Leto VIII, štev. 23 Ljubljana, četrtek 27. januarja 1927 Poitnlna pavšatlrana Cena 2 Oin blUna, Knafiova ulica štev. 5Л. в^__■• ________i _ « . . ,, , ., Račun pri poštnem ček. zavoda s Ljub- Tcicfon étev^, pono« tudi D rte vit j k za gospodarstvo, prosveto in politiko ,ln* àtwXNrPrr^°78,40 «=з 1жН«ја ob 4. «jatral. — Stane mesečno Oin »5-—; za Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po t ari hi. Ui*edniitvo i UpravnHtvo: Ljubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon St. 36 inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta Naprednim vo i:cem ! Podpisani izvoljeni člani oblastnih skupščin v Ljubljani in Mariboru se iskreno zahvaljujemo vsem naprednim volilcem, ki so nam poverili svoje zžu upanje. Zvesti svojemu programu in dani besedi bomo vse svoje sile zastavili za trezno gospodarsko delo v naših samoupravah ter se posvetili pozitivnemu delu za dobrobit in napredek naše ožje domovine. Ljubljana-Maribor, 24. januarja 1927. Dr. Janko Baričevič, Jože Finžgar, Stefan Godina. dr. Albert Kramer. Ivan Mohorič. dr. Ivan Novak. Anton Perko-vič, Lovro Petovar, Valentin Poljanšek, dr. Dinko Puc. Ivan Tavčar. Ivan Zebal Ljubljana, 26. januarja Pri pogledu na izid nedeljskih oblastnih volitev ne smemo pustiti prezrto deistvo. da je tudi število združenih socijalistov prav lepo narastlo. Od zadnjih skupščinskih volitev so se glasovi socijalistov malone podvojili ter predstavljajo sedaj čvrsto armado skoraj 15.000 volilcev. Socijalistične glasove ne moremo Šteti v politično grupacijo Naprednega bloka, od katere iih loči marxistični program. Toda na drugi strani je marsikaj skupnega. Predvsem ima SDS mnogo razumevanja za vsa socijalna vprašanja, kar je opetovano dokazala, akoravno odklanja razredno politiko. Na isti iiniii pa stojita Napredni blok in res prograrnatično orijentirana socija-Iistična stranka v kulturnih pogledih in v odporu proti reakciji kierikalizma. ki že sam na sebi negira demokrattčna načela. V tem smislu se more govoriti o tem. da tvori socijaHstična stranka v Sloveniji, kakor tudi skoraj povsod drugod, skrajno levico napredne politične fronte. Mi smo vedno obžalovali, da se je naše socijalistično opredeljeno delavstvo grizlo med seboj ter si v brezobzirnem klanju slabilo svojo moč. V Sloveniji trezna socijalfstična stranka ni odveč in zato s simpatijo spremljamo vidno konsolidacija socijalističnih vrst, uverieni. da bi pametna pozi ti vl-stična socijaHstična politika marsikaj doprinesla k našemu sociialnemu uravnoteženju. Predvsem pa bi mogla Iz-trezniti one mase našega delavstva, ki so tako rade nasedale vsaki demagogiji Saj je žalostno dejstvo, da je SLS po prevratu, zlasti pa zadnja leta črpala svojo nenaravno številčno jakost baš iz krogov najradikalnejšega socialističnega dela vsiva. Pred leti osnovana »Zveza delovnega ljudstva« za občinske volitve ljubljanske je za dolgo dobo izpod rezala polet in porast socijalistične stranke v Sloveniji. SLS še danes živi od »Zveze delovnega ljudstva« in še pri nedeljskih volitvah je dobila v Ljubljani malone 15Ô0 socijalističnih glasov. Naravno in normalno število čistih klerikalnih glasov v Ljubljani znaša komaj 1700—2000. V »Zvezi delovnega ljudstva« pa so socijalisti prepustili klerikalcem svoje karte in SLS je polovila v svoje mreže mnoge njihove najboljše pristaše z vodilnimi sposobnostmi, ki so sposobni še danes, po tolikih letih, sugestiv-no vplivati na svojo okolico. Dokler so potrebovali klerikalci socijaliste za pri-prego svo iih političnih nakan, je šel sam ljubljanski škof dr. Jeglič z bolj-ševiki in ljubljanski semenišniki so oddajali volilne kroglice pod devizo: »Su-mus ex grege Christi, pa pojmo s komunisti«. Danes, ko se je socijaHstična koncentracija in reaktivacija principi-jelno socijalistične stranke zopet posrečila, pa obklada škofov list socijaliste z materijalisti in brezverci, ki po klerikalni mentaliteti nimajo seveda nobene obstojne pravice. Nedeljske volitve dokazujejo, da se navzlic ekstraturam g. Bernota, čegar politika izgleda kakor od SLS naročena, socijalistične vrste enotno formirajo ter krepko pripravljajo na svoje notranje ozdravljenje. Marsikaj se danes drugače presoja in vidi, kakor pred leti. Čas je veliko ostrin opilil in stranka, ki ie dolgo trpela na zlih predvojnih posledicah nesamostojnosti in odvisnosti od dunajske socijalistične centrale, ра.тпеје pa jo je razkrajal negativistični vpliv Moskve, stopa z nedeljskimi volitvami zopet na polje pozitivnega udej-stvovanja Tudi njenim mandatarjem ne bo postlano z rožami, a gotovo je, da bo njihov nastop, ako bo ostal kon-sekventen in vztrajen, začetek konca prevarantske politike, ki so jo dosedaj več let uganjaj klerikalci na račun in na škodo socijalističnega delavstva. Justffîkacije v Turčiji Carigrad, 26. januarja (pa). Sodišče je obsodilo na smrt osem oseb. ki so bile obtožene umora nekega turškega poslan« ca. Pet obsojencev je bilo takoj justificfc ranih, drugi trije pa so še na svobodi Narodna skupščina v polnem brezdelju Radikali is radičevci složno onemogočujejo parlamentarno delo in ne dajo niti, da se vrši po poslovniku predpisana inter-pelacijska debata. Dnevni red parlamenta: molbe i žalbe... Beograd, 26. januarja r. Na današnji dopoldanski seji ie Narodna skupščina po prečitanem zapisniku najprej' razpravljala o poročilu verifikacijskega odbora, glasom katerega izgubi dr. Kumanudi, ker je izvoljen za beograjskega župana poslanski man dat ter se mesto njega vpokliče g. Halam-pije Dolgov tč. Zaradi tega vprašanja se je razvila velika diskusija. Davtdovlčevec Pera Markovič dokazuje, da slučaj dr. Ku-manudija še ni rešen, ker da še ni podal ostavke. Poslanec Vilder dostavlja, da ima vladna večina tri poslance, ki so obenem župani, a nikdo jim ne vzame mandata Med velikim prepirom končno večina spre) me poročilo verifikacijskega odbora. Sledi poročilo, da namesto pokojnega Ni-kole Pašiča pride za narodnega poslanca EmiMjan Trbič, prota iz Rume. (Pribičevič: Kateri skupini pripada Trbič, pašičevcem ali uzunovičevcem? Opozicija prasne v buren smeh.) Nato W moral prometni minister general MHosavljevlč odgovoriti na vprašanje poslanca Vujičlča o zgraditvi predora pri Vučkovlci na progi Kraguje-vac-Kraljevo. Minister pa izjavlja, da prepušča odgovornost svojemu predniku. (Živahni medklici). Bivši prometni minister Vasa Jovaiiovič skuša potem stvar pojasniti a opozicija ostro ugovarja. Skupščina le na to prešla na dnevni red. Izvoljeni so bili skupščinski odbori za raz- pravo predložemhjjfcakonov. V odbor za zakonski predlog M tolmačenje čl. 108 Invalidskega zakona (predsednik dr. Bogoljub Kujundžič) sta za SDS izvoljena posl. Milan Popovič ln Stevo Kalemb'er, odboru za predlog zakona o srednjem šolstvu predseduje dr. Voja Janjič. izmed samostojnih demokratov pa sta člana Svetozar Pribičevič tin dr. Ljudevit Pivko, ki sta obenem tudi člana odbora za predlog zakona o osnovnih šolah, kateremu predseduje Jovan Cirkovič. Po desetminutnem odmoru, tekom katerega se ie vladna večina sporazumevala glede nadaljnega dnevnega reda, je predsednik zaključil sejo ter napovedal prihodnjo za petek dopoldne. Opozicija ie živahno protestirala, narodni poslanec Vilder ie zahteval besedo zaradi kršitve poslovnika. Predsedujoči pa mu ni dal govoriti, marveč je napovedal naslednji dnevni red prihodnje seje: izvolitev dveh članov v upravo vojne škode ter poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Opozicija ie ponovno protestirala in poslanec Vilder je v drugič zahteval besedo, ker ie predsednik kršil poslovnik. G. Vilder ie hotel govoriti zato, ker ie hitri, četrtek, dan Interpelacij, in M se torei seja Narodne sknpščine morala vršiti. Vladna večina pa je gladko prešla preko vseh teh protestov in se je seja zaključila z velikim polomom. Radikali bi radi koalicijo ž SDS Značilen uvodnik poluslužbenega radikalskega «Vremena». Negativen odziv iz vrst SDS. Beograd, 36. jan. p. Za razpoloženje vladnih krogov po končanih volitvah v oblastne skupščine je izredno značilen uvodni članek v današnjem »Vremenu«, ki govori o možnosti ponovne otvoritve vladne krize. Radikalski oficijozus modruje, kaj se- daj. Prihaja do zakfiočka, da z Radičem gotovH večmo-tr sedanif Narodni skupščini, res ne bo več mogoče, a smatra tudi, da ie kombinacija z davidovičevd izključena Vrača .se torei na staro Uzunovičevo Idejo, da bi SDS šla z NRS v koalicijo ln pritegnila »še kako manjšo grupo« t. J. klerikalce In nikičevce. Stališče SDS Je napram tem fantastičnim kombinacijam že znano. Naj-rnteresantnejši del »Vremenovega« članka je sledeči: »— Tudi pri radikalih prevladuje mnenje, da bodo volitve najboljši izhod, ako ne bo mogoče ustvariti trajne kombinacije za poslovno vlado. Mnogi radikali govore odkrito, da je bolje stopiti v volitve, kakor životariti od dne do dne v neprestanem strahu pred večnimi krizami. V nekaterih radikalskih krogih se forsira ideja o ustvaritvi Narodnega bloka Srbov, Hrvatov in Slovencev, čigar glavni čili na} bi bil ureditev razmer v državi ter pobijanje protl-državnih elementov. Ta blok bi v glavnem tvorili radikali ln samostojni demokrati, a po možnosti še kaka manjša skupina. Ker pa w izgleda, da bi si tak bk>k lahko za- smatrajo pristaši omenjene ideje, da je treba za ta blok pripravljati teren ter zaslgu-rati niegovo zmago pri prihodnjih volitvah, da bo tako lahko prevzel oblast v svoje roke. Deio za ustvaritev takega bloka se opravičuje z navedbo, da so vse dosedanje Izkušnje pokazale absolutno nemožnost nadaljnega sodelovanja s Stj. Radičem, ki skuša tudi z vlade nadaljevati svoje ra-zorno delovanie med narodom ter s svojimi izpadi onemogoča vsako resno delo vlade v Narodni skupščini«. K temu je Ie pripomniti, da SDS radikalom ne gre na limanice. Naj strašijo Radi-ča z Narodnim blokom sami. samostojni demokrati si zveze z radikali pri obstoječih razmerah ne želijo nazaj. Debata o proračunu finančnega ministrstva Interesantna debata o problemih državnega gospodarstva Beograd, 26. januaxia. p. Danes popoldne je plénum finančnega odbora razpravljal o proračunu finančnega ministrstva. Financ ni minister Markovič je v dolgem govoru pojasnjeval proračun. Temeljita reorganizacija financ se ne more izvršiti brez reorganizacije finančne stroke. Imamo slab upravni aparat, krivda temu pa ie največ v različnem zakonodavstvu. V finančnem zakonu predlaga nekatere ukrepe za reorganizacijo finančne službe, o čemer bo govoril pozneie. Olede kritike naše tobačne politike naglasa, da se to vprašanje v vladi študira. Radičevec Bamkovič je predlagal sledeče redukcije: Ukine se večje število mest uradnikov skupno 59, med drugimi 2 pod-tajnika In direktor naše svobodne cone v Solunu. Posl. Demetrovič (SDS) graja, da se je v načelni razpravi minister držal samo tèo-retičnih razmotrivanj, vsled česar je bilo sedaj pričakovati, da bo podal pregled svojih konkretnih nazorov ia načrtov. Zaman. Vsa razprava Je sedai reducirana na vprašanje finančne administracije. Minister obeta reorganizacijo finančne službe. Kako. po katerih vidikih? Demetrovič zahteva, da se ob tej reorganizaciji Izvede tudi Izenačenje davkov, ker šele eno z drugim more odpraviti sedanje neenakosti. Dalje zahteva svobodo Izvoza dnhana ln ukin}en]e monopola na prodajanje soli. Govori in piše se o drugem delu 10 milijonskega dolarskega Bleerovega posojila. Objavljeni pogoji so neugodni, govornik zahteva pojasnilo, kako sploh stoji stvar glede posoJHa. Govornik naglaša, da bi bilo potrebno zainteresirati tuj kapital za naše gospodarstvo. Proračun finančnega ministrstva Je fiktiven za 140 milijonov. Pričakuje ukinie-nje mononolskih in carinskih sodišč, ki nai se prenesejo na redna ali upravna sodišča. Na koncu razprave Je finančni minister znova povdarjal, da tega proračuna nI napravil on, temveč njegov predhodnik. O vseh važnih vprašanjih finančne politike bo obveščal finančni odbor ln zahteval njego- vo sodelovanje. Strinja se s poslancem Demetrovičem, da so monopolske kazni drakonične. Demetrovičeva zahteva radi ukinjenja monopola soli je komplicirana ter io bo preštudiral. Glede Bleerovega posojila in ostalih posojil navaja, da ne mora dati točnega odgovora. Ostro obsoja dosedanjo prakso trgovinskega ministrstva, ki ie bilo proti uvajanju tujega kapitala v našo državo z motivacijo, da bi to škodovalo našemu poljedelstvu in ostali privredl. Glede reforme našega valutnega vprašanja naglaša, da Se niso ustvarjeni pogoji. Strinja se z Demetrovičem v vprašanju, da Je treba izvesti deetatizaciio. Sprejel bo vsak predlog v tem smislu. Proračun fin. ministra Je bil končno sprejet Prihodnja seia jutri popoldne ob 4. Mednarodna železniška konferenca v Firenzi Beograd, 26. januarja, p. Včeraj je v Firenzi v Italiji začela mednarodna železniška konferenca svoje delo glede voznega reda. Konferenca razpravlja o ureditvi direktnega prometa med našo državo in Italijo. Obenem se bo tam uredilo vprašanje prometa direktnih vlakov med Madžarsko in Avstrijo po našem ozemlju v Italijo in francosko Riviero. Pozen demanti o Marko vice -vem potovanju v Budimpešto Beograd, 26. januarja, p. Iz ministrstva za zunanje stvari: Z merodajnega mesta ee danes kategorično démentira vest budlmpe-Slanskih in praških listov, po katerih bi dr. Laza Markovič te dni imel odpotovati v Budimpešto kot delegat naše vlade. Ta vest ni točna. Dr. Laza Markovič nima nobene misije. Njegovo potovanje ni v nobeni zvezi niti z vlado, niti z ministrstvom za zunanje stvari, niti s tem, kar ee piše o njegovem potovanju. On potuje popolnoma v privatnih poslih. Razprava zakona o centralni upravi Interesanten konflikt med ministrom trgovine in ministrom za izenačenje zakonov pališč v sporazumu z ministrstvom za Javna dela. vrhovno nadzorstvo nad vsemi sanitetnimi napravami, nadzorstvo zdra\ ni-ških zbornic, uprava in nadzorstvo zavodov za izpopolnitev zdravnikov in nižjega sanitetnega osobja, briga za Izvrševanie zdravstvenih zakonov, proučevanje in pobijanje nalezljivih bolezni, nadzorstvo privatnih sanitetnih ustanov in prosveta naroda v sanit-.-tnem oziru « Dosedanji člen -1. ie bii črtan. Obširna, deloma principiielna razprava se ie vršila o čl. 5., ki določa način imenovanja ministrov. Konino je vladna večina sprejela sledečo stilizacijo: Ministri ve imenujejo za ministrstva, ki so naštela v člen 1.. morejo Pa se imenovati tudi ministri brez portielja. Kralj imenuje predsednika min. svera, osra'e ministre imenuje kralj na predlog predsednika min sveta. Ukaz o imenovanju ministrov in ministrskega predsednika sopodplsuje predsednik min. sveta Vsi ministri skupno s predsednikom tvorijo ministrski svet Vsi ukazi o imenovanju predsedniki min sveta, ministrov, njihovih zastopnikov, državnih pod-tajnikov in njihovih zastopnikov se objavljajo v »Službenih novtnah«. S tem je hila seja zakonodajnega odbora danes zaključena in se bo vršila prihodnja potujitrišnjem popoldne ob 16. z istim dnevnim redom. Beograd, 26. januarja p. Po daljši pav-zi je danes popoldne nadaljeval delo plénum zakonodaj пеза odbora in vzel v pre-tres .predlog zakona o centralni Upravi. V posebnem pismu sporoča trgovinski minister dr Krajdč, da zahteva za svoj resort upravo poštne hranilnice čekovnega in klirinškega prometa. Minister za javne zgradbe dr. Košutič je predlagal novo stilizacijo glede kompeîenc svojçga ministrstva. Minister za izenačenie zakonov Vasa Jovanovič odklanja amandman ministra za trgovino z izjavo, da ie bil že dosežen sporazum glede kompetenc prometnega ministrstva, kateremu nai pripada tudi poštna hranilnica. Kar se tiče drugih nmandma-nov, bodo tiskani ter bodo prišli na razpravo pozneje. Olede kompetenc novega ministrstva za javno pomoč in narodno zdravstvo je bilo po daljši debati sprejeto sledeče besedilo čl. 12: Ministrstvo za narodno zdravstvo, socijalno skrbstvo in humanitarne ustanove: skrb za ubožne invalide Ln sirote, zavarovanje za slučaj bolezni, nesposobnosti za delo in starost in druge oblike socijalnega zavarovanja, nadzorstvo nad rudarskimi bratovskimi sklad-nlcami, posredovanje za de'o, posredovanje v vprašanjih delavske politike, in mezd, inšpekcija dela. zaščita dela. delavske komore, izseiieništvo, briga za stanovanja, ukrepi proti draginji. Iniciiativa za sanitetske posle v vsej državi, ureditev ko- Optimističen ekspoze dr. Beneša Politika Male antante nespremenljiva! — Bethlenovo potovanje v Rim zgolj taktičnega značaja Praga, 26. januarja, g. Zunanji odbor senata Je imel sejo, na kateri je zunanji minister dr. Beneš odgovarjal na razna vprašanja glede zunanje politike Češkoslovaške. Najzanimivejše izjave je podal glede Male antante. Dejal je. da je njen položaj slejkoprej nespremenjen in da vrši še vedno isto nalogo, kakor je bila začrtana pri njeni ustanovitvi pred šestimi leti. Kadar sklene kaka članica Male antante kako pogodbo z drugo državo izven nje. se takoj začne govoriti, da je začela razpadati. V tej stvar) je treba naglašati. da so pogodbe Male antante takšne, da izključujejo vsak dogovor, ki bi nasprotoval njenim intencijam in njenemu značaju. Z druge strani se nanašajo njene pogodbe na precizna vprašanja in so tako stilizira-ne, da prepuščajo njenim članicam popolnoma proste roke v stvareh, ki ne tangirajo skupnih interesov Male antante. In ravno v tem je njena močna podlaga. Dr. Beneš je dejal nadalje, da Češkoslovaška ni imela glede finančne obnove Avstrije istih interesov kot Rumunija in Jugoslavija. Zato je Češkoslovaška v sporazumu s tema dvema državama popolnoma samostojno nastopala v Društvu narodov ln je tudi vso zadevo sama uredila. Isto velja tudi za Locarno, kjer je bila v prvi vrsti prizadeta češkoslovaška, dočim Jugoslavija in Rumunija nista bili na stvari toliko interesrrani Iz tega razloga so vse kombinacije, ki so se pojavile v svetu zadnje čase, brez podlage. Vlada zato lahko premotriva položaj države s popolno mirnostjo. Mala antanta ostane, kakršna je bila in razmerje med njenimi tremi članicami se nikakor nj spremenilo. Kar se tiče potovanja madžarskega ministrskega predsednika Betlilena v Rim, je dejal minister, da nima Češkoslovaška ničesar proti temu. ako sklene Madžarska z Italijo dogovor, ako ima njegova podlaga realne interese, n. pr. plovbo po Jadranu. Odveč je bojazen. da bi se Italija sporazumela z Madžarsko na škodo kake druge države. Češkoslovaška ima pogodbo z Italijo o prijateljskem sodelovanju. Italija pa ima na drugi strani enak interes na tem. da ostane v dobrem razmerju z nami, je dejal dr. Beneš. pa tudi z Madžarsko, Rumunijo in Jugoslavijo. Res ie. da se splošno opaža v Evropi izvestna nervoznost in kriza, ki jo je treba pazljivo zasledovati. Zakaj mednarodno razburjenje ie navadno simptom stvari, ki imajo dalekosežno ozadje. Sedanjo situacijo moramo premotrivati t. vso pazljivostjo, ali mirno in trezno, da more država zasledovati svojo večletno politiko, ki gre za pomirjenjem Evrope. Kar se tiče Rusije in njenega priznanja, ie deial dr. Beneš. da se v tem pogledu ni spremenilo stališče vlade. Končno ie minister naglašal. da ni poga. janj z Vatikanom zastran sklenitve kon-koTdata. Desničarska koalicija v Nemčiji Sestava desničarske vlade zagotovljena. — Vladni program izdelan. — Ministrski kandidati. — Nacijonalci dobe notranje ministrstvo. — Centrum taji pogajanja z nacijonalci za kulturno reakcijo Berlin, 26. januarja, s. Sestava vlade s centrumom, nemško ljudsko stranko in nemškimi nacijonalci je sedaj konč-noveljavno zagotovljena. Zastopniki omenjenih treh strank so se danes sestali z državnim kancelarjem dr. Mar-> xom, državnim delavskim ministrom in dr. Stresemannom na sejo. kjer so se sporazumeli glede vladnega programa. Sporazumno določeni program bodo sedaj sporočili demokratom in bavarski ljudski stranki ter jih pozvali, naj sodelujeta v vladi. Frakciji obeh strank bosta o tem razpravljali popoldne, dočim se bodo vladne stranke pogajale o osebnih vprašanjih. Program vlade bo baje zvečer objavljen. Berlin, 26. januarja, i. Demokratska frakcija še ni zavzela svojega stališča napram vladi meščanske koalicije Po-vdarja pa se, da ne vstopi vanjo. Če bi minister za državno brambo doktor Gessler in finančni minister Reinhold ostala v dr. Marxovem desničarskem kabinetu, tedaj bi demokratska stranka javno razglasila, da ju ni smatrati kot zastopnika demokratov, marveč zgolj kot strokovnjaka. Nemška ljudska stranka bi poleg zunanjega ministra doktor Stresemanna dala še ministra za narodno gospodarstvo dr. Curtiusa In prometnega ministra dr. Krohneja. Nemški nacijonalci dobe tri portfelje. Notranji minister bo najbrž dr. Lindeiner-Wildau. minister pravde bivši predsednik parlamenta Wallbraf ali pa doktor Graf. minister za prehrano pa vitez von Stauffenberger. Imenujeta pa se za ta resor tudi prejšnji notranji minister Schiele in Thomsen. Centrumu bi pripadlo delavsko ministrstvo v osebi dr. Braunsa in ministrstvo za zasedeno ozemlje v osebi dosedanjega pravosodnega ministra dr. Bella ter eventualno finančni portfelj. ki bi ga namesto demokrata Reinholda zasedel sedanji Radenski državni predsednik Koehler. Novo vlado bo podpiralo tudi gospodarsko združenje, ki pa najbrž ne pošlje svojega zastopnika v kabinet. Pričakuje se, da izdajo nacijonalci r«. seben proglas o svoji zunanji politiki, namenjen za inozemstvo. Centrumaški parlamentarni klub ic včeraj podal izjavo, ki z vso vehemen-co pobija trditev ljudske stranke, da se pletejo med nacijonalci in katoliškim centrumom pogajanja o konkordatu in šolskem zakonu Centrum pravi, da utegnejo take neupravičene trditve samo zastrupiti politično atmosfero in motiti tekoča pogajanja za sestavo vlade. Italija in Društvo narodov Rim, 26. januarja, o. Davi ob 9.30 je prispel v Rim glavni tajnik DrušUn narodov sir Eric Drummond. Sestal se bo z Mussoli-nijem, «ia se z njim domeni glede imenovanja naslednika italijanskega glavnega pod-tajnika v Društvu narodov. Sir Drummond se je nastanil v GrandhotehJ ter je gost italijanske vlade. Ako gospod Pucelj noče v skupno napredno fronto, pa naj ostane sami V celokupni državi menda ni nobena politična grupa doživela tak strahovit poraz, kakor ga je doživela stranka g. Ivana Puclja v Sloveniji. Od 34.859 glasov, ki so |lh dobili sedanji združeni radičevci pri volitvah v Narodno skupščino 1. 1925„ so nazadovali v nedeljo aa 20.451 glasov ter padli za okroglo 15.000 glasov ali 40 od st. Poraz slovenske radičevščine ni nobenega resnega človeka presenetil in tudi sasnega g. Puclja ne, četudi ni prl-čakovai tako katastrofalnega poloma. Ves volilni boj. ki ga je vodil g. Pucelj та te volitve, je dokazoval silno slabost njegove stranke ta edina bilka, na kateri se je skušal še rešiti, je bila nemoralna in nepoštena zloraba gospodarskih zavodov v agitacijske svrhe ter razne v prozornem namenu podeljene podpore. Na kakšni prevari pristašev SKS pa je silonela volilna agitacija gospoda Puclja in njegovih generalov, pa se najbolje vkii iz «Kmetskega lista», v katerem so pred volitvami objavljali, da SDS niti 2 mandata ne bo dobila, pač pa da bo dobila radičevska stranka v Sloveniji 40 mandatov! Te groteskne sleparije je seveda sedaj konec. Včerajšnji cKmetskl list» ne taji poraza, češ, «mi priznavamo, da smo v tej borbi podlegli», obeta pa. da bodo «poskušali z vso močjo popraviti, kar so zagrešili aH zamudili». V nadaljnib izvajanjih piše cKmetski list», da so se v nedeljo slovenski vofilcl izrekli proti CTezi s Hrvati ter da so volHel večine (SLS) oprostili g. Puclja «silnega bremena in velikanske odgovornosti», ki sedaj pada izključno na SLS. Dvomimo, da se bo dalo s takim obžalovanjem v «Kmetskem listu» popraviti dalekosežne posledice, napak, ki jih je zagrešil g. Pucelj. Parlamentarno pravilno bi bilo. da bi g. Pucelj. ki je zakrivi tako strašen poraz SKS. Izvaja! konsekvence. položil mandat ter pustil vodstvo SKS spretnejši roki. Tudi v svetovni vojni je tako bilo, da so odstavili generale, ki so bili v odločilnih bitkah tepeni; kajti interes vojske je zahteval. da ne ostanejo ra vodilnih mestih poraženi poveljniki. Ni dvoma, da je pri nedeljskih volitvah vdjala obsodba slovenskega kmeta predvsem nesrečni zvezi g. Puclja s Stjepanom Radičem. Najpreje je g. Pucelj prepeljal slovenske samostojne kmete v «Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva», ki sta jo tvorila SKS in republikanska stranka g. Prepeluha. To piše Radié med drugim pod svojim podpisom: -Predsednik vlade Uzunovič neprestano išče, nadomestila za HSS, nameeto da bi ga iskal za one korupcijoniate, ki že dolgo ne bi smeli biti v radikalaki stranki. Boža Ma-ksimovič ?e sedaj izvršuje vsak predlog najslabših odmetnikov seljaSke Stanke (Radič meni Nikiča), a strahovite nezakonitosti v Vojvodini je deloma povzročil sam, radi česar" ga bo zadela obtožba, deloma pe jih je do zadnjega časa trpel, četudi je bil pravočasno opozorjen od strani poslancev HSS, ako vsaj v zadnjem hipu odločno ne izkaže spoštovanja ustavi in zakonu. (Medtem so radičevci včeraj že sklenjeno glasovali za Maksimovičev proračun.) Ogenj in žveplo siplje Radič na Uzunoviča, Maksimoviča in dr. Srskiča, radikale deli na pašičevoe, maksimovičevoe in ceotruma-če. Pašičevci so sanj nepoboljšljivi korupci-jouisti, Maksimoviča karakterizirf za donii-feljavea, ki smatra, da samo on lahko v odločilnem času spasi državo, ker si domišljuie, da ravno radi reševanja države mora ostati notranji minister ter ne samo s korupcijo in strahovlado vzdržati dosedanje Število radikal flikih poslancev, marveč ga le tako povečati, da bodo radikali tvorili homogeno ra-dikalsko vlado z njim, Maksimovičera na oelu. Ta bolnt ideja, nadaljuje Radič, je prijela tudi Uzunoviča, samo da si ta domišljuje, da bo homogeni radikalski vladi načeloval on, Uzunovič. Za minule volitve so se taktično strnili i Maksimovič i Uzunovič i pa-Sičevci. Vsi samo s eiljom, da dokaîejo možnost homogene radikalsko vlade. A kaj so radikali? V Sloveniji jih sploh tli, v ban ski Hrvatski in v Dalmaciji nič ne znaeljo, v Bosni ln Hercegovini eo v manjšini v Vojvodini in Južni Srbiji ee držijo samo z volilno korupcijo in strahovlado, d^im so v Severni Srbiji davidovičevci ln ■ 'iar^uki formalno prav tako močni ka- hir (TiVrfK д (fayaiiKl-j. mtiiwn ШбЈдеј- zaveznikom korupcijo in stra-— opozicijonalno stranko! ši od njih. Na kaki osnovi in в kakim razlogom se torej radikali vsiljujejo v naši državi kot najmočnejša stranka, brez katere se ne sme sestaviti vlada in urejati država? ... Žalostni uspeh radikateke stranke je pridobljen s tako sramotno volilno korupcijo in tako opasno volilno strahovlado, da je med vsemi našimi notranjimi in zunanjimi vprašanji to najnujnejša in najbolj pereča zadeva. A navzlic vsej korupciji in nasiljem so radikali dobili sami zase jedva nekaj več kakor tretjino veeh oblastnih mandatov. Naj ne prištevajo k svoji večini oblastnih mandatov HSS, proti katerim so se borili javno in zavra tno, kakor pri volitvah v Narodno skupščino 19251 Mandati HSS se morajo jemati v račun skupno s mandati onih opozicijskih strank, ki so za narodni sporazum, in sicer za sporazum. Ako ee seštejejo mandati HSS, DZ, SLS in zemljoradnlkov, dobimo močno tn rosno večino, Izraženo tudi formalno, ki pa lahko najde svoj popolni izraz tudi v sedanji Narodni skupščini... K tej «narodni koncentraciji lahko pristopijo očiščeni radikali, sicer se bo pe napravila brez njih ln proti njim. Radie končno napoveduje, da bo léevi£ tako-le: Najmanjši oziroma skoro nobenega M bito v Sloveniji, nekoliko vefill je bil v Hrvatski tn Slavoniji, le ved-ii v Srbiji, Vojvodini in Bosni, popoln in brezmejen pa v Južni Srbiji. Radi tega bi Uzunovič ne sanel upoštevati reroltata » Južni Srbiji, ko ocenjuje moč posameenib strank. Ako krona povwi .Uvedbo.voUtty, nasiaša Sv. Prtblčevič, kaki drugI poHtič-ni osebnosti iz drugega tabora, bomo videli aJ! se bo Uztmsvič mogel še navduševati nad uspehom v Južni Srbiii- Anketni odbor zopet zboruje Beoffad, 26. jan. p. Po dolgi p-avzi, ki je trajala od 3. decembra 1926- se je da« nes popoldne zopet sestal anketni odbor ter nadaljeval razpravo o aferah Rade l'aàiéa. Pred prehodom na dnevni red je samostojni demokrat Svetislav Popovič izjavil da je od prvostopnega sodišča, v Beogradu dob!! povabilo kot priča v prav* di med Dragišo Stojadinovičcm in Rade Pa&Sem. Zahteva pojasnilo, ali se člani anketnega odbora smejo pojaviti pred so» «fiščetn kot priče v stvari, ki so razprav, lja r anketnem odboru. Nato se je ugo» torilo, da so dobili tako vabilo tudi vsi ostali člani anketnega odbora. V razpTavi se je zavzelo stališče, da ao člani dolžni čuvati tajnost o tem, kar so zvedeH » službenem poslovanju. Dr. Popovié je ra* htoval, da ga glede obveze čuvanja tajno« sti razvežejo in de gre na sodišče kot priča. Odbor je sklenil, da z ozirom na to, ker svoje preiskave ie ni končal in ker Narodna skupščina o tem še ni dala besede, Člani anketnega odbora ne more» jo Ш na sodišče kot priče. Nato je od« bor prešel na razpravo o poročilu, ki ga ima odbor podati Narodni skupščini Raz» prave so se udeležili Swtislav Popovid Marko Trifunovic, Tlmotijevid. Vujid in Groi. Seja se v petek nadaljuje. Upokojitve pri poštni hranilnici Beograd, 36. januarja, p. Podpisan je ukaz ministrstva pošte tn telegrafa, s katerim stavljajo v pokoj dr. Fran P a ▼ 1 i S, pomočnik generalnega direktorja poštne hranilni-ce v Beogradu; dr. Pele, glavni tajnik poStoe hranilnice v Beogradu; dr. Ignacij R u t a r, ravnatelj poštne hranilnice v Ljubljani in RudoU Rozman, let knjigovodstva Poštne hranilnice v LJubljani. Za pomočnika generalnega ravnatelja Poštne hranilnice Je imenovan radidevee André Sova-čevič. Za še& ekonomskega odaeto je Imenovan Tomo Vrldjan, inšpektor direkcije poŠte ln telegrata v Ljubljeni Za upravnika poŠte in telegrafa v Beogradu je imenovan Mileako Kračlnovič. Belorusi in Poljska Na Poljskem so razkrili veliko, na Široko zasnovano tajno organizacijo, katere cilj je bil pomagati vnanjim poljskim sovražnikom, v prvi vrsti sovjetski Rusiji v slučaju vojne. Gre tedaj za tajne komunistične organizacije. Ali še pred tem so javili slična odkritja tajnega protipoljskega delovanja, pa na nekoliko drugačni osnovi, ta sicer med beloruskim prebivalstvom. Najbolj je kompromitirana politična organizacija «Hromada». Pri tem je naglasiti, da se pri nas večkrat označuje «Hromada» kot ukrajinska organizacija, kar je napačno. Gre za' belorusko, ne za ukrajinsko gibanje. «Hromada» je pri teh razkritjih močno prizadeta; od pet poslancev, ki pripadajo tej stranki v poljskem parlamentu. so trije aretirani med njimi predsednik parlamentarnega kluba Bro-nislav Taraškijevič. Kompromitirani in aretirani pa so tudi člani drugih beloruskih strank, osobito nezavisnç kipet-ske zveze, med njimi poslanec Holovač. Za pravilno razumevanje dogodkov med Belorusi na Poljskem se je treba zavedati da se je razmerje med belorusko manjšino in poljsko večino tekom zadnjih let zelo poslabšalo. Belorusi so ves čas pričakovali od Poljske, da ugodi njihovim narodnim zahtevam ta so se na osnovi tega sporazumeli z dejstvom, da so podaniki poljske republike. Toda ker Varšava ni našla zadovoljive rešitve problema beloruske narodne manjšine, se je razpoloženje Belorusov napram Poljski temeljito poslabšalo in beloruske politične stranke so prešle v opozicijo. Na skrajni levici je stranka «Hromada», v kateri so povečini nekdanji soci-jalni demokrati in tiezavisni socijalisti; ta stranka se je vedno bolj približe\ala komunističnemu programu. To je hkrati najmočnejša beloruska politična stranka. Njen vodja, sedaj aretirani poslanec Taraškijevič. je bil še pred nekaj letj glavni predstaviteij poljskolilske orijentacije med Belorusi: danes je odločen nasprotnik poljske države. Z «Hromado» v zvezi je delovala slično orijentirana nezavisna kmetska stranka, ki ji pripada aretirani poslanec Feliks Holovač. Tej levici nasproti deluje beloruska desnica, ki sestoji iz dveh strank, med katerima so dobri odnošaji. Prva je kmetska zveza, ki nastopa v parlamentu pod imenom beloruskega kluba, nod vodstvom poslanca Fabiiana Jeremi-cza. Četrta stranka je krščanska demokracija. ki jo vodijo povečini katoliški duhovniki ali na osnovi zelo radikalnega programa. Del Belorusov je namreč katoliške vere; med njimi se na primer «Hromadai. sprva ni mogla širiti toda sedaj je dobila tudi že tu pristašev. Tudi krščanska demokracija teži za samostojnostjo Bele Rusije Vse beloruske stranke streme tedaj £ neodvisnosti svoje dežele, dasi desničarske z drugačnimi sredstvi nego radikalna levica. Vseh Belorusov v 3oljski je okroglo 1.600.000: toda nji-iova vloga je važnejša, nego bi bilo soditi po številu, zakaj bivajo ob meji in imajo večino sorojakov v okviru sovjetske Rusije. Poljska se bo morala tedaj pobrigati i drugačnimi sredstvi kako jih zadovoljiti Naši Kraji in ljudje Dasi starosti, truda in najkrutejše življenske skrbi izmučen, je vendar čisto nenadno sinoči preminul v Ljublja-ui upokojeni gimnazijski ravnatelj gospod Fran Wîestbaler. Našli so ga mrtvega v postelji. Ob njegovi krsti stoji samo svakinja: edina hčerka pokojnikova je omožena na Dunaju in je težko bolna. Pokojnik je zapustil življensko delo, s katerim se je ukvarjal vseh zadnjih 30 let, t. j. njegov veliki latlnsko-sloven-ski slovar. Strokovnjaki, ki so to delo videli, zatrjujejo, da nima dosedaj noben slovanski narod kaj enakega, niti ni mnogo velikih kulturnih narodov, ki bi imeli tak rečnik. Zato je Wiesthaler-jeva smrt tem usodepolnejša. Slovar je v tisku in bi nujno rabil osebnega nadzorovanja pisateljevega, ker je iz raznih tehničnih razlogov tako n. pr. radi mnogih diakritičnih znamenj jako težko, da bi drug znanstvenik nadzorstvo mogel dokončati prav z isto intenzivnostjo in točnostjo. Dasi je Wiesthaler kot kronski penzijonist živel zadnja leta v najskromnejših razmerah in v večnem boju z najprimitivnejšimi življenskimi skrbmi, bi ga vendar morda še ne bila pobrala smrt, ako bi ga ne bila trla duševna bol, da je njegovo Izredno um-stveno delo, t. j. dotisk in izdanje slovarja, ogroženo radi materijalnega vprašanja. Ljubljanski škof dr. Jeglič je žrtvoval, in z velespoštovanjem mu moramo priznavati ta kulturni čin. dosedaj že skoro do pol milijona dinarjev za natisk. Vendar pa je delo natisnjeno šele v kakih dveh petinah; zadnja natisnjena beseda je «facilitas*. Vrh tega obstoja v tiskarni tudi še dolg par sto tisoč dinarjev za dotiskani del Ali in kdo bo mogel to za vse slovenstvo pre-važno in za naš narod izredno ponosno kulturno delo izvršiti je v očigled povedanemu prav resno vprašanje. Vsakdo, ki mu Je pri srcu naš narod in njegov kulturni sloves, more le z vso dušo želeti, da se najdejo viri in pota k dovršitvi Wiesthalerjevega slovarja. Mi pa se klanjamo duhu blagopokoj-nika, ki je stal do, zadnjega dihljaja na onem mestu našega kulturnega pokreta, ki si ga je pred tolikimi leti sam izbral. Umrl je takorekoč s puško v roki, do zadnjega zvest svoji nalogi. Čast njegovemu spominu! Splošna stavka na zagrebški univerzi Boj medicincev za svoje pravice je stopil včeraj v odločilno fazo. Zagrebška akademska mladina je sklicala za včeraj dopoldne na univerzo protestno zborovanje, kateremu je prisostvovalo nad 1500 študentov vseh fakultet. Glavi govornik, predsednik Jugoslovenskega akademskega podpornega društva, Josip Cvetič, je v svojem govoru naglašal solidarnost študentov in njihov altruizem v boju za odvzete pravice medicincev. Za njim je predsednik kluba medicincev, Branko Jelič, ostro kritiziral sklepe fin. odbora, s katerimi je ukinjena plača zdravnikom pripravnikom. Naglašal ie, da kljulb številnim intervencijam tako profesorskega zbora, kakor tudi ostalih delegacij, sklep finančnega odbora še vedno ni umaknjen. Dijaštvo smatra sklep finančnega odbora za kršitev vseučiliške avtonomije ker so si člani fin. odbora celo uzurpirali pravico, katero imajo profesorski zbori in akademski senat. Zahvahi se je profesorskemu zboru medicinske fakultete, ki je izjavil svojo solidarnost s stališča medicincev. Govornik je končno protestiral tudi proti najnovejšemu sklepu, s katerim so ukinjene štipendije onim študentom, ki so jih uživali tri leta, kakor tudi proti teimu, da je fin. odbor znižal vsoto za letošnje štipendije od 1,500.000 na t milijon dinarjev. Predlagal je končno, naj di-iaštvo proglasi splošno stavko na zagrebški univerzi kateri naj se priključijo tudi ostale univerze v državi. Predlog je bil sprejet soglasno in med viharnim vklikanjem: »Živela stavka! Doli vlada!« S splošno stavko namerava dijaštvo prisiliti merodajne čini tel je, da raz- veljavijo sklep fin. odbora Narodne skupščine. Dijaštvo se je takoj po razglasitvi splošne stavke mirno razšlo. Pri gledališki kavarni so bili postavljeni policijski konjeniški oddelki, ki pa niso ime'! nobenega povoda za intervencijo. Pričakuje se, da bo splošna stavka proglašena danes tudi na vseh ostalih univerzah v državi. Tihotapstvo v Bosni nekdaj in sedaj Že skoro dve leti traja v Bosni in Hercegovini energična borba proti tihotapstvu s tobakom, ki jo vodi oblastni inšpektor finančne kontrole g. Rads Durakovič. Bor. ba je zahtevala sicer precej žrtev, toda tudi uspeh nI izostal. Danes ie tihotapstvo s tobakom v Bosni takorekoč zatrto, same v Hercegovini, nekdanjem »tihotapskem raju« se še tu in tam pojavlja, vendar tudi tam ni več niti približna ono, kar je bilo pred dvema letoma. Danes ne dobiš v Sarajevu eškije tobaka, če ga z zlatom plačaš. V Herceg »vini ga sicer še dobiš, toda tudi Um ne več z lahkoto tako, kakor nekdaj, ln cena je taka, da se ne izplača izpostavljati se nevarnosti, ker je monopolski tobak cenejši ali vsaj ne mnogo dražji. Eškije kupujejo danes samo še oni, ki ' г na monopoiski tobak nikakor ne morejo privaditi. Najboljši dokaz, kako daleč je tihotapstvo zatrto, nam nudi porast prodaje mo-nopolskega tobaka v lanskem letu. Dasi-ravno se občuti gospodarska kriza v siromašni Bosni vsaj taki kakor v bogatejših pokrajinah in se tudi tukaj pušlio sedaj .enejše vrste tobaka, vendar se je v leta 1926 prodalo v Bosni in Hercegovini za preko 60 milijonov dinarjev moncpolskega tobaka več nego v letu 1925, kar znači 31 odstotkov porastka prodaje. Ako računamo, da ima monopolska uprava pri prodaji monopolskega tobaka najmanj 50 odstotkov čistega dobička, vidimo, da ima država od kampanje proti tihotapcem samo v letu 1926 vsaj 30 milijonov čistega dohodka. Iz uradnih Izkazov o prodaji mcuc-pol-skega tobaka, ki nam jih je ljubeznivo dal na razpolago g. inšpektor Durakovič, raz-vldimo, da ima največji efektivni porast prodaje sreska uprava finančne kontrole v Sarajevu, največji procentualn! porast pa sreska uprava v Stolcu. V sreski upravi Sarajevo se je prodalo leta 1926 za 5,600.000 dinarjev tobaka več nego v letu 1925. Prodaja je porastla za 52 odstotkov. V sreski upravi Stolac znaša porast celo preko 300 odstotkov, torej se je prodalo v letu 1926 trikrat toliko kakor leta 1925. Naravno je, da se tako veliki uspehi niso mogli doseči z normalnimi sredstvi. Treba je bilo Izjemnih mer In porabiti so se morale vse ua razpolago stoječe pravice v najobllnejši meri. Tako je samo sarajevska sreska uprava fin kontrole postavila v letu 1925 in 1926. da se prepreči dogovarjanje s sokrivci in pričami skupno 204 osbe v preiskovalni zapor Od tega odpade na preteklo leto 58 oseb, a na prejšnje leto 146 Kaj to znači, bo vsakdo razumel, ako pripomnimo, da se v vsej Sloveniji v 30 letih ni zaprlo toliko ljudi, kakor jih je bilo samo v Sarajevu zaprtih v zadnjih dveh letih. Tihotapstvo bi se bilo, po Izjavi gospoda inšpektorja Durakoviča, mnogo hitrejše in z veliko manjšim naporom zatrlo, ako bi vsa oblastva fin. kontrolo podpirala tako, kakor jo je podpirala žandarmerija Toda, kako more priprost človek Imeti respekt pred fin. kontrolo, ako vidi, da telali (obč. razglaševalec) z bobnom po mestu razglaša, da je fin. kontrola ubila tega in tega tihotapca *na bigajri hak« (p > nedolžnem), iu če vidi. da se organe fin. kontrole, ki so tihotapca ubili, vodi ob belem dnevu s policijsko eskorto skozi mesto v zapor, a spredaj policijski uradnik s potegnjeno sabljo Kaj pomaga, če so bili organi fin kontrole od sodišča izpuščeni in vsake krivde oproščeni, ker se je ugotovilo, da so rabili orožje'v samobrambi. ko je dotični profesijonaliii tihotapec navalil nanje, da jim ugrabi vrečo tobaka, kakor jim ga je že dvakrat prej uspešno otel. Utis na ljudstvo je učinjen in mnogo truda in časa je treba, preden se stvar popravi. Seveda trpi škodo samo zapeljano ljudstvo, dočim se zapeljivci in hujskači znajo vedno pravočasno umakniti in tako zasluženi kazni uteči. S tihotapstvom so se pečali poleg sa-dilcev tobaka samih, največ železničarji ln poštno ambulantno osobje, našli pa so se tudi visokošolci In celo teologi, ki so se lotili nečednega posla. Samo v Sarajevu je bila cela kopica poštnih in železniških uradnikov odpuščenih iz službe, ker so bili zaloteni pri tilijtapljanju. Danes se pečajo s tihotapstvom skoro izključno le še sadi.l-ci tobaka in pohajači, ki se ne morejo prijeti poštenega dela, dočim se. vrlo redko-krat dogodi, da bi.se zalotit pri tihotapljenju kak železničar ali poštar in inteji-gent sploh Popolnoma se tihotapstvo s tobakom v Bosni in predvsem v Hercegovini seveda nikdar izkoreniniti ne bn dalo, ker, kjer tobak rasie, tam se tudi kadi, pa naj. je kontrola še tako ostra in kazni še tako visoke. V deželi Laotov in Shan (Raziskovanja in doživljaji inž. F. Lnpže v Zadnji Indiji.) i V nedeljo, dne 30. t. m. ob U. dopoldue bo predaval v Ljubljani pod okriljem ZKD v prostorih kina Matice naši publiki že znani raziskovalec gosp. inž. Ferdo Lupša. Tema sedanjega predavanja tvori njegovo potovanje in doživljaji v zgoraj navedenih deželah Zadnje Indije, osobito pa njegova ekspedicija iz 1. 1916., katero je izvedel v interesu siamske države iz Severnega Sia-ma v dežele Shan (glavni mesti Čhieng-Thung in Chieng - Hung) ter dalje do Yu-nuanske (kitajske) meje. Vrnil se je deloma po veletoku Mékong, deloma je moral prodirati skozi obširne pragozdove in džungle. Gosp. predavatelj bo opisoval laotske običaje, njih vero in vladarje, obenem pa pripovedoval romantične doživljaje, ki so se dogajali med potjo, kakor n. pr. o lovu na tigre, leoparde, divja goveda in drugo večjo in manjšo divjačino. Predavanje, ki bo velezanimivo, bodo spremljale lepe ski-optične slike. Pričetek predavanja je točno ob 11. dopoldne. Vstopnice se dobe pri blagajni kina Matice. Glede na veliko zanimanje naše publike za predavanja tega našega popularnega raziskovalca, ki je vzbudil s svojimi uspešnimi ekspedicijami mnogo pozornosti celo v inozemstvu, priporočamo občinstvu, da si nabavi vstopnice čim preje v predprodaji, osobito, ker priredi gosp. predavatelj v Ljubljani le eno predavanje. ŽENE, ŽENE, POZOR! ŽENE. ŽENE. POZOR! Ko bi >amo vedele, kakšne murate biti. da si /a večno privežete svoje može ... Vam pokaže «l iai velelilm DVOR .HFON 347. Liubsv ie slepa V glavnih ulogah Vasi ljubljenci Lil Dano ver. Оогг Aleksander. Conrad Veidt, Li lian Hali Davis Einil Jannings Danes ob: 4„ pol 6., pol S in 9 uri. be in ki so izpraznjena potem, ko ie stopil v moč gori rečeni zakon, izvzeta od dodeljevanja po stanovanjskih sodiščih (analogno po či. 22 stanovanjskega zakona). Ker stanovanjski zakon ne pozna nikjer takih izjem od dodeljevanja in ker čl. 22. stan zakona izvzema sam. stanovanja v muslimanskih hišah, v kopališčih in zdravilišči!, in siičnili podjetjih, namenjena za prebivanje njih nameščencev, v zgradbah na ekonomijah, namenjena za uslužbence in delavce in dosedanja stanovanja hišnikov, sklicevanje višjega stanovanjskega sodišča na čl. 22. stan. zakona ni utemeljeno. Rad; tega je pravi razlog za razveljavljanje dodelitve ostal — uradna tajnost višjega stanovanjskega sodišča. Petsobna stanovanja -prosta Člen 66. novega stanovanjskega zakona (to je zakona z dne 23. oktobra 1926 o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925) določa glede večjih stanovanj: »Nikomur se ne sme dodeliti več nego štiri sobe, med katere se ne štejejo kuhinja in druge pritikline. Onim, ki že imajo večje število dodeljenih sob, odvzamejo stanovanjska sodišča na lastnikovo zahtevo sobe nad štiri ter jih dodele drugim.« Po tem besedilu zakona, ki ima namen, da ščiti ekonomsko slabše, v istem členu zakona izčrpno naštete najemnike, so stanovanjska sodišča logično sklepala, da je pravilno in v duhu zakona, če štiri sobe kakega večjega (pet- ali večsobnega) izpraznjenega stanovanja s pritiklinami dodelijo enemu zaščitenemu prosilcu, ostale sobe pa drugemu, ki sc zadovolji s sobo samo brez običajnih pritiklin. Proti taki dodelitvi ne govori stanovanjski zakon nikjer, ker je ravno njegova eksistenčna upravičenost, če se čim večje število stanovanj ohrani za zaščitene najemnike. V nekem takem primeru se je proti dodelitvi mariborskega stanovanjskega sodišča pritožil hišni lastnik ter se je višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu postavilo na nasprotno stališče. V svoii odločbi z dne 10. januarja 1927, št. 5095-1926 je zagrebško višje stan. sodišče izjavilo, da se dotična dodelitev »razveljavlja in sporno stanovanje izvzame od dodeljevanja po sodišču za stanovanja iz razloga, ker so po čl 6. zakona z dne 23. oktobra 1926 v izpremembah in dopolnitvah v zakonu o stanovanjih od 15. maja 1925 stanovanja, ki imajo več kot štiri so- Princesa z gradu v Begunjah Kdo je pa ne pozna? Majhna je in srč-kana, prijetno mehko zalita iu usteca ima skoro vedno odprta v sladak nasmešek, ki vabi . . . Očesca se ji svetijo iz jamic in hudomušno ošvrkuje zdaj tega zdaj onega, ki se mimogrede pozanima za deklico v zelenem plašču in z rožastim klobučkom na koketni glavici. Kdo je ne pozna te Puclje-ve Tončke tam z Dolenjskega? Kako rada prhuta po mestnih ulicah, se izgubi za pol urice v to ali ono gostilnico, iz katere udarja ven v zimski zrak razposajeno petje vinskih bratcev ali pa smukne na večer za kavaiirjem, ki si jo je naročil malce poprej skozi vrata, da se pokaže šele naslednjega jutra zopet v megli na cesti. Tončka se ogiblje samo moža v uniformi ia s pendrekom v roki, še bolj tesno pa ji postane pri srcu, kadar sreča koga v ci-cilu, s katerim je sklenila bežno poznanstvo gori v policijskih sobah. Tončka ve, zakaj se ogiblje, kajti dobro se zaveda in ni pozabila na oni nesrečni dan, ko je bila zopet zalotena v skromni hotelski sobici v družbi zagrebškega Žida in ji je pozneje na policiji g. nadzornik Podreberšek važno izjavil, da se mora Ljubljane ogibati, kakor vrag križa, drugače pade ponovno v luknjo Tončka si Je besede dobro zapomnila, pa kaj. ko jo vedno vleče v skušnjavo. Komaj je bila izpuščena iz zaporov in je odšla s prisilnim potnim Ustom na vlak, da jo potegne v Sodražico, pa se je mimogrede premislila in sfrfotala že na dolenjskem kolodvoru zopet iz vagona, stopila na tramvaj ln se odpravila naravnost v Vodmat. Ni še minil dan in ni še prešla noč, ko je Tončka že zopet trikrat grešila. Nato je odšla v vas k svoji prijateljici, kateri se je nalagala, da je Ljubljana zopet njena, v jutranjih urah pa je še okradla svojo prijateljico Žefko, ki je enako ložirala pri znanki Štefki. Tako je morala Tončka zopet pred hudega nadzornika na policijo, ki ji je povedal prelepo povest o mladi princesi, ki bo zaprta v samotnem gradu v Begunjah na Gorenjskem, ki pa Tončki ni bila niti toliko povšeči, kakor ona o jarl kači. Pred sodniki Pri tem je pograbil polliterko na mizi in udaril ž njo Mikca po glavi, da se je revež kar sesedel. Mikca so pripeljali v bolnico, a Kikca v luknjo. Ker je pa Mikec samo lahno poškodovan, bo Kikec sedel samo 2 dni, pa tovarišu bo plačal 500 Din odškodnine. • Martin je začel letos novo leto z ričetom. Mož je že star, vendar ga alkohol omami, da začne razgrajati. Zadnji dan lani je rogo-vilil na porti pri nunah, da so se mirne samo? tanke plašno spraševale, kaj vendar to pomeni. Dobil je na porti Skodelico juhe, pa jo je vrgel ob tla. Prišel je stražnik in ga odpeljal. Ko se je Martin ponoči predramil, mu je želel kosmati tovariš, tat Gobec, sreč- no novo leto. Joka je mu jo Martin odgovoril. žalosten, da .ie začel novo leto oa policiji. No, p;i vendar ni zadeva slabo iztekla. Ker je bil Martin res pošteno nadelan, ga je sodnik oprostil. Pred 14 dnevi je opazila dežnikarica Ma-rička na Vodnikovem trgu nekega 181etnegu fanta, ki je poskušal ž njo konkurirati in je prodajal neki kmetici dežnik za 60 Din. Kmetica mu je ponudila 30 IHn in on se je zadovoljil. Kmetica .ie bila vesela dobre kupčije in je nesla Marički dežnik kazat. Marički se je pa dežnik zdel sumljiv, ker še ni bil popolnoma izgotovljen. Kupila ga je od kmetice in ga izročila stražniku. Stražnik je ugotovil, da je dežnik iz Vid-marjeve tovarne- Vidmar je navedel, da že dalj časa opaža, da mu kradejo dežnike. Osumljen je bil sluga Tine. Tine je pa pošten mož in izkazalo se je, da je nedolžen. zato je odšel oproščen domov. * «Nikar me ne zaprite! Smolo sem imel pa sem karto zgubil,» je jadikoval kmet Matevž z Gorenjskega, ki se je lani vozil v/. Ljubljane v Medvode. Sprevodnik Matevžu ni verjel, da je listek izgubil, zato ga je ovadil. Matevž je pa oproščen, saj je morda res zgubil vozni listek; če ga pa tudi ni kupil, železnica bo že prišla na svoj račun, eaj g.i bo moral plačati. Nekje v ljubljanskem predmestju prebivata dve stranki, ki se ne moreta med seboj trpeti. Babica Micika, ki je zelo razburljiva, se hoče nad svojim sovražnikom Svedrom večkrat maščevati, samo zato, ker stanuje v isti hiši kot ona. Decembra je priletela k njemu na dom in ga jela zmerjati z lažnivcem. Sveder je tožil, pa je bila zadeva zastarana in Micka je odšla kot ponosen puran oproščena skozi vrata. • Dne 3. januarja se je peljal tovarnar Gustav N. s kolesom domov v Ljubljano. Vozil je prav počasi. Za njim je pridirjal avtomobil in ga sunil z blatnikom, da je odletel daleč na drugo stran ceste, kjer je obležal. Šofer Racar, ki je vodil avtomobil, se ni nič zmenil za ležečega in je hitel dalje. Ta hitra vožnja bo stala Racarja 300 Din. K sreči ni bil Gustav posebno poškodovan, sicer bi lahko zavozil še v ječo. • Fantje s Tržaške ceste so proslavljali na Viču novo leto, ki so ga veselo zalivali s cvičkom. Delavec Luka je vinjen dražil tovariša Krišpina, da mu bo prevzel dekle Marjetico, e katero je preteklo nedeljo plesal. Krišpin je jel rohneti in Luko suvati. Luka je nekaj časa trpel, potem je pa vzdignil svojo krepko pest in udaril Krišpina po nosu. Pijani Krišpin se je zvrnil in obležal s krvavim nosom. Vsled poškodbe na nosu je nosil Krišpin par dni zateklo kumaro, a Luka bo pa par dni za kazen sedel. «Stara sem, stara že 82 let, pa me še nikoli niso oni imeli pred svojim obličjem,» je dejala starka Ana iz Šiške, ki jo je delavka Urša z burkljami po roki naklestila. Urša je rekla, da jo je samo z metlo. Potem sta se pa kregali, katera ima daljši jezik; pa je dejal sodnik, da imata obe enako dolgega. Urša bo plačala 100 Din, da se ne bo dnigič tepla z burkljami. • «Kak' rib'cam dobro gre, ker žeje ne trpe, pa pijejo vodo in nič ne zapijo!» Delavca Friga in Biga sta tako pela Lu metala nad Fužinami mrežo. Bil je lep avgustov dan in možakarja sta se pošteno potila Nazadnje sta izvlekla mrežo. Ljubljanica jima je prepustila tri male ščuke in pet klinov. Odnesla sta jih zadovoljna domov, češ, naj pa enkrat lastnik lova jé govedino mesto ribic. Tam za grmom je pa čepel ribič Jožek, ki se je naenkrat pojavil m zahteval ribe Možakarja sla pa odšla na Frigov dom. kjer jima je sestra Mihela ribice 9pekla. Veselo so se gostili in sladko vince pili. Razpoloženi Friga je še nazdravil orožniku, ki je tedaj vstopil. Mož postave pa je začel s poizvedbami in naše znance so jele ribice v želodcu kar tiščati. — Pri sodniji je trdil Friga, da je lovil s svojim znancem Cimbaro, ki ima dovoljenje. Ker je bil Friga že večkrat kaznovan, je bil obsojen na tri tedne zapora, Riga na 5 dni, a Mihelca na 3 dni. Friga se je pritožil, saj se boji aresiantovskega posta, ki ne pozna dobre ribje jedače, saj Frigi ričet ne diši. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama f etrtek. 27.: Zaprto. Petek. 28.: «Pri lepi krčmarici». D. Ljubljanska opera četrtek. 27.: Zaprto. Petek, 28-: «Ples v maskah». E. Mariborsko gledališče Četrtek, 27.: Zaprto._ Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto popoldne ob 3. se vrši dijaška predstava Schillerjeve drame: «Kovarstvo in ljubezen». Uprava opozarja mladino ljubljanskih' srednješolskih in strokovnih zavodov na uprizoritev tega klasxnega dela. Predstava je izredno poceni Opozarjamo pa ponovno, da je začetek topot ob 3. popoldne in ne, kakor ponavadi, ob 4. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 30. t. m. ob 8. zvečer se uprizori v drami moderna drama «Pahljača lady Windermere», ki je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah najlepši uspeh. V operi pa se poje popoldne ob 3. Strau9so-va opereta «Terezina». Obe predstavi sta ljudski in veljajo zanje znižane cene. Kalmanova opereta «Grofica Marica-, se poje v soboto zvečer kot ljudska predstava" v ljubljanski operi. Hauptmannov cPotopijeni zvon» opera. Italijanski modernistični komponist Ottorino Respighi je zložil na'besedilo dramatske bajke Gerhardta Hauptmauna cPotopijeni zvon» opero, ki se bo izvajala šc tekom letošnje gledališke sezone. Koncert ljubljanskih konserva-toristov Snoči se je vršil v dvorani filharnionične družbe v Ljubljani koncert gojencev našega konservatorija, na katerem eo nastopili violinist Karlo Rupelj in pianisti gdč. Marta Valjalo, Pavel Šivic in — kot spremljevalec — Marijan Lipovšek. Spored je bil sestavljen popolnoma internaci iona Ino (morda kaj domačih skladb le ne bi kvarilo dobrega vtisa!) ter jc obsegal Tartinijevo Sonato v g-molu, ki jo je zaigral violinist liuoelj. Bržkone imamo y njem prvega domačega violinista, ki bo "zamosrel nastopiti v svetu kot violinski virtuoz. Vidno napreduje od nastopa do nasiopa in se izpopolnuie v tehničnem in prednašalnpm oziru. Tartinijevo sonato je zaiffal s toplino, ki je skladbi primerna. Sledeči Saint - Saensov jako težki koncert je podal tehnično neoporečno in z dovršenostjo, ki tudi slavuejšim umetnikom ne bi bila v sramoto. Gotovo je še semtertja čuti nekaj nesamostojnosti in malo preveč, opreznosti, kar pa je izpiljenosti podajanja le v prid. Obe točki, ki sta na stalnem koncertnem repertoarju velikih mojstrov, je violinist naštudiral pod odličnim vodstvom prof. Šlaisa do podrobnosti izdelano in z lepo, dasi še nekoliko vezano interpretacijo. Od njega nam je dosti pričakovati. Tudi zadnjo točko je izvajal Rupelj, obsegala pa je tri manjše (in manj i>omembne) skladbe Debussyja, Dawesa (čigar diplomatska ka-rijera znatno nadkriljuje njegovo skladatelj-9ko) iu Kfičke. Za končno točko bi bile gotovo primernejše bolj efektne skladbe, vsaj taka je povečini hvaležna navada. Vse točke je jako dobro spremljal pianist Lipovšek. Vmes sta nastopila samostojno pianist Pavel Šivic s Chopinov} c-mol polonezo in pianistka Marta Valjalo z dvema skladbama češkega klasika Smetane. Oba učenca prof. Janka Ravnika, očituieta vse prednosti ujegovega temeljitega znanja in pedago-gične natančnosti. Obe točki sta bili naštu-dirani brezhibno in precizno in sta dosegli dosti uspeha. Koncert je obiskalo lepo število glasbo-ljubivega občinstva, ki ga ne vlečeta le slavno ime in bobneča reklama, temveč ki че zanima i za naše notranje kulturne pojave, ki so brez dvoma za nas važnejši od zunanjih. Publika, ki je vsem točkam sledila z velikim zanimanjem in ki ni štedila z zasluženim aplavzom, je odhajala s koncerta z zavestjo, da nam za dobro uspelo koncertno prireditev ni treba vedno pomoči tujih, često manj pomembnih umetnikov, temveč da že sedaj in pa v bodočnosti lahko računamo na domače koncertante širšega obzorja. In tako lahko z zanimanjem pričakujemo prihodnji podobni koncert. Svetovni violinist Vaša Prihoda, ki bo koneertiral prihodnji mesec v Ljubljani, nastopi v Zagrebu dne 4. februarja. Ameriški natečaj za Balokoviéevo nagrado. Goslač Zlatko Balokovič je. kakor smo svoj čas že javili, dal društvu «Yugoslav Circle» v New Yorku na razpolago 25 tisoč dinarjev, ki naj se porabijo za nagrado najboljše jugoslovanske skladbe za orkester in gosli. Natečaj je sedaj nekoliko izpremenjen in podaljšan. V glavnem določa sledeče: za nagrado prihajajo v poštev izrecno jugoslovanski komponisti ne glede na državno pripadnost; vložene skladbe morajo biti napisane s črnilom in se morajo vložiti pod geslom, ime komponista pa mora biti priloženo v zaprti kuverti. Skladatelju ostanejo vse pravice razen pravice prve izvedbe, s katero razpolagata Balokovič in Jugoslovanski krožek. Kompozicija mora biti vrhu tega nacijonalnega značaja. Obdelana je lahko na podlagi narodnih pesmi ali kako drugače — izključene pa so obdelave interna-cijonalnega (eklektičnega) značaja. Obseg skladbe naj računa z izvedbo 18 do 23 minut. Skladatelji, ki bodo tekmovali, morajo vložiti: partituro za orkesler, violinski part in klavirski izvleček. Rezultat natečaja se objavi dne 1. julija 1927- Kompozicijo bo izvajal Zlatko Balokovič na svoji koncertni turneji, nagrado pa bo prisodila jury, obstoječa iz treh najboljših glasbenikov in kapel-nikov v ameriških Zedinjenih državah. Pojasnila daje v Zagrebu Blago je Bersa, v New Yorku pa Ivan Mladineo. 222, Fourth Avenue, New York, U. S. A. MeštroTicera razstava v Subotici. Ivan Meštrovič obišče te dni Subotico, kjer se bo razgovarjal radi prireditve lastne razstave letos poleti. Meštrovič kani v Subotici razstaviti svoje najnovejše plastike in bo skušal razstavo prirediti tako, da se je lahko udeleže tudi ostali upodabljajoči umetniki iz Zagreba. Priprave za stoletnico rojstTa Lev» Tolstega t Rusiji. Prihodnje leto 1928. bo sto let, odkar se je narodil ruski filozof in romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Vse kulturne dežele se pripravljajo na svečano proslavo tega znamenitega jubileja, a največje priprave se delajo v Rusiji. Vseruski odbor pripravlja celokupno zbirko spisov Tolstega. Dela izidejo v verni obliki originalov, brez okrajšav in izprememb. Prva serija bo zunaj že meseca februarja. Vseh knjig bo 9(3 Dela izidejo v zaporednih serijah tekom treh let v kronološkem redu. Uredniška komisija je sestavljena iz Čertkova, znanega zdravnika in prijatelja L. N Tolstega, iz Aleksandre Tolste, hčerke romanopisca in nadzornice Tolstega muzeja v Jasni Poljani, in Tolstega tajnika Guseva in P. N. Sakuli-na. Vsi muzeji Leva Tolstega se pred uradno proslavo nanovo pregledajo te izpopolne. Domače vesti * Novi ukazi v ministrstvu prosvete. V ministrstvu prosvete se pripravljajo novi ukazi o premestitvi proiesorjev na srednjih šolah ter o napredovanju in vpokojitvi. Poleg tega bo upokojeno tudi večje število osnovnega ta meščanskega učiteljstva. * Izpremembe v poštni službi. Inšpektor poštnega ravnateljstva v Ljubljani Tomo Vrkljan je kot šei odseka premeščen k pošt nemu ravnateljstvu v Zagreb. Za računske uradnike pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: Fran Ferjančič, Stanko Oaberščik, Jernej Hočevar. Franc Leben, Fran Levstek, Rudoli Lukež, Alojzij Jur-gele, Leopold Sparhakl, Ivan Rus, Stanko Podreberšek in Vinko Slamič. ♦ Z -našega konservatorija. Kralj je včeraj podpisal ukaz, s katerim ie imenovan Z. Matej Hubad ravnateljem konservatorija v Ljubljani v činu uradnika I. kategorije 3. skupine. ♦ Botanični vrt v Zagrebu. Ministrstvo prosvete je določilo večji kredit za davr-šitev fizijotoškega inštituta v zagrebškem botaničnem vrtu. Ta paviljon bo kmalu dovršen. ♦ Zveza jugosiovenskih mest V veliki dvorani posvetovalnice v Zagrebu se bo vršila prihodnjo nedeljo predkonfsrenca za ustanovitev zveze jugosiovenskih men, katere se udeleže povabljeni zastopniki niiših večjih mest Beograda, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, Maribora, Subotice, Novega Sada in Sušaka. Cilj te zveze ie v glavaem skupno sodelovanje naših mest. Predkonferenca bo razpravljala o pravilih zveze, Jci bo imela svoj sedež v Zagrebu ter bo določila dnevni red in program za prvi veliki kongres, ki se bo sev.il letoš-t,o pumlnd. * Opozarjamo na uradno popravljanje volilnih imenikov. Pri volitvah dne 23. t. m. se je znova izkazalo, da .nnogi narodnjaki in naprednjaki niso bili vpisani v volilnih imenikih. To ie posledica starega greha mnogih naših ljudi, da se kljub našim pozivom ob priliki reklamacijskega postopanja ne pobrigajo takrat za to, ali so vpisani v imenik ali ne. Meseca februarja bodo občine v smislu zakona o volilnih imenikih iste uradno popravljale. Važno je, da se vsi naši ljudje, ki so pri nedeljskih volitvah doživeli neprijetnosti, da niso mogli voliti, ker niso bili vpisani, tekom meseca februarja brezpogojno pobrigajo za vpis v imenik. V Mariboru naj gredo bodisi na občino in tam na zapisnik zahtevajo vpis, seveda na podlagi predpisanih dokumentov (dokaz o prekoračenju 21. leta starosti, dokaz o domovinski pravici, odnosno pri onih, ki še nišo državljani, pa so Slovani, potrdilo, da so Slovani po plemenu tn jeziku, končno pri državnih nameščencih, zdravnikih itd. dokaz o nastanitvi v dotični občini, pri ostalih pa dokaz o 6 mesečnem bivanju v občtoi). АИ pa naj pridejo z navedenimi dokumenti v naše tajništvo, kjer bomo storili potrebne korake, da bodo vpisani. V ostalih občinah po oblasti naj istotako vsi naši somišljeniki store enako bodisi sami v občinskih uradih, bodisi potom organizacij. Zadnje volitve so zopet pokazale, da je vsak glas velike važnosti. Zato je dolžnost vsakega somišljenika, da se pobriga za svojo volilno pravico. Smoking obleke Din 1100 Črne obleke Oin 650 Športne obleke Din 580 JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. ♦ Sod. svet. Josip Tekavčič. Iz Mokronoga nam pišejo: Danes dne 26. t. m. smo pokopali dolgoletnega predstojnika tukajšnjega sodišča g. sod. svetnika Josipa Te-kavčiča. Pokojnik se je prehladil na komisiji. Dobil je pljučnico, ki mu je po kratki bolezni prestrigla nit življenja. Za njim žaluje ves mokronoški okraj, saj je imel v pokojniku ne samo pravičnega in dobrohotnega sodnika, marveč tudi dobrega tn plemenitega človeka, ki je rad pomagal vsakemu komur je le mogel. Rajnki Tekavčič je bil duša narodnega življenja v Mokronogu. Sodeloval je rad pri vsaki prireditvi, poseb no pri srcu pa so mu bile gledališke predstave. Da je bilo v Mokronogu toliko lepih gledaliških predstav je bila v prvi vrsti pokojnikova zasluga. Sploh je bil velik ljubitelj gledališča. Kadarkoli mu ie služba dopuščala, je odšel v Ljubljano, da vidi to ali ono novo dramo, da se navžije glasbe v tej ali oni operi. V času svojega dopusta je rad zahaja! v Zagreb in na Dunaj in je bil tu reden gledališki gost. V privatnem življenju je bil prijaten družabnik, zato je bil splošno priljubljen. Kot mož plemenitega srca je imel polno prijateljev in nič sovražnikov. Kot uradnik se seveda ni ude leževal političnega življenja, bil pa je neo-mahl.iiv napredniak, ki je vstkdar izpolnje- val svoje strankarske dolžnosti in se tudi ni bal odkrito kazati svoje politično mišljenje. Skratka bil je mož, ki so ga uvaževali in spoštovali vsi, ki so ga poznali Njegova smrt je za narodni Mokronog hud udarec, ker ui nikogar, ki bi ga mogel nadomestiti. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik. je pokazal njegov današnji pogreb. Ne samo ves Mokronog brez razlike strank, ljudje, prijatelji in znanci od blizu in daleč so prihiteli, da mu izkažejo zadnjo čast. Vrlemu možu bodi ohranjen prijazen spomin! ♦ Umrla je te dal na Pfi.iaiu v starost; 67 let, pisateljica Milina Mrazevič, žena znanega dunajskega kirri* dr. J. pl. Preindlspergerja. nekdanja primanja do-želne bolnice v Sarajevu. Pogreb se ie vršil ob udeležbi dunajske slovenske kobnije s katero je bila ookojnici v živahnem kontaktu. Milena Mrnzovič je bi!a svojedt ono glavna urednica oficioznega dnevnika »Bos nische Post« ter je izdala tudi več del o kulturi in prirodni lepoti Bosne. ♦ Ema Čampa-Maškova f. V Trstu je umrla 21. t. m. zadnja hči pokoj, slovenskega skladatelja in dirigenta Gasparja Maška in polsestra slovenskega skladatelja Kamila Maška. Bila je rojena v Ljubljani 1. 1847, je živela kot učiteljica nad petdeset let v Trstu ta ostala zavedna Slovenka. Vedno se je radovala napredovanja Slovencev in se je do zadnjega zanimala za svoje rodno mesto. Bila je ljubljenka svojega, za našo glasbo velezaslužnega očeta, rodom Čeha. Simpatični dami, ki je dosegla 80. leto, lep spomini ♦ Smrtna kosa. Snoči je umrl v splošni bolnici v Ljubljani g. Franc Krušič, ma-gistratni uradnik in vojni invalid. — V Ljub Ijani je umr! dne 25. t. m g. Lovro Zupan, davčni sluga v pok. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. V splošni bolnici je preminul včeraj gosp. Adolf Zor. strojevodja v pok. Pogreb bo v petek, ob 2. popoldne iz državne bolnice. — Umrla je včeraj gospa Antonija J u r c a, roj. Cestnik, soproga orožniškega straž-mojstra v pok Pogreb bo v petek, ob 4. pop. iz splošne bolnice. V Sv. Trojici v Slov. Goricah ie umrl g. Ferdinand Golob, ustanovitelj in dolgoletni zaslužni načelnik tamkajšnjega Posojilnega društva. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 10. letošnji številki naslednje uzance: za trgovanje s sladkorjem, za trgovanje s kavo, za trgovanje г moko in mlevskimi izdelki, za trgovanje s senom in slamo ter za trgovino s svečami: nadalje izpremembe v pravilih za zobne zdravnike io zobne tehnike ter izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita zdravnikov za prestop iz pripravljene skupine v pomožno skupino. ♦ Ukinitev ortopedičnega zavoda v Trbovljah. O priliki razprave o novem proračunu ministrstva za socijalno politiko so bih ukinjeni vsi krediti za ortopedični zavod v Trbovljah in s tem tudi zavod sam. v katerem so izdelovali razne ortopedične predmete za invalide v Dalmaciji. Črni gori, Bosni in Hercegovini. ♦ Dan treznosti na naših šolah bo po sklepu »Saveza trezvene mladeži« med 3. in 10. aprilom. Ministrstvo prosvete je s posebnim dopisom priporočilo vsem šolam v državi, da naj se vrše v vseh razredih predavanja o škodljivosti alkohola in nikotina, nadalje predstave, manifestacije in kon certi. Večje število najbolj uglednih proti-alkoholnih predavateljev bo sodelovalo pri teh prireditvah v državi. Vsi dohodki letošnjega dneva »trezvene mladeži« so namenjeni osnovanju lastnega doma v Beogradu. Za vse podatke glede organiziranja tega dneva se je obračati na: »Savez trezvene mladeži«, Beograd. ♦ Od Zemlje do Meseca. Najstarejši beograjski pismonoša Milutin Miiutinovič, ki že 25 let raznaša pošto v najoddaljenejše dele jugoslovenske prestolice, bi po pravici mogel te dni proslaviti nenavadno slavje: on prispe letos na Mesec. Koliko pisem — pripoveduje stari pismonoša — sem v teh 25 letih raznesel, bi do smrti ne mogel prešteti Ce bi vsa ona pisma zbral na kup, bi rih najboljša lokomotiva ne potegnila. Ni malenkost, celih 25 let po dvakrat na dan nositi pisma na periferijo Beograda HodO sem peš, da bi lahko prispel v Ameriko ali celo v Jeruzalem. — Milutin Miiutinovič pa ne ve kako je skromen? Našli so se brihtni računarji, ki so izračunali, koliko je mož prehodil v četrtinki stoletja na službenem potu. Izračunali so, da je stari pismonoša v 25 letih peš prehodi! 300.000 km torej skorai daljavo od Zemlje do Meseca. Ce bi se podal na pot okoli sveta, bi bil že osemkrat obhodil celo zemeljsko oblo. ♦ «Gozdič ie že zelen«. Narodna pesem, primerna za nagrobnico. Za moški zbor harmoniziral Josip Pavčič, Izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Cena partituri 5 Din; če jih zbor kupi za vse pevce le 1-50 Din. To priprosto, blagoglas no skladbo toplo priporočamo v nabavo ta porabo vsem našim moškim zborom. ♦ »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prekrvec, izvaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Prva dvojna števifka letošnjega letnika izide začetkom februarja. Prinese 2 moška in 2 mešana zbora, imela bo obširno književno prilogo. List se bori z gmotnimi težko-čami, zato želimo, da lanski naročniki čimprej poravnalo naročnino za 1927. 40 Din pač lahko utrpi vsako pevsko društvo in vsak pevski zbor. Na »Zbore« naj bi se pa naročili tudi naši pevci In pevke! Naslov Uprava »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v LJtrNiani. Efektna liki M, Jaokole, družba z o. z. L^uM'ara, Kongresni trg št. 9. (Na vogalu Kino Matici?.} Te e on 422. (Prej YERC Komercijalna družba) Prvi in edini zavod te vrste. Пакир in predala vseh vrs* ??recl m pevojBšh tu io inozemskih po nalu^odnejšfh cenah! izwrsu e • se fcama- «sn borzne ransabc-fe vedno na^tJlantrteje 2355 * Pogore! parni mlin. V Retkovcih Pri Vinkovcih je v pondeljek ponoči pogorel tamkajšnji parni mlin, last veleposestnika Falerja. Vzrok požara ni znan, domneva se pa. da je zanetila ogenj zlobna roka. * Vlom v železniški vagon. Belovarska tvrdka Brayer ie prošlj teden oddala na železnici zaboj kovanega denarja v vrednosti 41.000 Din. Denar ie bil spravljen v plombiranem vagonu in bi se bil moral odpraviti v Zagreb. Med vožnjo pa je bila odstranjena plomba in odnesen zaboj z denarjem. Žandarmerija je izsledila denar pri železničarju Framu Vukašinoviču. ki je bil ■iretiran in izročen sodišču. * Nezgoda pri delu. V Poljčanah se je ponesrečil železničar Mihael Muršec, star šestdeset let. Pri padcu si ie zlomil levo nogo v stegnu in več reber. Prepeljali so ga v mariborsko drž-vno bolnico. * Sedemnajst vlomilcev in tatov pod ključem. V Sloveniji se je orožniškim patru-liam v zadnjih dneh posrečilo izslediti in aretirati sedemnajst nevarnih vlomilcev in tatov. Med aretiranci so tudi zlikovci. ki so jih iskali že več let, ker so se znali skrb no skrivati, tako tudi France Pirš iz Laškega, .ki so ga orožniki že dolgo zasledovali zaradi številnih tatvin. ITO zobna oasta najboljša * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manuiaktura Ljubljana. Tavčarieva ulica 7 * Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo. 60 + Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškaTju F. K. KAISER. Ljubljana. 20 * Neizmerne količine medu se izgubijo v krajih, kjer ni. ali je premalo čebelarjev. Kako čebelariš z uspehom ti pove knjiga »Naš panj«. Dobiš jo po vseh knjigarnah, ali franko po pošti za Din 42.50 pri Jugo-slcvenski kniigarni v Ljubljani. • 145 SKOK PREKO KOŽE Dne 19. februarja 1927. NA TABORU Plesne vaje S. J. S. U. star. org. Preporoda se vra jo « čžtr e'«, dse 27. t. m, ob 8. uri v d' огзп are.e „Na^od eg d ma* OSIPHiNE O S E P H i N I OSEPH9NE O I E P H i N E O S E P H I N E Д KER AKER A (KER AKER A KER **ailep?a kreolka sveta V Liti jI ano je ari na v spremstvu najbo<$Sega komika sveia siavnegs CharSie Chaplma DANES! Hauptmann von Kôpenick resnični kriminalni slučaj iz leta 1903. V vlogi čevljarja Voigta in kapetana Kope-nick najboljši komik Herman Pic na. Predstave ob 4. K 6. И 8. in 9. uri. KINA IDE Al Iz Ljubljane u— Svet slušateljev ljubljanske univerze sklicuje za danes ob treh popoldne skupščino akademske mladine v vseučiliški avli, da manifestira za pravice naše univerze in slušateljev. Dolžnost vsakega akademika ie. da se zborovanja udeleži! u_ Svetosavsko Besedo priredi danes ob 20. uri srbska pravoslavna cerkvena občina v veliki dvorani »Sokola I.« na Taboru. Sodelujejo: operni pevki gospe P. Lovšetova in Thierry-Kavčnikova, operni basist J. Betetto, kapeinik dr. D. Svara. pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani pod vodstvom g. Mat. Hubada in godbe Dravske divizije. Cene prostorom: Sedeži 15—40, stojišča 10 Din. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. E. Dobriča. Prešernova ulica št. 9. in zvečer pri blagaini. u— Elektrotehniško podjetje sprejme absolventa strokovne šole za elektrotehniko. Naslov se izve v rnseratnem oddelku »Jutra«. 143 u— Viiolinski virtuoz Vaša Prihoda uživa danes največji umetniški sloves in vsi njegovi koncerti so že v naprej razprodani. V Ljubljani koncertira v četrtek. 3. februarja v Unionski dvorani. Prve nauke v vi-joltai ie dobil Prihoda pri svojem očetu, ki je ime! lastno glasbeno šolo na Češkem ter jih dovršil pozneje v Pragi. Danes uživa sloves enega največjih vijolinskih virtuo-zov z občudovanja vredno in nepopisno tehniko. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 3016 u— Strokovni učiteli za kovaštvo. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani potrebujejo strokovnega učitelia za kovaštvo. Re-flektantje naj se do 10. februarja javijo pri šolskem ravnateljstvu. u— Ciril Metodova podružnica v Šiški priredi danes predavanje v prostorih gostilne Dalmacija (pri Anžoku) ob 20. uri. Govori g. prof. Dolžan o stališču človeka v naravi. Med predavanjem pijača neobvezna. Pridite vsi! u— Odbor društva »Pravnik« opozarja svoje čane na redno glavno skupščino, ki se bo vršila jutri, v petek ob 17. uri popoldne v Ljubljani, v sodni palači šte. 79. in jih vabi. da se skupščine mnogobrojno udeleže. u— Prijave psov. Lastniki in rejniki psov se ponovno opozarjajo, da je do 31. ianuarja /927 prijaviti popisovalnemu uradu mestnega magistrata ljubljanskega (Mestni trg št. 2-II, vrata št 46) brez izjeme vse pse — tudi pse čuvaje ter mladiče, — ki se nahajajo na ozemlju mesrae občine ljubljanske. ne izvzerršl Bare in Sp. Šiško, ter plačati pasjo takso za leto 1927 v znesku 100 Din Zamudnikom se bo s 1. febr 1927 zaračunavala pasja taksa v dvojnem znesku. na kar se lastniki psov posebno opozarjajo. u— Jahalna šola Kola jahačev in vozačev v Ljubljani se prav lepo razvija in šteje že veliko članov, ki se z izrednim veseljem užitkom in navdušenjem udeležujejo poduka pod strokovnim vodstvom priznano vestnega učitelia podpolkovnika g. Zajca. Doseženi uspehi vsakega posameznika so prav razveseljivi in se bo že v rani spomla di začelo z jahanjem na prostem in z izleti v ljubljansko okolico. Posebne hvale je vredno, da so naše ljubljanske dame v tako častnem številu zastopane in da so v tako kratki dobi dosegle naravnost odlične rezultate. Pouk se vrši temeljito in metodično. Razen jahanja v oddelku, ima vsak učenec priliko, da si na lonži učvrsti sedež in se izpopolni v svojem znaniu. Jaha se trikrat na teden v pondeljek, sredo in petek od 4. do 6. ure popoldne. Konj je vedno dovolj na razpolago. Društvo rade volje spreiema nove člane in se bodo otvorili novi oddelki po potrebi tudi v torek, četrtek in soboto od 4. do 6. popoldne. Prijave sprejema tajnik g. Knez. Gosposvetska cesta 3. u— Slov. planinsko društvo opozarja vse svoje člane ponovno na današnje predavanje o Velebitu, ki ga bo imel temeljiti poznavalec Ve'ebita g. Poljak iz Zagreba danes točno ob 8. uri zvečer v Mestnem do-> mu. u— Tradicijonalni Tatjanin večer, ki ga vsako leto prirede ljubljanski ruski akademiki, se je letos vršil v veliki dvorani hotela »Union«. Spored je obsegal deklama-cije, pevske in plesne točke ter je bil zelo pestro in zanimivo izbran. Nastopili so v deklamaciji g. Šaričeva z dvema pesmima Puškina rn Maikova ter g. Nablocka. Posebno privlačno točko je tvoril plesni nastop članov zagrebškega opernega baleta, gg. Margerite in Valentina Fromana, ki sta z nekatrimi jako uspelimi plesi dosegla velikanski aplavz in morala vsako točko ponoviti. Prav dober je bil tudi nastop našega opernega tenorista g. Kovača, ki je zapel arijo iz Pucciflijeve opere »Gianni Schic-chi« ter pesem tz »Onjegina«, ki jo je dodal mesto odpovedanega nastopa baritonista Holodkova. Ljubljanski balet se le prav častno prezentiral z nastopi gdč. Tuliakove in Moharjeve ter g. Golovina. ki so zaplesali več z odobravanjem sprejetih plesov. Režija večera ie bila v veščih rokah g. prof. Šesta, na klavirju sta spremljala gg. Heri Svetel in Baranovič.'Po koncertu se je vršil ples, ki je animirano trajal pozno v noč in prijetno zaključil priljublieno slav-nost. V splošnem ie bil obisk zadovoljiv in so prireditev počastili s posetom tudi g. veliki župan dr. Baltič m s divizijski general D Kalaiatovič ter mnogo zastopnikov našega iavnega in kulturnega življenja. u— Prvi reprezentačni ples slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. iebru-arja v Unionu. Z razpošiljanjem vabil se prične tekom prihodnjega tedna. u— Ples v slovanskih narodnih nošah. Na različna vprašanja, odgovariamo občinstvu. da ni noša obligatna. Kdor io nima. naj io nadomesti s plesno toaleto. u— V društvu »Soča« predava v soboto 29 t. m. v restavraciji »Ljubljanski dvor« naš rojak g. prof. M. Presl, nadzornik obrtnih šol. priznani strokovnjak o temi: Obrt, industrija in Slovenci. Predavanje bo zelo zanimivo in podučno ne samo za strokovnjake, ampak tudi za vse, ki hočejo imeti vpogled v, obrtno in industrijsko gibanje v Sloveniji. Vabimo člane in prijatelje društva k obilni udeležbi. Začetek predavanja ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. u— Akademsko društvo »Treznost« Ima redni sestanek v petek. 28. t. m. ob tri četrt na 15. (Univerza, balkonska dvorana) brez akademskega četrta. Predava brat dr. Mikič o svojem propagandnem potovanju po Jugoslaviji (nadaljevanje). u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija. 1 izgred, 1 najdba granate. 1 poskušen pobeg stražniku, i poškodba tuje lastnine, 1 prestopek pasjega kontumaca in 3 prestopki cestnega policijskega reda Aretacije so bile izvršene 3 in sirer: 1 radi vlačugarstva, 1 radi posesti komunističnih brošur in 1 radi pretepa. DIVJI LOVEC u— Najmodernejše toalete ter vse za iz-gotovitev istih si lahko preskrbite pri tvrdki P. Magdič, Ljubljana, ki proti natačne-mu naroČilu tudi pošlje po pošti. 136 u— Predprodaja vstopnic za lovski ples je prevzela tvrdka Anton Schuster, Mestni trg 25. Istotam je dobiti še nekaj lož. 128 u— Namočena polenovka pri Fr. Kham. 58 u— IV. športni karneval. Z ozirom na mnogostranska vprašanja, sporočamo, da se vrši letošnji IV. športni karneval dne 5. februarja. 2e dosedaj prijavljene skupine mask, kažejo, da ie zanimanje za to prireditev še vedno isto, kot druga leta. Vabila se prično razpošiljati še tekom tega tedna. Iz Maribora 141 a— Poslovnik velikega župana mariborske oblasti. Pod tem naslovom ie izdal tik pred volitvami v oblastno skupščino mariborski veliki župan dr. Pirkmajer lično knjižico na 58. straneh, ki naj ustreže občutni potrebi, da se uvedejo v poslovanju urada velikega župana enotne smernice, delo smotrenr: razdeli med uslužbence in uvede ekonomična uporaba časa, delovne sile in materijalnih potrebščin, poslovanju pa pripomore k največji enostavnosti točnosti in cenenosti Poslovnik pa bo dobrodošel tudi drugim javnim uradom, zlasti mestnim magistratom, okrajnim zastopom, občinskim uradom, krajnlni šolskim svetom in vodstvom šol, ker bodo lahko pregledna in praktična navodila s pridom uporabljali v svojem področju. Knjiga je ne samo v Sloveniji, ampak menda v ce'l državi prvi poizkus, normirat! v povojni dobi tehnično stran upravne službe Vzorno delo Je vaižno za urade velikega župana ki so šele na novo ustanovljeni Poslovnik je rezultat številnih okrožnic, ki jih je veliki župan dr. Pirkmajer izdal ob raznih pri'ikah tekom svojega sicer kratkega, a "tem bolj plodovitega uradovanja na sedežu mariborske oblasti Kakoi vse njegovo delovanje, kaže tudi ta pos'ovnik duh modernega upravnega uradnika, ki ne ječi v sponah okostenelega birokratizma, ampak gre z duhom časa in se prilaga potrebam razmer in ljudskih potreb a— Sv. Savska zabava pravoslavne občine naj danes pokaže iskreno prijateljstvo, ki vlada v Mariboru med Slovenci in Srbohrvati. Mariborski oficirji, ki tvorijo s svoiimi družinami po večini pravoslavno občino, nam neprestano izkazujejo svojo veliko pozornost, ko nas vabijo na oficirske plese, ki jih sami plačajo nadalje smo vsako leto njihovi go,»i na »slavah« naših polkov in bi bila torej že grda nehvalež-nost. če bi ne obiskali tudi mi njihovega elitnega koncerta, ki nam ga je danes pripravila pravoslavna občina v dvorani pivovarne Union. a— Proračunska seja mariborskega občinskega sveta je zopet -.klicana za petek, 28. januarja ob 17. uri. Bn zelo zanimiva, a— Koga zastopata. V mariborskem občinskem svetu sedita sedaj dva radičevca. Pri zadnjih volitvah pa so dosegli radičevci na listi v družbi štirih strank, t. j. radi-čevcev, davidcivičevcev. g Ribarič.i it1 NSS g. Rostoharja !er Freisinnige Deutsche skupno 144 glasov Če torej delimo to število s štirimi, zastopata radičevskn občinska svetnika vsak 33 volilcev Pa še kiiub temu ne mislita baie demisijonirati a— Društveno življenje V soboto dne 29. t. m nastopi prvič v Varndnem domu pevski odsek trnovskega gremija. ki Je bil nedavno ustanovljen in ca vodi sod. svet. g. Ivan Zemijič. Odsek priredi svoj prvi zabavni večer z raznovrstnim sporedom. V nedeljo popoldne, dne 30. t. to. imata občni zbor mariborski Sokol in Društvo rezervnih oficirjev. — Gt> 14. uri ima občni zbor Ceškj klub. a— Vidovičev klub v Maribora. Vpisovanje v večerno šolo Vidovičevega iluba traja še do 28. t m. Poučevali se bodo vsi realno-gimnazijski predmeti pod vodstvom profesorskega zbora. Vsi, ki bi hoteli posečati tečaje, naj se priglasijo pri tajniku kluba tov. juliju Gorupu, Sodfta ulica 26-1., in sicer dnevno od 12. do 14. in od 18. do 19. ure. Nadaljna pojasnila daje tajnik. a— Sneg na Pohorju. Te dni jfc zapadel na Pohorju 1 im pol meter visok sveži sneg, izboren za zimski sport. a— V Ljudski univerzi predava v petek proi. dr. Ribarič o hrvaški liriki Iz hrvaškega cikla predavanj. a— Mariborski Sokol ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 30. januarja ob pol devetih dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Želeti ie, da se Mariborčani polnoštevilno udeleže te«a zbora, ko bo društvo polagalo račune svojega letnega delovanja in si začrtalo smernice za bodoče leto. a— Sprememba posesti. Marija Skerjanc v Prinčipovl ulici St. 16 je prodala svojo hišo Mariji in Ivanu NaverSniku, trgovcu z usnjeni na Aleksandrovi cesti, za 83.000 Din. Iz Celja e— Proslava sv. Save v Celiu. Danes 27. t. m. se bo vršila v trgovski šoli ob 11. dopoldne šolska proslava sv. Save z rezanjem kolača, deklamacijami itd. za pravoslavne šolske otroke in občinstvo, katero se vljudno vabL Kaj pa je s svetosavsklmi proslavami na drugih celjskih šolah, ki so bile napovedane po vsej državi? e— Jugoslovenske češkoslovaška lisa v СеЦи priredi danes ob 8. zvečer v fizikalni dvorani trgovske šole sktotično predava- i nje o modernem češkem kiparstvu.. Predaval bo g. prof. Orožen. Vabijo se tudi nečlani. e— Uklnjenje borz dela. Ministrstvo za socijalno politiko le sklenilo ukiniti borzo dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Posle teh borz naj bi prevzele mestne občine S tem nesocijalnim odlokom bi bila prizadeta tudi celjska borza dela, ker bi jo morala mestna občina vzdržavati ali na lastne stroške, ali pa jo ukiniti. e— Iz obrtno-nadaljevalne šole v Celju. Na podlagi odloka velikega župana mariborske oblasti so dolžni obiskovati celjsko obrtno-nadaljevaino šolo vsi obrtni vajenci in vajenke iz mesta Cella ter bližnje okolice z vštetimi vasmi: štore, Teharje, Bukovžlak, Sp. In Zg. Hudlnja, Trnovlje, Ostrožno, Babno, Leveč, Lisce, Polirie in Zagrad. Iz bolj oddaljenih krajev pa se vajencev in vajenk ne sme siliti v šolo. V šolo mora vstopiti začetkom šolskega leta tudi vsak vajenec, oz. vajenka, četudi mu manjka samo en mesec dra do oprostitve, ker mnogo vajencev, uvidevšl potrebo šolske Izobrazbe, potem še kot pomočniki prostovoljno obiskujejo šolo. V splošnem se opozarjajo obrtniki, da jemljejo v obrtni pouk le dober materija!, kar služi v pro-speh obrtnega stanu samega. e— Maškerada Olepševalnega društva v Celju. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celiu priredi tudi letos na pustni torek, 1. marca zvečer v vseh prostorih Celjskega doma obtčaino maskerado s konkurenco mask. Popoldne istega dne ob 15. uri se bo vršil v veliki dvorani istotam mladinski pustni korzo. Vodstvo te prireditve ima kakor lansko leto g. Pfevfer. Cisti dobi ček le namenjen za olepšavo mesta Celja in za povzdigo tujskega prometa. Pričakuje se zaradi tega, da bo prireditev kakor vsako leto, tudi letos dobro uspela. e— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priTedi v nedeljo, dne 8. maja svojo vsakoletno tombolo ln prosi vsa bližnja društva, da se na to ozirajo. e— Čeden božji namestnik. Tašča gospoda Goloba, čevljarja v Gaberju, je že dalj časa bolna. V nedeljo, 23. t. m. ji je postalo zelo slabo in je vsled tega zahtevala duhovnika. Ko ie prišel neki moški h kaplanu s to prošnjo, mu je ta odgovoril, da nima časa, ker so danes volitve, bo že drugi dan prišel. Na ponovno prošnjo je rekel, da prevzame on vse njene grehe in lahko ona brez skrbi umre. Ta dogodek je resničen in če je gospodom pri »Slovencu« všeč, jim lahko postrežemo z natančnim imenom. Pravijo, da vera peša in da je v nevarnosti Ni čuda, ako imamo take božje namestnike. Ako bi danes prišel ponovno Krist na svet, bi take politikante gotovo izgnal iz svojih templjev. h Kranja r— O proračunu kranjskega cestnega odbora. Ljubljanska gradbena direkcija je pretekli teden vrnila proračun kranjskega cesnega odbora za tekoče leto z nalogom« da zviša vse postavke in radi tega tudi doklade. Država hoče oči vi dno vzdrževa» nje in napravo okrajnih, občinskih cest naprtiti popolnoma na ramena občini in okrajnega cestnega odbora, čeprav dolgu« je tem že iz preteklih let velike svote. Prihodnji ponedeljek bo o tem razprav» ljal okrajni cestni odbor. r— Iz kronike prihodnjih dni. V sobo» to dne 29. t. m. priredi prosvetni odsek Sokolskega društva v Kranju v Narodnem domu filmsko predavanje. — V nedeljo, dne 30. jan. m na Svečnico vprizori Po« mladek Rdečega križa na državni gimna» ziji Gogoljevo komedijo «Revizor» za tu» kajšnjo dijaško kuhinjo. — Na Svečnico bo občni zbor sokolske gorenjske župe. — Kot drugi veliki ples v letošnji predpustni sezoni bo na Svečnico gasilski ples v vseh prostorih Narodnega doma. r— Zadruga z o. z. Narodni dom je imela pretekli torek zvečer svoj redni občni zbor. Poročila funkcijonarjev so bi« la sprejeta ter izkazujejo, da je finančni položaj Narodnega doma ugoden. Vsi vi» seči dolgovi so bili v preteklem letu iz» platani, razven vknjtženega dolga. Glavni družabniki so Sokol, Narodna Čitalnica m Prostovoljno gasilno in reéevatao društvo v Kranju. Vplačanih deležev je okrog mi» lijon dinarjev. Za predsednika zadruge je bil izvoljen g. Joško Majdič. za podpred» sednika gg. Ciril Pire ta Edmund Kocbek, za odbornike gg. Anton Adamič. Ivan Košnik, Rica Mayr, FiWp Pahor ta Janko Sajovic. Dolžnost naše napredne javnosti in nacijonalnih društev je. da s skupnim delom in sredstvi odpomorejo. da bo Fi« nančno vprašanje Narodnega doma. po« nosa gorenjske metropole, za vedno lik vi» dirano. Iz Trbovelj t— Sadovi klerikalne hujskarije. Pola» goma prihaja na dan nečuven volilni te« ror, ki so ga izvajali tukajšnji klerikalci nad našimi ljudmi. Najhujši slučaj se je pripetil v samski hiši v stari Glažuti. Ru» dar Jože Fori je zvečer pozival v sobi so» delavce, naj vržejo kroglico v napredno skrinjico. Rudarju Jožefu Piklu iz Šent» jurja pod Kumom se njegova agitacija ni dopadla. zato je izvabil Forija iz sobe v kuhinjo, ugasnil luč in ga v temi tolkel toliko časa, da je obležal nezavesten. Ker izmed sostanovalcev ni nobeden mislil, da bi se utegnilo Foriju kaj hudega pri» petiti. je ležal Fori celo noč, oblit s krvjo, v kuhinji, kjer ga je šele proti jutru našla sobarica. Ko so nesrečneža pripeljali v bolnico in vprašali, kaj se mu je pripe» t'io, je odgovoril, da je tako nesrečno pas deL Ker pa je imel strto levo roko in mv go, prebito lobanjo rn je bil ves maro» gest od udarcev, mu zdravnik bratovske skladnice ni verjel. Odrejena je bila pre« iskava, ki je dognala, da je zagrešil težko telesno poškodbo ia navedenih razlogov rudar Piki in da so zjutraj, predno so od» peljali Forija v bolnico, temu pod prêt» njami zabičili. da mora navesti Kot vzrok svojih poškodb nesrečen padec. Fori leži v bolnici večinoma v nezavesti in je le malo upanja, da bi okreval. . t— Hujskanje proti denarnim zavodom. Okrajno glavarstvo opozarja v posebnem razglasu trboveljsko prebivalstvo, naj ne naseda hujskarijam proti denarnim zavo» dom. Vsi, ki bodo trosili alarmantne ve« sti, bodo najstrožje kaznovani. Ker se je hujskanje, Id je brez vsake podlage, v Trbovljah močno razpaslo, je ta ukrep zelo umesten. t— Smrtna kosa. Umrli so: Feliks Strovs. posestnik, 72 let. Retje 16; Franc Kovač, sin rudarja, 1 leto. Loke 323: Rozalija Sršen, posestnica, 52 let, Sv. Marko 41: Antonija Jelen, žena rudarja, 53 let, Lo» fce 281; Anton Omajnar. upokojeni rudar. Studence 4; Alojz Draksler, rudar, 37 let. Loke 255; AJoiz Zalar. sin rudarja. Retje 73. t— Nova trgovina v Hrastniku. Novo tigovino sta odprii v Sv. Lenartu št. 7 Ivana in Marija Kašnar. t— Poslovanje knjižnice v Hrastniku. Obisk ljudske knjižnice v Hrastniku po» staja, odkar so zmanjšane izposojevalnl» ne. vedno večji. Navadno morajo b'ti za« posl ene po 4 moči. Občina je za novo leto naklonila knjižnic-" v znak razumevanja njenega pomena 2000 Din. Naši onstran granit p— Barduzzi že odhaja. Toliko upanje so stavili v Barduzzija, da bo vcepil Tržača» nom pravo fašistovsko mišljenje in še Go« rico so mu naprtili zadnje dni, tako da bi mogel Barduzzi nekega lepega dne veljati za velikega borca, kateremu se je posre» čilo uveljaviti fašizem v Julijski Krajini. V soboto je pa kar nenadoma dospela v Trst vest, da je Barduzzi imenovan za ge« neralnega konzula v Marsilji. Ljudje niso hoteli verjeti, prijemali so se za glavo in rekli: kaj vendar počnejo v Rimu s Tr« stom? Trst potrebuje miru, večne spre« membe v fašistovskem vodstvu pa vedno Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, 26. januarja 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas Barom. ; 8. E o H Rel. vlaga v % Sm r vi-tra ip brzina v m Oblatil osi 0—10 Vrsta pada vint ob opazovanji1 v mm do 7 ure onaznvania ( t 74-i 0-2 81 NNE 03 lo meeleno Liub'jana . .1 s. 7'ft'l 04 80 NE i tU dvorec t i 14. 775 7 OB 69 SE 13 10 l 21. 776 0 C-6 61 NNE 0.5 10 Maribor ... 8. 775 2 -10 10 N\V 5 2 megla Zagieb . . . 8. 7'5-1 1 0 78 E 3 10 tv ograd ... 8. '74-6 00 81 ENE 1.5 6 Saia-evo . . . 3. 7/35 -4 0 6 mirno lO Sk >pl|e . . . 772-6 0 0 96 W 0.5 10 sneg 5.0 Duorovnik . . J. 6V4 5 0 49 S 0.5 3 S .Ut .... 7 7687 30 56 NE 7 1 morje menio Praha .... /74 -2 0 - SE 3 10 Solnce vzhaja ob 7.27, zahaja ob 1638, luna vzhaja ob 0134, zahaja ob 11.19. Najvišia temperatura danes v Ljubljani najnižja -00 C. Povprečni barometer ji danes v Ljubljani vtšii ta 2 6 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno in megla ob zemlji. Slana bo ostala ves dan. V alpskem predgorju temperatura podnevi le malo nad ničlo, na gorah jasno in bolj toplo. Tržaška vremenska napoved za êetrtek: Vetrovi iz vzhoda in severovzhoda. Burja. Nebo spremenljivo. Temperatura od 2 do 4 stopinje. Morje razburkano, bolj dražijo Tržačane in samo fašistovsko glasilo se boji novih nevarnih pretresljajev v tržaškem fašizmu. «La Sera» pravi, da potrebuje Trat tri diktatorje: prefekta, ob» finskega komisarja in voditelja stranke. V Trstu je preveč posla z vednimi «fašistov» skimi krizami». Pri tem trpi prizadevanje za povzd go tržaškega prometa. Čim več se lo Trst mešal s fašizmom, toliko bolj bo» sta trpela njegova trgovina in njegovo pri» stanišče. p— Izseljevanje. K članku o izseljeva» njo, posnetemu po «Edinosti», je došlo prvo pojasnilo, ki trdi, da ne more biti vse točna kar pravijo izseljenci iz Dom« berga, ki so bili v Bosni. Ni mogoče, da bi se tam norčevali ž njimi, da bi jim «prodali» zemljo, ono, kar je na njej, pa bi bilo še nadalje imovina prejšnjega last» nika! Res je, da poročajo razni izseljencu da so v Bosni dobro opravili. Mogoče pa je že, da je ta ali oni naletel kje na kaico nepoštenost. Morda je tudi kaj krivde na izseljencih samih Občni zbor Avtokluba sekcija Ljubljana Dne 23. januarja se je vršil v prostorih Avtokluba (Kongresni trg l/I) klubov obč« ni zbor. Otvoril ga je predsednik sekcije g A. Praprotnik. Njegovemu poročilu so sledila poročila tajnika, blagajnika, šport« no tehnične komisije in hišnega odbora. Prilikom poročila športno tehnične komi« sije se je spominjal s posebno pohvalo taj« nik sekcije zaslug gospoda majorja Jakli» ča. tehničnega referenta Avtomobilskega kluba. Že lansko leto je mislila sekcija so» delovati pri Avstrijsko»jugoslovenski alp» ski vožnji, pripravljen je ne malo po za« slugi omenjenega vsesplošno poznanega športnika ogromen materijah organizacija je izvedena do skrajnosti. Ako bo letos Alpska vožnja, kakor upa nc le naš klub, temveč tudi centrala v Beogradu in av» strijski Avtoklub, je pripravljeno vse. Sekcija Liubljana Avtomobilskega kluba SHS izdaja mesečnik, nazvan «Avto». Pri tem listu sodeluje tudi sekcija Maribor. List oh sera poleg zabavnih in strokovnih člankov, tehničnih razprav in bogatih ihi» stracij letos tudi terminologijo za avtomo» bile in motorje po predlogu znanega slo» venskega sportaša Gorca. Gospod Goreč je s to svojo terminologijo dal važen im» puis in se je lotil težkega dela, čigar vred» nost bomo v pravi meri znali ceniti šele kasneje, ker smo dandan^ vezani še žali» bog večinoma na inozemska strokovna dela. Pri slučajnostih je prišlo do zanimivih razmotrivanj o ukinjenih cestnih kreditih in o visoki ceni benc'na v Ljubljani. Av» toklub namerava v obeh vprašanjih pod» vzeti mere, da se krediti nadoknadijo ozi» roma cene če mogoče reducirajo. Dosedanji odbor A. C. je bil zopet iz« voljen. Izlet dijakovismučarjev na Pohorje. Zveza jugoslov. srednješolskih udruženj bo priredila 29. in 30. t. m. izlet smučarjev» dijakov na Pohorje, in Sicer k Mariborski in Ruški koči. Udeleženci iz Ljubljane in Celja se pripeljejo s prvim popoldanskim vlakom, ki prispe v Hoče ob 16.12. Tu jih čakajo tovariši iz Maribora, ki prispejo tja s ptujskim vlakom, ki odhaja iz Mari» bora ob 15.43. Iz Hoč pojdemo naravnost k Mariborski koči. Dne 30. t. m. dopoldne se vrše skakalne in smuške tekme, ki se jih udeleži tudi ISSK Maribor. Dištančna tek» ma se vrši od Ruške do Mariborske koče. Ob 14.30 odhod v Hoče; odtam odrinejo Ljubljančani in Celjani ob 1737, Maribor» čani pa ob 18.03. Ker je to prva prireditev te vrste na Pohorju, se je bo brez dvoma udeležilo mnogo planinskeoi občinstva iz Maribora. Za mednarodne smuške tekme v Cor» tini d' Ampezzo so prijavile svojo udelež» bo do sedaj: Nemčija, Švica, Avstrija, Če» škoslovaška. Poljska. Švedska, Italija, Francija in Jugoslavija. Švedsko vTSto bo vodil predsednik mednarodne smuške zve» ze polkovnik Holmquist. V splošnem sma» ti a jo vse države te tekme kot glavno pre» izkušnjo za bodočo olimpijado v letu 1928. Kakor znano, odide naša tekmoval« na vrsta v ponedeljek 31. t. m. v Cortino. Udeleženci smuških tekem v Cortini raj izroče svoj potni list Savezu najkas» neje do petka zvečer ker le oni potni li» sti, ki se predlože skupno, imajo popust. Potni listi morajo imeti policijski vizum v redu. Obenem z izročitvijo viza odn. potnega lista se bodo sporočile tudi vse ostale ugodnosti, ki jih bodo imeli po« setniki. Stanovanje bo naročil Savez za vse. Tekmovalci potujejo v ponedeljek zvečer ob 9. uri dne 31. t. m., ostali sprem« Ijevalci pa' 1. febr. z enakim vlakom. Savezni izlet na Pohorje dne 31. ja« nuarja bo prva večja skupna prireditev vseh smučarjev, predvsem onih iz Slove« rije in Hrvatske. Mariborska koča javlja nad 50 cm idealnega suhega snega tako, da bodo imeli udeleženci obilo užitka. Mariborska podružnica SPD pripravlja udeležencem vse, da bo bivanje v koči, ki je priznano izvrstno oskrbovana, naipri« jetneje. Najugodnejša postaja je Hoče pred Mariborom. Na izlet opozarjamo tu« di one. ki žele napraviti 4 dnevni izlet skupno s Svečnico (dne 2. febr.), ker jim baš za tako daljšo turo nudi Pohorje nad« vse interesantni teren. Vrhu tega je pen« 7'on v Mariborski koči minimalen tako, da zadovolji tudi to stran udeležencev. Udeleženci civilnega smuškega teče» ja v Kranjski gori se vabijo, da pridejo v nedeljo dne 30. jan. na skupni izlet na Pohorje. Tam se sestanemo, da priredimo v nedeljo len skupni izlet. Pridite vsi. — Nastavnfki JZSS. Vremensko poročilo. Kranjska gora, Mojstrana, Pohorje, Vel. Planina. Bloke, Sodražica, Bohini in Krvavec javljajo vsi krasne solnčne dneve in idealno smuko. SK Ubile nogometna sekcija. Danes v četrtek ob 20. plenarni sestanek članstva nogometne seVciie. Posebna polnoštrvSl« ne udeležba! Dnevn: rrd: izvolitev sekcij« skcgi načelstva za 1927; sezona 1927. — Načelnik Gospodarstvo Izgube na pridelku hmelja vsled peronospore Da vidijo tako hmeljarji kakor tudi odgovorni činitelji v državi, ki jim je skrb za naše kmetijstvo dolžnost, koliko škode je povzročila peronospora v zadnjih treh letih, navajam nekaj statističnih podatkov. Mlad, tretjeleten nasad je dal (na 1000 drogih): 1923. leta 458 kg; 1924. leta 167 kg (prvo leto peronospore 63.5 % manj); 1926. leta 110 kg (drugo, leto peronospore 76 % manj); 1926. leta 92 kg (tretje leto peronospore 90 % manj). Star. desetleten nasad je dal (na 100 drogih: 1923. leta 300 kg; 1924. leta 96 kg (prvo leto peronospore 68 % manj); 1925. leta 54 kg (drugo leto peronospore 82 % manj); 1926. leta 32 kg (tretje leto peronospore 89.3 % manj). Če vzamemo povprečnost obeh skrajnih pridelkov in povprečni pridelek poznega hmelja v Savinjski dolini (letno 2400 metrskih stotov), smo izgubili (povprečna cena 10.000 Din 1 metrski stot): 1924. L (—66%) 1584 metrskih stotov v vrednosti 15,840.000 dinarjev; 1925. leta (— 79 %) 1896 metrskih stotov v vrednosti 18.960 000 Din; 1928. leta (— 85 %) 2040 metrskih stotov v vrednosti 20,400.000 Din; skupaj 55,200.000 Din. Leta 1927. bodo večinoma -zkopali pozni hmelj in ga bo ostalo le še par tisoč nasadov, ki sploh ne pridejo več v poštev. Goldinga bi se pridelalo pri srednji letini 1927. okrog 10.000 metrskih stotov. če bo nastopila tudi na njem peronospora tako v enaki meri kakor na poznem, česar se je z vso resnostjo bati. bomo tore; manj pridelali: 1927. leta (— 66 %) 6600 metrskih stotov v vrednosti 66.000.000 Din; 1928. leta (_ 79 %) 7900 metrskih stotov v vrednosti 79,000.000 Din; 1929. leta (— 85 %) 8500 metrskih stotov v vrednosti 85.000.000 Din; skupaj 23Ci.000.000 Din. 1930. leta bi po tem računu pridelali kveč jentu še 1000 metrskih stotov (to je kakih 30 kg na 1000 drogov). Tudi pri visokih cenah se potem ne bi izplačalo hmeljarstvo, in bi tako lahko zabeležili že danes leto 1930. na zadnji li=t kronike savinjskega hmeljarstva. In potem? Porečete morda: saj to ni mogoče! Naj vas izuči popolni propad hmeljarstva v Nemčiji, kjer se tudi cela leta niso brigali za pe-ronosporo in so se tolažili, da bo že drugo leto bolje. Naposled ?e je zganila na Nemškem država, da reši. kar se še rešiti da. V Češkoslovaški je začela država sama klicati hmeljarje na boj proti peronospori. Pri nas se nihče ne zmeni za to važno vprašanje, najmanj pa država, četudi dobi fiskus vsako leto okoli 25.000.000 Din hmelj-ske dohodnine. Kje ste poslanci, zastopniki naše doline? Zganite se vsaj vi ob dvanajsti uril Storite svojo dolžnost, saj vas menda ne plačujemo za to. da drug drugega blatite po časopisih in shodih! I. K. Tržna poročila NoTosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšenica: baška,. 76 kg 2 9 vagoni 300; sremska, 76 kg, 2 %, 3 vagoni 305. T u r š č i c a : baška, 1 vagon 15250; sremska, Indjija. 3 vagoni 157.50; sremska, pariteta Šip, 1 vagon 160. Moka: baška, *2», 2 vagona 4< 17.50; baška, <6», 2 vagona 290 do 295; baška, «7», 2 vagona 215. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski dejem (26. t. m.) Precej obilen d or on. Živahno nakupovanje. Za izvoe se je kupilo okrog 1 vagon volov za Trst. Cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli domači I. 8.50 — 9, biki 6.50 do 8, krave I. 6 — 7.50. II. 4.50 — 5, junci I. 530 — 6.75, П. 5.50 — 5.75, junice I. 6 do 8, II. 4 — 5, teleta 7 — 10 (zaklana 13 do 13.50). (syinje sremske zaklane 16—16.25) Din. Konji vozni 2500 — 5000 Din komad. Krma: seno I. 100 — 125, II. 75 — 90. domača detelja 126 - 150, lucerna 110—140. slama 70 — 90 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.) Ameriški tečaji čvrstejši. V skladu e temi poročili je bil dunajski promet zelo čvrst. Uradno notin.jo .vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50 — 41, Tisa (79-30 kg) 46 — 47; rž: 83.50—36.50; turščica: 2450 — 25.50; oves: domači 26.50 - 27. Dunajski svinjski sejem (25. L m.) Dogon II.040 komadov; od tega 6470 iz Jugoslavije. Cene poskočile za 5 do 15 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 2 — 2.10, srednje 1.85 — 1.95. kmetske 1.75 do 1.95 (2). stare 1.76 — 1.85. mesne 1.80 do 2.35 (2.40) šilinga. = Združitev Trgovske banke t Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani. Na občnem zboru Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, ki se bo vršil 11. februarja t. 1., se bo med drugim sklepalo o razdružitvi in obenem o združitvi Trgovske banke, d. d. v Ljubljani. Pogodba za združitev je bila sklenjena, kakor smo že poročali, pred nekaj tedni. = Vprašanje kmetijskih kreditov. Ministrstvo za kmetijstvo je sklicalo za prihodnje dni konferenco kmetijskih organizacij, na kateri se bodo obravnavali vprašanja po-vadige kmetijstva, zlasti pa vprašanja kmetijskih kreditov. Ministrstvo namerava posredovati pri Narodni banki, da dobe tudi agrarci, zlasti večje zadruge, pri Narodni banki cenene kredite. = PoštnoSekorni promet v decembra 1926. Število čekovnih računov se je povečalo v tem mesecu za 65 na 13.627 (v Ljubljani sami za 23 na 4470). Stanje vlog se je povečalo za 2232 milijona na 368.23 milijona dinarjev (v Ljubljani sami je padlo za 4.38 milijona na 66.99 milijona dinarjev). Skupen znesek vplačil je dceegel 1827.55 Milijona, izplačil pa 1806.43 milijona dinarjev. Celokupni promet je torej bil 3633.38 milijona dinarjev; od tega brez gotovine za 1630.26 milijona dinarjev ali za 4437 odstotka. = Uspeh vpisovanj« delnie n Obrtno banko SHS. Dne 15. t. m. se je vpisovanje delnic Obrtne banke SHS zaključilo. Dosežen je bil nepričakovan uspeh. Obrtniki so imeli podpisati 95.625 delnie, a podpisali so jih okrog 115.000, to Je okrog 20.000 več. Največ so vpisali delnie obrtniki Srbije, potem obrtniki iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije (okrog 25.000 komadov). Vojvodina je vpisala okrog 15.000 delnie. Ietotoliko Bosna in Hercegovina. Najmanj delnic je vpisala Slovenija, In sicer 5000 — 6000 komadov. Vseh skupaj je okrog 7000 delničarjev. Prva glavna skupščina Obrtne banke SHS bo 20. februarja t. 1. v Beogradu. Skupščina bo tudi sklepala o tem. ali naj se onn-je v Ljubljani podružnica banke. — Lipski pomladni reiesejem se bo otvoril 6. marca 1.1. in bo trajal : vzorčni sejem do 12., tehnični in gradbeni sejem do 13^ ohrabiotehnični sejem (izložba orodnih strojev) do 20-, tekstilni sejem in sejem za čevlje ter usnje do 9. marca t 1. Lipski vele-sejem, ki je največja prireditev te vrste ua svetu, nndi velikansko izbiro vseh vrst blaga. Pomladno prireditev tega sejma obišče okroglo 150.000 trgovcev iz preko 40 držav. Razstavljaieev je okrog 10300 iz 21 držav. Natančna pojasnila glede potnih olajšav, znižanja vozne cene Ùd. se dobe pri častnem zastopstvu Lipskega velesejma (M. Stegu, Ljubljana, Gledališka 8/II., Walter Stroh-bach, Maribor, Gosposka 19) = Obtok noTčaoie Narodne banke SHS je padel v drugem tednu L ra. za 262.9 milijona na 5543.8 milijona dinarjev. Kovinska podloga je znašala 433 milijonov dinarjev v zlatu in neznane vrednosti. Posojila so se znižala za 44.3 milijona na 14153 milijona dinarjev. = Pogajanja za pristop Poljske k železarskemu kartelu. Z Dunaja poročajo, da se bodo 4. februarja t L začela v Diisseldorfu pogajanja z zastopniki poljskih železarn glede pristopa Poljske k mednarodnemu železarskemu kartelu. Pogajanjem bodo prisostvovali tudi avstrijski, češkoslovaški in madžarski železarski zastopniki. Borze 26. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 82 — 83, Vojna škoda 352 _ 0, zastavni iu komunalne Kranjske 20—22. Celjska po so Vinica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 910 — 0, Kreditni zavod 170 — 180. Trbovlje 360 — 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 do 65. Sešir 104 — 0. — B 1 a g o: Zaključen 1 vagon lesa. Tendenca za hrastove pod-nice in parjeno bukovino čvrsta, za deželne pridelke zelo čvrsta. ZAGREB. Živahnejši promet v Prašte-dioni, ki se je dvignila na 955. Tudi nekatere industrijske vrednote so bile živahnejše. Vojna škoda je obdržala svojo živahno tendenco. Kasa je bila zaključena po 354. — Od deviz je porasla Italija, ki je končala na 244 in pet osmink. Berlin je malo slabši. Skupni devizni promet 92 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 7995 — 8025, Berlin izplačilo 1348.5 do 13515, Budimpešta 994 — 997, Italija izplačilo 243.77 — 245.77, London izplačilo 275.7 do 2765. New York ček 56 7 — 56.9, Pariz izplačilo (225.50). Praga izplačilo 168.05 do 168.85, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 56 — 56.2, holandski goldinar 22.37 — 22.43. lire 241 — 243; efekti: bančni: Eskomptna 105 — 106. Poljo 16 do 17. Kreditni Zagreb 106 _ 110. Hipo 63 5 do 64, Jugo 1025 — 103. Obrtna 49 — 50. Praštediona 950 — 955. Srpaka 1S5—137, Ljubljanska kreditna zaključek 150. Ka rodna 4400 — 0; industrijski: Dubrovačka 390 do 400. Gutmann 260 — 280. Isis 49 — 50. Sla-veks 115 — 120, Trbovlje 355 _ 358, Union 315 — 320. Vagon 55 - 60, Vevče 120 _ 0, Sečerana Osijek 525 —535; državni: investicijsko 825 — 83. agrarne 49 — 50. Vojna škoda, promptna 353 — 354. za februar 329 do 330.5, каза 353 — 354. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2272 do 2278. Dunaj 7995 - 8025, Berlin 1348.2 do 13513. Bruselj 7895 — 7925. Budimpešta 994.75 — 997.5. Bukarešta 29.75 io 30.25, Italija 24258 — 244.58. London 275.7 — 276.5. New York 56.69 — 56.89, Pa-iz 224 _ 2263. Praga 168.05 - 168.85. Švica 1094 - 1097. CURIH. Beograd 9.1375, Berlin 123 in ena šestnajstinka, New York 519.25, London 25.19 in ena osminka, Pariz 20.525. Milan 22.25, Praga 15.3775. Budimpešta 90.75. Bukarešta 2.75. Sofija 3.7375. Dunai 73.25. TRST. Devize: Beograd 40.75 — 41.50, Dunaj 325 — 335, Praga 68 50 — 69 25, Pariz 92 — 92.5. London 11250 _ 113.50. Nsw York 23.15 — 23.35. Curih 445 — 455. Budimpešta 406 — 415. Bukarešta 11.75 do 12.75; valute: dinarji 41 _ 41.75, dolarji 22.95 _ 23.20. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4425 do 12.4825, Berlin 167.65 — 168.15. Budimpešta 123.73 — 124.03, Bukarešta 3.7775 — 3.79:5. London 34.3-2 - 34.42, Milan 30.37 - 30.47. New York 707.40 — 709.90. Pariz 27.97 .io 28.07. Praga 20.9535 — 21.0325. Sofija 5.1025 do 5.1425. Varšava 78.75 _ 79.25. Curih 136.25 — 136.75; valute: dinarii 12 4325 do 12.4925, dolarji 705.25 — 709.25. Deviia Beorrad na ostalih borzah: v Pra-eiati Ne eksplodira — Brez šuma! Ne kadi se — Brez duha I petroleja fg LITER gori nad UR •veti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. O. „ALADDIN" UDIO SUBOIICA 11 Zahtevajte cenik m Problem ločitve zakonov v Nemčiji Pravni odsek nemške državne zbornice se je te dni bavil z načrtom, ki so ga predložili parlamentarnemu odboru demokrati in ki stremi za tem, da se sklepanje zakonskih zvez čimbolj olajša. Profesor Kahl, predsednik imenovanega odbora, ki pripada nemški ljudski stranki, je zavzel napram načrtu posebno stališče. Izjavil je, da je imeï v življenju mnogo opraviti z zakonci in je na podlagi teh izkušenj sestavil posebne točke, ki vsebujejo poglavitne vzroke propadanja zakonov. Ti vzroki so: 1.) Ljudje sklepajo zakonske zveze prenaglo, t. j. brez premisleka, toda ne tako, da bi se jim mogla očitala lahkomiselnost Nebroj takih primerov datira izza časa svetovne vojne in izza dni psihoze, ki so ji sledili. 2.) V zakonskem življenju se je izoblikovala nesorazmernost obeh tovarišev do take stopnje, da mladim parom ni več mogoče živeti skupaj, čeprav je mnogokrat pri obeh polovicah volja za sporazum, se sporazum ne da doseči. Ta tip prevladuje zlasti v inteligenčnih slojih, med zakonci z močnejšo individualnostjo, n. pr. pri umetnikih, pisateljih in sličnih. 3.) Tam, kjer so zakonci globoko verni, povzroča razkol med njimi često-krat razlika v veroizpovedovanju. od-nosno v tem, da je eden ali drug menjal vero in prestopil v vero drugega. 4.) V mnogih zakonili so zunanji vplivi tako močni, da absolutno ovirajo harmonijo zakoncev in jih naposled popolnoma razdele. 5.) Slednjič eksistirajo še zakoni, v katerih je vzrok propadanja kaka psi-hopatična posebnost, na priliko histerija, nevrastenija ali kaj sličnega. Ne sme se prezreti, da sega v nekatere zakonske zveze z razdirajočo roko ctelo politika. So možje, ki očitajo svojim ženam, da je sporazum v zakonskem življenju nemogoč na podlagi političnih naziranj, ki delijo obe polovici drugo od druge. Pogreb in zapuščina cesarice Charlotte Koncem prošlega tedna so položili k večnemu počitku ostanke nesrečne me-hikanske cesarice Charlotte, vdove po ustreljenem habsburškem nadvojvodi Maksimilijanu, ki je končal pred puškami ameriških vstašev v Queretaru. Ce-- sarico, ki je živela zadnja desetletja na gradu Bouchoutu, so prepeljali iz tega kraja v Laeken. Pred mrtvaškim vozom je jezdil eskadron konjiče, za njim Da se je peljal v zaprti kočiji belgijski kralj s sinovoma. Mrtvaški voz je prevozil deželno cesto od Meysse do Laekena. V cerkvi so pričakovali Charlottino krsto ostali člani belgijske vladarske hiše in dvorno osobje. Knezoškof ize Mechelna je bral žalno mrtvaško ma-* šo in je podelil pokojnici odpustke. Po ceremoniji so položili krsto v kripto, kjer ležijo pokojni člani belgijske dinastije. Smrt mehikanske cesarice Charlotte je načela celo vrsto vprašanj, ki se tičejo njenega imetja Kakor znano, se je že za življenja pokojnice vodila tozadevno huda in ljuta borba, ki pa je ostala ves čas na mrtvi točki. Stvarna diskusija je postala namreč mogoča šele po cesaričini smrti. Ko je 1. 1867. avstrijski nadvojvoda Maksimilijan, Charlottin mož, na znani nesrečni način sklenil svoje življenje^ v Mehiki, je avstrijski cesar Franc Jožef preskrbel Charlotti oskrbnika najprej v osebi belgijskega kralja Leopolda II., po njegovi smrti pa kneza Louisa de Ligne. Ko je 1. 1918. tudi drugi oskrbnik cesaričinega premoženja umrl, je avstrijski dvor vedno bolj povdarjai svojo ingerenco glede Charlottinega imetja. Po polomu Avstrije se je sestal družinski svet belgijskega kraljevega dvora in je postavil Charlotti oskrbnika v osebi barona Gofineta, kateremu so dodali kot pomočnika še advokata senatorja Despreta. Premoženje cesarice Charlotte je tekom let narastlo na 120 milijonov frankov. Polovica tega premoženja je bila naložena v zlatih obligacijah in to zapuščino imajo podedovati otroci dveh Charlottinih bratov, kralja Leopolda II. in grofa Flanderskega. Kot dediči pridejo v poštev: prvič otroci kralja Leopolda, in sicer sin umrle princese Louise, oziroma upniki Louise Koburške; princesa Štefanija, vdova po prestolonasledniku Rudolfu Habsburgu. sedanja grofica Lonyay, ter princesa Klementina, vdova po princu Viktorju Napoleonu. V liniji grofa Flanderskega pridejo kot dediči v poštev: princesa Henrietta, vojvodinja Mendome, princesa Josipina in kralj Albert belgijski. Likvidacija zapuščine bo seveda zelo težavna in komplicirana posebno radi dejstva, ker sta princesi Josipina in Štefanija še vedno «sovražni» inozem-ki; prva je Nemka, druga pa madžarska državljanka. Izgleda torej, da se bo premoženje razdelilo na šest enakih delov in če bodo dediči pametni, se bo vršila ta razdelitev brez advokatov. Železniška nesreča med Bukarešto in BuHimnešto Na madžarski postaji Gymes je te dni trčil brzovlak Bukarešta-Budimpešta v osebni vlak in nesreča je zahtevala več človeških žrtev. Brzovlak je drdral v gosti megli na kolodvor, nasoroti pa je privozil neki tovorni vlak. Strojevodja in kurjač na lokomotiv; tovornega vlaka sta bila pijana do nezavesti in sta spregledala signale ter vozila kratkomalo naprej, mesto da bi ustavila vlak na postaji Al-solonka ter tam počakala brzovlaka. Šele v zadnjem trenutku sta strojevodji obeh vlakov spoznala težko situacijo in skušala zmanjšati brzino ter ustaviti vlaka. Bilo pa je že prepozno. S polno paro sta si drveli lokomotivi naproti in se zarili druga v drugo. Trčenje je imelo strahovite posledice. Lokomotivi in vagoni so skočili s tira. oba strojevodji sta bila smrtno ranjena, prav tako tudi kurjača in več pasažir-jev. Pomoč je prišla razmeroma zelo pozno, ker se na progi ni vedelo, da je tovorni vlak vozil naprej proti predpisom. Škoda, ki jo bo morala poravnati uprava madžarskih železnic sorodnikom ubitih potnikov, je zelo visoka, ogorčenje radi lahkomiselno zakrivljene nesreče pa seveda še mnogo večje. Anglija se pogreza v morje 2e pred tremi leti so pokazala raziskovanja na angleški obali, da se celina Velike Britanije bolj in bolj pogreza pod vodo. K temu prisoevajo posebno reke, ki odnašajo leto za letom v morje ogromne množine zemlje. Vsako leto se Anglija zmanjša za površino malega otočiča, vsakih sto let pa izgubi po tem računu toliko zemlje, kolikor meri londonska grofija Od posameznih grofij je pri tem iz-gubljenju teritorija posebno prizadeta grofija Yorkhire. Tekom časa je na ta način izginilo pod vodo že 12 mest in naselbin. Angleški geografi navajajo kot posebno značilen primer zlasti nastanek mesteca Ravenspurja. ki je bilo v rimski dobi še dobro znano ter se je pod Edvardom II. razvilo v znamenito morsko luko. Leta 1355. je voda udrla v naselbino in poplavila najprej pokopališče, v 15. stoletju pa se je katastrofa dovršila: okoli 15 naselbin v bližini Ravenspurja se je pogreznilo pod morsko gladino. Enaka usoda je zadela tudi mestece Dunvich, ki je imelo 52 cerkva in druge razne historične zanimivosti. Tekom treh let je to mestece popolnoma izginilo. Najhitreje izginja celina pod vodo na jugu Anglije. Nekateri kraji se pogrezajo vedno niže in bodo sčasoma popolnoma preplavljeni. Seveda ti pojavi Angležev ne veselijo posebno, toda pomagati se pač ne da. A Britanija si bo že znala za izgubljeno ozemlje, ki tone pod vodo, preskrbeti nadomestila kjerkoli v kolonijah. Winston Churchill, angleški zakladni minister, ki je baje ob» ljubil finančno" pomoč fašistični Italiji Porod v ognju V nemškem mestu Hammer je začelo ponoči goreti v neki hiši. Ogenj je opazila najprej mlada žena Ivana Maserer-ja, ki je baš pričakovala poroda. Požar jo je jako vznemirjal in vsa razburjena je tekla po hiši ter začela buditi svoje sostanovalce ter jih opozarjati na nevarnost, ki jim je pretila. Ko so ljudje vstali'in poskrbeli za rešitev svojih življenj in svojega imetja, se je Masererjeva vrnila v svoje stanovanje, kjer je hotela pobrati nekaj reči. Proti pričakovanju. pa je naenkrat začutila porodne bolečine. Legla je v posteljo in nj mogla bežati kljub temu, da so plameni švigali od vseli strani proti nji. Naposled je zbrala vso svojo energijo in se premaknila k oknu. Toda baš ta napor jo je veljal življenje. Stoječ pri oknu je porodila dete v dimu in plamenu. Ljudje niso culi njenega stokanja, niti videli kako jim maha z roko in kliče na pomoč. Naposled se je zruš la streha in po končanem gašenju so našli gasilci mater in novorojenčka, oba zoglenela pod kupom razvalin. Strah v Monakovem Tajnost strašila v Monakovem, o katerem je >Jutro« poročalo nred par dnevi, je sedai docela pojasnjena. Služkinja, katero je začelo »strašiti«, je namreč izjavila organom varnostne oblasti, da je pred časom slišala pripovedovati o nekem strahu v Diepers-heimu in je tako sama prišla na misel, da bi vprizorila slično senzacijo. To se 0 - Danes ! Prvi« v LfnMJani I Danes Pariške podgane napeia velemestna drama. — V g'avnih vioçah najboljši filmski tragedi: EUGtN KLÔPFER in EMIL JANNINGS Predstave točno ob: 4.» pol 6» pol 8. in 9. uri. Prvovrstna godba našega umetniškega orkestra pri vseh predstavah. PREDNAZNANILO: Prekrasna Jasephine Daker. Elitni kino Matica — Najlepši kino v L u'bljani. — Telefon št 124 ji je docela posrečilo in sicer s tako lahkoto, da se le sama čudila, kako da niso oblasti prišle zadevi na sled. Z vrati je ropotala sama in Drav tako je tudi sama zvonila, metala krožnike in jedlno orodje po zraku ter prenašala iz sobe v sobo sklede z vodo. Prof. Schreknotzing, znani mona-kovski spiritist, ki je že izjavljal, da nudi jadeva s strašilom jasen primer telekineze, ie sedaj že v drugič strašno blamiran. Služkinjo so namreč preiskali psihijatri ter izjavili, da je silno histerična. 6001etnica velike ljubezni Univerza v Aixmarseilu bo proslavila dne 21 aprila neobičajni jubilej. Ta dan poteče namreč 600 let, odka je na stopnicah cerkve sv. Klare v Avignonu srečal veliki italijanski lirik Petrarca svojo Lauro, katero je nesmrtno opeval v svojih sonetih. Univen» je že odkupila hišo, v kateri je stanoval Petrarca. Hišica je sicer preprosta, toda dobro ohranjena in lepo zidana ter jo bodo pretvorili v muzej, kjer bodo zbrani vsi spomini. Pierre de Nblhac, član Francoske akademije, je že prevzel dolžnost, da zbere spomine aa Petrarco in v družbi z d'Annunzijeni bo vodil proslavo, ki se bo vršila v Avignonu in pri kateri bodo navzoči zastopniki vseh eyropskih narodov. X Žena nemSkega princa — ameriška ho» ielirka. Ameriški Ksti javljajo, da se je že« na četrtega sina nemSkega exkaiserja prin» ca Avgusta Viljema, ki se je pred kratkim ločila od svojega moža radi njegovih lju« bavnih pustolovščin, poročila v Newyorku s hotelirjem Navidezen konflikt med Vatikanom in fašizmom «Odločen nastop sv. očeta proti zakona fašistične vlade» se strinja v bistvu z Mussolinijevo vzgojo italijanske mladine. 1 Rim, 25. januarja. Veliko pozornost je vzbudilo v vseh krogih pismo, ki ga je naslovil papež na svojega državnega tajnika kardinala Ga» sparrija in v katerem razlaga svoje nazcw re o zakonu glede fašističnih mladinskih organizacij «Ballile» in o organizaciji ka» toliških skavtov. Papeževo pismo je zelo dolgo in ga je smatrati za oficijelno sta» lišče Vatikana do fašizma. Uvodoma pravi Pij XL, da je z veliko pozornostjo proučil zakon od 3. aprila 1926, glede ustanovitve nacijonalnih orga» nizacij «cBallile», ki ima za svojo glavno nalogo duševno in telesno vzgojo italijan» ske mladine, ter uredbi od 9. t. m. glede nekaterih sprememb lanskega zakona in upravnega, tehničnega in disciplinarnega pravilnika o izvajanju tega zakona. Papež rad priznava in visoko ceni dejstvo, da zakonodajca ni vodil pri sestavi in objav» Ijanju določi o «Ballili» namen, da bi ža< lil božje poslanstvo katoliške cerkve in kršil njene duhovne pravice. Vendar pa odredbe niso dosegle te svrhe in besedilo zakona in uredb povod za izvestno vzne» mirjenje in celo bojazen, ki jo je papež izrazil že v svojem nagovoru na vatikaa» skein konsistoriju dne 22. decembra 1936. Papež s tem nikakor noče delati težav ali celo ovir vladi in zmanjšnati njenega ugleda, odklanja pa vsako odgovornost za te določbe, ki jo ima pred Bogom in ljudmi. Ako bi cerkev molčala, bi mogli verniki smatrati, da se cerkev popolno» ma strinja s temi odredbami, ali da je ce» Io sodelovala pri njih sestavi. Omenjene določbe predpisujejo izvestno doktrino, v kateri sc, kakor sc je upravičeno bati, zr» cali državna koncepcija, ki nikakor ni v skladu s katoliško koncepcijo, kakor je to papež že dvakrat izrazil v konzistoriju. Uredba o verski vzgoji mladine, o kateri govori uredba, mora imeti pristanek cer» kve, ki ji je edino poverjen ta mandat. Zakon govori tudi o tem, da ni dovoljena duševna in moralna vzgoja mladine dru* gim organizacijam kakor onim, o katerih govori, dasi ima v prvi vrsti to nalogo ka» toliška cerkev. V smislu pravilnika o izvedbi zakona o «Ballili» se ima razpustiti nad polovica organizacij katoliških skavtov, ki jih je v Italiji mnogo nad tisoč.. Cerkev noče, da bi sumili verniki in zlasti skavti, da bi bil Vatikan soodgovoren za zakon o vzgoji mladine. Zato razpušča papež organizaci« je katoliških skavtov v onih krajih, ki štejejo manj kot 20.000 prebivalcev, ker noče, da bi jih razpustila oblastva v smi» slu določb tega zakona. Papež naglaša, da se je s težkim srcem odločil za ta korak, vendar ga jc moral storiti, da odpravi vsak dvom o soodgo» voniostL Glede orjganizacij, ki se jx> za« konu nc razpuščajo. pravi Pij XI., da jim prepušča popolno avtonomijo in naj ukre« nejo, kakor vidijo za potrebno. Prepušča Napisi na ploščah prevlečeni z radio=tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer. :nocavsce„kliu Otvoritev Hausmannoveéa bulvara v Parizu Preteklo soboto so v Parizu svečano otvarili «Boulevard Hausmann», ki se izliva v «Boulevard des Italiens». Dela na izzradnii bulvara so trajala 70 let, z malimi presledki od leta 1857. do letos, ker so morali podreti cele komple kse, deloma celo večnadstropnih hiš. jim, da se lahko še nadalje tako imenuje» jo, ali pa da se razidejo in pridružijo v zakonu predvidenim organizacijam Cer» kev stremi za tem. da njene mladinsko organizacije ne bodo politične. Narodne organizacije balil so brez dvoma v struji gotove politične stranke, kakor se iz raz» nih znakov jasno vidi. Kar se tiče verskega pouka in duhovne vzgoje mladine, pravi papež v svojem pi» emu, da sakon tega vprašanja ni rešil ta» ko, kakor to zahteva važnost zadeve. Cerkev noče to delati težav, vendar mora stati na stališču, da mladina ne sme ostati brez venske vzgoje, namreč ona, ki ostane v fašističnih mladinskih organisa» ci j ah. To vprašanje naj se reši tako, da stopijo merodajni krogi balil v stike s ka» tollškiim epdskopatom. Škofi poznajo prav dobro sposobnost podrejenih dušnih pa« stirjev. Določijo naj za balile take, ki bo» do odgovarjali svoji težki nalogu K papeževemu pismu kardinalu Gaspar» riju je bil izdan oficijozen komunike, ki pravi, da so vladni krogi vzeli to pismo popolnoma mimo na znanje m da so z njim več ali manj zadovoljni Komunike pravi, da so vsi nasprotniki fašizma pri» čakovaK, da bo Vatikan ostro nastopil proti vladi in da se bo razmerje med te« ma dvema faktorjema zelo poslabšalo. Papeževo pismo pa je dokaz smemosti odgovornih cerkvenih krogov spričo no« vega položaja v Italiji. Papež priznava do» bri namen zakonodajca, ki ga je vodil pri sestavljanju določb zakona o vzgoji mladine. Zlasti so merodajni krogi zado» voljni z onim delom pisma, kjer papež govori o razpustu katoliških skavtskih or« ganizacij v krajih pod 20.000 duš in daje ostalim organizacijam popolnoma proste roke, da postopajo jx> svoji prevdarnosti. Poročilo dostavlja, da je po vsej Italiji organiziranji pri katoliških skavtih kakih 30.000 mladine. Glede verskega pouka Bal» lile je jasno, da bo poverjen duhovnikom, ki jih bodo določili škofi in da se bo vr» šil po načelih katoliške cerkve. • Rim, 26. januarja o. K papeževemu pismu kardinalu Gasparriju piše »Tribuna«: Papeževo jrismo je bilo sprejeto v vladnih krogih z največjim mirom in razumljivim zadoščenjem- Vsi oni, ki so računali na komplikacije v odnošiiih med italijansko državo in Vatikanom, bodo razočarani zaradi tega pisma. Z zadoščenjem se naglaša priznanje papeža, da ni bil namen zakona o »Ballili« kratiti pravice katoliški cerkvi, kakor tudi papeževa Izjava, da nikakor nc namerava s svojimi pridržki povzročiti vladi težav aH slabiti njen prestiž in njeno moč. Papeževim pomislekom glede fašističnega nazlranja o državi, pomislekom, ki so izražena v pismu, se ne sme pripisal prevelike važnosti. Kajti politični režim ima svoje življenjske in razvojne zakone, od katerih nikakor nc more odstopiti. Papež je tudi v svojem pismu odredil, da s» morajo razpustiti vse organizacije ka.ol!-ških skavtov v onih krajih, ki ne štejejo več kot 20.Û0Û prebivalcev. Pozornost je zbudila, kakor pravi »Tribuna«, zadevna papeževa izjava, ki pravi, da s tem, da je odredil razpust skavtskih organizacij. nI nikakor narekoval nikakršnih sovražnosti ali preven ivulb represalij proti režimu. Kar se tiče katoliškega gibanja in nie-ne organizacije, je itak zajamčen miren in neomajan obstoi in razvoj. Ravno tako ie tudi papeževT želja, nadaljuje »Tribuna«, da bi bili duhovniki, ki bodo vršili svoio službo v organizacijah »Ballili«, imenovani v sporazumu s škofi. Italijanski katoličani naj vedo, da vlada s tem zakonom ni hotela uvesti nik.ikega političnega monopola. marveč je hotela samo dati novemu pokolenju popolno in vsestransko vzgojo Dopisi ZALOG PRI UUBLJANL -Podmladek Rdečega križa« tukajšnje šole je vprizoril dne 33. t m. pravljično igro vPalček Potepa s prav dobrim uspehom. Šlo je gladko in pogumno, otroci so govorili dovolj glasno, kar je zelo važno. Posebno se je odlikoval Klnk s svojim sonornim glasom. Številni poslušalci so se izražali pohvalno, obilen trud učiteljice Drašček, ki je isro priučila, je bil poplačan. Prav dober je bil -udi šolski pevski zbor pod vodstvom učitelja Ceruta. V odmorih je. sviral ad hoc sestavljeni orkester prav dobro. Gosp. C.' pažar je prepustil novo dvorano »Podmladku« brezplačno, za kar se mu vodstvo naj-rapleje zahvaljuje. Upamo, da nas naS mal« <2d čim prej zopet rajzvesele s kako ljubko igro. VRHNIKA. V nedeljo, dne 30. i. tn. se vr-Л v »Jantarju« drugo predavaje g. dr. Bajiča: O osnovah sedanjega stoletja.. Kdor je prisostvoval prvemu predavanju, gotovo ne bo zamudil nadaljevanja v nedeljo, a potrebno je, da vsak propagira tudi-med svojimi znanci, da bo predavanje Še bolie obiskano kot zadnj'č. RADOVLJICA. V soboto, d dne 39. L Ш. ob 30. uri bo predaval v Sokotekem dom« g. inž'. Lupša Ferdo o Siamu, državi belega slona. Predavanje se bo od prejšnjih -azlikovalo v toliko, da bo 2. predavatelj govoril o lastnih doživljajih v Siamu, o nevarnih ekspedicijah po pragozd!h, ki jih le on vodi! to o tamoSnlih običajih. Drugi predavatelji govore na podlagi Studil, g. inž. Lupša pa nam bo pripovedoval o ,do-avljajth. kar Je vsekakor zanimivejše. S8č-na predavanja je imel v LJubljani, Zagrebu ic celo v dunajsKl »Uranij!« Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstopnina Jc prav malenkostna ravno za to, da predavanje lahko vsak posetl 142 VODICE. Volitve so končane in prav je, kajti teror klerikalnih fanatikov je bil grozen in ni se čuditi, da so morali na volišče ljudje, ki še doma v sobi ne morejo na noge, daiie popmfetoma onemogli starčikl, slaboumni in občinski reveži. Vse, vse je moralo na povelje klerikalne gospode na volišče. Navzlic temu pa so se našli volilci, ki se niso zbali ne terorja in ne drugih pretenj od strani klerikalcev in drugih nasprotnikov. Vsa čast In hvala takim vo-lilcem-možem. Res ni veliko 9 glasov, ali če pomislimo, da jih Je bilo pri zadnjih volitvah 'e šest, smo napredovali za 50 odstotkov in to brez vsake agitacije io brez vseh groženj in nasilstev. PETROVČE. Po dolgotrajni, mučni bolezni Je umrla 21. t. m. gospa Marija Roje, žena posestnika in načelnika petrov Skega kraj. šoi. sveta v Mah Pirešic» .Bita Je blaga, nadvse skrbna ln vzorna gospodinja, pri kateri noben siromak ni odšel praznih rok. Zlasti je ne bodo pozabili oni, ki so med vojno marsikak nahrbtnik živil nesli od njenega doma. Veličastni pogreb v nedeljo popoldne na žalskem pokopaliSCn Je pričal, kako priljubljena Je bila rajnka daleč naokrog. Zapušča žalujočega soproga in petero odrastlih, dobro vzgojenih otrok. Naj bo blagi materi časten spomin in žemljica lahka i RAJHENBURG. Pri volitvah v oblastne skupščine 23 januarja t. L so glasovi Naprednega bloka izredno lepo narastli Se parkrat tako naprej z delom povsod, pa bodo klerikalne skrinjice prazne! V Rai-henburgu smo se dvignili od 47 (1. 1535) ua 210 glasov. Posebna zasluga ta priznanje gre narodno zavednim delavcem iz občine Senovo, propagatorjem demokratske ideje iz občine Brezje posebno! Tudi Raj-hetrburg, Armeško in Stolovnik so voJIH demokratsko listo l — V občini Bland smo napredovali od 13 na 81 glasov! Vsa pohvala našim demokratskim kmetom, kaiterlh resno delo se vidi dovolj jasno! Velikanski napredek ie zaznamovati na voliSču v Vel. Kamnu 36 glasov ter Koprivnici 16 glasov letos — a pred 3 leti oboje volišč s Podsredo samo 3 glasovi. — Napredni delavci in kmetje iz vse okalice Rajhenbur-ga, videli ste ogabno agitacijo klerikalnih priganjačev, zato so uudl padli v teh — nekdaj najtrdnejših trdnjavah njihovih! — Pozivate se, da neumorno delate Se naprej za razširjenje demokratske ideje; pridobivajte daiie novih somišljenikov v vaših vaseh, da bodo prihodnje volitve nov udarec za klerikalce ta tako močan, kot Je bil ta dne 23. januarja. — Vsi na delo za Samostojno demokratsko stranko! — V nedeljo, na dan volitev — Je g. župnik Tratnik v cerkvi s priinlce lavno agi dr a! za I. skrinjico SLS. — s posebnim ozirom na to, da je bil on tudi kandidat klerikalne liste. Mnogo vernih т<4 In lena je majalo z glavo, češ vse lepo. aH tako daleč ne sme Iti. V cerkvi naj se oznanja boiJa b&seda. ne pa gonja za klerikalne skrinjice. Mnogo mož — revnih, vernih, je odSlo domov, namesto na volišče! — Taka zloraba cerkve naj se kaznuje! Le glejte, taki so — Kri-stovi namestniki! — Posebno se je odlikoval Skobeme, bivši župan io razrešeni gerent občine Senovo, »vit v suknjo poslanske imunitete. Res prav klerikalno — brez znaka! — Napadal Je napredne ljudi tako ogabno, da so se zgražali vsi nad njim — izjema je bil ulegov brat — ter zato metali kroglice v IL skrinjico, ko so priprosti kmečki možje in delavci videli tako ostuden način klerikalne agitacije. — Le tako naprej g. župnik Tratnik t« g. kle- rikalni poslanec! Vaše »lepo» javno obnašanje je najlepša agitacija za demokratsko stranko! — Da vas niso rešile kroglice discipliniranih in naučenih trapi stov (okrog 70), bi imeli manj glasov kot SDS. Se pride čas, ko Škoberneta ne bo ščitila poslanska stiknja, bomo videli, če boste potem tudi tako junaško nastopali — samo na dan volitev — seveda! — SELNICA OB DBAVI. O gradbi moetu č« Dravo, o katerem &e je sklepalo ie štiri dolga lèta, se je vršila 9- t- m. v Selnici ob Dravi seja zastopnikov občin Selnica, Jan» 2eva gora, Boč ta Slemen, na kateri te je definitivno sklenilo, da zgrade omenjene občine most v lastni režiji. Bil je tudi izvoljen že pripravljalni odbor za gradbo moetu, v fea terem eo občinski odborniki vneb občin. So-daj moremo resuo upati, da se vroča teija tukajšnjega prebivalstva ureaniSi ter se naH krasni kraji v prometnih ozirih dvignejo. Poživljamo torej odbor, da začne čim preje s deiom- DOLNJA LENDAVA. Pevsko društvo «Skrjanec* v Dolnji Lendavi priredi dne 3, februarja v dvorani hotela «Krona» plesni večer s plesno veselico. Začetek točno ob S. zvečer. Vstopnina sa osebo 10 Din, za družino 20 Din. Sedeži se zasedejo zaporedno. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Sokol Sokol Semič ima v nedeljo, 30. januarja 1.1. redni občni ibor pri br. Bukove«. ZaJte- tek ob pol 3. pep&ldne. Udeležba za vse Satje obvezna. Sokol Petrovče- Dne 29. t m. ob pol 8. «večer »e vrši redni občni zbor Sokola v Pe-trovčah z običajnim . sporedom v prostorih br. Vodeoika. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Zdravo I Občni ibor cSokoleke fcupe» * Olju- Red-ai občni zbor Sokolske Supe v Olju «e vrSl „Gold" in „Spécial" kvalitetne znamke za kakao «VAN KASTER» 2 v nedeljo, dne 20. februarja ob 8. dopoldne v Narodnem domu. prvo nadstropje. Xa dnevnem rodu eo: Poročila funkcijonarjev (tajnika, blagajnika, načelnika, matrikarja prosvetarja), volitve, določitev župnega zle ta in slučajnosti. ************** m imm ************** Poslano Gospodu Kalinu.- posestniku v Ljubljeni. Na Vaše «Poslano» z dne 26. t m. Vam odgovarjam sledeče: Gola lat je, da tro. aim vesti po Krakovem in Trnovem, ds Ste prejeli kot agitator za pretekle volitve od SDS podkupnino Din 1500.—. Res pe je. da je neka oseba Iz Vaše hiše v jav. nem lokalu govorila besede, o katerih re«» niči sem jai sam dvomil Zato iičite kriv. ca v Vaši hiši. mene pa puatitc pri miru. ANTON STEINER, trgovec, Ljubljana. Zahvala Podpisana M v .imenu vseh prizadetih aaitopleje sahvaljujem gg. vel. županu di. Baltiču. ministru Ivanu Puclju ter vsem korporacijam» ki so nam pripomogle- «Ja smo dosegli otvoritev železniškega preho« da na postaji Skofeljca. 144 FRAN MARTINEC, mest. Ht. mojster in tesn} industrijalec, Ljubljana « škofe!]» Prazno sobo lopo, oddam strogo solidnima gospodu. N»3ov pove Oglasni edciakv «Jutra». 1481 Mali oglas), kt služijo * posredovalne tu socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 pati N «I o • ejit satcek Dla 5«—ч Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka besed» Din I-—. Najmanjši znesek Din Snežne čevlje m aaloêe popravlja A ikol - Borštnikov trg ». 1846 Dvokolesa popravlja aajbolje. najhitreje in najceneje FlorJanMl Galoše popravlja pama vulkanlzacija Skala», Ljubljana. Eimek» eeet» II 18 Inteligentno gdč. govoreč« perfektno hrvut-is aazalko, Id «na od- galatl dojenčka. sprejmem takoj k Tlet«! dekllel Is do-jaačku. Pomit be c» egla.nl oddelek «Jatra» pod Šifro •ОаЦек». 2617 dobe Natakarico ki zna malo kuhati In položi 3000 Din kavdje .— «prejme Anton Maver, 4k«Jj«va 6- t«» Gozdar. upravitelja t izpitom «a samostojno »odstvo veleposestva. zmotnega vodstva celokupnega ^idnega g««pod»r.»va. Is-Tjïbanega v kultlvirasju. *učaji itd., mlajSega. ener-gič nega. sprejme velepo-5 setvo na Dolenjakee — ^rosto stanovanje. običajni licputaii îd plaEa po rtogo-7orn Naatop dnine tredi marca Penndbe na OraMI-ro BoStanj ob Savi. 14S2 Več Pletilj •iobro tenrjeiih v Isdelavl aogavic, sprejmem. — Po-cudho na oglasni oddelek ■»Jutra, pod «Stalno deïo». 1S23 Odvetn. kandidata огп-оша Bolicitstorja S veii-letao prakw in i»er}eo» strojepisko «wèjmem s 15. februarjem »ji t. тагееи. Dr. Karol buaii. odvetnik v ОеЦч. ÎS24 Učenca > potrebno lolsko lubrai-bo «ргвјшеш v Špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Dcpl&e na oglasni oddelek -Jutra» pod .Ljubljana JO» Pridna mladenka № eluibo delavke aii dekle. — Ponudbe aa naslov: Pavla Škod», Trbovlje-Posetje T8. 2573 Slvflja Oocpod№no, ki ima dober okca, spretno v агшвгааја oblek ш kombiniranj». U Ima pravico d* obrti, «prejme vetje podjetje Pismene ponadbe i stvedbo nasi tthtev Is_plaše pod шавк« а 17. ш oglase! od- .Spretna delek 2598 Italijanščino »učuje ln konverzaeijo v st! prevzame uradnik popoldne ali ivefcer Cenjene ponudba aa oglas, oddelek «Jutra» pod «TrtaJan». 1468 «r*r» Vsakovrstne rablje-ne predmete pisalne. Šivalne ш druge stroje, pohištvo in klavirje, nek vrst mnzikalije. opreme itd prevzame v komisij, prodajo pod najugodnejšimi pogoji .POSEPT», Ljubljana, kložičeva o«sta i 48 Poienovko 2 železna štedilnika nekaj lične Izdelanih železnih vrat za vrt »li pred biSo- proda» Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jutra». 2571 Hiša v Stožicah Vj ure od glavne pošte v LJubljani, 4 sobe. 2 kleti, vrt is ob strani lepa ter veUka ojlva, takoj naprodaj sa 60.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Kočijo uu oljnate oei. v prima stanja ugodno proda Jurij Straus, kolar v Oelju 1574 Črno-bela pjerotka dobro ohranjena, poceni naprodaj. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 2597 Star šivalni stroj «Singer» poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 2594 Sostanovalca sprejmem Naslov r oglas, oddelku «Jutra». S56B Spalni dlvan dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2609 Grozdne soke in ostale brezalkoholne sokove nudi najceneje «Brezalkoholna Produkcija. Ljubljana. Poljanski nasip 10/b Poskusite! Zahtevajte cenik 2626 Trgovsko hišo •oosadstronDo, novo zidano, v celi hiti napeljana a!ek. kritna luč is vodovod, * sledečimi lokali: trg lokal 10 x 6 in visok 8.80 z novo lepo opremo, 3 lepa in suha skladišča. 8 veliki suhi kleti lepo novo gospodarsko poslopje e hlevi itd. Trgo. vina z meSantm blagom obstoji 10 tet, z letnim pro-metom cca 3,600.000 Dia. Zasluiek lep. ker ni velik« konkurence. Stanovanje v prvem nadstropju, ki obsto-i Iz 4 elegantnih sob, vs« p&rketirano, suho is solač-цо. tik spalnica elegantna kopalna soba, velika svetla kuhinja, potem pa Se tri različne mavJSe is večje •obe ta osebje, vse * naj-boljSem stanju Zraven »pada velik park. obenem sadovnjak s samim tlahtnisi sadjem, v izmeri eca IV» orala, kakor tudi krasen vrt za zelenjavo. Cena je 550.000 Din; potreben ka-jital 300.000 Din, drugo se ahko prevzame, ker «o zelo ugodne obresti. Ponudbe pod «Lepo mest« v Slove-nifi — 19-27» oa oglasni oddelek «Jutra». 8578 Znamke z albumom dobro ohranjenim prodam Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 2625 Lep voziček za 8 ali 4 osebe prodaš ali zamenjam sa majhen kole. selj ali kočijo Prodam tudi konja Напз MOhtig, sedlar, Kamnik. 1658 namočeno dobite vsak: petek Drl i Buzzolini. delika tetna trgovina in zajtrko valnica. Stritar-Lingarjs»» ulica. 51 Vsakovrstno ziato Kupuj, no najviUfh eeoab Cerne — Juvelir Ljubljana. VVoifov» ullu» « Majhen pletilni stroj kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2596 Motorno kolo s prikolico kupim Ponudbe z opisom stroja Is navedbo cene pod «Motorno kolo. na oglasni oddelek «Jutra» 2656 Drve hrastare odpadke Od parketov te» mehka drva (odpadke od tagel dostavlja po nizki orni oa dom parna taga v Scagnetti Liublja na. za gorenjskim kolodvo rom — Pr) odvezmu veéj» msotiae znaten popust 86 Suhih tramov prodam 1 vagon. Naslov v oglasnes oddelku «Jutra». 2581 Plinsko peč W kopalnico, tieeiso. Slm-nico z vzmeti io umivala* mizo prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra», 2684 Gumbe krnite najboljše tu naje» nejse v tovarni v Mariboru. Slovenska utloe Stev 8 — En gros — en détail! 4S Registr. blagajno n» tttri predale, le rablje-" tre. Plosk, Rlb-Dolenjsk». 3688 proda Brinjevega olja kupim vsako muotino Plačam dobro. Naslov peve oglasni oddelek «Jutra» Pristni med namizni in za pecivo po Pip $2.10 kg. A Uaček, vele-čebelar, Vrhnika. 58 Hišo v Škof jI Loki na glavnem trgu, dvonadstropno z lokalom, proda za 120.000 Din in tranlk za lu.ooo Din Rajko Pavttč. Velik» Gorica, HrvaŠko. 1S72 Kupim vilo v poStev pride Dunajska cesta proti Beïîgrsdn. Ponudbe z navedbo oana ln prostorov aa oglasni odda. iek «Jutra» pod Silro «Lia» vat Stanovanje t sob s kuhinjo išče mirna, snažna, skoro ve» da» od» šotna strank» Plač» 3«0de 4Û0 Din mesečno. Ponudbe pod «Takoj ali t. mama» na oglasni oddelek «jutra» 8818 Hišo s skladišči * cestni Ljubljane, t uvoza pripravno «i vsako stroko — proda ia 806.000 Dis «Posredovalec» sa Bv. Petra oesti 18. 1704 K rajnike smrekove Is jelove, mečne kupi tovarna «Vesna» * Kamniku. 3 Poslovni lokal v centru Ljubljane, zraven glavne poŠte, 2 sobi na ul * I. nadstrv • c«Mralno kurjavo, elektr razsvetljavo in telefonom oddam — Našlo« v oglasnem oddelku li< den, neoporečne preteklosti. želi znanj» z 20-S01et pre'dpogoj. — Samo resno ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod «Maj 192T». — Tajn«»t sajaœ^wja. dopise na ieljc vraem. 2531 Podčastnik Seli znanja radi tenitve. — Dopise ца oglasni oddelek «Jtttr»» jed «Srbljanac». 2588 Mizarsko tvornico oddam v najem Prednost imajo iiitenjerji. arhitekti i« v tej stroki izvetbani strokovnjaki - Dopise na n»slov. Josip Lampretb — mizarska tovarna v Šoštanju pri Celju. 1662 Ovčarsko psico 2 leti st»r». dobra čuvaji» poceni naprodaj na Glincah i/a ce»t» П/10. 5463 Psica ovSJe pasme mlada, ki sliSi na ime «Dja-na», s« je izgubila. PoSten najditelj вдј ja (roti ш* gradi odrt» » trgo»tni sta v Bolno dolino St. S6. Nalivno pero llato, sem zgubU. Kdor ga j« ns|el se naprola, da g» vrn« v trafiki Soukal — na. sproti stolnice. 2607 L. Mikuš " LJUBLJANA, Mestni trB 19 izdalovatelj «totaikov Na drobno t • Na debdot Zaloga sprehajalnih palic ttart d8)n№ t» nannve «rcoUstsia Tužnim srcem naananjamo vte» sorodnikom, prijateljem in «nao» ççm. da je «ai dobrj ofc gospod LOVRO ZUPAN davčni sluga v. p. včeraj dne 25. t. m. po kratki in mukepol« bolezni mimo v Go» spodu zaspal. Pogreb dragega n e» pokojnika bo v tetrtek dne 27. januarja 1937 ob 4. uri popoldne iz mrtvaš» n»« pri Sv- Krl$tof« na potepali» ïîe k Sv. Krttu. V Ljubljani, 26. j«. 1927. ŽALUJOČI OSTALI Mlin aii žago na vodni pogon, itčem takoj z» daljSo dobo, rvant. pristopim kot dratainik. — Popise e» oglasni oddelek «Jutra» pod slfro «V. K.» 2570 «Venecip» žvopieua voda je eaiboljSe sredstvo proti revmatizmu t II S s is ud niči ter jih ozdravi v cajtetjib sluča e. Го potrjujejo najv^Sj» dnic« svata, kar dokazu- lejo tudi prospekti, ki jih Vam potljemo brezplačno. «Vaowun» uspetno pomaga tudi pri drugih boleznih — kakor: telodčnih. pri ranah ln aboesih. tensklb boleznih. nevraeteniji itd Dobite ga v vseb lekarnah ln drogerijab v Zagrebu po 80 Din. • zunaj po 85 Din. Glavno «kladiSče ta SHS: Coemachemla k. iL, Zagreb Bačkoga ulica 7a. 1159 Iz hvaležnosti priporočam vaaksœu — ker sem ozdravil od pljučne bolszni — Preparat pripra. vite lahko umi Ne izgubite upanj», kar tudi Vi lahko ozdravite Pilite ta. kaj u» naslov: 0 Eugen, Wien. Post tS/F 18. - Di-nartke znamke ga odgovor prilotite Odgovor iz Avstrije stane 4 Din. 1481 Le M strahu pred firipo (Španska bolezen) in. шkakiii pretiravanj z alkoholnimi pijačami' Chtost, desiniekcija in moi kljubovanja, tO je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat ia grlo mešanico pravega Feller-jevega glsafluida z mlačno vodo Dodajte k vodi гз umivanje nekaj kap-Ijio destafietrajočege »ELSAFLUIDA«.. — Uporabljajte nerazredčen lElsa-fluidc sa drgnjenje ia masažo celega telesa. — Nekoliko kapljic iEleailuida-na sladkorju ali mleku vas čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa џ »Elsafluidom« pri-oaia moi kljubovanja, éistoet, avezino iu 8 tem VARSTVO PRID GRIPO. Zahtevajte v lekarnah ali odgovarja. joCib prodajaln ieab t trdi v najmanjšem kraju poizkmeo «takl«i(^ico » e Diu aii ©no dvojnate ftekimko za 9 Din aU epeeijaloo steklenico za 26 D. Sicer pičite direktno lekarnarju-. E. V. FELLEBJU V DOLNJOJ STL BIČI, Elsatrg 245, HrTatsko, Od koder dobite najmanjšo količiuj kolietno (9 poizkusnib ali в dvojnatih steklenic) za 62 Din že obenem z za voj&ifio ln pctftntao. — Pri vetjih WIBejlo. M. Zérse» 57 Papežinja Favsta Romao »Visokost, povedati imam to, da se opaža po mestu čudna vznemirjenost.« »Ti tudi?... Podobna sta si z Bussijem kakor oni dan na vetrnicah!...« »Visokost, kakšna je podobnost med Bussijem in med menoj, ne vem; vem pa to, da hočejo Parižani.. .< »Kralja,« ga je prekinil Guise; »slišal sem že.« »In od nestropnosti se jih loteva žeja... Divja žeja, Visokost, Iti hoče rdeče pijače! Kadar jame Pariz kričati, ga utolaži samo kri.« »Naj mu je dado!« je rekel Guise. »Jutri sežgemo Fourcaudki.« Guise se je zamislil. Med tem pa je tretjič vstopil sluga in je podal vojvodi pismo. Ko ga je ta odpečatil in prečital, mu je zaigral na obrazu bled nasmeh. »Imamo ga!...« Pismo mu je pisala Favsta!... Obveščena po Klavdini de Beau-villiers, je naznanjala vojvodi, da se Pardaillan in Karel Angoulêmski mudita v Parizu. »Jutri vam točno označim kraj, kjer lahko primete tega človeka,« je pripisala na koncu. »Ali nisi rekel,« je vprašal Guise, »da je tvoj prijatelj Pardaillan še v Parizu?« »Glavo bi stavil,« se je zdrznil Maurevert, ki so mu bile na- menjene te besede. »Pogodil si...« »Pardaillan!« je zaškrtal Bussi-Leclerc. »Pardaffian,. ki. me je premagal!...« »Pardaillan, ki me je križal na mlinski vetrnici!« se je oglasil Maineville in skrčil pesti. Vsa četvorica se je spogledala, bleda od mržnje. »Da, gospoda,« je -povzel vojvoda. »Dobil sem zagotovilo, da je satan še v Parizu. Jutri zvem, kje se skriva.« »Jutri!« sta vzkliknila Maineville in Bussi-Leclerc ter pograbila za bodali. »Jutri!« je zamrmral Maurevert in prebledel še bolj... »To pot nam pač ne uide. Odredi, Maurevert, da ne spuste iz mesta žive duše... Bodi brez skrbi: gledal boš, kako zajamemo Pardaillana!...« • Maurevert je hitel, da izpolni vojvodov ukaz. Ura še ni minila, ko so bila vsa vrata pariškega mesta zaprta in vsi mostiči na škripce dvignjeni. Po Parizu se je širila vest, da se bližata Henrik !1I. in kralj navarski z vso svojo bojno silo. Ko je Maurevert dobil sporočilo, da je povelje izvršeno, se je vrnil v kabinet vojvode Guiškega, rekoč: »Visokost, žival je obkoljena!...« * ; »Prav!« je dejal vojvoda. »Jutri jo položimo.« »In si razdelimo drob!« je dodal Maineville. »Ne tako!« je vzkliknil Bussi-Leclerc. »Svojega deleža ne odstopim nikomur. Želim, Visokost, da mi predaste gospoda de Par-daillana za pet minut preden ga pošljete na vešala... Bodite brez skrbi, ne ubijem ga povsem...« »Aha! Osvetil bi se mu rad?« »Visokost,« ie rekel Bussi-Leclerc, »ta človek me je prcinagul. Po nesrečnem naključju mi je izbil meč iz roke. Med mojimi prijatelji in neprijatelji se raznaša vest, da je Bussi-Leclerc morda še vedno Nepremagljivi, da pa ni več Nepremagani... Ta madež morem oprati samo s tem, da vam podam Pardaillana na osti svojega rapirja.« »Imej svoje zadoščenje,a je rekel vojvoda; »toda pomni, da ga ee smeš ubiti do mrtvega. Preden umre, mu hočem izvabiti priznanje, kam je skril rumeno rimsko pšenico, ki jo boste zobali z menoj vred tudi vi...« Na Guisevo znamenje je trojica odšla. Med pridvorniki »sinu Davidovega«, ki so se neprestano gnetli po predsobjih njegovega dvorca, se je razširila govorica, da je bil pri vojvodi vojni svet in da se bližajo veliki dogodki. XXIX. Devica-vojnica. Tisti dan zvečer je sedela Favsta v svojem skrivnostnem dvorcu za mizo in je strmela v pismo opatice Klavdine de Beauvil-liers. Oblekla se je bila v kavalirsko obleko od črnega baržuna, po vrhu pa je nadela jopič od rjavega usnja, dovolj mehak, da je odražal oblike njene kipne postave, a tudi dovolj močan, da ga ostro jeklo ni moglo predreti. Baršunast naličnik ji je pokrival obraz. Ob boku ji je visel meč, ne paradna igračka, ampak pravi bojni meč s počrnjenim ročnikom in ostrim milanskim rezilom. Na vranjih laseh, ki so bili speti vrhu glave, je imela poveznjen širokokrajen klobuk z rdečim petelinjim peresom. VABILO na 32. redni občni zbor Okrajne posojilnice v Litiji r. z. z n. z. ki se bo vršil 6. februarja 1927 ob 2 pop. v posojilniški pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva; 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1926; 3. Čuanje zapisnka zadniega občnega zbora; 4. Čitan e revizi,skega poročila ; 5. Sprememba pravil; 6 Volitev namestnika pregledovalcev računa; 7. S.učajnosti, Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se vrši čez pol ure drug občni zbor na tstem mestu in po stem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne gledt na število deležev. 1761 Načels.vo. № II Zi kod fakrike duvana l*V t Banja Luka Fabrika duvana u Banjoj Luci na osnovu odo-brenja Uprave Državnih Monopola E, M Br. 16.452 od 11. oktobra 1926 god. održače na dan II. feb ruara 1927 god. u 11 časova prije podne ofertalnu licitaciju za izdavanje pod jednogodišnji zakup odpa-daka papira, cigar papira i kartona u ekonomatu fab-rike duvana u Banjoj Luci Uslovi kao i bliža obaveštenja za ovu licitaciju mogu se dobiti u kancelariji ekonomata svakog rad-nog dana od 7 — 11 V» prije podne i od 13'/j — 15 'h časova posle podne. Iz kancelarije fabrike duvana F Br. 5570 u Ba лјрј Luci. + Posojilno društvo pri Sv. Tro'Jcl v Slo». Goricah javlja tužno vest da ie njegov ustanovitelj in mnogoletni zaslužni načelnik, gospod Ferdinand Golob po težki, mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Ohranimo ga trajno v hvaležnem spominu 1 Sv. Trojica v Slov. Goricah, 26. jan. 1927. Zadružni odbor BRAZAT francosko žganje z mentolom je najbolje domače sredstvo proti gla>ouolu, trganju, bo'ečlnam v sklepih in mišičju, utrujeno-ti, splošnim teltsnim slabestim, zel< dčnim boečinam v^em te na sladkoru v vodi za pit al' pa prim šan kopeli' nekjj kapljic. 3RA2AY francosko žganje dobi se v vseh ekainah drogetlj' h kakor gen zastonsivo in depot za SHS. eaSTILATdtt. Ženina, zastopstvo ta Slovenijo in Mediimmjt pri A. SARABON, Ljubi ana. «BERRYLOID. iS» v «rUNGIN» O C o ПЈ - ^h^cae^&i&isfSF i najugodnejši kupčijski trg v Evropi ' Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih sknpin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva STEGU in DRUGI, Ljubljana, Gledališka ulica 8. TeL 925. „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista. Dubsky In Krstič. tvornica ogledal In brušenega stekla, Ljubljana VII. Medvedova uL 38, tel. 343 Zagreb. Beograd. Osjek. Središnjica : Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-чко steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakot tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti ztak, svetloba, sktupuozne leiesne čistoče ob strogi higijeni v brani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrs osi vaše dece. Izbrano hrano, k umu ridtino, bogato na vitaminih, lostor.u, m v najmanjšem obsegu nudi,o Vam ako j h uoorabl'aie v hran» defeta že odstavlienesa od piši, one da o dečiemu organizmu vse sestavne, pobebne za razvoj. OVOMALTINE motno pomagajo za časa krilile dobe rastenja v kraikem času izboljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: 100 gr 18-50 Din. 250 jrr 36*25 Din. 500 er 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od Dr. A. W ANDFR d. d tovarna farmacevtskih in diietetnih preparatov ZAORFB. JurJevska al. 37. Qaskriia lajnosl lepe. polne dahleče lasi zahvaljujem Dr. Dralle-jev? brezovi vodi za last * Skladišče za preprodavce : .1 S I S* O. O. Oddelek „Georg Oralle" Zagreb, Palmotičeva uL 66 Kostanjev les razžagan do I m '20 cm, lahko od 10 do 30 cm neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno akreditivi ERNEST MARINC, Celje, Zrtnskeça ul'c« 4. Po-redovalo «iobe '-»rovizno imiimimiiiiiiiiiii Ogljem (karbon) papir, 49 5 ind go papir, barvni trakovi, barve za štampil ke, paginirke г« blagajne dobite vedno i > lajceneie pri Ш. Ij&Mfi, ГјпШјгпз, Se'enburgova ul. 61, Kdor oglašuje, ta napreduje! lCe»tci pogrebni ,a»od. Potiti globoke žalosti naznanimo vsem sorodiikcm. priateljem in znancem, da ie na- nepozabni oče, soprog, urat, stari oče stric in tast. gospod ADOLF ZOR s roje vodja v pok. dane«, dne 26. januaiji t 1. po težki in mukeponi tolezn> mirno v Gos » du -aspai. P .greb blagega poko ni a bo v petek, dne 8 t m. ob 2. iri pop. iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Ktiž i. I7b2 V Ljubljani, dne 26. januarja H27. Žalujoči ostali. »J* Mestni pogrebni i»rod. TuZnim sr^fm s oročamo ■ sem s rodniKom. pri;ate-liem In ziiaueeir, da ie naš' dobra ma ica, so rogi, hčtrka. sestra. U ta sest una n svakinja tospa Antonllu Jurco roi Cestnin soproga oroznišktga s'.ražmo,sira v pok. danes dne 26. januarj» 1927 po kiatk in mukepo ni nol.zni pievidt-na s svetutaj^tvi umirajoče, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb blage otkoirice bo v petek, 28. januarji 1927 ob 4. pop. iz dr . bolnice n poko ališ-e k Sv Kr îu. V LJubljani, dn* 1761 «6 jinuara '927. Žalujoči ostali. Usejaje Frane Puc. Izdaja za Konzorcij