196. številka.
Ljubljana, soboto 29. avgusta.
VII. leto, 1874.
LOVENSKI NAROD.
Izhaja vBak dan, izvzemsi ponedeljke m dnove po praznikih, ter velja po pošti prejeuaan, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold ■a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za meneč, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake volja znižana cena In sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejenjan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* Kopne p< tit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvoie trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „ITotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Zadnja dva broja našega lista, zaporedom v četrtek in petek, sta bila konfiscirana; prvi zarad uvodnega članka Zopet nesrečni kmetje/-, drugi (s prilogo) zarad dopisov „od Bleda" in „iz Notranjskega". Po naši sodbi to bili vsi rečeni članki mirno pisani, za to hočemo proti konfiskaciji pritožbo vložiti. G. državnemu pravdniku pak kličemo: donite nas pred porotnike in oni naj sodijo, a ne uničujte našega dela na škodo našo in naročnikov.
Brežka volitev dne 24. avg. 1874.
[Izv. dop.) (Konce.)
Vi duhovni volilci ieta 1870, spominjajte se na dogodke po koučanej volitvi, pri ka-ttrej je g, kanonik Kosar kot narodni kandidat zmagal, kako so denašnji Vadi zavezniki, in posebno gosp. Znidaršič, po vsem mestu razsajali, da smo morali Kosarja iz farovža vzadaj skoai vrtna vrata domov spremljati, da bi se ne bil kakšen prst ali celo kako poleno dotaknilo njegovega trupla; premislite, kako je moral takratni kaplan Šentpeterski in zdanji fajmošter v Zabukovji pri „Pepetu" skozi kubinjo odbežati, kako je neničurski volilec France Balon iz Bizelj-skega Vašega sovolilca Zalokarja Jožefa iz Zabukovja za uho udaril ter mu v lice pljunil, kako je neki dimnikar pri „Grebenci" kaplana Tom baka pod mizo vrgel; premislite Vi gospod fajmošter li a mor, kolikokrat Vas je eden najsaslepljenih verskih in narodnih odpadnikov, odkar ste Pišečki fajmošter, v Brežicah razžalil! In denes ste se pobratili s temi pajdaši, ki še nikdar dobri; besede o Vam zinili uijso, denes celo ste jih v ,Vašem farovži, potem ko so Vas spremili, pogostili! Leta 18G7 je bil g.
Lenček skoro enoglasno (z 84 glasovi) izvoljen, takrat kakor denes bil je župnik Kamor načelnik volilne komisije; ali veliko strastneje, kakor je takrat pred 7 leti delal za Lenčeka, je denes kričal in delal zoper njega! Rešili ste se sicer svoje jeze, a po-topali ste ob enem svojo politično in narodno čast. Vaši nemčurski zavezniki si tndi ne mislijo na večno z vami vezati, ker jim je bilo le zato, svojega Žuidarsiča v zbor spraviti z vsemi če tudi nečastnimi sredstvi, misleči si: „hilf was helfen kann!u
S tem postopanjem, dali ste nam vse orodje in strelivo v roke iu skušali boderao vašo uže itak trohnelo in luknjasto trdnjavico razvaliti ter Vam postaviti večni spominek. Da bodete pa te resnice leže premišljevali in prebavili, končam za denes, da si bi lehko celo knjižico „naglavnih grehov" Vam spisal, — končam z željo, da bi izvoljeni g. Znidaršič le stoti del svojih obljub skušal z resno voljo brez vsakega hinavstva uresničiti, — in tudi mi boderuo zadovoljni, ker vemo, da vsega, kar je obetal, ne more izpolniti.
(O tej breški volitvi in o prikaznih pri njej ter o razsvetljavah, ki nam jih je slovenska klerikalna stranka o sebi pri tej priliki dala, govorimo še obširneje. Ur.)
V IJiilHJiiiii 30. avgusta.
Graška „TagespoBt" v posebnem članku slavi izid brežke volitve kot veliko zmago ustavoverne ali pravilno nemškutarske stranke, in iz uspehov pri volitvah na slovenskem Štajerskem sklepa na vesel napredek ustavoverne stranke mej Slovenci. Pri volitvah 1. 1867 so namreč vsi v slovenskih kmetskih občinah izvoljeni poslanci narodni bili. Dr.
Dominkuševa volitev se je bila ovrgla in na mesto njega je prišel Seidl. Ko so leta 1870 zopet nove volitve bile razpisane, je v Mariboru zraven Seidla tudi Braud-stetter zmagal, ostalo je samo še šest slovenskih poslancev. Pri volitvah 1871 je bil tudi v b.reškem okraji izvoljen ustavoverui kandidat. Letos ste bil i zopet dve volitvi, v slovenjegraškem in breškem okraji iu pri obeh sta zmagala „ustavoverna" kandidata. Od leta do leta, pravi „T. P." bo množi število ustavovernih glasov, manjšine postajejo večine in male večine ogromno uarastajo.
Ko bi si človek stvar tako površno ogledal, moral bi res misliti, da narodna stranka na slovenskem Štajerskem od dneva do dneva več tal izgubljeva in da bode končno popolnem izginila. A temu ni j tako; kljubu navideznim uspehom ustavoverne stranke se slovenska narodnost vedno bolj krepi in če se to krepčanje ne kaže po volitvenih uspehih, so temu krive sedanje politične razmere, katere vsi dobro poznamo, ne pa pešanje narodne stvari.
Leta 18G1 Slovenci na Štajerskem pri volitvah še kandidatov nijso postavili in je bil Herman v Ptuji izvoljen kot ces. kr. uradnik, tedaj podpiran od c. kr. uradnikov in mislilo se je, da je tudi on vladni kandidat. Še le pozneje je začelo politično in narodno gibanje živahneje postajati in leta 1805 je mogoče bilo, dr. Razlaga v Celji za poslanca izvoliti.
Pri drugih občnih volitvah leta 18G7 so res povsod zmagali slovenski kandi-datje, a taČas je bil Belk redi minister; c. k. nradniki, če nijso podpirali naših kandidatov (a nekateri so to tudi storili) nam saj nijso nasprotovali. Kemškutarska
Listek.
Kantorčica.
Ko man s pogorakega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo T o m š i č.) (Dalje.)
Čarovnica tedaj ! To je bilo vendar enkrat kaj novega, zanimivega, da, neslišanega; to je mogel enkrat pri prilateljib povedati, ker ga bodo gotovo vsi zavidali za to srečanje. Doktor se je zopet zjasnil ter se materinim besedam na glas zasmijal. Mislil je o čarovnici z molitvenimi bukvicami v roci in o zdravniku v „firtahu," samo da bi nadaljevala o Kantorčici, katera mu je zopet bila boginja.
„Lc nikar ne ne smijaj, prosim te, nemaš nikoli zakaj/' posvarila je zopet stara. „Enefa res ume desetkrat več, nego tak zdravnik,  ki se je po šolah učil. Doktorju
iz mesta je uže tu dosti ljudij pomrlo, njej pa niti eu otrok ne. Meni je zagovorila trganje na roci, šeu, črne koze, bule in še druge telesne bolezni. Komaj roke na me položi in nad menoj svoje „zarekovanjew izgovori, uže letim kakor pišČe. Pri naši Anki je ravno tako kot pri meni. To zimo jo je bolela glava, čuda da nij zblaznela ; mnogo je počela, pa vse nij nič pomagalo. Od tistega trenotka, ko je v tem spoznala Enefa uzrok ter ga jej zagovorila, bilo je, kakor da bi odrezal."
Doktor slišavši, kako zna Enefa čudovito bolne glave zdraviti, zamisli se tako naglo in globoko, da je bilo zavzetno. Zraven se mu je pa zabliskal poreden posmeh okolo ust. Pustolovje, katero bi se dobro pripovedovalo in poslušalo pri steklenici Čaja, bilo je najdeno.
Mrakotova jame pozorno sina gledati; ne le da je tako naglo in brez vsega uzroka
omolknil, ko je bil pogovor v najlepšem teku, pobesil je tudi uaglo kodravo glavo, ter položil čelo v dlan ; enkrat se je stresel, in zraven izdihnil. Materina pozornost se je takoj v skrb premeuila.
„Kaj ti je, Otik?"
„Nič!"
rNikar ne taji, poznam ti."
„To nij besede vreduo, včasi me v glavi zbode. Oh, zdaj uže zopet. Ne vem, kaj se mi je tu prigodilo."
„Je-li to denes prvič, kar je to črez te prišlo ? povprašala je mati z rastočo skrbjo, ter vstala, da bi se sama prepričala, kaj mu je, segaje sinu na glavo. Bila je gorka in tolklo je v njej; skrbni materi se je pa zdela vroča in žilica mrzlična.
„To imam dostakrat," lagal je Otik; ,,ali tako močno kakor denes še nijsem nikoli imel. Zmirom se mi hujše dela."
„To gotovo nij nič druzega nego to, da
stranka so je mirno zanašala na svojo moč in de nij za potrebo spoznala, brigati se za volitve volilnih mož. Nemškutarji nijso imeli ni najmanjše organizacije, slo vene pak so na tihem nplivali na prvotne volitve in se, kar se je dalo, organiznvali. V Maribora mej 225 volilci je bilo k večjemu 50 zaved nib slovenskih volilcev, ki so pri sestavi volilne komisije svoje ljudi vsilili, ker nasprotniki nijso bili dogovorjeni in v dva taborja razcepljeni vsled dvojnih nemškutarskih kandidatur. Zmaga v Maribora tedaj nij izražala prave večine po obestranskih agitacijah obdelanih in pregovarjanih volilcev, ampak bil je goli, srečni slučaj.
Pokazalo se je precej leto potem, ko je bila razpisana volitev mesto dr. Domin-kuša, čegar prva volitev se nij potrdila. Pri tej so imeli Slovenci samo nekaj črez 70 glasov in Seidl za 22 glasov večine. Računati smemo, da se je v enem letu število narnduih volilcev za 10 množilo. Leta 1870 in 1871 sta zmagala Seidl in Brandstetter, pa pri vsaki teh volitev z večjo težavo j leta 1870 je nže bilo 80 narodnih volilcev, leta 1871 pa 87, tako da je samo še 5 do 6 glasov do zmage premalo bilo. Ce število narodnih volilcev v tej razmeri naraste do prihodnje volitve, je zmaga narodnih kandidatov gotova.
V celjskem volilnem okraji je število narodnih volilcev proti nemškutarskim ves 5aH precej enako bilo, namreč 170 do 180 slovenskih proti 40 do 50 nasprotnim. Pri volitvi za državni zbor pa je nemškutarski kandidat Znidaršič izniej 190 glasov imel Bamo 12 glasov. V celjskem okraji tedaj narodna stvar ne da bi nazaj šla, ampak vidno napreduje.
V ljutomerskem in ptujskem okraji je vselej tako ogromna narodna večina, da nemškutarska stranka uže teško Žrtvo-ljubnih kandidatov najde, ki bi voljni bili, samo par rednih glasov pri volitvi vloviti.
Ostaneta še slovenjgraški in breški okraj. V Slovenj gradci smo z g. Rakom in Adamovičem le za 3 do 4 glase zmagali in bi bili ravno tako tudi pri poslednji volitvi, ko bi se ne bil k naši nesreči vsilil za kandidata fajmošter Stic. In Se celo ta je samo za malo glasov propadel, da si je pravih klerikaluik volivcev bilo le 12;  vendar so ostali   narodni volilci iz Šo-
si se močno prehladil. Po potu si glavo iz kočije molil, iu veter ti jo je pripihal; tak človek, kakor si ti, mora vse vedeti, nič mu ne sme uiti. S tem in nič z drugim si si bolezen navlekel."
„Na sencih me bode kakor s šivankami".
nUže vidim, da nij druzega kakor urok, kakor pri Anki. Ona je tudi najbolj tožila o bodenji v sencih."
„Da bi le ne zbolel."
„Tako zlo menda ne bode, to bi bil lepo prišel. Ali kako se rdiš, res te zmirom bolj peče."
In mati je vzela sinovo glavo v svoje roke, sočutno jo varovaje. Otik je mej tem zmirom bolj stokal in zdihoval.
„Dečko, nij druge pomoči: hočeš li, da ti bo bolje, moraš si dati bodenje zagovoriti; takoj ti bo ponehalo."
„Kako se mi morate vendar še k vsemu smijati."
„ Kdo se ti pa smeje, Ijubček? Menda
štanjakega okraja, Se tudi neradi, dali svoje glasove Šucn. Imeli so toliko rodoljubja, da nijso hoteli izdati svoje narodnosti. Kako sramotno pa bo se tem poštenjakom nasproti zdaj obnašali breški klerikalci! V šoštanj-s k em in slove njgraškem okraji je narodna zavest nže tako ukoreninjena, da se nam nij bati, da bi ne zmagal pri prihodnji volitvi zopet slovenski kandidat, če se le postavi pravi mož.
Oglejmo si še breški okraj. Leta 1867 je zmagal Lenček in sicer z veliko vefcino glasov, ki pa se ne vrnejo vBi za narodne Šteti; kajti kakor v Mariboru tudi tukaj nemškutaji nijso bilo organizovani, uradniki pa pod Belkredijem so našega kandidata podpirali. Leta 1870 je bil Kosar izvoljen in baš ta volitev je v tem okraji hudo škodovala narodni stvari. Leta 1871 Kosar nobenega glasa nij dobil, a tudi g. Lenček je propadel z 39 glasom proti 5G, katere ja dobil Janežič. Leta 1873 pri volitvah za državni zbor je Znidaršič dobil 57 glasov, Kosar in dr. Vošnjak skupaj pa 52 glasov, tedaj se nikakor ne more reči, da bi se bili nemškutarski glasovi množili proti narodnim, le narodni so prirastli. Kako pa pri poslednji volitvi? Če ločimo nemškutarske od na-roduih glasov, kaže se sledeči resultat. K volitvi je prišlo 89 volilcev, mej temi je bilo 2G narodno liberalnih, 13 klerikalnih in tedaj samo 50 nemškutarskih glasov; a tudi mej temi je 4 ali 5 volivcev, ki so dozdaj vselej za narodnega kandidata glasovali in se samo po fanatičnem farškem hujskanji dali zapeljati, da so zapustili narodni prapor. Doma ostalo je 0 klerikalnih volivcev in ko bi farji ne bili tako škandalozno odpadli narodni stvari, zmagal bi bil gotovo narodni kandidat.
Jasno je tedaj, da so uspehi nemškutarske stranke samo navidezni i u se „T. P." po nepotrebnem z njimi baba. Narodna zavest tudi na slov. Štajerskem vedno raste Če prav zdaj bolj tiho in mirno, kakor prva leta narodnega probujenja.
Politični razgled.
TVotr<aiU4* iloi<%I«
V Ljubljani 28. avgusta. Zarad uredbe tinJtovenskih piuč se
za razue dežele delajo proračuni, za koliko bi se stroški povekšali.  Na Štajerskem,
vendar ne jaz V saj sem polna strahu. Mislim to čisto resnično."
„Kaj hočete, da bi ljudje na mć 8 prstom kazali?"
„Da bi le nikoli za kaj druzega s prstom na tč ne kazali, nego da si si hotel pomagati, ko ti je bilo zlo. Ne bodi trdo-glaven, Otik, iu stori tudi materi enkrat kaj po volji."
„Saj uže ponehava."
„Nikar ne lagaj."
„Res, prihaja mi boljše."
„To je le za ta trenotek, jutri, morda uže drevi se ti bode zapet vrnilo. Daj si vendar dopovedati, zarekovanje ne traje pet minut, nij se ti treba zraven nič napenjati, še ganiti no; povprašaj Anko, če meni ne verjameš."
„Saj so to sama sleparstva."
1„Bog daj, da ne boš nikoli druzih sle-parstev uganjal.  Ako ti zarekovanje ne po-
če se d.i mestnim nadžupnikom 800 gld., mestnim župnikom 700 gld., fajmoštrom na deželi 500 gld., karatom in vikarjem 400 gl., kaplanom 300 gl. kongrae, bi to znašalo za
78.901 gl. več stroškov. Na Koroškem je škof priporočal, naj se zdaj samo pri fa-tiranji spremembe store, a kongrua naj ostane kakoršna je. Po predlogu deželne vlade bi se pri kongrui 5O0 gl. za žnpnike in 300 gl. za kaplane stroški za 41,000 gl. povekšali. Na Kranjskem se je za vse samostalne duhovnike brez razločka vzela kongrua od 500 gl., kar bi za 13 000 gld. več stroškov napravilo. Mogoče, da mini-sterstvo uže v prihodnjem državnem zboru v tem mislu kako predloge stori.
V skupnem vojnem ministerstvn se pečajo z vprašanjem, kako bi bo naj uredile razmere zarad vkvartirovanja vojakov. Pred vsem se ima odločiti, koliko imajo občine, koliko pa država donaŠati k pripravljanju potrebnih prostorov za vkvartiranje. Tudi se delajo študije o zboljšanji hrane za vojake; kajti pokazalo se je, da pridejo vojaki vsled slabe hrane iz nekaterih krajev tako slabi k vojski, da so še le po več tednih zmožni za službo.
Mini&trrijultti listi si neprenehoma prizadevajo občinstvu dopovedati, da cesarjevo potovanje na Češko ne pomenja nobenega zadovoljenja ali pomirjenja češke opozicije. Vsi vladni listi ponatiskujejo dotični članek zadnje ministerHke „Sonntags-Revue". Boljšega materijala bas sedaj nij, zato te samotolažbe mej nemškimi ustavoverci.
JIt<tft<i<'e.iki poslanci bodo stopili v deželni zbor, da si je njihovo število prav skromno, ker je samo sedem mlad >čeških poslaueev bih> izvoljenih. „Svoboda" poroča, da bodo pred začetkom zbora „stati" povabili „mlade" k skupnemu pogovoru ter jih skušali pregovoriti, da bi tudi mladi ne vstopili. A mladočehi morajo stopiti v deželni zbor, sicer sami zavržejo svoj program „činnoBti."
Cenarjevič Wtnfto?f je s svojim šestnajstim rojstnim dnevom polnoleten postal. Glede na to vpraša „Pesti Napio", ali je cesarjevič tudi po ogerskih postavah polnoleten in navede več slučajev iz ogerske zgodovine, ti katerih pa se ne vidi, kedaj se postavna polnoletnost začenja. „Pesti N:iplou zato želi, da bi so napravila postava, katera bi bila enaka v Avstriji veljavni postavi. A „P. N." se moti; tudi pri nas uij take postave. Osarjevič Rudolf je polnoleten samo po hišni postavi za dinastijo, katera je pa v svojih odločbah gotovo za celo cesarstvo, tedaj tudi za Ogersko veljavna.
Naša cc.tđtt'fvn je od otoka Wight, kjer zarad ozdravljenja biva, obiskala Lon-
(Dalje v prilogi.)
m aga, tedaj ti vsaj škodovalo ne bo. Pošljem ti po kantorČico."
Otik je gledal kakor bi ga bog ve kako protivilo, a v tem se mu je srce veselja smijalo, da mu je vse tako dobro izteklo.
„Ne brani se mi," svarila ga je mati zopet ne Hluteč, da uganja sin komedije, da bi se zopet z deklico sešel, katera mu je dopdludne tako močen vtis zapuHtila; „to je čisto dekle, ta; kantorčica, če tudi nij ena iz najlepših. Ali vsaka ne more imeti lica kakor potonke iu rok« kakor plro. Zato je pa pridua in pobožna, nobena jej nij enuka v celi okolici, verjemi mi, če ti pravim. V dvajseto leto gre, pa še z nobenim f»ntom nij govorila, razen kadar je morala. Gleda ni-se kakor malokatera go-spodičins ; vem to, ker sem tam kakor doma. Nij se je treba bati in studiti; ako ti bo-lelinosti ne vzame, gotovo ti nobene ne prinese,  v njeni rodovini   le pomagajo,   a ne
Priloga „Slov. Naroda" k št. 196., 29. avgusta 1874.
don ter si imenitnc-Bti glavnega mesta angleškega ogledala.
Tirolski deželni zbor se bode, kakor klerikalni list „Tir. Stimmen" poroča, razpustil, ker bi vlada rada imenovala druzega deželnega glavarja. Nij verjetno, da bi vlada res take namere imela. Ko bi hotela razpu stiti zbor, morala bi to storiti uže lani, ko je tirolski zbor proti volji vlade ovrgel rektorja Ulmana kot deželnega poslanca in sprejel ustavo o Šolskem nadzorništvu, ki se ne vjema z načeli državne postave.
II mi l ski učitelji v Petrinji zbrani se zahvaljujejo v „Obzoru" banu Mažuraniču, da je saboru predložil novo šolsko postavo. Hrvatski narodni časopisi prinašajo razne zakonske osnove in njih motiviranja, ki pridejo v saboru na vrsto.
ViittiiJ«1 <l ržttvf.
Na Ritskotn zlasti v nekdanji poljski kraljevini so letos zopet mnogi požari. KuHki časniki poročajo, da ti požari ne na-stajejo iz navadnih, slučajnih uzrokov, nego da je ogenj večjidel podtaknem Dolže pa neko tajno društvo, katero si je stavilo nalogo, da bi po nazorih ruskih socijalistov vse uničilo, kar nij skupni imetek. Pri tem početji baje pripomaga ruska in poljska emigracija. Vlada je zato ukazala strogo nadzorovanje mej in v Ukrajni, Podoliji in Vol-hiniji oklicala naglo sodbo.
Na Ruskem so se uže pred 10 leti postavili mirovni sodniki, kateri imajo pravico odločevati v malenkostnih prepirih. Desetletna skušnja pa je pokazala , da se ta inštitut na kmetih ne more uživeti, ker se ne najdejo sposobne osobe in se zato dostikrat zgodi, da mirovni sodniki krivično sodijo. Vlada je tedaj s postavo od 27. junija t. 1. te kmetske oblastnije bistveno spremenila in na mesto mirovnih sodnikov kmetske okrajne uradnije postavila. Udje teh uradov bo predvoditelj dvorjanstva, predsednik deželne uprave, izpravnik (predstojnik okrajne policije) in eden izvoljen ud, kateri se voli od gubernijskib zborov.
&pa»ij*kn vlada je od avstrijske faktično priznana. Oficijalna „W. A." poroča, da je c. kr. legacijski svetovalec v Madridu, baron Gravenegg, od c. kr. mini-sterstva na Dunaji dobil ukaz naj španJBki vladi naznanja, da bode grof Ludolf, ki je imenovan za poslanca v Madridu, dobil akreditive , po katerih je poverjen pri ekseku-tivni vladi pod predsedništvom maršala Ser-rana. Tudi ruska vlada utegne kmalu svojemu poslancu v Madridu akreditivna pisma poslati.
Spanjska vlada je zdaj tudi od Švedskega priznana. Najdalje ruska vlada z uradnim priznanjem čaka. Rusko po mne-
fikodujejo. Začenja in dokončava vse le v imenu božjem."
Otik je materi naglo odpustil, da na njem zmirom kaj slabega vidi, zato, ker je „kantorčico" tako gorko hvalila. Vesela radost ga je prešinila, ko je slišal, da je deklica ne le krasna in spretno, nego tudi pridnejša od druzib; in vendar je še zjutraj imel pridnost pri dekletu za nepotrebno, ter le lepoto iu mladost za potrebne čednosti. Taki le smo mi ljudje na tem svetu; to je naša pamet, na katero si toliko zakladamo, to je naša stanovitnost. Zdaj mislimo tako in za trenotek baš narobe.
Crez malo časa je letela Anka, le da se jej je glava tresla, iz dvorca gori proti Ještedu. V imenu svoje gospodinje je hitela h kantorČici, da bi prišla, ako je mogoče v trenotku na dvorec zagovarjat uroke pražkemu gospodu doktorju, ki je denes zjutraj prišel, po potu se prehladil, ter ga je mati ravno odpeljala v sobo, kjer leži na zofi, revež, kakor da bi ga grizlo. — (Daljo prib.)
nji nemških časnikov samo zarad tega tako dolgo odlaša, ker je nemška vlada storila prve korake, ne da bi se poprej o tem zmenila z rnsko. V Berlinu je vsled tega nekaka nejevolja proti Gorčakovn, ki je sicer na dotično nemško okrožnico jako dvorljivo in diplomatično odgovoril, a razvil svoje mne nje, da dozdanja španjBka vlada nema dovolj poroštva obstanka v sebi.
Iz Madrida se brzojavlja, da i/.žrebanje rekrutov lepo napreduje v vsej Španiji, brez nerednost . Torej so protivna karlistična poročila napačna.
Francoski minister notranjega je poslal prefektom instrukcijo, ki zaukazuje, da se KarliBtom iz Francoskega ne sme orožje prodajati.
Kartistični o li rij al ni časnik „Estan-darte" razglaša ukaz pretendenta dona Al fonsa, v katerem ukazuje, da morajo rodbine vojakov in pomagalcev republike zapustiti kraje od Karlistov obsedene. Njihova posestva se jim vzemo in se izroče Karlistom. Sicer pa se vsak dan poizvedo divji čini karlistiČnih čet. Biskajski karlistični komandant je ukazal vse Časnikarske dopisnike, naj si bodo katere koli narodnosti, postre-liti. Pri Alarji je karlistična četa iz gole hudobije madridskemu poštnemu vlaku, kateri je bil poln potujočih ljudij dal nasproti voziti hlapon s polno močjo. K sreči je hlopon prišel iz tira, sicer bi se bila strašna nesreča prigodila.
V <S»rtn/ci se nekateri duhovniki ravno tako, kakor pri nas, proti konfesionalnim postavam ruje jo. Vsled tega je uže več duhovnikov moralo svoje službe pustiti in vlada je namesto njih druge imenovala. Bernski vladni svet je te dni deset katoliških fajmo-štrov za kanton Jura nastavil.
Dopisi.
Iz 1J uto mer u 25. avgusta. [Izv. dopis.J V nedeljo 23. t. m. je prinesel „S1. Narod" nek dopis iz celjskega okraja, v katerem mej drugim izpregovori tudi o „81. Učitelji" in razmerah „Učiteljskoga društva za slov. Stajer". Gosp. dopisnik pripoveduje, da je sklenilo tamošnje učiteljsko društvo ne pristopiti zgoraj omenjenemu društvu izgovarjajo se na osobe iu na suhoparen list. Čudno se nam zdi, da učitelji celjskega okraja rabe tako bore izgovore ; mar naj bi kar naravnost povedali: Nam preseda vse, kar je slovenskega; niti slišati ne maramo o tem. Tak izgovor bi bil vsaj odkritosrčen. „List presuhoparen!" — Pišite kaj pametnega vanj in pomagajte uredništvu, da spravi mej svet boljši list! Tudi materijalno ga podpirajte! Potem bode uže boljši postal. Toda Vam bi bilo vse eno, če bi bil tudi „Slov. učitelj" eden prvih, vi bi se še izgovarjali. Sicer ga pa tudi ubogo malo dosedaj poznate, ker skoro nobeden nij nanj naročeu. List bi bil lehko dokaj boljši, če bi se bolje brigali zanj učitelji iu vanj dopisovali. Tudi slovenskih profesorjev imamo 150 (kali?); tudi ti bi lehko kaj pomagali. A žalibog! da se to ne zgodi. Učitelji pošljejo sem ter tje kak spis a uredništvo še črkice nij prejelo od kacega slovenskega profesorja. List bi bil gotovo bolje mnogovrsten, če bi imel več sodelo-valcev in bi se torej občinstvu bolje prikupil. A če list skoro samo trije učitelji pišo, potem gotovo ne more biti tako mnogovrsten. Poleg tega ga pa še taki učitelji, ki so baje liberalni ne podpirajo niti drugi narodno liberalni veljaki! Želeti bi bilo, da bi se slovenski svet bolj menil za učiteljski stan iu njegovo početje; pasivnost
učiteljevu nasproti ne bode nikdar koristila, temveč le škodovala. Želeti bi tudi bilo, da se tudi slovenski profesorji zdratuč in pomagajo narodnemu učiteljstvu na noge; dn pišo v „SIov. učitelju" in podpirajo „Učiteljsko društvo za slov. Stajer.''
■ k Pil m! tt u hi v Kozjanskem okraji 21. avg. [Izv. dop.J Pilštanski farani so 16. t. m. zopet splošno veselje doživeli, posebno pa Marofčani, ker je ta dan marofski „gos-pod" v svoji farni cerkvi primiciral. Sicer pa take primici je nijso kaj redkega za Pilštan-čane, saj si je uže bog osem še živečih „duhovnih   pastirjev"  iz njih  srede izbral. — Pa ne  samo  le-ti,  ampak  še več njihovih kolegov so kot Čedniki zapustili z njimi pašnike s kravami in svinjami, in se podali v Celje v  pu črnsko  glavno  šolo"  k rajnemu znanemu Schellander-ju, s tem uamenom, da bi bili po tej poti vsi „božji pastirji" — postali. „Ali veliko jih je poklicanih, pa malo izvoljenih!"  Vsled  lastnega  prepričanja so namreč od ovih „pok ličani k" postali: 2 jurista, 1 zdravnik, 1 inženir, 1 filozof in 2 ljudska  učitelja. To ho udje človeške družbe, kateri so gotovo državi v velik prid, a naš   priinicijant  jih pa drugače ljudstvu v oko postavlja. Le-ta primici jant je namreč lansko leto pri primiciji  svojega dolgosuč-uega kolega neki toast prež vek a val, katerega je s besedami končal, da „blagor pšenici, ki je na rešetu ostala, bog bodi pa milostljiv plevam, ki so skoz rešeto popadale." Čestiti bralec lahko  ugane, kdo od pilštanskih nekdajnih 15 dijakov je po pri-micijantovi „slabi pameti,"  "pšenica" in kdo „pleve.u  Pilštanskega primicijanta, g. Potočnika, pa vprašam, katero seme donaša hanuejšega sadu k splošnemu blagostanji naroda, ali seme-pop, katero le v noči tajnosti rogovih, ali  seme-nčitelj,  (ali kateri drug stan)  katero  se na belem  dnevu javnosti lepo razvija in cveti?!
Iz Vrstit 23. avg. [Izv. dop.J Z veseljem pozdravljamo tržaški Slovenci ustanovljenje polititičnega „Naroduega društva" ter so popolnem vjemamo z volitvijo njegovega odbora, kateremu Želimo delavnosti in neumorne vztrajnosti.
Prihodnji mesec napravijo okolični rodoljubi v Skednji besedo, katere program bode jako zanimiv. Objaviti ga hočem ob svojem času. Ta narodna veselica bode tem bolje izpala, ker bodo delovale moči, ki so še vselej s pohvalo nastopile. Oskrbljeni smo z izšolanimi narodnimi pevci, namreč iz domačih fantov, katerim vodja je neutrudljivi g. učitelj tamošnji, značajen mož, kakoršnih okolica nema preveč.
Tržaški mestni kot deželni zbor se bodo 2i). t. m. slovesno „odprl". Nadejamo se nekaj burnih sej. Tudi navadnih laških škandalov ne bode manjkalo, kakor je pri nas navada, da lahouska stranka Žvižga ali vpije na galeriji. Kakor je čutiti, bodo La-honje zopet na dnevni red spravljali neko volilno „reformo", po katerej bi slovenski okoličani ob svojo volilno pravico tako prišli, da bi ne imeli nobenega zastopnika niti v mestnem niti v državnem zboru. (To je po državnih postavah nemogoče, ker za volitve v državni zbor nema tržaški dež. zbor nobenega volilnega reda delati. Ur.) A skrbelo se bode menda uže zato od domoroduega društva in menda tudi od vlade da labonska drevesa ne bodo do nebes prirasla.
©«l Ifi Nikole pri Ormoža 23. avg. [Izv. dop.J Redki glasi se čujejo iz našega kraja. Morebiti si zato mislijo naši rojaki po drugih krajih, da se nam prav dobro godi, ter da smo v veselji pozabili na nje. Ali npamo, da so rojaki prepričani, da tudi nas tukaj morijo bolečine, pa mi jih redkokrat odkrivamo; molčimo, saj vemo, da viru ne bi godili gosti dopisi polni žalovanja. Upali smo, da bodo prišli boljši časi, v katerih se bodemo čutili srečnejše in da bomo tako lehko pozabili na vse, kar je do sedaj trlo naše kosti. A da smo se zdaj oglasili, vsega tega so krive nekatere osobe, katerim pravimo mračnjaki. Molčali bodemo o osobah, kolikor se bode dalo. Nam je za stvar. Ubogo ljudstvo še hripa in cvili pod jarmom želje in nasledkov grdega fanatizma. Tu še je krajev, kamor ne seže blaga roka skrbnega rojaka, da bi podala ljudstvu svojo prijateljsko zavezo, ter ga vodila po potu sreče, istine, svobode in omike, ker še naši sovražni elementi imajo preveliko moč slcparstva. Ti črni elementi so jako .diplomatični za-se, ker pravijo, da se le njemu edinemu in rimskemu episkopatu mora pokoravati kmet, ker da to terja od njega najvišje božanstvo, da samo iz Rima prihaja luč istine in nezmotnosti. Grajajoč širijo Kristusov nauk: ne strižejo svojih ovac, kakor to delajo dobri pastirji, ampak jih derejo ; in tako sejejo mej nami seme sovraštva, zato je prišlo do naše opozicije, katere je nasledek mejsnbno sovraštvo, ki še nij pozabljeno, in ne bode, Če še bode to šlo tako dalje. Duhovenstvo vsele skrbi le zase: ono obeta trpinu kmetu nebesa za njegovo bridko trpljenje, a ono da le veselo živi in le uživa misleč: „nos numerus sumus ct fruges con-sumere nati." Pa saj so nže tako delali duhovniki nekedaj. Ne čudite se torej, dragi zemljaki, ako smo se oglasili. Ponižnost je resen lepa, ali tudi črv se giblje, če ga kdo gazi.
Poznamo kmeta, kateremu iztrgal je župnik iz rok nSl. Ted.u, ko gaje čital, in mu je dal zanj „Gosp.", pa še ga zagotovil, da ne bode več dobival „Tedn.", ampak da mu bode župnik naročil „Gosp.". To se je zgodilo. A ko je po božji milosti „Slov." zagledal svet, glej! župnik ga uže pošilja raz nim kmetom šiloma. Gospod! pošljite nam kaj poštenega, a ne klasifikacijo svojih kuharic.
Vsak ve, da nobeden narod pod milim nebom ne more napredovati brez dobrih in učenih rojakov, ki se izobražujejo po raznih šolah. Vsak bode tudi pripoznal, da še je pri nas duhovenstvo močan faktor, ali nij se ga treba bati. In ravno zatega delj dela duhovenstvo lehko dobro ali zlo. Mi vidimo pri raznih prigodbab, kako mnogi duhovnik se svojo močjo škoduje napredku naroda in tudi posameznim osoba m. Oni so preveč radi aktivni, in Če ne gre za nje, radi delajo proti sreči naroda; in samo zato, ker ne imajo dobrih in zrelih mislij o napredku, ter mislijo, da edino molitev pomaga ubogemu ljudstvu. Duhovenska taktika je jako praktična. Duhovniki so si uže od nekedaj pridobili lepo in ugodno opozicijo v državnosocijalnem življenji, k čemur je uže nekedaj pripomagal veliki kontakt mej izobraženim duhovenstvom in prostim ljudstvom, pa zopet so pospeševali njihovo delo visoke ideje, katerih   bi morali biti zvesti
zagovorniki. Mi jih razumevamo, da bi nas radi zvezali sč italijanskim episkopatom, da bi mu preskrbeli prerogativo, katero je imel v srednjem veku, in zato mu pošiljajo iz raznih krajev denarja, da bi si opomogel.
V naših krajih se večkrat čtije iz pri/, niče, kako se graje jo „visoke šole", kako duhovniki pridigaj ej o proti studentom visokih šol, rekoč: da so sami brezbožnjaki —in brez morale; in tako bi radi uničili ljudstvu še ono malo ljubezni, ki jo hrani za šole. Da vidimo! Mi odgovarjamo: ne bojujemo so zato, če bomo šli mej svet, da bi iskali pri duhovnikih spričevala moralnosti in po-božnosti; ali vendar mislimo, da nij nikdo dal duhovnikom privilegija, da bi oni edini imeli hegemonijo svetosti, religijoznosti in pobožnosti. Duhovenski sakrament j j ravno tako velik, kakor ta, v katerem mi živimo. Mi vemo očivestno za enega gospoda župnika, da je opominjal nekatere kmete, kadar so mu donesli ob veliki noči listke, da so bili pri spovedi sč svojo družino, zakaj imajo toliko dece. Kmetje so mu odgovarjali: „ej hvala bogu, da nas je toliko, saj smo zdravi; delali bomo, pa bodemo uže živeli." Gospod učenik morale je morebiti mislil, da je proti morali, če imajo starši deco. (Ali je morda hotel nemoralni in pogubni saksonski „zweikindersistem" pri nas uvesti?)
Imamo so pritožbo na ormožko pošto. Sv, Nikola se je veselil, da je tudi on dobil svojo pošto (podružnico), ker mu je bilo predaleč v Ormož; ali nij zadovoljen, da ne dobiva od tod redno ni pisen ni novin. Mi imamo dobro pošto pri sv. Nikoli, in ne moremo nahvaliti svojega g. ekspeditorja, da se tako skrbi za svoje ljudi. Pa nijsmo zadovoljni, da zaostaje jo pisma v Ormož i, kamor tudi pošiljamo svojo deco, ali ona se vračajo praznih rok, a če pa v istem času pitamo še mi za pismo in terjamo šiloma za pisma, takrat še le kdo pogleda v one predale, in nam jih da. Tako moramo delati. Zato opominjamo ormožko pošto, naj se za nas skrbi, naj nam pridno pošilja „S1. Narod", katerega uže tri dni nij dobil liberalni Nikola. (Pri nas iu na ljubljanski pošti se vsak dan ob isti uri gotovo odpošlje, torej mora tam greh biti. Ur.)
Iz Ojj<*r*k«*;r« 25. avg. [Izv. dop.] Naš državni zbor se je vendar enkrat od-godil! Pred koncem oktobra t. j. pred končano trgatvijo se valjda na novo zasedanje tudi več sklical ne bo. Zakonski osnovi o inkompatibiliteti in o promeni volilnega reda ste ostali nerešeni. To nerešenjo zakrivila je hiša velikašev. V prihodnjem zasedanji vlada te zakonski osnovi brž ko ne hiši velikašev ne bo več predložila. Užo Lonyay-jeva vlada je stopila z novelo k volilnemu zakonu pred državni zbor, a opozicija v hiši zastopnikov je zadevuo zakonsko osnovo s svojimi neskončnimi govori pokopala. Ritto je svojo zakonsko osnovo, ki je — mimogrede omenjeno — mnogo liberalnejša, nego je bila Louyayjeva, sicer srečno skoz hišo zastopnikov preveslal, pa kar opozicija v hiši zastopnikov nij izvesti mogla, izvela je hiša velikašev. Odklonjenje rečenih dveh zakonskih osnov nij nobena nesreča za naš parlamentarni organizem. Vsaka naših prihodnjih vlad se bo pa dvakrat poprej premislila, predno bo zopet o inkompatibiliteti
ali o promeni volilnega reda 8 kako zakonsko osnovo pred državni zbor stopila. Glede tega bo tedaj še dolgo vso pri starem ostalo.
Cesarjevemu potovanja v Prago pripisujejo vsi naši časopisi veliko politično po-raembo, katero Dunajski listi še zmirom tajijo. „Magyar Ujsag" piše o cesarjevem potovanji mej ostalim tako-le : „Zakaj je postal preobračaj na Češkem potreben, to vedo samo naši diplomati, imajoči teško nalogo, da vzdrže politično ravnotežje v Evropi, posebno pa strah, da kateri sosedov na Avstrijo ne udari. Cislajtanski Nemci teže za centralizacijo in za svojo hegemonijo, Slovani pa nasprotno iščejo svoj „remedium sanans" v čem veČjej decentralizaciji. Dosledno in strpljivo držanje češke opozicije je moralo poprej ali poslej sad obroditi. Ta sad je deželna avtonomija, in cesarjevo potovanje je prvi koruk k dosegi tega. Naša želja je, da Ogerska država ne bo deležnica niti slave, katero bodo avstrijski državniki iz srečnega pogajanja s Cehi si naželi, ni i deležnica sramote, katero si bodo iz nesrečnega pogajanja na glavo nakopičili. Kar se Andrassyja tiče, nijso ogerski državljani za to odgovorni, kar on kroni svetuje, in kar on kroni odsvetuje. Mi priznajemo, da bi za oger-sko državo koristno bilo, če bi v Avstriji Češka kraljevina svojo avtonomijo zadobila, za katero se je češki narod do sedaj tako moževno in dosledno boril. Ogerska država pa v dosego te avtonomije ne more aktivno posredovati, ker bi to bilo protizakonito. Če je Andrassy o svojem času kaj k temu pripomogel, da je llohenwartb padel, in če je on zaprečil, da se cesar, kakor je Čehom v svojem reskriptu od 12. septembra 1871 obečal, še nij dal za češkega kralja kronati, in Če morebiti denes uvideva to svojo tadanjo pogreško, ter si denes prizadeva jo popraviti, na tem vsem nijsmo niti mi krivi, niti Andrassvjevi specifično ogerski nazori." Tako piše „Ma-giar Ujsag" in drugi listi mu pristojno pritrjujejo. Ne mara, da nazadnje mej Češko in Ogersko državo stara politična zaveza na novo oživi.
Domače stvari.
— (Iz banke „Slovenije") jo izstopil glavni direktor g. U laške, ter nas prosil, da to objavimo.
— (Kme tsk upor.) V Knežaku na Notranjskem so kmetje razbili zarad gozdnih 8ervitutnih prepirov neko logarsko hišo grofa Schbnburga. Vojaki so tja zarad tega poslani. (O tem smo v zadnjem listu „S1. Naroda" govorili v uvodnem članku, pa so nam c. kr. možje list konfiscirali! Ur.)
— (K ljubljanski volitvi.) Poroča se nam, da so letos mej volilce za deželni zbor vpisani vsi tako zvani „purgarji" iu celo taki, kateri dobivajo miloščino iz mestne kase. Leta 1867, ko je mestni odbor bil po večini naroden, so tudi vsi mej volilce bili vpisani, a vlada jih je taČas izbrisala iz imenika volilcev, ker imajo v Ljubljani pravico voliti samo oni volilci, kateri najmanje 10 gl. direktnega davka na leto plačujejo. Radovedni smo, ali bode vlada tudi pred to volitvo tem možem odvzela volilno pravico, kakor je leta 1869 storila. Kar je enemu pravica, drugemu nij krivda, menda?
— (Denes) zvečer ob 7 uri bodo ljubljanski c. kr. birokrati iu njih privrženiki, ljubljanski Nemci in gg. nemškutarji imeli v kazini volilni shod za ljubljansko dež. volitev.
— (Iz Litije) pride g. Schomvetter v Krško za c. kr. okrajnega glavarja ; v Litijo pa pride na njegovo mesto znani gosp. Pajk iz Ljubljane.
— (Vabilo) čestitim p. n. družabnikom dramatičnega društva v Ljubljani v občni zbor v soboto 12. septembra zvečer ob 1/28 uri v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov. 6. Posamezni predlogi družabnikov.
Odbor dram. društva.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Narodna naša čitalnica napravi v nedeljo 30. avgusta ob 8. uri zvečer v lastnih prostorih veselico sč sledečim programom : a) „Durch die Abendlufte" igranje na citre; b) „V spanji," vesela igra v en<»m dejanji; o) smešno berilo, in d) ples. K tej veselici se vabijo vsi č. gg. društveniki, kateri smejo sposobne nedruštvenike tudi vpeljavati iu vsi tukaj bivajoči tujci. — Vstopnina za ude 10 kr., za nende po 30 kr.
— (Koncert) na korist „Schulpfeniga" aranžira ljubljanski mestni blagajnik v nedeljo 30. t. m. v „hotel Evropa". Začetek veselice bode ob 7. uri zvečer. Vstopnina bode 20 kr. Igrala bode vojaška godba in sreČkalo se bo za od necega tukajšnjega vrtnarja darovane cvetlice, ki bodo uže v nedeljo dopoludne v gostilnici pri Tavčarji na ogled razpostavljene.
— (V Ljubljani) zadnje dni zopet nenavadno zelo zbolevajo otroci ua vnetici grla (diphteritis).
— (Navada železna srajca.) Zadnjo soboto je bil z ljubljanskega grada izpuščen nek zarad uboja G let zaprti Matjašič. A komaj je bil pol dneva prost, uže so ga morali zavoljo tepeža zopet zapreti.
— (Iz PodreČe) pri Medvodah se nam piše: Pretečeno nedeljo so se šli dečki iz tukajšnje vasi v Savo kopat. Brodili so mali Adamčki po vodi, a nekega dečka, ki plavati nij znal in se predaleč v globočino deroče reke podal, spodnese, in odnesla ga je Sava, v kateri je žalostno smrt našel. — Očitno grajo zaslužijo dečaki iz DrugoČanja, ki so onstran Save stali, — vse to mirno gledali a ne dečka rešili pogina, kar bi se bilo brez vse nevarnosti lehko zgodilo.
— (Utiteljski zbor) radovljiškega okraja je izvolil za delegata v deželni učiteljski zbor g. Fr. S t oje a, učitelja v Kranjski gori in g. Janeza Pezdiča, učitelja na koroški Beli. Kočevski šolski okraj bode poslal v deželni učiteljski zbor delegate učitelje gg. Jos. Raktelja iz Hibnice, V. Levstika iz Dobrepolja, A. Perza iz Kočevja.
— (V kmetijski kurs v Gradec) so šli tile učitelji iz Kranjskega: Gg. Fr. Golmaver iz Doba, J. Gantar iz Št. Petra, Leop. Abram iz Nemške Loke, Fr. FabjanČič iz Bučke, France MuhviČ iz Vrba, Leop. Božič iz Grahovega. Kurs traje od 24. avg. do 30. sept. vendar tako, da tisti učitelji, ki so šli letos v Gradec, pojdejo tudi prihodnje leto.
— (Okolo Ž u že m ber k a) je — kakor čujemo — toča hudo pobila. Dolenjsko ima elementarnih nesreč premnogo.
— (Pogorelo) je v  nedeljo v vasi Presrcnje pri Podnartu na Gorenjskem troje poslopij. Čudno je menda to, da sta bila go spodar in gospodinja ta dan na božjem potu na „sv." Lušarjih.
— (Volkovi.) Z Notranjskega se nam piše: V Logaškem in Laženskem gozdu se klati (> volkov namreč: 2 stara in -1 mladi. V nedeljo popoludne so imenovani roparji raztrgali J. Krmenščaku posestniku iz Laz neko kravo, ki je bila na paši. Ker pa ljudje sploh v tem času živino po noči in po dnevi na paši v gozdu imajo, dokler jih mraz ali sneg ne primora, da je domov v hlev sprave, in ker vsak gospodar svojo živino na teden ali na štirnajstdni komaj enkrat vidi, zato se do zdaj o večji škodi povedati ne more. Navadno se ti roparji le v imenovanih gozdeh drže; vendar pa tudi v čas pna mesijo" k volcam zahajejo. — Koristno bi bilo, ako bi se vsem dotiČDim soseskam velik lov napovedal da bi to škodljivo zverino odpravili, ter ubogega kmeta od večje nesreče oteli.
— (V Moti pri Ljutomera) so je te dni — kakor se nam poroča — pokazala mej govedi kužna bolezen „vranični prised," vsled katere je nže prvi dan S govedi poginilo. Da bi se le dalje ne širila in da bi gosposka storila potrebne korake kar se je tudi nadjati.
— (O stanji banke „Slovenije",) je v občnem zboru 17. dne t. m., bral ravnatelj g. Ravnikar zbranim delničarjem poročilo, iz katerega sledeče posnemamo: „V zadnjem občnem zboru 28. t. 1. je takratno predsestvo, ko je delničarjem predložilo bilanco od začetka delovanja naše banke do konca 1873. leta neugodno stanje banke brez ovinka objavilo. Od takrat je zopet le pretekla daljna opravilna doba f> mesecev, katera za podvzetje tudi nij ugodna bila, kakor se bo v sledečem razkazovalo. Novo voljeno opravilstvo se je, predno začenja delovati, hotelo prepričati o pravem stanji kupčije, da mu bo jasno, kaj je prevzelo in koliko bo imelo njega dni opravičevati. Ker pa računi s strankami teko na Četrtletje, tedaj tudi pravi sklep nij bil prej mogoč, nego po preteku druzega četrtletja t. L, in tako se je napravila še le s tem časom, to je za 1 polletje 1874 surova bilanca, in ob enem izkaz prometa za mesec junij in se je iz tega sledeče razvidelo : V računu za ogenj kaže se izguba 183.008 gl. 33 kr., v računu za življenje je dobička 13.744 gl. 83 kr., tedaj do konca junija skupna zguba KJ9.263 gld. 49 kr. Če se temu prištevajo tista aktiva, katera niso v gotovini, to je pohištvo, table 16.562 gl. i)7 kr., osnovalni stroški in kursna diferenca v znesku 118.072 gld. 5 kr., najdemo znesek 303.898 gld. 51 kr.. kateri je deloma i z g ubijen, ali se bo pa moral v prihodnjih letih poračuniti. Temu nasproti stoji glavnica delničarjev 29f).440 gold., tako da se od gori omenjenega zneska odračunši izkaže pre-mijni reservi svota S458 gld. 51 kr. odvzeta, kateri se pa še mora prišteti okoli 20.000 gld., to je znesek, ki se je v lanski bilanci kot premijna reserva iz pozavarovanja ušteti pozabil, in se tedaj zdaj iz preniijne reserve
odvzeta svota zračuni na 28.458 gld. 51 kr.,
katera se na vsak način mora dogotoviti. Tako je bilo opravilno stanje koncem junija t. 1., za katero neugcduost pa se vč da novo izvoljeni opravilni svet ne more odgovoren biti, in katero bo uplivalo, da bo bilanca konec leta gotovo še neugoduejšo se izkazala, nego je bila konec pretečenega leta. V razgovor prejšnjega opravilnega sveta omenimo, da so bilo vse poskušnje za pos-peh banko dobrega namena, a da mu je bila skoraj vsikdar sreča nemila, poglavitno povzročena po pomanjkanji izvedenosti in dobre volje prejšnjega vodje in po nezvestobi Vodilnih osob podružnic." —
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 18. avg. Kiiti.v! * roma»\"
(Konec.)
Jakob Troha, 24 let star, mežnar v Novi Štifti, kamor je Petovar z babami na „božji pot" hodil. Pri njem je Petovar prenočeval in se „zamakoval". (iledali so ga enkrat kako je na pnntclji „zamaknen" klečal, babe so rekle da je svetnik, priča mu pa nij prav vrjel, a mu je vendar 10 gld. dal za odpustke iz Rima prinesti.
Marjeta Znidaršič, polgrnntarica, je dala nekaj denarja po drugi ženski Petovarju da bi jej „jagnjička" iz Rima prinesel „budu žjegnanga ad svjetga ačjeta papeža, da bna vse hudu odgnal ad hiše." Predsednik jo vpraša, ali je vse to verjela. Ona pravi: nSe vaj da sem bla taku naumna". Petovar pa pravi, da ttidi fajmošter na ISlokab in drugi duhovni imajo taka pisma, da Be pomaga proti vsemu hudemu.
Marija Mašič je dala Petovarju za božjo čast, no terja nič nazaj.
Neža Gruden iz Retij mu je dala za Marijino hišico, v katero bi rada prišla 190 gld. in bi bila še dala, ko bi je bil hotel brat dati. Ona Še zdaj nij prepričana, da je goljufana, nego bi še dala.
Marija Oblak, stara vdova, Petovarja nij poznala pa dala vendar 5 gld. za Marijino hišico, da bi noter „žiher malili za maene k' sem stara, deb' v nebjesa pršla". Ona bi „nič nazaj ne pogjervala, ko b' v ajdi a, da bua za dušo kaj nUcalu", ker je vse za Rim dala.
Neža Beru t iz DolBke vasi je dala 100 gl. pa bi bila „še kaj privrgla". Vprašana ali jej nijs o laški fajmošter odsvetovali dati, pravi da ne, ker jih nihče vprašal nij. Ona niti ne če denarja nazaj in jej nij žal, da je dala, še bi dala, ker vse kar se proti Tončku godi je sovražnik storil, Tonček jo nedolžen, če ga prav vsi ljudje obirajo.
Priča Marijana Turkovec 30 let stara, gruntarska liči, je sv. Tončka tudi pri por-cijunkulah v Ljubljani prvikrat videla. Nagovoril jo je, naj kaj da za njegov klošter in kapelico, katero zida. Ker sama nič nij imela, je pri druzih nabrala. Tisti, ki so kaj dali, so od nje nazaj zahtevali, in ona je počasi do dveh goldinarjev vse povrnila, teh pa ne terja nazaj. Priča pripoveduje, kako je Tonček v Novi Štifti babe žegnoval z križem, v katerem so koščice vseh svetnikov, apostolov in marternikov in da je, ko je blagoslavljal, rekel: „Križani Jezus v srcu, križani Jezus v mislih, križani Jezus v ustih!"
Priča Marjeta Jaklič, 50 let stara, gluba vdova, je Petovarja po posredovanji
„Ketnijske Micike" spoznala, katera jej je pripovedovala, da klošter zida.
Dala je prvikrat 60 gl., potem 100 gl., potem 50 gl., četrtič 40 gl. To je bil denar, kateri je mati mladoletnega sina za prodane voli skupila! Ko je bil kup zavoli pri kraji, prišli so plesnjevi tolarji na vrsto, katere je mati dolgo dolgo let spravljala. Vkup je dala torej 330 gl. Posebno se 20 gl. za sv. maše v Kimu, česar pa neče nazaj. Prvosednik: „Ali drugi denar hočete nazaj"? Priča: „Kakr buada ani naredli, gaspud". Prvosednik: „To morate vi povedati." Priča: „Če je sleparija čem nazaj imeti. Ali jest sem dala za sv. mater katoliško cerkev!"
Zatoženec k priči: „Vi sto meni dali zapečaten denar, jest torej ne vem koliko je bilo, vi morate bolj vedeti. Priča: liog te naj sodi, Tonček. Jaz sem uboga udova, denar je bil fantov, za voli sem ga sknpila, pa sem se bala, da bi fantov jerof zvedel. Ves denar pa hočem nazaj, in kadar bo nazaj, odrajtati se mora za božjo čast; jest sem uže g. fajmoštru v Velikih Laščah obljubila, da bom vse za cerkev dala!
Priča Mica K u cel j, 40 let stara, je dala 5 gl. za Marijno kapelico, katere hoče nazaj, da jih bode spet cerkvi dala. Priča Mica Zamik, 60 let stara, oženjena, je dala vsega vkup za zidanje kloštra 15 gl. Od teh je 7 gl. darovala, 8 gl. pa posodila katerih 8 gl. zahteva povrnene.
Marjeta Skul 70 letna starka. Ko jej prvosednik pove, da mora priseči, začne starka jokati in z povzdignenimi rokami pr-vosednika prosi, naj jej prisego odpusti. „70 let sem stara, pravi priča, pa nijsem bila nikoli v nobeni kanceliji in nikoli nijsem še prisegla. Povedala bom tudi brez prisege Čisto resnico." Prvosednik po dogovoru z državnim pravdnikom in zagovornikom priči opusti prisego. Videla je lepega Tončka prvič v 1 tetn j ah, kjer je svoje navadne v cerkvi naučene svete burke uganjal in jo nagovoril, naj da kaj za zidanje Marijine hišice. Dala je revica prvikrat 30 grošev, potlej 2 gl. za rimske maše, potem 6 gl. vsega vkup menda 11 gld. Ne terja prav nič nazaj, kjer vse kar je dala, podarjeno je v božjo čast!
Priča Mica Prijatelj 41 let stara dekla brez premoženja, dala je „ v božjo čast" in „večno zveličanje" 50 gld. za Marijino hišico. Tudi ona bi bila rada v hišico prišla ali Petovar je rekel, da jej ne more nič obljubiti in da nema on nič odločevati, ker bo sv. Marija mati božja sama tiste izvolila, ki bodo noter stanovale.
Prvosednik: No in mislite da je pametna reč bila, ki ste jo podpirali ? Priča: „Božja volja je bila, da je tako prišlo!" 50 g!d. ki je dala ne terja nazaj, ko bi bila več imela, bila z veseljem več dala.
Priča Marjeta Hobi 41 let stara, dala je (> gl. kar tje v en dan, ker jej je Tonček obljubil, da hov nebesa prišla. Zdaj pa ko se jej zdi da je bila sleparija, terja denar nazaj.
Priča Marjeta Store 70 letna starka revna udova, prosi prvosednika naj jej prisego opusti, šc le, ko jej prvosednik dopove, da je prisega sveta reč, in da je lepo, Če se boga za pričo kliče, da se resnico govori, priseže. Dala je Petovarju 7 gl., ker se je njej pravilo, da je dobro za dušo, Če se kaj da.
Danih 7 gl. ne terja, pravi priča, „pa jim tudi pavem, gospud, da me naj treba nič več klicat, ker jest nikuli več na pridem taku daleč v Ljubljano, tudi za trikrat 7 gl. ne. Tri dni zdaj že ttikaje pohajkvamo, pa vsem ljlldjem sma na špot."
Priča Urša Klavs 50 let stara, oženjena, je sv. Tončka le enkrat videla, govorila pa nij nikoli z njim. Prišle so ženske k njej, ko jej je ravno njeno deklo umrlo. Lila je žalostna in dala je 5 gl. katere pa ne terja nazaj. Dala jih je v boga ime, naj jih le Tonček zagovarja.
Priča Špela Rigler 58 let stara, je Tončku v reke samo 1 gl. dala, svoji sestri pa 13 gl. za njega izročila. Dala je rada denar, kjer je mislila da v Marijini hišici za njo molijo, zdaj pa vidi, da nič ne molijo. Priča se ne more odločiti ali hoče denar nazaj ali ne.
Priča Cilika U r š i č 50 let stara, oso-benica, je Tončka le enkrat videla, slišala pa zmirom dosti od njega. Potem priča z povzdignenim glasom pravi: „Pred mojimi očmi in pred mojim srcem je Tonček ves nedolžen, naj ga sodijo kakor ga hočejo." Želela je v Marijino hišico priti in še želi, pa bo tudi prišla če je božja volja, pravi. Če ne bo iz te hiše nič, se bode pa kje drugje zidala. Zemlja se uže dobi. Dala je 100 gl. za katere se nič ne kesa in se tudi nikoli ne bo. Ne zahteva nič nazaj.
Priča Marijana Itiglar 28 let stara, omožena, je, ker so jo drugo babe nagovorile dala 2 gl., da bi za njo molili, ker ona časa nema moliti. Vzela bi ta 2 gl. tudi nazaj, ko bi jih Tonček dal, ali da bi morala zarad njih potov imeti, rajša mu jih podari. Priča pripoveduje da je šla tudi enkrat, ko se je Tonček „zamaknil", gledat ga iz radovednosti nkakor ga tudi še mesni" ljudje sčm iz „firbea" gledat hodijo" pravi priča obrnivši se na poslušalce. „Ležal je Tonček na postelji zamaknen, babe okolo pa so molile in poslušale če še diha. Ko se je izmaknil je pa kafe pil! (Smeh.) Petovar zaniknje, da bi bil z zamaknjenjem sleparil pa da bi bil potlej kavo pil. On pravi da se res zamakuje, saj so ga g. dekan (župnik? Ur.) Zupan v Ljubljani v pričo dveh duhovnov in več ž ensk preiskovali! Porotnik Haufen prosi prvosednika naj Petovarja vpraša, Če mu je tista „z a m akne na" blizo Ribnice kaj znana V Petovar odgovori, da je bil mnogokrat,  ko so šli z božjega pota, pri njej.
Priča Mica Zadnik 32 let stara je dala za Marijino hišico 18 gl., katere ne terja nazaj.
Priča Luka K e p e c, 36 let star posestnik v Dobu, je prodal Petovarju zemljo kjer se je hiša zidala za 100 gl. katere mu je še zdaj dolžan. Pravi da je hiša, ki jo je Petovar zidal, veljala najmanj 2500 gl.
Priča Janez M aj h e n 24 let star oženjen, je bil z Petovarjem, leta 1872 decembra na njegovo povabilo šel v Rim. On nij imel več denarjev ko 10 gl. Tonček pa prav obilo denarja. Peljala sta se po železnici do Gorice, kjer sta obiskala monsinjora GlobačniKa, ki je Tončku dal pri p or o čil no pismo za Rim. Poslal njih je Globočnik k frančiškanom v Gorici, kjer sta dobila dobro jesti iu piti, in kjer sta prenočila. V Rim dospevši sta dobila zastonj stanovanje in porabila ves čas, 4 dni da Bta
hodila po cerkvah. Hotela sta iti tudi k papežu, pa prvikrat ju nijso pustili, ker nijsta imela črne obleke. Drugikrat pa ju je dr. Crnič k papežu peljal. Pokleknila sta v tisti sobi, kjer papež mimo prihaja. Bilo je veliko ljudij. „Papež ko je nas videl je vprašal: „Questi dne tedesehi? Na to je dr. Crnič odgovoril: „Non, dne Carnioli." Potem se je papež nasmejal in odšel, pa z nobenim nič govoril. — Petovar pravi, da je ou šel še enkrat potem k papežu sam, ko je nesel svetinje blagoslavljat in takrat je bil tist velikanski prijazni papežev sprejem, ki je začudenje kardinalov prouzročil. Priča M ajh en pripoveduje, da je Tonček iz Rima nesel mnogo svete robe, tako en maselc sv. Marijinega olja, en bokal vode sv. Pavla, prsti iz ječe sv. Petra, jagneta ki jih papež vsakih 7 let blagoslovi, podobice, voščene podobe itd.
Priča Urša Rozman 65 let stara, priseže in pristavi k navadnim besedam prisege : „tako gotovo kakor mi bog pomagaj!" še: „in Marija!" Priča pove da je toliko časa z denarjem celo pri jedi štedila, da je mogla s Tončkom v Rim iti.
Bila sta 14 dnij v Rimu in hodila po cerkvah. Pri papeži je bila sama. Tudi k njej sta prišli dve ženski, ki ste slišali, da Tonček klošter zida in ponujali ena 200 gl. ena pa 600 gl. Ona pa nij hotela s tem pečati se in tako je 800 gl. lepemu Tončku srečno odšlo.
Priča France Inglič 31 let star župan v Dobu, pripoveduje da je Tonček čisto ubog v Dob prišel. Pozueje je popustil mež-narstvo, začel se lepo oblačiti in po božjih potih pohajkovati. Kmalu je začel pri njem bankovce po 50 gl. menjavati, in veliko jedi in pijače pokupiti, kar je vse precej plačeval. Delavce pri zidanji .hiše, je tako izvrstno plačeval, da se so mu kar sami smijali. Zazidal je v hišo kakih 2500 gl. vredna pa nej več nego kakih 700 gl.
S tem je končano obravnavanje drugi
dan.
T retji dan.
Celo dopoludne se porabi za to, da se prečita kakih sedemdeset pisem, katere je Tonček pisal na razne osobe. V vseh prosi za denar in naglasa, da se mora molčati. Vsa ta pisma so pisana v „Dauičinem" stilu in obsegajo fraze, kakor se čujejo v misijonskih pridigah.
Popoludne se staviti porotnikom sledeči dve vprašanij :
I. Ali je zatoženec Anton Petovar kriv tega, da je v teku leta 1872 iu 73, z zvitimi pripovedovanji, da bode v Gorjušah klošter-sko poslopje zidal, v katero bodo vzeti in kjer bodo preskrbljeni vsi oni, ki kaj več za to dajo, a da za menj darujoče bodo v klošter vzeti molili, ter, da je kazajoč po-božnost in sploh učinovanje na religijozne čute lchkovernosti drugih na njih škodo zmotil jih, ter jim z namenom, oškodovati jih, denarne prineske izvabil v Bvoti od 2219 gld.?
II. Ali je Petovar kriv, da je J. Lav-šinu 20 gl. ukradel?
Državni pravdnik Grdešič govori v sledečem smislu : Tridnevno glavno razprav-ljanjenam je tako žalostne stvari kazalo, da se mora Človek čuditi, kako se more kaj tacega Še zgoditi v 10. stoletji. Obrav-
na vanje je dokazalo kako potreba je mej našim ljudstvom šol in širjenja občnega izobraženja. Ko bi bili ta zaslišane priče, le nekoliko Šolskega izobraženja imele, ne bi bil mogel prost človek kakor ta Petovar takih sleparstev uganjati in uboge ljudi za zadnje prihranjene krajcarje opehariti. Prej mežnar, je služil le 24 gld. na leto, poprijel se je rokodelstva molitvarstva in svetnikovanja, začel seje klatiti po božjih, potih, porabil slaboumnost in pretirane verske nazore oguljufanih, da je doŠel na zatožno klop. Svota, ki se denes tukaj imenuje, je komaj tretji del tega, za kar je Petovar res ljudi ogoljufal. Dve tretjini ljudij 'ne ve koliko so mu dali, ali se pa sramuje pri sod-niji pričati in molči. Državni pravdnik potem v skoro celo uro trajajočem govoru dokazuje krivdo zatoženca.
Zagovornik dr. Rndež v pet minut dolgem govorčku pravi, da prepusti porotnikom razsodbo zarad goljufije, da bi bil pa Petovar kradel, to se mu zdi nedokazano.
Porotniki se po pol ure trajajočem posvetovanji vrnejo v sodniško dvorano in njih prvosednik E. Naglic iz Loke naznanja, da so porotniki na prvo vprašanje enoglasno „da", na drago vprašanje pa z 10 proti 2 glasom tudi z „da" odgovorili.
Drugi dan ob 10. nri se je brala sodba. Petovar je — kakor smo uže povedali — obsojen na dve leti teške ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in na povrnitev prigoljofanega denarja. Tončka je čakalo vse 4 dni ua stotine ljudij po ulicah, da bi ..svetnika" videli. —o—
Razne vesti.
* (Hrvatski učitelji) so baš zdaj zbrani na drugi svoji skupščini v Petrinji pri Sisku. Kakor se „Obzoru" telegrafuje, je prišlo okolo pot sto učiteljev skupaj.
* (Ženitve iz strahu.) V Opočki na Ruskem v pskovski guberniji se je razširjala vest, da bode iz pskovske gubernije 500D deklet do črnega morja poslanih, kjer bodo na rudečo barko spravljene ter črez morje odpeljane. Potem se vseh 5000 dii zamorcem za žene. Ta bedasta vest je tak strah napravila mej ljudmi, daje vsako dekle ko najhitreje hotelo omoženo biti. Kar se poprej nikoli nij zgodilo, še o poletnem času so bila ženitovanja. Končno je vlada pozorna postala in pri preiskavi našla, da se je ta strah spravil mej ljudi po nekem z rudečo tinto pisanem pismu, v katerem se vse to pripoveduje. To pismo pa je bil pisal mladi krčmar Sergej Jakovljev. Sergej se je sicer izgovarjal, da je g svojim pismom mislil Harno lahkoverne ženske za noree imeti, a dokazalo se je, da je mož le hotel dosti žganja prodati, katerega se pri gostijah obilo spije.
Tržita, porodila.
— Iz P e š t o. Pretrečeni teden je pogosto deževalo, a ostalo je toplo. Za repico in pašuike je dež prav dober, tudi grozdje v vinogradih se zdaj lehko napihuje. Ko bi pa dalje Časa deževno bilo, začelo bi grozdje pokati. Žita se od spodnje Donave še zmirom malo privaža, a tem več po žclezui-cah in cestah. Zato žitno cene padajo. \t. početka tedna je pšenica samo za 10 do 15 kraje, v ceni nazaj šla, proti koncu tedna pa je padla za Go do 75 kr. vsled poročil drugih žitnih sejmov. Prodalo se je kakih 100.000 (sto tisoč) vaganov po gl. 5.20 do gl. 5.40. Reži se je le kakih 10.000 vaganov spečalo po gl. 4.10 do gl. 4.15. Kupčija z ječmenom miruje, dobra kvaliteta je po gl. 3.25  do gl.   3.40.  K oruze se je malo
privažalo in ker je skoraj vsa v rokah špekulantov, se jo morali kupci za 10 do 15 kr. dražje plačevati po gl. 4.60 do gl. 4.70. Moka je cenejša, a mlinarji imajo le malo moke v svojih zalogah. Svinjska mast je zopet dražja in se že po gl. 45 do 46 plačuje, tudi i p eh se je podražil in je okajeni špeh po gl. 43 do gl. 45; loj po gl. 25 do 26. S slivami je bila živa kupčija ter se je cena na gl. 17 do gl. 18 povzdignila. _
Občina vrhniška
se najtoplejše zahvaljuje vsem, kateri so pri požaru due 23. avgusta na pomoč prihiteli, /.tasti pa ljubljanski požarni straži in vrlim Logatćanom, in tako pomagali zabraniti, da se požar nij še dalje razširi!.
Vrhnika, 27. avgusta 1874.
Vrhniški občani.
fi*OI*f 4» It O«
/s<*!n bolnim moč in zdravje bn?>i in brc« stroškov po izvrši ni
Revalesciere tu Barry
Nobena bolezen ne more izvrstnoj Revaloscicre da Barry zoperstaviti se in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na idjučah, jetnik, žlezah, na sliznici, v duš-njaku, v mehurji in na ledvicah, tubcrkole, sušico, naduho, kašelj, ncprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, med licu iu blje-viinje tudi ob času nošeeosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizera, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom zo-prstavljala se:
Spričevalo št. 57.042.
Gleinaeh, 14. julija 1873. VaŠej Revalesoiere imam razen Bogu v mojih strašnih boleznih v  želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez (i o d u c,
provizor fare (ociuaeh, pošta Pod goro pri Celovci. Spričevalo št. 6S*.*J 14.
VVeskuu, 14. septembra 18G8. Ker sem dolgu leta za kronično bolezen zlato žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoći brez uspeha rabil, sem pri U /.al v svoji obup-noBti k Vašej lievalesciere. Ne morem se ljubemu BogU in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-mo velika dobrota bil.
Franc S t e i n m a n.
TećncjSi kot meso, prihrani Revalesciere prf idraleenih in pri otrocih 50krat svojo ceno z% zdravil*.
V plohantih puSicah po pol funta 1 efold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 fnnta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Bevalesci : ■ Hiscnit'm v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4. gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v praha m v ploščicah za 12 tli l gold. 50 kr., 24 ta» 2 gold. 50 kr., 48 tus 4 gold. 50 kr., v prahu i* 120 ta« 10 erold., za 288 tas 80 grid., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry d u Barry A O o m p. na Dn> nnjll. lVitUflfioIigttNiie št 8, v IJnbl.fimi Ed. Vfahr, v c-rnriof bratje O b o r an z m ey r, v In«» hrtikii Dieehtl & Frank, v Celovcl P. Birn-bauhor, v I.oućl Lud v i;: Mullor, v Mnrlhoni F. Koletnik A M. tforič, v nci-nun T. B. 3 toflkhx.ua on, kakor v vseh mestih pri dobrih le-iMfjih i.i iipt-cerijukiu fgoveih; tudi razpošilja dimnjaka hiša na vne kraje po | oštnih nakaznicah uli povzutjih.
Vržne centi
v Ljubljani Jo. avgusta t. 1. Pšenica 5      40 kr.; — rež 8 gl. BO  kr.; — •cčmei> 8 gld. 10 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 30 kr. — pr> o t srl. —kr.: — koruza — gl.
— kr.; — krompir 9 gl, 60 kr., — fiiol U gl. 2(l kr.
— masla luni — 4!.       kr.; — mast — gl,  -1 ii kr.;
— šp«h frtfen — g\ 40 kr.; — 8j> h povojen — gl. 42 kr.; — "i c mj 2' ., kv.\ — m!i»ka boka! 10 kr.; govedine finu 80 kr.: — teletine (not 2."» kr.: — svinjsko m -bo, run' 2s kr.; — sena ceni, 1 ^-d. 25 kr.; — slame cent — gl, 75 kr.; — drva trda <> gld. 60 kr.; — mehka 4 gl. 70 kr.
ki.
i; a^asa oor£a 28. avgusta.
il.-.virno telegranfino porodilo.) Bnotnl drS. dolg v bankovcih .   71 ^ld. 75 Bnocnl drž. dolg v arebru   .  .  V4  „ 70 1860 dri. poaojilo.....108   „ 90
A k •rije narodi!'.1 b:r;ko V»73 „ —
Kreditne akcijo    ....      241 „ 25
Londoa    .   '.......n>9 „ 75
Napol..........881 „ '/«
U. k. cotiLii.......— „ —
Srebru.........103 „ 80
ULUlliajMilll IIIMUliBUmiM.iMMM
Zahvala.
Za mnogotere dokaze srčnega sočutja
mej boleznijo in ob priliki smrti moje predrage nečakinjo, gospodične
.^VllO ^1I|>S1,11«M»,
kakor tudi za mnogoštevilno spremljanje na njeno zadnje počivališče in za ob pogrebu priposkiTio mnogo vence, izrekam s tem v imenu vseh sorodnikov globoko čuteno zahvalo.
V Ljubljani, 27. avgusta 1874.
(243)
Dr
J. Zupanec,
B. k. notar.
Tujci.
'25. in -S. avgusta:
Kv-f>ii»: Miler iz Zagroba. — "Viiros, IhVinger iz Pešte. — ISauin-gartnor iz Dunaj Novi.v — Gogala iz LjubJano. — Terlep iz Žuženbcrga. — Bucbeuiirr iz Kranjskega. — Lora .los. oficir iz Tr.-sta. — Lllinaii i/. Prage.
i'ii   Slonu :   Marutflin iz kurve.
— Baker iz Učke. ^ogej i/. Idrijo. Hoffateter iz Postojne. — VVaiinan, dale, Solman, Orošok i/. Trsta. — Uranu. Eto* Hontlial, Dundalok iz Dunaja. — Smo-liJjov aky, VVirvovski iz Adrijanopla. — IMtncr, l)imiu iz Gradca. — Kri /.ar ll Cnbra. — Vidic iz Tabora. — Salomon iz Uradca. — SchalVer iz Celovca. — Bor gor iz Litije. — Mori iz Zagorja. — Kurah iz Mrngša. — Lengyl iz Kanižo.
— Lovec iz Gleisdorta. — Končar, Uril iz Kamnika.
Pri i:..:i< i : binghnidt, Kroilsheiin,
SUs iz Dunaja. -    Przikada iz Boden-bacha. — Daub iz Mamza. — (ilobočuik iz Tržiča. — Sobor iz Brllselja. — Si-nigor iz Italijanskega. — Rtantlacher i/. Prage. —1 Tiinler, Piank, Weaten, Senc iz Dunaja. — Janovie iz TrBta. — Po rot.ski i/. Kočevja.       Klaučič iz Kam nika. — Lrbai.ćič iz i'rei!d\ora. — Ton eari iz (iorice.  —   Skaiulalski, trg. i: Karlovca.
Pri Zamorci j Kušar iz Gradca. — Dulinar, Kcglevič iz, Uekr. — ISolar iz Zagreba. — Kolin iz Gradca. — Zifer iz Pešte.
Pri carju «.v*trljwk«*m i Pibrovc iz Kropo. «—  Stcrbouc  iz Železnikov.
— liatli, Suler iz < iratlca. — Čap iz Keibvica.
Pri lia\;nsl.nii dvoru: Prigcr iz Dunaja. — Zehner iz VVildona.
1'ri Viruntn: Snaoie iz Žuženberga
— Skul iž Ponikvo.
.v««   t/ > ti m i n i     # 11 : i iif    f#» ulti nlnit nn J
odina kot dobro izkušena
pri
M,./ubijani je
(•Jl'.>—3)
mašina za žito čistiti
MnuUei's Trieuv
3 katero bo za plačo K) kr. od mernika žito od kokalja, graha, ali uri stoklaso in pahovke popolnoma očisti in se iz manjših sort dobiva najlepši) žito za seme
Išče se
domač učitelj
za tri dečke, ki zna podnčevati v normalnih in realnih predmetih. Pogoji po dogovoru.
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom : A. L. v Postojni (A<l(lx-Inri/) pošte /cstailte. (2."50—3)
Ollrijal pri telegrafski postaji
podučujo v
telegrafstvu in telegrafski manipulaciji
uže voč učencev. Kdor hočo v ka-korino si bodi službo pri železHici ali pri državnem telegrafskem uradu vstopiti, si lahko tu temeljito podlago v brzojavstvu pridobi. Natančneje o tom se izve pri administraciji „Slov. Naroda".
(231—2)
l,o(d i «11«' Ml'CC'kt'.
V Gradcu 22. avgusta: 50. 51. G8. 42. 70. Na D u naj i 22. avgust.: 44. 72. 02. 45. 20.
Tako osobo, ki ori stain »vališča in okolico morejo jasno pisane adrese proti plačilu poslati, naj se franko obrnejo do 1*. ■*. MOO po h ti« i < -»luni«-■ ■nuiltiii'u. precej. (242—1)
Tinotoč.
V gostilni na filnvnetn t»\air štri: v
hiši gosp. ('antoni-ja, so točijo mnogovrstna dobra vina, moj temi
črno SzoiAszartlsko vino
bokal po «VO kt: Priporoča so (214—3)
Lorenc Zdešar.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦*<►♦♦<
BB
.2 'isto dobitkov
razpošilja na franko-vprašanja *) pridosor matematike u. von Oflic?« , Berlin, \Vilholiu-stiasse 12f), svojo najnovejšo
I
♦
♦
♦
t
♦ ♦
i i
♦
4-3
za leto laT"^—
s pojasnili o svojih vodnoatno priznanih in kakor obče znano areČno potrjenih lotoigratnih in-strukcijah.
*)* Tako vprašanje je tem bolj priporočilno, ker so so dostikrat zahvalna in pri zna! na pisma objavljala, in ker se hode loto kmalu odpravil. D. A.
(988—1)
B
5
I
I Zobje in zobovje 8
MWk se brez bolečine nastavljajo,  ne  da '
•bi se korenine odstrauile, zobobol se po usmrteuji živcev odpravi , vse 9 /oimi1 operacije, kot: plombi-ranje v zlatu, srebru in drugih ma-sah, pilenje, snaženje in izdiranje zob ^ opravlja zobozdravnik (14—16)
g   A. Paichel,
»»IcdiMciii* ulice* ftilev. SO, t I. dm nadstropji. Ure od 8—12 in od 2—5.
Zahvala in priporoelja
za gospoda Franca Kasperiča,
zvoui.škcga zdeliarja (špenglerja) v Mariboru.
Naš tukajšnji zvonik bil je leta 1808 od nekega drugega mojstra pokrit s plo-šicami iz cinka. Vendar kmalu po dokončanem delu kazale ho se napake. Letos spomladi pa je bilo poprave potreba na vsak način. Blizu 60 Q° cinkove strehe se je moralo potrgati in ponoviti.
Težavnega dela se je lotil gospod Franc Kasperič iz Maribora s svojima vrlima pomagačema: J. Brusom in Gast. Sattl et jem.
Delo je opravil z veliko marljivostjo iu spretnostjo. Posebne hvale vredno je to, da je vse pripravo soboj imel, kakor dodana podoba kaže.
Podpisani odborniki cerkvenega konkurenčnega odbora tedaj imenovanemu gospodu izrekajo dostojno zahvalo v imenu cele fare ter ga vsem kot spretuega zaupanja vrednega mojstra in izvrstnega strokovnjaka pri,mi očajo.
V Hengsbergu 28. julija 1874.
PTanc Draksler,     Miha Strobl,      Franc Wolf,
župnik. cerkv, ključar, cerkv. ključar.
Franc Cerer, Matija Holoman, K. Stein-rucer. predsednik.           odbornik. odbornik.
Pomoček za pokou-čevcuije podgan.
JM.   Spiclman i~  &,a*ji-t'lm.
c.  kr. izklj.  privilegija lastnik so usoja p. t. občinstvu svoj nezmotljiv pripomoček za pokončovanje podgan, miš o v, krtov in ščurkov priporočiti, ker  moro činnost svojih pripomočkov z najboljšimi spričali od visokih oblastij in od zasobnikuv »pričati in so učinek pripomočka hitro pokaže. Fabrika in dopoziteiji so porok zato, da to Brodstvo res pomaga. Mojc zaloge so v vseh c. kr. glavnih mestih.
C. kr. i/.kljočivo privilegirana brezstrupna
Tinktura za stenice,
ki v dveh minutah stenico in zalego pokonča.
Univerzalni flaster za kurje očesa,
s katerim se v najkrajšem času izgubi vsako kurjo oko.
Kavčuk pasta,
s katerim se vsako usnje, obutalo, tako namaze, da no gro voda skozi, čo so prav 48 ur v njej stoji.
Mazilo za ozebline,
ako so potrebuje, neha precej srbica, in ozeblino se ozdrave.
Cone: 1 riozis poinočka za uničovanje podgan, mišev in krtov 1 gld.
— 1 Utiša tinkture za stenice 40 kr. —  1 rlaša prahu za ščurke  61) kr. -
1 doza h" astra za kurjo očesa 50 kr. — 1 dozia kavčuk-paste 60 kr. — Mazilo
ta ozebljine 1 gld. m kr.   Pri vsaeem so pove, kako jo rabiti. Ljubljana: H. L. "Wencol, glavni trg, „pri plavi kugli". — Kamnik: Janez Murnik. — š k o t'j a I. o k a Franc Marinšek. — Mongš: M. A. Jeniič. — H a d o v 1 j i c a : Friirich Hamann. (^UO—3)
Patentirana
ročna mašina ^ mlatiti
ležeče in vozne vlečke.
Viačilna mlatilna mašina
s snaženjem in brez
zsu 2., 2, 3, 1. lcoitje
ponuja z garancijo
fabrika za inlalilne niasine
Umratli & Comp.
Katalogi s podobami, cenami itd. se pošljejo, ako kdo želi.        (1G7—1>;
fllivno zastopstvo za Kranjsko pri gosji.
Jos. Debevec v Ljubljani.
Važno za g. trgovske pomočnike
manufakturne branehe T!!
Dunajska fabrikna zaloga manu-fakturnega blaga, katera užo ima nekatere filijalo v provincijali, hočo šo nekaj detailakih trgovin v provincijalnih mostili napraviti. V ta namen i.ščo trgovske pomočnike ali izvedence v BgOrAJ imenovani branehi, kateri bi znali samostalno trgovino voditi, imajo dobro ime iu kapital od 10OO do 6000 gold. na razpolaganje. Ta kapital služi kot kavcija za zaupano blago, katero ima 6 do lOkrat toliko vrednosti. Prednost imajo gospodje, kateri užo dalj časa v enoin mestu servirajo ali dobra znanstva iiuajo. (287—1)
Predlogi naj ao store pod adreso: »»Fabrlli»-Nletlerlage" iu \\i»n,
l»OHt« r«>Mt.  Iluupf pOMt.
liazumo so, da so molči od obeh strank; na vsako pismo so odgovarja.
V e. kr. avstrijskih državah od visocega miuiator-stva notranjega koncesijoiiirana
orlova linija.
Nnii.ški) Iransatliinlirno parobroduo društvo v Hamburgu.
Direktno poštno parobrodstvo
od
do
SuFjoria
brez da bi se mej potem v lukah mudili,
z nemškimi poštnimi parobrodi 1. razreda,  vsak  po  3<>00 ton in JOOO
efektivno konjsko inočij. Goethe    3. septemtra.      Wieland 1. oktobra. Schiller 29. oktobra.
Lossing 17. septembra.      Herder 15. oktobra.       , Goethe  12. nov"br. MB«sažnt> 4'4'mh'.•  1. kajita pr. r. t. !<».">. II. knjita pr. r. t.
K^viNciickittl«kk pr. r. t. 4.5.
Natančneje povedo agenti društva kakor tudi
Dii-t-lccritj«. >- IXiiml>iii*<;-ii, St. Anneii 4,
v Ljubljani: Karel i^ch.tsciLin. (172—4) Pisma in telegrami naj so adresirajo: „Adler-Linie — Hamburg."
♦
t
S
lzdateij iu z* nrednitiivo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*
50
24