državne sekretarke
mag. Teje Valenčič je
majšperški vrtec med tistimi 190
novimi objekti na področju
šolstva edini, ki je bil zgrajen v
istem letu, kot se je pričela
gradnja. Ob tej priložnosti je Va-
lenčičeva čestitala vodstvu
občine in izvajalcu - podjetju
Štajergrading iz Ormoža, ki je
novo zgadbo (v njej bo mdi le-
karna) dokončal v nekaj mese-
cih. V nadaljevanju je državna
sekretarka še povedala, da je
letošnji zakon o vrtcih že prine-
sel nekatere novosti, med temi
pa zagotovil vsem otrokom ena-
ke pogoje varstva. Ministrstvo za
šolstvo in šport bo v prihodnjih
dveh letih po pogodbi
majšperški občini nal^zalo
obljubljenih 27 milijonov tolar-
jev. Sicer pa je tega dne
majšperškemu vrtcu podarila še
račulnalnik z vso opremo.
imČKI PRIPRA-
VIII RAZSTAVO
Odprtja novega vrtca, ki so se
ga poleg državne sekretarke v
šolskem ministrstvu in vodstva
občine udeležili še župani so-
sednjih občin in pmjskega VVZ,
so se najbolj razveselili
najmlajši. V gradu ob Dravinji,
kjer v teh dneh še domujejo, so
pripravili bogato razstavo ročnih
del na temo jeseni in delček
otroške razigranosti dodali tudi
h kulturnemu programiL S poe-
zijo in pesmijo so sodelovali še
majšperški osnovnošolci, zapel
je domači mešani pevski zbor sv.
Miklavža, že opoldan pa so otro-
ci rajali z Mojco in Kaličop-
kom.
Prostore novega vrtca je bla-
goslovil mariborski škof dr.
Franc Kramberger, že čez dober
mesec pa bodo v tej zgradbi pri-
pravili še slovesnost ob odprtju
lekarne.
Tekst in fotografije:
Tatjana Mohorko
Malčki so se veseli ob odprtju vrtca in za vse pripravili
prisrčen program
Vrv/co pred vrati vrtca sta prerezala mag. Teja Valenčič in
župan Franc Bezjak
Razstava gojencev vrtca je navdušila tudi starejše
LENART/PODPIS LISTINE PRIJATEUSTVAZLIECHTENSTEINSKIMI
SLOVENCI
Za se vei sodelovanja z domovino
Med številnimi prireditvami, ki so se zvrstile
ob 800. obletnici omembe Lenarta, sodi tudi
podpis listine prijateljstva med občino Lenart
in Slovenskim društvom dr. Fmace Prešeren
iz Liechtensteina.
Listina prijateljstva naj bi še utrdila sodelovan-
je na športnem, kulturnem in gospodarskem po-
dročju. V imenu občine Lenart jo je podpisal
tamkajšnji župan dr. vet med. Slavko Karm-
berger, slovenske rojake pa je zastopal predsed-
nik omenjenega društva Janko Kraimberger, ki
je ob tem poudaril, da j^ prijateljstvo za vse, ki
živijo izven domovine, velikokrat najmočnejša
vez z domovino in s kraji, od koder izvirajo nji-
hove korenine. Ob tem je še dodal, da se v se-
danjih časih pc«ktišajo sicer popraviti nekatere
krivice ljudem, ki jih je povzročil prešnji sisteir^
in so zaradi njih odšli v mjino, toda pojavljajo se
nove. Predvsem je veliko nejasnosti in birokra-
tizma okrog pridobivanja slovenskega držav-
Ijanjstva, pri urejanju pravno-premoženjskih in
poslovnih zadev ter pri uveljavljenju pravic na
volitvah, saj so največkrat roki prekratki.
Slovensko društvo dr. France Prešeren iz Lie-
chtensteina, ki deluje štiri leta, se lahko pohvali s
precejšnimi stiki z domovino, saj so pri njih dos-
lej gostovale različne ktiltume in umemiške sku-
pine iz Slovenije, vzpostavili pa so že nekaj
uspešnih gospodarskih stikov.
Janko Kramberger je ob koncu še dodal: "Vese-
li smo vsakega obiska iz Slovenije, saj nam tako
vedno prinesejo mdi košček domovine, ki jo, dlje
kot smo v mjini, bolj pogrešamo."
MS
SLOVENSKA BISTRICA / 130-LETNICA RK NA SLOVENSKEM
Zasottdamoa, hummmtinpmnM
Sedaj že davnega 1866. leta je
bilo v Ljubljani ustanovljeno
Žensko čustvo za pomoč ran-
jenim in bolnim vojakom, vdo-
vam in otrokom, ki je vse ka-
snejše obdobje nudilo pomoč
vsem, ki so jo potrebovali.
1918. leta je bU ustanovljen slo-
venski Rdeči križ. Po končani
drugi vojni je bil oiganiziran v
okviru RK Jugoslavije, 1993 pa
je bil slovenski RK sprejet v
mednarodno gibanje ter postal
enakopravno nacionalno
društvo v veliki svetovni
družini.
"Vsi, ki delamo pri Rdečem
križu, smo za njegov neomajni
ugled prispevali nešteto ur pros-
tovoljnega dela, veliko stiskov
rok in prijaznih pogledov ter
utemeljili svoje poslanstvo.
Srečali smo veliko ljudi v stiski
in jim prisluhnili. Razvijamo
strpnost, to nepogrešljivo kate-
gorijo medsebojnih odnosov,
brez katerih preprosto ni
mogoče zasnovati sodobne
družbe ob koncu 20. stoletja," je
na   proslavi   ob   130-letnid
povedal dr. Janko Predan, dol-
goletni predsednik območne or-
ganizacije v Slovenski Bistrici.
Poudaril je še, da pri dejavnosti
Rdečega križa ne gre le za golo
preživetje, temveč za dostojnejše
in človeka vredno življenje.
Med dejavnostmi, po kateri
najbolj spoznaš ljudi, ima krvo-
dajalstvo v okviru Rdečega križa
brez dvoma posebno mesto.
O pomenu Rdečega križa je go-
voril mdi bistriški župan dr.
Ivan Žagar. Poudaril je, da ljudje
v teh krajih čutijo njegovo delo-
vanje, saj je območna organizaci-
jekt, ki dobro dela na vseh po-
dročjih.
Osrednje občinske proslave so
se v sredo, 16. oktobra, poleg ak-
tivistov RK ter drugih, ki so do
zadnjega kotička napolnili bi-
striški dom kultiure, udeležili
številni   gostje  iz   sosednjih
območnih organizacij RK,
Ljubljane ter znani mariborski
otroški zdravnik dr. Kurt Kanc-
ler. Lep in prisrčen je bil tudi
kulturni program, ki so ga izva-
jale učeiike bistriške glasbene
šole, sklenili pa pevci NeW
Swing Ouaneta.
Oh 130-letrttci RK Shvertije je območna organizacija v Sloven-
ski Bistrici razpisala za osnovnošolce likovni natečaj z naslov-
om Nikoli sam, RKje vedno z vami Med učenci nižjih razredov
so nagrade prejeli Staša Satler in Urška Kogej, učenki 4. razre-
da OS Črešnjevec, Jani Goričan, učenec 3. razreda OS Zgornja
Ložmca, in Mateja Arbeiter, učenka 3. razreda OŠ Črešrtjevec.
Med učenci višjih razredov so narisali najlepše risbe Dejan
Močnik, 5. razred OS Črešnjevec, Mitjam Jerebinšek, 7. razred
OS Laporje, Mojca Bratec in Maja Novak, 6. razred OS
Spodrtja Polskava, in Srečko Leskovar, 7. razred OS Kebelj.
GIMNAZIJA PTUJ / TEDEN OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN
Delavttiie v Narodnem domu
Gimnazijci imamo to srečo, da šola vsaico leto organizira obvezne izbirne vsebi-
ne. Letos so se še posebej potrudili, saj smo imeli na izbiro celo vrsto dejavnos-
ti, v katerih smo se lahko preizkusili. Obvezne izbirne vsebine v obliki delavnic
so potekale vključno od četrtka, 24., do srede, 30. oktobra.
Dijaki, ki imamo radi umet-
nost, smo se udeležili delavnic v
Narodnem domu. Pripravila jih
je Zveza kulturnih organizacij v
sodelovanju z Art plesnim studi-
em DPD Svoboda. Poleg plesnih
delavnic pod vodstvom Mire
Mijačevič (sodobni ples in
mažorete). Barbare Plečko
(afriški ples), Jasne Knez (ori-
entalski ples), bobnanja pod
mentorstvom Nino Mureškiča
in literarne delavnice pod vodst-
vom Aleša Stegerja sta potekali
tudi likovna pod vodstvom aka-
demskega slikarja Dušana
Fišerja ter gledališka delavnica
z mentorico Branko Bezeljak
Glazer.
Likovniki smo pod vodstvom
akademskega slikarja Dušana
Fišerja spoznali osnvove risbe.
Vendar pa nismo samo risali,
ampak smo zvedeli mdi nekaj o
modemi umemosti in o smereh
v likovni tunemosti, ki so se raz-
vile po impresionizmu. Zvedeli
smo veliko novih stvari o svetov-
no znanih slikarjih. Spoznali
smo mdi, da lunemost ni zgolj
slikanje tega, kar vidimo, ampak
tudi tega, kar hočemo videti in
kar si ustvarimo v lastni
domišljiji.
Z gledališčniki smo si ogledali
razstavo mladih likovnikov v
Miheličevi galeriji, nato pa smo
se še odpravili na ogled razstave
risb Mikija Mtistra v Razsta-
višču pod gradom, kjer smo zelo
uživali.
Ko smo osvojili majhno
peščico teoretičnega znanja o li-
kovni mnemosti, smo se lotili
risanja figure. Vendar pa ni šlo
vse kot po maslu, saj je za dobro
risbo potrebno natančno oko in
kar nekaj nadarjenosti. Poskusili
smo narisati mdi tihožitje.
Zadnji dan srečanja pa smo ust-
varjali po lastni domišljiji. Mar-
sikdo se je lotil abstrakme risbe
oziroma slike. Na voljo smo ime-
li različne materiale, kot so pas-
tele, akvarel, oljne barve, barvni
svinčniki, kolaž papir, oglje,
svinčnik in razne izrezke iz časo-
pisov in revij. Na koncu smo vsi
navdušeno opazovali svoje stva-
ritve ter sklenili, da se bomo
tako zanimivih delavnic še kdaj
udeležili.
Gledališčnike je osnov igranja
na odru učila Branka Bezeljak
Glazer. Predstavila nam je delo
igralcev in vseh ljudi, ki na
kakršenkoli način sodelujejo v
gledališčiL Najprej smo spoznali
osnove odrske umemosti. Ugo-
tovili smo, da večina ljudi ne zna
prisluhniti telesu in njegovi go-
vorici. Sodelovali smo tudi s
skupino, ki je spoznavala tehni-
ko sodobnega plesa in pod
vodstvom Mire Mijačevič izvaja-
li osnovne vaje, ki nam pomaga-
jo obvladati telo. Delali smo tudi
vaje za koncentracijo. Oboje je
poleg discipline in talenta nujno
potrebno za uspešno gledališko
delo.
Zadnji dan smo delali improvi-
zacijske vaje; si izmisliU nek
vsakdanji dogodek ter ga po-
skušali predstaviti na namišlje-
nem odriL Nato smo se razdelili
v skupine in vsaka skupina je
imela nalogo, uprizoriti nek od-
lomek iz znanega dramskega be-
sedila.
V gledališki delavnici smo se
trudili, da bi ugotovili, koliko
mladih talentov se skriva med
nami. Upamo, da bo takih delav-
nic še več.
Igor Plohi
Karmen Kaiser
TEDNIK ■ 7. NOVEMBER 1996
PONAŠIHKRAJIH-25
VRBANJŠAK / KONČANA PRVA FAZA DEL NA VODOVODU
Boaasfvo za500haloških aospodinistev
Lanskega novembra so na Vrbanjšaku položili temelje za
gradnjo vodovodnega sistema Bori - Zavrč, minuli torek pa so
vodohrana, prečrpališče in požarne objekte že tehnično prev-
zeli. Vrednost naložbe s priključki bo občini Gorišnica in
Zavrč - kot glavni investitorici - stala okrog 200 milijonov to-
larjev, s pitno vodo pa bodo že prihodnje letos oskrbeli blizu
500 gospodinjstev v osrednjih Halozah.
Beno čuček, predstavnik pro-
jektanta, je med drugim pove-
dal: 'V teh dneh je v zemljo
položenih že 18 kilometrov vo-
dovodnih cevi od skupaj 23.
Tako bomo v osrednjem delu
Haloz s sanitarno čisto vodo
oskrbeli okrog 500 gospodinj-
stev, tudi nekaj večjih kmetij, na
sektmdami vodovod pa bo po-
trebno zgraditi še vse priključke.
Vodovodni sistem Bori - Zavrč
se v gradnji navezuje na obnovl-
jeni vodohran na Borlu, voda se
prečrpava na vodohran
Vrbanjšak, od tu pa potem do
gospodinjstev. Pri naselju Ko-
renjak imamo še eno prečrpa-
lišče, ob trasi so narejeni hidran-
ti za požarno vodo in zgrajen je
mdi varovalni jašek. Ob gradnji
smo ugotavljali, da je teren zelo
različen, ponekod so materiali v
tleh zelo trdi, zato so bili izkopi
počasnejši. Verjemo bodo mnogi
vprašali, zakaj smo se odločili za
vodovodni sistem z vodohrani.
V prvi vrsti zato, ker ta sistem
deluje z manjšimi stroški, pri
manjših sistemih pa so prečrpal-
ne postaje nujne. Vrednost
naložbe bo z dodatnimi rešitva-
mi m do zaključka del znašala
blizu 200 mihjonov tolarjev."
Završki župan Franc Majce-
novič je poudaril, da vodovodni
sistem v občini v največji meri
financirajo uporabniki sami;
tako posamezno gospodinjstvo s
priključkom vred plača okrog
2200 DEM, država pa jim bo le-
tos in prihodnje leto pomagala s
16,6 milijoni tolarjev.
Gorišniška občina je državna
sredstva iz tolarja za demograf-
sko ogrožena območja dobila
lani, in sicer v vrednosti 11 mili-
jonov tolarjev.
Na predstavitvi zaključka prve
faze del vodovoda smo slišali, da
se je izvajalec Nizke gradnje Ptuj
že tretjič odločil za uporabo kva-
litenih varjenih cevi (dobavitelj
Vista). Jože Cvetko, direktor
Komunalnega podjetja,
bodočega upravljalca sistema, pa
je med drugim dejal, da se v Ha-
lozah obeta veliko vodno bogast-
vo in da bodo s primemo cenov-
no politiko najbolje poskrbeli za
vire vzdrževanja.
Tako završka kot gorišniška
občina se že dogovarjata za po-
daljšek vodovodnega sistema v
smeri Formin - Zavrč; zanj je že
narejena idejna zasnova.
Tefcsf in fotogrctfija:
T. Mohorko
V tem tednu so pri črpališču na Vrbanjšaku opravljali še zadnja
zaključna dela, objekt pa je tehnično že prevzet.
BARBARIN MODNI KOTIČEK
Umetno krmno
Lastnosti, kot so mehkoba,
toplota, lepota, so tiste, ki
naredijo umetno krzno tako
posebno, tako priljubljeno.
Sofisticiranost in eleganca
pa ga povezujeta v "high so-
ciety". In prav visoka družba
je tista, ki je naredila rekla-
mo za to dragoceno oblačilo^
ki je bilo sprva samo nek
statusni simbol. Ta družba
pa ni nosila kakršnega koli
krzna. To je moralo biti
samo najboljše in najdražje.
Živalska krzna, strojena
skupaj z dlako, so postala
modema že v 19. stoletju in
v začetku 20. stoletja.
Prvo zelo priljubljeno krzno
je bilo tjulenje, uporabljali so
ga za ogrinjala in oprijeto kro-
jene jakne, pozneje pa še za
plašče. V naslednjih letih so
uporabljali še najrazličnejša
krzna, odvisno od tega, katera
so imeli na razpolago, od mod-
nih tokov in zahtev. Zelo mo-
derno je bilo krzno činčil z dol-
gimi dlakami bledo sive barve
in s črno črto po dolžini. Krzno
astrahan je kodrasto in se je
uporabljalo predvsem za
kučme in mufe. Krzno herme-
lina, belo pozimi in rjavega
spomladi, so uporabljali
večinoma za kraljevske in car-
kvene obrede in so ga v modi
malo uporabljali. Uporabljali
pa so tudi kožuščke rakunov,
soboljev, lisice itd.
Skrajni čas je že bil, da so ti
časi za nami in da lahko napo-
vemo novo dobo krzna, in to
UMETNEGA KRZNA. Za to
se lahko zahvalimo različnim
organizacijam po svetu, ki so se
in se še borijo proti mučenju
živali in namernemu ubijanju
izključno samo za košček nji-
hovega lepega kožuščka. Prav
zaradi tega so morali reči svoje
mdi modni kreatorji in sodob-
na tehnologija. Kreatorji so
začeh forsirati umetno krzno
sodobne tehnologije, z vrhim-
sko obdelavo pa izdelujejo
lunetna krzna tako podoljna
naravnim, da ga s prostim
očesom razlikuje samo pozna-
valec. Izboljšali so jim celo ne-
katere pomanjkljivosti, kot je
teža, saj so umetna krzna mno-
go lažja, pa tudi čiščenje in
vzdrževanje ni več tako zahtev-
no.
Poglavitna razlika pa je v ceni.
Sedaj si takšen plašč ali jakno
lahko privošči prav vsak, saj ne
presega cene plašča iz tvida ali
štofa.
In kaj nositi iz umetnega
krzna? V zimskih dneh si
lahko iz njega omislite
kakršnokoli vrhnje oblačilo.
Lahko mdi kapo, torbico, šal
ali rokavice. Barve so večinoma
imitacija pravih krzen, lahko
pa so mdi tonirane na modro,
rdeče, oranžno, torej takšno,
kot jo imate radi.
Baihara Plaveč
PO USPEŠNEM
SREČANJU
BRIGADIRJEV V
DORNAVI
Območni odbor ptujskega kluba
brigadirjev in brigadirk mladin-
skih delovnih brigad je na seji 23.
oktobra ocenil srečanje, ki je bilo v
Dornavi 21. septembra, za zelo
uspešno. Udeležilo se ga je okoli
700 udeležencev mladinskega
prostovoljnega dela iz vseh krajev
Slovenije. Odbor se javno zahval-
juje članom Turistično-etnograf-
skega društva Lkarji iz Dornave in
županu občine Domava mag. An-
tonu Velikonji za vsestransko
pomoč.
Srečanje je organiziral Pokrajin-
ski odbor brigadirjev in brigadirk
Štajerske brez finančne pomoči,
zato so si udeleženci srečanja krili
stroške prevoza in prehrane sami,
kar je tudi ena izmed vrednot mla-
dinskega prostovoljnega dela. Od-
bor poudarja, da smo mladi pros-
tovoljno delali zato, da smo ljudem
ustvarjali boljše pogoje za delo in
življenje, ne pa zato, da bi nas ob
naših srečanjih gostili "z brez-
plačnim golažem", kot si je to želel
eden izmed udeležencev - pisec
članka "Zakaj so propadle mladin-
ske delovne brigade" v Slovencu.
Odbor v svoji sklepni oceni tudi
odločno zavrača očitke organizaci-
ji ZZB NOV Slovenije in nasvete
brigadirjem, ki jih je zapisal dr.
Vlado Peteršič v Slovencu, Večeru
in Tedniku. Odbor poudarja, da
ceni in spoštuje njegovo aktivno
udeležbo v narodnoosvobodilnem
boju in na regulaciji reke Pesnice
ter njegovo delo, ki ga je opravljal
kot vidni mladinski funkcionar v
nekdanjem ptujskem okraju vse do
pobega na Madžarsko leta1948,
medtem ko smo tisti, ki smo ostali
v domovini, odhajali na mnoga ve-
lika gradbišča v vse dele današnjih
držav na območju nekdanje Jugos-
lavije, kjer smo z velikimi uspehi
dela in kulmrnim poslanstvom
častno zastopali slovenski narod.
Vsako leto so se nam pridruževale
nove generacije mladih, ki so na-
daljevale mladinsko prostovoljno
delo, začeto že v času narodnoos-
vobodilnega boja. Skupaj z nami je
bilo v mladinskih delovnih briga-
dah tudi mnogo borcev narod-
noosvobodilnega boja, zato mdi
danes sodelujemo z njihovo do-
moljubno in nestrankarsko orga-
nizacijo ZZB NOV Slovenije. Na
mladinskih delovnih akcijah smo
si pridobih dragocene izkušnje za
delo in življenje, zato nam niso po-
trebni svetovalci iz vrst tistih, ki
niso delali z nami. Smo nestran-
karsko in nepolitično združenje
udeležencev mladinskega prosto-
voljnega dela, z lasmim progra-
mom in financiranjem, zato mdi
odločno odklanjamo vsiljevanje
osebnih, politikantskih ali stran-
karskih interesov v vsebino in
oblike našega delovanja.
Odbor tudi poudarja, da bodo
brigadirji in brigadirke MDB so-
delovali z vsemi tistimi, ki spošm-
jejo vrednote narodnoosvobodil-
nega boja in mladinskega prosto-
voljnega dela, zlasti: tovarištvo,
solidarnost med ljudmi in narodi,
humanost in medsebojna pomoč,
požrtvovalnost in pripravljenost,
delati v dobrobit vseh ljudi, ter
spoštovanje človeka, ne glede na
njegovo poklicno, nacionalno in
versko pripadnost ter strankarsko
in drugo usmerjenost.
Odbor v svoji sklepni oceni še
poudarja, da spoštuje strpnost do
drugače mislečih, stvarnost časa, v
katerem živimo, in modrost pri
odločanju.
Odbor je svojo delovno sejo skle-
nil še z dogovorom o delu do kon-
ca letošnjega leta. Udeležence mla-
dinskega prostovoljnega dela vseh
generaciji je tudi povabil, da se pri-
družijo članom Kluba brigadirjev
in brigadirk, ki ima svoj sedež v
Pmju, Prešernova 29/11, soba 224,
delovni čas pa vsako sredo od 16.
do 17. ure.
Feliks Bagar
PTUJ / AKCIJA PRIPRAVE NAJBOUSIH
ČAJEV IN SOKOV
Iščemo izvirni
domaii iaj ali solr
v mesecu boja proti alkoholu dr. Zlata Ivetič - Drahotuskjr
iz šolskega dispanzerja in območna organizacija Rdečega
križa na Ptuju pripravljata skupno akcijo/sčemo izvirni
domači čaj ali sok. Akcija se začenja v ponedeljek in se bo z
razglasitvijo najboljših končala 29. novembra, ko bo tudi
proslava ob 130-letnici RK-
V dobrih dveh tednih in pol naj bi na Pmju in okolici akcija
zaživela s srednješolci, osnovnošolci, odraslimi, s Klubom zdravl-
jenih alkoholikov in Društvom nekadilcev. Vsi ti naj bi poiskali
izvirne recepte za pripravo čaja in sokov pri starejših ter pripravl-
jali čajanke.
Sicer pa prof. Iganc Janžekovič v sklopu te akcije pripravlja raz-
stavo o domačem čaju; v prostorih grajske kavarne jo bo odprl v
ponedeljek, 11. novembra
m
ORMOŽ / OB 1. NOVEMBRU
Odkrili spominsko plošio
v Ormožu je bila osrednja žalna komemoracija ob 1. novem-i
bru pred novim spominskim obeležjem žrtvam 2. svetovne,
vojne. Pred odkritjem spomenika je bila maša zadušnica v cer-j
kvi Sv. Jakoba.
Predsednik sveta krajevne
skupnosti Alojz Sok je dejal, da
so dobili svoje obeležje po več
kot 50 letih tisti, ki so bili po kri-
vici zamolčani in pozabljeni,
prisilno mobilizirani v nemško
vojsko, umrli v povojnih poboj-
ih in žrtve vojnih nesreč. S tem
obeležjem je slovenski narod
stopil korak bližje k resnični
spravi. Ker gre za dogodke, ki
sodijo v odmaknjeno preteklost,
se v KS zavedajo, da so možne
napake in so zato pripravljeni
prisluhniti vsem pripombam
Na ploščah, kjer je vklesanih čez
sto imen, pa so pustili dovolj
prostora za morebima dodama
imena. Svoje zadovoljstvo sta v
krajših nagovorih izrazila mdi
Martin Kramar, predsednik
Zveze združenj borcev, in Lud-
vik Golob, predsednik drtištva
prisilno mobiliziranih v nemško
vojsko.
V svečanem programu so nas-
topili ormoški oktet pod vodst-
vom Rada Munda, godba na pi-
hala pod vodstvom Slavka Pet-
ka, učenci osnovne šole Ormož
in Vojka Havlas v spremljavi
Jožeta Barina Ttuice.
vk

Odprli prenwfljeno Mer^ \
ccifoi^evo prodajalno
Pred kratkim so v Ormožu
odprli še eno prenovljeno Mer-
catorjevo prodajalno. V novi
Tkanini bodo kupci lahko izbi-
rali med izdelki vrhunskih slo-
venskih proizvajalcev, ki so jih
ob odprtju predstavile lenarške
manekenke in manekeni.
Modna revija je bila izjemno
dobro obiskana, prostor pa ve-
liko premajhen za vse, ki so si
želele videti, kaj se bo nosilo to
jesen in zimo.
VK
PTUJ / GRADNJA PODVOZA POTEKA NEMOTENO
Pre&of pod progo fjft pred kmuem
Delavci italijanskega grad-
benega podjetja Coopseiie so v
sodelovanju s slovenskimi
gradbeniki oziroma podizva-
jalci pri hidravličnem podri-
vanju več kot 3.000 ton težke
kesonske konstrukcije podvo-
za pod železniško progo lik
pred prebojem. Dela potekajo
po načrtu in brez zastojev,
vzporedno z gradnjo podvoza
pa pospešeno poteka tudi
gradnja ceste - tako imenovane
zvezne ceste -, ki od mostu za-
vije desno skozi del parka, nato
pred progo zavije levo čez
bodoči železniški podvoz, ob
železniških tirih pa se priključi
sedanji cesti pred železniškimi
zapornicami. Na to cesto naj bi
od 6. novembra od 12. ure do
predvidoma 15. decembra preu-
smerili ves promet, saj bo sedan-
ja magistralna cesta zaradi dela
pri podvozu v tem času zaprta.
Fotovest: M. Ozitiec
Pogled z nadvoza bodoče ceste, ki bo vodila čez železniški podvoz; v ozadju je vi-
den priključek z mostu na podvoz. ^
GAJ PRI PRAGERSKEM/OSEM LET USPEŠNEGA DELA MESNICE FINGUST
Orfprllfe sothAne lumlalalne v Ga/u
V Gaju pri Pragerskem je ob stari stavbi mesnice Fingušt
v zadnjem času zrasla mogočna zgradba, ki v treh etažah
premore več kot 4000 kvadratnih metrov poslovnih
površin za potrebe njihove proizvodnje. Vsi, ki že leta
radi prihajajo v mesnico Fingušt, so pogrešali sodobno
in nekoliko večjo prodajalno. Prvo soboto v letošnjem no-
vembru, na osmo obletnico firme Fingušt, so nekaj me-
trov pred staro odprli novo, sodobno prodajalno s 45 kva-
dratnimi metri prodajne površine in pripadajočimi hla-
dilnicami v skupni izmeri 150 kvadratnih metrov. Vse
skupaj so zgradili v rekordnih 75 dneh.
Celotna gradbena dela (zunan-
jost ter preureditev stare mesni-
ce za potrebe komerciale firme
Fingušt) pa bodo sklenili maja
1997.
Jože Fingušt je ob tej pri-
ložnosti opisal pot družinske fir-
me od njenih začetkov pred
osmimi leti, ko sta pričela delati
v Gaju pri Pragerskem z ženo
Marjano in še enim zaposlenim,
danes je pri njih že osemintride-
set zaposlenih, razširili pa so
tudi proizvodnjo in poslovanje.
Prvi prodajalni na domačem te-
renu se jih je pridružilo še pet: v
Celju, Dupleku, dve sta v Mari-
boru - ena Pobrežju, druga v
Novi vasi - ter Rušah. Vse razen
v Dupleku, kjer imajo prodajal-
no v najemu, so last firme Fin-
gušt. Z mesom in mesnimi izdel-
ki zalagajo velik del Slovenije -
od Prekmurja, Koroške, Štajer-
ske do Prebolda, kamor vozijo
blago vsak dan, dvakrat teden-
sko pa še na Primorsko.
Ob odprtju nove prodajalne se
je minulo soboto zbralo veliko
ljudi, med domačini pa je bilo
tudi lepo število naključnih obi-
skovalcev, ki se pri mesnici Fin-
gušt v Gaju pri Pragerskem radi
ustavijo. Zapeli so tudi pevci
mešanega pevskega zbora DPD
Svoboda s Pragerskega. Jože
Fingušt je ta dan vse, ki so to
želeli, popeljal v notranjost pros-
torov, še prej pa so si obiskovalci,
da je bilo vse po predpisih, mo-
rali obleči bele plašče. Imeli so
kaj videti, saj je vse brezhibno
narejeno, s sodobno opremo, ste-
ne in vrata so obložene z inox
pločevino ter pripravljeno na
čas, ko bo Slovenijo vstopila v
EU. Dostop do nove prodajalne
je omogočen za vse, tudi ljudem
na vozičku.
Vida Topolovec
Družina Fingušt ob odpiranju nove prodajalne v Gaju
pri Pragerskem. Foto: VT
BRALCI SPRAŠUJETE - TEDNIK ISCE ODGOVOR
Skrajšana zlata verižica
Kaj vse se nam lahko dogodi
pri naših vsakodnevnih opravi-
lih! Ko gremo k mesarju, mora-
mo biti seveda zelo pozorni, ko-
liko kaže tehtnica. Dekagram
ali dva za nas sicer ni veliko, če
pa mesar uščipne vsakomur to-
liko, se ob koncu delovnega
dne na račun kupcev že
pošteno masti. Podobno je pri
avtomehanikih. Kolikokrat za-
menjajo kak avtomobilski del,
lastnik pa kot nepoznavalec se-
veda ne more prekontrolirati,
ali je bilo to res potrebno in ali
je del sploh zamenjan. Seveda
vsi dobri mehaniki zamenjane
dele, torej izrabljene, vrnejo
lastniku ob koncu popravila. To
ima lastnik tudi pravico zahte-
vati.
In kaj se je zgodilo naši redni
bralki, ko je odnesla v popravilo
zlato verižico? Na dragoceni
verižici Zlatarne Celje, ki jo je
dobila od babice za opravljeno
diplomo, se je zvil kavelj pri za-
piralu. Odnesla jo je k zlatarju.
In tu se prične zgodba, vredna
zapisa zaradi opozorila vsem, ki
nosite v popravilo zlate predme-
te. "Lokal sem zapustila s slabim
občutkom, saj sem vedela, da je
potrebno samo zravnati kavelj,
pa so mi naročili, naj se vrnem
čez 20 minut. Ko je bila popravl-
jena, sem si jo obesila okoli vra-
tu. Po naključju sem nekaj mi-
nut za tem srečala babico. Takoj
me je opozorila, da je verižica
krajša. Ko sem verižico na-
tančneje pregledala, sem videla,
da je na enem koncu 'čudno'
zaključena. V Zlatarni Celje so
mi zagotovili, da izdelujejo te
verižice v dolžini 60 ali 64 centi-
metrov, nikakor pa ne 57,5 centi-
metra dolge, kolikor je po no-
vem merila moja. Ker pri zlatar-
ju niso hoteli niti poslušati moje
pritožbe, še več, bili so nesram-
ni, sem zavila k inšpektorju. Ta
mi je razložil, da bi morala pred
popravilom zahtevati, da mi
verižico izmerijo. Ironija je v
tem, da sem to tudi zahtevala,
vendar je zlatar dejal, da oni tega
ne delajo, saj v nobenem zakonu
ne piše, da bi morali. Vem, da
svojega dela verižice ne bom do-
bila. Jezi pa me, da lahko nekate-
ri nekaznovano kradejo. Tu se po
mojem mnenju konča pravna
država."
Naša bralka zaradi dveh centi-
metrov in pol zlate verižice ne
bo sprožila sodnega postopka.
Vendar si predstavljajte, koliko
centimetrov zlata bi "prislužil"
zlatar v toku delovnega dne, me-
seca, leta, če bi vsakomur
skrajšal verižico za pičel centi-
meter ali dva, česar stranke veli-
kokrat ne bi niti opazile.
Poklicali smo odvetnico Živo
Drol Novak, ki dela za Zvezo
potrošnikov Slovenije, Dejala
je, da bi seveda moral zlatar
vrniti verižico v prvotnem stan-
ju. Normalno se ji zdi, da bi zla-
tar takrat, ko je stranka prinesla
verižico k njemu, izmeril njeno
dolžino in jo stehtal. In kaj sve-
tuje naši bralki? Zlatar bi že ob
oddaji predmeta moral stranki
dati listek, na katerem bi pisalo,
kakšen predmet je sprejel, nato
pa bi moral izdati račun. Če ene-
ga ali drugega ni dobila, naj zla-
tarja prijavi davčni službi, obve-
sti pa naj tudi policijsko postajo,
kjer bodo presodili, ali je dovolj
indicev za dokaz o kraji. Našo
bralko (in morebitne druge
oškodovance) poziva, naj se
oglasi pri Zvezi potrošnikov, saj
bi lahko tudi ta zveza v imenu
oškodovanih potrošnikov
pričela postopke proti zlatarju.
Milena Zupanič
BRALCI SPRAŠUJETE - TEDNIK IŠČE ODGOVOR
ALKOHOLIZIRAN ŠOFER
NAPADEL POLICISTA
v nedeljo, 27. oktobra, v
zgodnjih jutranjih urah so policis-
ti iz Slovenske Bistrice ustavili
voznika kombiniranega avtomo-
bila, 36-letnega Slavka T Ugoto-
vili so, da je pod vplivom alkoho-
la, zato so mu prepovedali nadal-
jevati vožnjo. To je šoferja razjezi-
lo, zgrabil je policista in ga po-
tegnil iz avtomobila, tako da sta
oba padla po tleh. Tudi to razbo-
ritemu šoferju ni bilo dovolj, zato
so ga policisti pridržali do iztrez-
nitve, povrh pa so ga še kazen-
sko ovadili zaradi napada na po-
licista.
Z MOPEDOM V AVTO
Po lokalni cesti skozi naselje
Podlože pod Ptujsko Goro se je v
sredo, 30. oktobra, nekaj pred
10. uro peljala s kolesom z mo-
torjem Tanja G. iz Sestrž, občina
Majšperk. Med vožnjo je tik pred
njo stekla čez cesto ena od
domačih živali in trčila vanjo. To
jo je nekoliko zmedlo, da je zavi-
jugala in trčila v osebni avtomo-
bil, ki gaje nasproti pripeljal Mar-
jan S. Mopedistka je padla in se
hudo ranila.
NEZGODA
MLADOLETNEGA
MOPEDISTA
v ponedeljek, 28. oktobra,
zvečer se je po regionalni cesti
od Slovenske Bistrice proti Te-
panjam peljal na kolesu z motor-
jem 16-letni B. J. s Tepanjskega
Vrha. V bližini gasilskega doma v
Tepanjah je pričel zavijati v levo
in s tem presekal pot osebnemu
avtomobilu, ki ga je za njim pri-
peljal 22-letni Štefan B. Avto je
trčil v mopedista, ta je padel in se
hudo ranil.
Z AVTOM V DREVO
Po magistralni cesti od Sloven-
skih Konjic proti Slovenski Bistri-
ci se je v soboto, 2. novembra,
zgodaj zjutraj peljal z osebnim
avtomobilom 22-letni Mitja R. z
Zgornje Polskave. Pri Tepanjah je
zapeljal s ceste, vozil okoli 50
metrov po travnati površini in po-
tem trčil v drevo ter se hudo ranil.
TRČIL V PRIKOLICO
TOVORNJAKA
v soboto, 2. novembra, nekaj
po 18. uh se je po lokalni cesti od
Slovenske Bistrice proti
Črešnjevcu peljal z osebnim av-
tomobilom 38-letni Franc K. iz
Makol. Pri Lokanji vasi je trčil v
zadnji del prikolice tovornjaka, ki
gaje pred njim vozil Danilo H., ko
je ta nenadoma zavrl. Franc K. se
je ob trčenju hudo poškodoval.
M0PEDI5T HUDO
RANJEN
Po lokalni cesti skozi naselje
Fram je v soboto, 2. novembra,
nekaj po 8.30 vozil osebni avto
30-letni Zlatko J. iz Morja pri Fra-
mu. Med zavijanjem v levo na
dvorišče kmetijske zadruge mu
je pripeljal nasproti 17-letni J. V.
na kolesu z motorjem. Trčila sta
in mladoletni mopedist se je pri
tem hudo ranil, čeprav je upo-
rabljal varnostno čelado.
Z NOŽEM ZABODEL
PARTNERKO
Prejšnji petek, 25. oktobra, po-
poldne se je v naselju Ritoznoj,
občina Slovenska Bistnca, v sta-
novanju vnel prepir med 29-let-
nim Francem K. in njegovo izven-
zakonsko partnerko Cvetko Ž.
Franc je med prepirom udaril
Cvetko po obrazu, tako da je
padla po tleh. Potem je vzel
manjši kuhinjski nož in ji zadal po
telesu več ran. Prepeljali so jo v
bolnišnico, policisti pa so zoper
Franca napisali kazensko ovad-
bo.
MOPEDIST TRČIL V
PEŠKO
Na kolesu z motorjem se je v
nedeljo, 3. novembra, ob 18.20
peljal 65-letni Maksimiljan S. sko-
zi domače naselje Biš, KS Trnov-
ska vas Med vožnjo je trčil v
sovaščanko, 73-letno Elizabeto
K., ki je hodila ob robu ceste in
ob sebi potiskala kolo. Mopedist
in peška sta po trčenju padla in
se ranila, mopedist huje, peška
lažje.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Ksenija Fridauer, Sp.
Leskovec 13/b - Matica;
Ljudmila Kukovec, Vel. Ne-
delja 42/a, Vel. Nedelja -
Uroša; Marta Golob, Drstelja
27, Desiinik - dečka; Klavdi-
ja Milenkovič, Ul. 25. maja 3,
Piuj - Ivo; Natalija Vičar,
Kuršinci 21/a. Mala Nedelja -
Majo; Marija Zobec, Nimno
22, Pristava pri Mednju -
Daria; Vlasta Štumberger,
Spuhlja 115, Ptuj - Tino; Sil-
va Čupkovič, Izseljeniška 9,
Slov. Bistrica - Barbaro; Ma-
rija Pal, Kicar 119, Ptuj -
dečka; Vesna Krajnc, Gajevci
28/a, Gorišnica - deklico.
UMRLI SO: Ervin Glaser,
Murkova ul. 3, Ptuj, t- 1916,
t 26.oktobra 1996, Vincenc
Zebec, Gerečja vas 105, ^-
1928, t 24. oktobra 1996,
Jernej Kamenšek, Stanošina
29, 1920, t 25. oktobra
1996, Viktor Podplatnik,
Spuhlja 48, 1929, t 27. ok-
tobra 1996, Janez Toš, Novin-
ci 30, 1920, t 28. oktobra
1996, Štefan Fidler, Ptujska
Gora 1, 1938, t 29. oktobra
1996.
PTUJ • Danes, 7. novem-
bra, bo ob 17. uri v pravl-
jični sobi mladinskega od-
delka Knjižnice Ivana
Potrča Ptuj Lilijana Kle-
menčič pripovedovala
pravljico z naslovom Vam-
pirčka je strah.
PTUJ • V petek, 8. no-
vembra, bo ob 18. uri v
Miheličevi galeriji odprta
razstava del udeležencev
slikarske kolonije Štaten-
berg '96. Razstavo je
omogočil Talum Kidričevo.
PTUJ • V petek, 8. no-
vembra, bo ob 18. uri v
galeriji Drava v Vošnjakovi
ulici odprta razstava
umetniških fotografij prof.
Francka Vogelnika.
PTUJ • V petek, 8. no-
vembra, bo ob 19. uri v re-
fektoriju minoritskega sa-
mostana Viktorinov večer,
na katerem bosta dr. Ka-
jetan Gantar in profesor
pater Miha Holc predstavi-
la novi slovenski komenti-
rani prevod Svetega pi-
sma.
PTUJ • V lokalu Romanti-
ka bo Društvo umetnikov
in ustvarjalcev Ptuja v pe-
tek, 8. novembra, ob 21.
uri odprlo razstavo slik
Leona Piska iz Cirkovc,
člana likovne sekcije DPD
Svoboda Ptuj.
PTUJ • V nedeljo, 10. no-
vembra, in vse prihodnje
nedelje do novega leta bo
v razstavišču pod gradom
nedeljska matineja z ris-
ankami, namenjena otro-
kom do 10, leta in njihovim
staršem. Matineje bo pri-
pravljal Pokrajinski muzej
Ptuj ob razstavi del Mikija
Mustra, ki so prav tako na
ogled v razstavišču pod
gradom.
PTUJ • Gledališče Ptuj bo
12. in 13. novembra pova-
bilo za lutkovni abonma
predstavi Jane Stržinar
Kapljica ali Pravljica o let-
nih časih in Morjanka ali
Pravljica o ljubezni.
PTUJ • V četrtek, 14. no-
vembra, bo ob 19. uri v ve-
liki dvorani Narodnega
doma v organizaciji ZKO
Ptuj literarni večer s pesni-
ki in pisatelji, ki živijo na
ptujskem območju ali z
njega izvirajo.
ORIVlOŽ • V avli občine
Ormož je na ogled razsta-
va del udeležencev slikar-
ske kolonije Sveti Tomaž
'96.
KINO PTUJ • Ta teden je
ob 17.30 in ob 20. uri na
ogled film Alcatraz, pri-
hodnji teden pa ob istem
času Dan neodvisnosti.