Izhaja vsako sredo ob ii zjutraj. — Spisi in dopisi naj so pošiljajo Uredništvu Jtomoljtiba", naročnina, roklaruaeijc In inserati pa llpraviilštvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopllarjeva ulica itev. 6, GUsilo JiiROslovansko kmetsko zveze. — Cona ilS Uiti za colo leto, ~ Za inozemstvo 60 Din. — 1'osa- — uiezna številka 1 Din. — V uiseintnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 IHn. ° i|0»«IIIMIM^—i—^M—i—— Naša slovenska poguba. Pokoj'na dr. Krek in dr. Lampe sta bila moža, ki sta res nekaj velikega in trajnega ustvarila za naše ljudi, bodisi v kulturnem, bodisi v gospodarskem oziru. Danes ga ni človeka v Sloveniji, pa naj bo še tako zagrizen, ki bi si drznil na ta dva odlična in nesebična javna delavca vreči kamen. Nasprotno, vsi priznavajo: bila sla dva cela moža in slovensko ljudstvo jima je veliko dolžno. In prav ta dva moža sta bila skozin-skozi najbolj odločna, vztrajna in nepopustljiva sovražnika takratne liberalne stranke. Kadar je bilo treba po njej udariti, nista besed izbirala. Zakaj? Ne iz strasti — saj se je znal zlasti dr. Krek tudi z največjim brezvercem prijazno pomenili — temveč vprav iz tistega čuta, ki jima je narekoval, da sta vse storila in vse žrtvovala za korist slovenskega kmeta in delavca. Isti notranji čut jima je tudi razodeval, kje so najnevarnejši sovražniki slovenskega kmeta, Zato sta z isto vnemo in istim prepričanjem, s katerim sta neumorno delala za korist slovenskega delovnega človeka, z isto vnemo sta neumorno svarila ljudstvo pred nepomirlji-vim nasprotnikom slovenskega ljudstva. Dr. Krek in dr. Lampe nista bila človeka, ki bi se pretepala iz zabave, iz dolgega časa, iz otročarije, temveč vprav po svojem poklicu, kakor vinogradnik na eni strani goji in neguje trto, na drugi strani pa se neizprosno bori proti peronospori, ki mu vedno grozi uničiti sad njegovega dela. Že takratni liberalci so bili vprav po svojem poklicu zakleti sovražniki vsega, kar je bilo v korist slovenskemu ljudstvu, kakor je peronospera vedno samo v škodo trti in gosenice vedno v škodo zelju. Ko je šlo zato, da se kmet reši oderuških krempljev podeželskih pijavk — Lilo jih je že kar na debelo — in to potom zadružništva, tedaj so bili liberalci, ki so se divje vrgli v boj zoper zadružništvo. Pisali so članke, brošure, govorili po shodih in zbornicah, toževali so, samo da bi preprečili razvoj zadružništva, ki je bilo edino rešilno za kmeta. Ko je šlo za to, da dobita kmet in delavec volivno pravico, tedaj so se liberalci zvezali rajši z Nemci, kot pa da bi *e udali tej ljudski zahtevi. In samo s po- močjo hrupne obštrukcije, tako rekoč s surovo silo so naši poslanci takrat priborili volivno pravico našemu človeku. Ko se je šlo za elektrifikacijo Gorenjske, tedaj so bili liberalci, ki so se z vsemi štirimi upirali ter prorokovali dr. Lampetu konkurz. Ko je šlo za lovski zakon, ki bi bil kmetu v korist, so bili zopet liberalci, ki so v družbi z Nemci izintrigirali na Mm? naju, da ni bil potrjen in imamo še daMes stari, kmetu škodljivi lovski zakon. In takih primerov brez števila. Kjerkoli je šlo za kmeta in delavca, tam z loparjem po njem. Zato sla bila dr. Krek in dr. Lampe, ki sta vrgla svoje življenje v to, da sta dvigala kulturno in gospodarsko stanje slovenskega ljudstva, tako neizprosna sovražnika liberalne stranke. * * v Naslednica stare liberalne stranke je danes žerjavovska, tako zvana samostoj-no-demokratska stranka. Razločuje se od predvojne liberalne stranke v toliko, da še veliko bolj strupeno sovraži vse, kar je 'slovenskega, je veliko bolj moralno propala, in da naravnost uničuje slovensko premoženje, česar stara liberalna stranka ni delala. Dejstva so znana širom Slovenije. Žerjavovska stranka je glasovala za zloglasni centralizem, ki je uničil na milijone slovenskega premoženja. Žerjavovska stranka je z denarjem kupila in plačala stranko samostojnežev, da je le-ta pred volitvami za ustavotvorno skupščino preslepila ljudi z agitacijo za avtonomijo, po volitvah pa je tudi glasovala za centralizem. Žerjavovska stranka je potem sedela skoro skozi vsa povojna leta v vladi in ni nič drugega naredila za Slovenijo, kot da so se davki v tem času dvignili do neznanske višine, da so propadle slovenske ceste in bolnice, da so izmozgavali ubogo Slovenijo do kosti. Ves denar iz Slovenije je odtekal v Belgrad, kjer se je izgublja v korupciji, in celo za denar, ki se je stekal za delavske nezgode in bolezni, so žerjavovci osnovali centralo v Zagrebu, ne v Sloveniji ter so denar vtikali v propadlo Slavensko banko. In kar je najhuje, je pa to-le: Takoj po prevratu smo bili Slovenci v Srbiji in na Hrvatskem na najboljšem glasu. Kamorkoli je Slovenec prišel, so ga sprejeli z navdušenjem in spoštovanjem, Po pravici; Slovenec je vesten, soliden, brihten uradnik in s pomočjo Slovencev so upali v Belgradu med ondotno uradni-štvo zanesti smisel za red, vestnost in poštenost. Pa ti pride v Belgrad žerjavovec ter ti neprestano ustno in potom tiska blati Slovence kot separatiste, avstrijakante, rimske hlapce, neizprosne sovražnike države in Srbov, kot nadute, butaste in hinavske ljudi. In posledice? Bile so grozne. Srbi, ki so vodilni in odločujoči v državi, so začeli z nami v resnici tako postopati, kot se postopa s sovražniki in butci. Belgrad je samo jemal, dajal pa toliko, da smo ravno mogli počasi umirati. Belgrajski vodilni krogi so nas pod vplivom teh žerjavov-skih natolcevanj in obrekovanj začeli sovražiti. Nalagali so nam bremena, da se še danes krivimo pod njih težo; kadar pa so se naši poslanci pritožili ter vpili, da ne premoremo več, da bomo pravkar opešali, tedaj so se nam škodoželjno smejali ter nam obetali; še vas bomo, separatisti. Ne bomo pozabili besedi, ki jih je zasmeh-ljivo in grozilno izpregovorii neki vodilni srbski politik dr. Kulovcu na njegovo pritožbo, kako se ravna s Slovenci: še bolj vas bomo pritiskali. In so nas res. To je bilo takrat, ko so žerjavovci sedeli v vladi. Kot izraziti sovražniki slovenskega ljudstva so nam hoteli vzeti univerzo, da bi naši dijaki ne mogli študirati; kar bi jih pa moglo, bi morali daleč od doma. Svoje banke so vodili tako, da je v njih propadlo na milijone slovenskega denarja, ki je šel deloma v njihove zasebne žepe, deloma pa za njihov protislovenski in protiverski tisk. Ko imamo sedaj oblastno skupščino, je jasno, da povsod nasprotujejo, kjerkoli bi moglo imeti koristi slovensko ljudstvo. Ko je prešla nekdanja nemška Kranjska hranilnica v roke oblastnega odbora fn s tem v roke našega ljudstva, so morali biti žerjavovci proti. Ko je šlo za to, da se cestni zakon spremeni v toliko, da ne bodo plačevali naših cest samo kmetje, temveč tudi tisti, zlasti inozemski trgovci, ki jih največ rabijo, tedaj so bili seveda žerjavovci proti. Žcrjavovcc je po svojem poklicu vztrajen, dosleden in neizprosen, sovražnik slovenskega delovnega človeka. Pripravljen je celo strahovati ga z biči in revolverji, kot smo to žal skusili pred par leti, nikdar pa sc ne bo zmotil, da bi kaj takega storil, kar bi v resnici koristilo ljudstvu, razen če mu izkaže dobroto zato, da preslepi ter ga potem toliko laže in toliko huje udari na drugi strani. Zato je danes nekaj nezaslišanega, da se dobijo ljudje, ki'še volijo žerjavovce. Ali so to res duševno popolnoma omejeni in politično docela neizobraženi ljudje, ali pa so moralno propadli. Zakaj, če priznamo samostojnežem, da delajo proti slovenskemu delovnemu človeku iz nerodnosti in neumnosti, moramo žerjavovcem reči, da delajo iz hudobije. nasprotnikov. Nov davek za našega kmeta. Pod tem : strpnim naslovom prinaša zadnja Domovi;. dolg članek o davku, ki ga nikjer ni. Pravi med drugim, da bo ta cestni davek udarec za kmeta, da pa je bil odločen do jeseni, radi bojazni klerikalcev pred bližnjimi volitvami. — Vse žerjavovsko razlaganje o tej sivari je ena sama velikanska bedarija, slabo preračunana na to, da naši ljudje ničesar ne vedo in ničesar ne bero. Prvič: če bi naša stranka ne ime la s cestnim zakonom poštenih, za našega kmeta koristnih namenov, in bi se ga brila radi volitev, bi ga v zadnjem zasedanju oblastne skupščine sploh ne dala v odseke na razpravo. Drugič: Naša SLS je bila, je in bo zaščitnica kmetskih koristi. Vprav zato bo prišel na dnevni red popra-v. k cestnega zakona, da ne bodo samo 1 .iieijf plačevali cest, ampak tudi tisti, ki jih največ rabijo in ki so dosedaj lahko ušli plačevanju. Za žerjavovsko zagovarjanje kapitalistov domačih in tujih, se siranka kmečke večine, naša SLS ne bo brigata. Zalo pa žerjavovci lažnivo kriče danes in bodo kričali tudi jeseni, ko bo cestni zakon v veliko korist našega kmetskega ljudstva in naših cest končno in gotovo v oblastni skupščini sprejet. SLS n i kmečka stranka, ampak stranka klerikalne gospode,« si izmišljuje ^Kmetijski list«. In resnica? SLS je dobila nad 100.000 glasov, pucljevci pa le par tisoč, dasi je v Sloveniji ogromna večina poljedelcev. Katera stranka je torej najbolj kiarčka? ★ »Duhovniki Koroščeve zveze z radi-kalsko gospotfo ne odobravajo,« fantazira glasilo samostojnežev. — Povejte nam no le enega duhovnika SLS, — in to so z dvema izjemama ali tremi vsi — ki bi bil zoper to zvezo. Povejte imena! Celo Vaš zvest somišljenik, g. župnik Anton Oblak, se je baš po tej zvezi dr. Korošca z naj-iVečjo srbsko stranko, vrnil zopet v SLS. [Torej! ★ »V »Slovencu« in »Domoljubu« je čez noč nehala nekdanja skrb za vero,« misli »Kmetski list«. — Samostojneži mislijo, da njihovi somišljeniki ne berejo domoljuba« in zato tako brez skrbi lažejo. Vera Je fundament življenja — zato to vero vprav »Domoljub« vedno" utrjuje v svoih bravcih ter jo brani, kadar jo napadajo. Vsaj tako otročje smešni ne bodite v svojih lažeh. 21 »Kaj »prijateljski sporazum« obsega, javnosti ni znano,« priznava glasilo samostojnežev. — Dobro! Zakaj pa potem, samostojna gospoda, polnite cele strani svo-j ■•n lista z grdimi lažmi, da smo morali vsled »sporazuma s; zavreči avtonomijo, opustiti boj za vero in Cerkev, da smo izdali »srbski pokvarjeni gospodi« Slovenijo in njeno ljudstvo itd. Torej, sami pravite, da vam ni znano besedilo sporazuma in vendar tako grdo lažete. ir »Vlada se bavi samo z volitvami, ministri pa, namesto tla bi reševali akte. so vozarijo okoli,« pripoveduje : Domovina«. — Res, delati je treba, toda žerjavovci so najmanj opravičeni, da v tem oziru vlado kritizirajo. Ko so bili namreč pri zadnjih državnozborskih volitvah v vladi, so tudi gotovi ministri hodili po Sloveniji, prirejali drage pojedine, gotovo ne na svoj račun ter vabili na nje — seveda brezuspešno — celo duhovnike. Kdo je pa takrat v Belgradu «akte reševal«? ★ ~>I)r. Korošec se je zvezal s pokvarjeno srbsko gospodo,« piše »Kmetski lisi . Samostojneži postajajo s svojo lajno »pokvarjene gospode? že naravnost smešni. Sami imajo v svojem vodstvu velik del »gospode«, zagrebški radičevci, ki jim koman-dirajo celo to, kdo sme na Slovenskem kandidirati, pa so sploh sama gospoda. V koliko je ta gospoda pokvarjena, je pa razvidno iz tega, da je sedaj zopet izstopilo iz radičevske organizacije blizu 30 organizacij, ki so navedli kot vzrok, da nekateri radičevski komandanti delajo samo za svojo žlahto, za ljudstvo pa nič. Dr. Korošec se je pa pač zvezal s Srbi, ker bomo s tem za Slovenijo lahko več dosegli, če smo z njimi, kakor da pa se kregamo z njimi. Žal, da so nas skozi vseh 8 let baš žerjavovci in samostojneži tako obrekovali v Belgradu, da smo se morali skozi vseh osem let s Srbi kregati, preden smo jim dopovedali, da smo Slovenci tudi državljani kot vsi drugi. ★ Občinske volitve. Pri vseh volitvah, ki so se dosedaj izvršile, je naša SLS obdržala dosedanje pozicije, v mnogih občinah pa celo napredovala. Izbili smo žerjavovcem več mestnih in drugih občin, tako da so z lastno močjo pod svojo firmo z bojem ohranili le še mesto Kranj. — V Mavčičah se bahajo samostojneži, da so nas premagali, dočim v resnici niso, zmagali oni, ampak lista starega župana, saj tudi »Kmetskemu listu« ni neznano, da so pri zadnjih oblastnih volitvah dobil, n «i v tej občini 152 glasov, samostojni n 42. Pri občinskih volitvah igrajopa?'9 liko vlogo osebnosti m druge krajev razmere. Saj je »Kmetski list« 21 '»n.? Radič je priznal monarhijo in zatajil svoje republi-kanstvo, — je v bistvu sprejel naJ program ter tako čisto po nepotrebnem i demagogijo razbil enotno kmetsko fronto.« — V št. 16 od 21. aprila 1921 pa Je pofa-stilo glasilo naše samostojne gospode svojega sedanjega voditelja tako-le: »Radič pride v skupščino,« tako se zopet glase poročila po listih. Takoj drugi dan pa či-tamo že zopet njih preklic. Radič je še vedno, kakor aprilovo vreme: neprera-čunljiv in nerazumljiv.« — »Kmetski list« z dne 1. aprila 1920 št. 14 pa piše o Radiču tako hudo, da si ne upamo ponatisniti. In ta Radič je danes malik samostojnežev in ga morajo na zagrebško komando voliti tudi v Sloveniji. Včeraj jim je b" Radič še »nevaren hujskač«, (tako imenuje Radiča »Kmetijski list« 1. apr. 1920). danes jim je komandant in kandidat. • • » »Mi pa pravimo, da ostanemo na svoji stari podlagi«, izjavlja »Domovina«. " Ker je žerjavovska »podlaga« dokazana protiverska, protiljudska in protislovenska, je čisto gotovo, da vas žerjavovce, obe; samostojna in narodnosocijalistična pomoč ne bodeta rešili propada, To )« tako gotovo, kot amen pri očenašu, p« pišite in lažite, kolikor hočete. Žerjavov- Kdor bo 11. septembra glasoval za Slov. ljudsko stranko, glasuje za gospodarsko povzdigo Slovenije. sko »staro podlago« bo slovensko ljudstvo kot en mož 11. septembra pognalo z vo- jivao kroglico v roki med — staro šaro. • • * »Kmet in delavec bodeta šla v volitvah j-a stranko, ki so bo borila za kmetsko delavsko vlado in za priznanje kmetsko ileiavske K u sije,« si dela korajžo glasilo samostojnežev. — Glejte jih no, kakšni >komunisti« so postali naši pucljevci, se-diij pred volitvami, odkar jih vse zapušča. Nedavno pa so pisali o delavcih vse drugače. Kako pa? Le poglejmo! V »Kmetskem listu« z dne 7. avgusta 1919, štev. 4 so napadali našo stranko, češ, »dr. Korošec in Gostinčar sta rajše kot ministra odstopila, kakor da bi glasovala proti socialnim demokratom.« — V »Kmetskem listu« štev. 11 od 25. septembra 1919 jc samostojna gospoda delavce takole »vabila« v svojo stranko: »Vi (socialisti) ostanite pri mezdnem delavcu. Na kmetih nimate ničesar iskati. Socialisti, roke proč od nas, vi ste zadnji, ki bi smeli vabiti kmeta v svoje vrste!: — V »Kmetskem listu« štev. 15 od 8. aprila 1920 pišejo takole: Z osem-urnim delavnikom je dana delavstvu po-tulia, da še tistih osem ur v splošnem ne dela.« — »Kmetski list« štev. 4 od 22. januarja 1920 pa hujska takole: »Osemurni delavnik (za tovarniške obrate) je pripravil in naredbo izdelal klerikalni minister Gostinčar s pritrditvijo klerikalne stranice.« — Slovenski delavci \feeh strank, ali sedaj vidite, kakšnega prijatelja imate v samostojni gospodi? Če vse dobro premislite, boste gotovo spoznali, da so slovenski kmetje, združeni v Slovenski ljudski stranki, pod težkimi razmerami, v katerih živi ves delavni narod, še vaši najboljši prijatelji in zaščitniki. Potom laži do kroglic. SLS hlapčuje Srbom, tako govore slovenski radičevci po shodih. Kdo to govori? Ali morda kak zagrizen avtonomist, ali federalist, ali patentiran samoslove-nec? O ne. Na shodu samostojnežev na Čatežu so padle te besede in bodo verjetno v varnem okrilju slovenskih vasi, kjer ni srbskih ušes, padle še večkrat. Kdo tako govori? Govore tisti samostojneži, ki so sedeli v srbskem zemljeradničkem klubu, ki so glasovali za centralistično ustavo in so večkrat že bili s samimi Srbi v vladi, AH ni tako govorjenje brezprimerna drznost in brezčastnost. SLS se bo pa v politiki družila z onimi, s katerimi se ji bo zdelo, da bo mogla za ljudstvo in Slovenijo koristno delati, te bo mogla z radikali doseči uspehe za slovensko Ifadstvo, pojde z njimi, in ne bo vprašala Radiča ali Puclja za dovoljenje. Eno je gotovo: SLS ne bo nikdar hlapče-vala Radiča, kakor to delajo njegovi hrvatski in slovenski privrženci. Ko je bil Radič prostovoljni ujetnik Pašičev in mu je politično služil, pa za ljudstvo nič dosegel, to po mnenju naših samostojnežev ni bilo hlapčevanje in je bilo vse v redu. Ko se je pa SLS svobodno odločila za vstop v vlado in dosegla za ljudstvo naravnost velike stvari, to naj bi pa po mne- nju teh in drugih ljudi bilo hlapčevanje. Hlapec mora govoriti o hlapčevanju. Pa še eno goni eden od teh samo-stojniških prijateljev neprestano: govoriči in razklada o dnevnicah oblastnih poslancev. Tako govori: SLS je izglasovala za oblastna poslance dnevnice, mi smo pa proti dnevnicam. Drugega ta možakar ne zna govoriti, na vseh shodih ve ljudem samo to povedati, kakor da bi bila povest o dnevnicah politika in vsa modrost samostojnežev. Sedaj pa mi vprašamo sledeče: Zakaj plačujejo samostojneži pri »Slovenski kmetijski družbi odbornikom za seje dnevnice? Zakaj, povejte! Tega ne bodo povedali, zato bomo pa mi odgovorili. Odborniki kmetijske družbe dobivajo zato dnevnice, da pokrijejo svoje stroške, ki jih imajo s svojim delom za kmetijsko družbo. To jim je odškodnina za dejanske izdatke in za zamudo, ki jo imajo pri delu doma. Če ne bi te odškodnine dobili, se revnejši odborniki ne bi megli udeleževati sej kmetijske družbe in ne bi mogli vršiti svojih za javnost koristnih poslov. Take posle bi mogli opravljati samo bogataši, ki imajo dovolj denarja in časa, pa če so za take posle zmožni ali ne. Ravno ista je pri javnih zastopih. Dnevnice dobivajo poslanci v vseh parlamentih celega sveta, samo v našem slovenskem parlamentu v Ljubljani deželni poslanci po besedičenju naših samostojnežev ne bi smeli dobiti. Oni sami nžij bi delali izjemo. Tudi te poslanske dnevnice so odškodnina za stroške, ki jih imajo poslanci v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti kot zastopniki ljudstva v parlamentu, raznih oblasti in drugih sličnih poslih. Ako dnevnic ne bi bilo, bi bila ta mesta že v naprej pridržana samo bogatašem, revni, nepremožni, pa četudi za javno delo sposobni, se ne bi mogli dači kandidirati, če bi tudi ljudstvo želelo. Kratkomalo ne bi prenesel njihov gospodarski položaj, da bi brez odškodnine prevzeli taka bremena. In zdaj ti pride tak samostojniški general in vidi vso svojo modrost v tem, da hujska z dnevnicami. Od dnevnic ne bo noben oblastni poslanec niti za vinar pro-fitiral, ampak vsak bo imel vsled svojega poslančevanja, če bo količkaj hotel vršiti svojo poslansko dolžnost, gospodarsko škodo. To je resnica, samostojneži pa računajo na neumnost nekaterih ljudi in jih skušajo z neumnostjo ujeti. Leta 1920. so varali kmete: kmet kmeta; sedaj imajo pa v zastopih in na svojih listah skoraj same enkmete, torej gospodo. Tem ljudem manjka vsaka misel, zato morajo segati po takih zlaganih geslih. Ljudstvo bo pa zopet tem ljudem po svoje odgovorilo: Seglo bo po korobaču in jih pri volitvah, kakor že trikrat dosedaj, zopet 11. septembra izgnalo iz svojega slovenskega občestva. Volilni shoda SLS. Po celi Sloveniji se vrše volivni shodi naše stranke. Shodi so zelo dobro obiskani, udeležujejo se jih tudi nasprotniki, ki se obnašajo mirno, deloma pa pod težo dokazov pritrjujejo našim govornikom. Letos gre SLS lahko na volitve, ker ima res nekaj pokazati, dasi je bila v vladi same dva meseca. Najznamenitejši je bil shod v Kranju, kjer je govoril tudi dr. Korošec, ki so ga obilni zborovalci napeto poslušali. Načelnik SLS se je zavzel za čim večjo svobodo pri shodih in volitvah, ponudil je vsem slovenskim strankam premirje v tem smislu, da se ne bodo, kadar je ena ali druga v vladi, preganjali med sabo, temveč podpirale vse stanove našega naroda. Izjavil je, da gre SLS po volitvah v vlado, kjer bo vse storila, da se dvigne v Sloveniji Pojasnilo o pravem in nepravem „Fžorian"-u. Na mnoga vprašanja glede »pravega ln nepravega Floriana« smo primorani, v interesu ku-povalcev in resnice, sledeče objaviti: Od leta ustanovitve 1903 sem, je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Flori an«, izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FLORIAN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvet-ska cesta. Sloves tega želodčnega krepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLORIAN« kot svojo lastno etiketo. Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naS stari reklamni znak za svojo reklamo, imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalnlco »Foriana« In označuje celo na lepakih druge izdelke t imenom »Florian« kot lalsifikate! Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in, da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne po učinku. V obrambo naših lastninskih pravic do Imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo. Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamži pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis: Za pristnost jamči na originalno zamašenih steklenicah. Rastlinska destilacija »FLORIAN« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z„ v Ljubljani, Gosposvetska cesta, 3' Italijani razpuščajo slovenska društva. Italijanska vlada je zopet razpustila več slovenskih društev. V Trstu so razpustili dijaško »Malico«, v Postojni pa devet prosvetnih društev. Tudi v Istri je bilo več društev razpuščenih, ker so jih obdolžili protidržavnega delovanja. Slovenski »Trgovski dom« v Gorici rekviriran. Italijani so se polastili »Trgovskega doma« v Gorici, kjer je bil sedež mnogih slovenskih organizacij. V njem nameravajo nastaniti deželne urade. Pa pravijo, da je v Italiji zasebna lastnina po zakonih zaščitena! * • • Dunajski dogodki pred parlamentom. Dva dneva je v preteklem tednu razpravljal dunajski parlament o krvavih dogodkih 15. in 16. julija. Za te razprave je vladalo veliko zanimanje, ker so vsi pričakovali burnih prizorov. Toda voditelji strank so se sporazumeli, da ne bodo s prestraitnimi govori še bolj razburjali ljudstva. Držali so besedo in so res vsi zelo pomirjevalno govorili. Socijalni demokrati so seveda kakor v svojem časopisju, tako tudi v parlamentu dolžili vlado, dočim so jim morali vladni poslanci povedati bridko resnico v obraz. Zelo pomirjevalno je vplival govor predarlskega prelata poslanca dr. Dreksla, ki je pozval vse poslance, naj si po končanem dvoboju zopet stisnejo roke in vsi pomagajo k temu, da se s pomirljivostjo pripravi pot boljši bodočnosti države. Socijalisti so nato predlagali vladi nezaupnico in da se sestavi poseben odbor poslancev, ki naj preišče krvave dogodke, Te socijalistične predloge pa je večina odklonila in parlament je nato zopet pričel z zakonodajnim delom, » • » Veličasten pogreb romunskega kralja, V nedeljo 24. julija se je vršil pogreb romunskega kralja Ferdinanda, ki je bil naravnost veličasten. Pogreba se je udeležilo nad 50.000 ljudi. Za krsto je korakal tudi naš kralj Aleksander. Iz glavnega mesta Romunije Bukarešte so pripeljali kraljevo truplo v 150 km oddaljeno staro romunsko prestolnico Curtea de Arges, kjer ima kraljeva rodbina svojo grobnico. Kralj Mihael in princ Kari, Romunski parlament se je po pogrebu kralja Ferdi- zlasti gospodarstvo, odgovarjal je na nekatere laži nasprotnikov, odločno je izjavil, da SLS od svojega programa niti pi-fcice ne odstopi, pozval je ljudstvo, naj gre volit polnoštevilno, ter povedal, da je vsaka kroglica vržena za radičevce, izgubljena. — Na shodu je govoril tudi poslanec Janez Brodar. O dobro uspelih shodih se nam poroča tudi z Vrhnike in iz žažarja, kjer sta govorila poslanca Smodej in i3ren'čič, iz Rateč pri škofji Loki, kjer sta govorila dr. Korošec in poslanec Planina ter iz ■Vavte vasi, kjer je govoril kandidat dr. Kulovec. nanda sestal k seji. da zavzame stališče napram novemu položaju, ki je nastal s proglasitvijo petletnega prestolonaslednika Mihaela za kralja. Ministrski predsednik Bratianu je pozdravil novega kralja in izjavil, da vlada ne bo trpela nobene spremembe sedanjega stanja, ki je popolnoma zakonito. Zelo navdušeno je govoril za novega kralja tudi general Avarescu,. ki je bil prej pristaš Karla, ki se je moral odpovedati prestolu. Ta govor je vzbudil veliko nezadovoljstvo med voditelji Ava-rescujeve stranke in jih je radi njegovega govora pet izstopilo. Voditelj narodne kmetske stranke Manin, ki je odločno na strani Karla, pa novega kralja Mihaela v svojem govoru ni niti z besedico omenil. Sprožil pa je vprašanje, če je sedanji re-gentski svet zakonit, toda končno je izjavil, da kmetska stranka priznava sedanje državnopravno stanje v Romuniji. Iz vseh teh govorov je razvidno, da se danes še ne more z gotovostjo reči, kako se bodo razmere v Romuniji razvile. Važen činitelj je vsekakor kmetska stranka, ki ima v parlamentu nad 60 poslancev in kateri prorokujejo, da je bodočnost Romunije njena. Ta stranka pa jc odločno na strani princa Karla, ki tudi še ni opustil misli, da ob ugodni priliki zasede romunski prestol. Na drugi strani pa vladajo v imenu mladoletnega kralja trije regenti. Kjer pa jih vlada več, je vedno nevarnost, da nastane med njimi spor, ki bi imel daleko-sežne posledice. Vsekakor je notranji položaj Romunije zelo resen, • ♦ * Madžari hočejo razširiti svojo državo. Madžarom se mora priznati, da so dobri diplomati. Vsa leta po prevratu že kriče, kakšna krivica se jim je zgodila, ker ne morejo več vladali nad tujimi narodi, kakor je bilo to v stari Avstro-Ogrski. Svojo državo bi radi razširili do mej stare Ogrske ali pa še čez, seveda na škodo naše države, Češkoslovaške in Romunije. Zato hočejo spremembo trianonske pogodbe, v kateri so bili določene današnje meje. Te zahteve pa ne ponavljajo samo doma, ampak tudi v inozemstvu. Vrgli so se zlasti na Angleško, kjer imajo svoje ljudi, ki neprestano prepričujejo Angleže, o velikih krivicah, ki se gode Madžarom. Res se jim je posrečilo nekatere Angleže prepričati o resničnosti teh trditev. Našel se je neki angleški grof lord Rotemer po imenu in je že pisal češkoslovaškemu zunanjemu ministru Benešu pismo, v katerem se zelo poteguje za Madžare. V tem pismu piše, da ne bo prej miru, dokler Madžarom ne vrne vse zemlje, ki so jo izgubili s tria-nonsko pogodbo in pristavlja, da prijatelji Ogrov ne bodo mirovali, dokler ne popravijo vse krivice, ki se gode ogrskim narodnim manjšinam v nasledstvenih državah, t. j. Češkoslovaški, pri nas in v Romuniji. Češkoslovaški minister Beneš je Angležu odgovoril, da se z njim sploh ne bo spuščal v razgovor, ker so njegove trditve o krivicah, ki se baje gode Madžarom, netočne in nepravilne. Mnogi pripisujejo pismu angleškega lorda veliko važnost in trdijo, da je to pismo pisal v sporazumu z angleško vlado, ki je Madža- rom zel« naklonjena Anglija bi namre{ na Madžarskem dobila svoje oporišče boj proti Rusiji, ki postaja Angležem zk sti na daljnjem vzhodu vedno bolj nevar" na. Drugi pa mislijo, da hoče Anglija š prijaznim licem, ki ga kaže Madžarom tudi ustrašili Češkoslovaško, ki je v pre cej dobrih zvezah z Rusijo in te zveze" razdreti. Vsekakor imajo Madžari v svoji propagandi v inozemstvu že s tem zazna-movati velik uspeh, da vsa Evropa piše in govori o njihovih narodnih manjšinah Kdo pa se n. pr, zmeni v inozemstvu za naše rojake na Primorskem in Koroškem? * • * Francoski protest v Moskvi radi komunistične agitacije. Komunisti imajo po vseh državah razpredene svoje mreže, Ponekod delajo čisto prikrito, kjer pa so tla za nje količkaj ugodna, pa nastopajo očitno. Imajo zelo dohre zveze z Moskvo odkoder dobivajo tudi vsa navodila in — denar. Tudi na Francoskem uganjajo veliko propagando. Radi tega jc francoski poslanik v Moskvi pri zunanjem ministru Čičerinu vložil oster ugovor in zapretil, da bo Francija prekinila svoje zveze z Ru-si jo, če bo ruska vlada še v naprej podpirala komuniste na Francoskem. Nekateri francoski listi zahtevajo, da sc z Rusijo takoj prekinejo. katoliški dan in proslava 25 letnice kat. prosvetne in delavske organizacije v Preski pri Medvodah sc vrši 14. avgusta t. 1. Spored: V so-boto, 13. avg.: Zažiganje kresov in pritrkavanje po celi dekaniji. V nedeljo, 14. avg.: Ob 8.36 slovesen sprejem gostov na postaji Medvode, nakar se razvije slavnosten sprevod proti Preski. Ob pol 10 slovesna služba božja na prostem s cerkvenim govorom (F. S. Finžgar). Po sveti maši slavnostno zborovanje na istem prostoru z govori: 1. Ob petindvajsetletnici; 2. Ciril-metodijska misel; 3. Sodobne so-cijalne dolžnosti katoličana. — Govorniki pridejo iz Ljubljane. Po zborovanju poklo-nitev na grobu ustanovitelja prosv. in del. društva v Preski čast. kanonika J. Bren-ceta. Popoldne ob pol 15: Pete litanije v farni cerkvi in posvetitev društev Kristusu Kralju. Ob 15 vrtni koncert pred Društvenim domom. Petje bo vodila Pevska Zveza. Sodeluje osem pevskih zborov z 200 pevci. Okoličani in prijatelji iz deka-nije iskreno vabljeni. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union. Obrestovanie najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti __poroštvu i. t. d. ___ V kaznilnici. Kaznilniški ravnatelj (raztresen jetniku): »In naj bo karkau hoče, v tem slabem vremenu mi ne liou'w venkaj.< t se zavedamo svoje narodnosti tako, da nas upoštevajo tudi drugi narodi, ki skoraj bi rekel, niso še vedeli o nas Slovencih. Dežela Ontaria je po naravi večinoma močvirna z velikimi jezeri in deloma kamenita. Gozdi nimajo posebno dobre lege in rasti. Drevje zraste najvišje do 15 m in potem se posuši kar stoječe. Vzrok temu mora biti močvirje. Veliko škode narede tudi gozdni požari, katere povzročajo lokomotive. Mesto Kirkland leži v ravni legi; obdaja ga lepo in krasno Kirk-landsko jezero, po katerem je dobilo mesto svoje ime. Posebnih novic ni za sedaj, ob priliki pa se zopet oglasim. Pozdravljajoč vse rojake in rojakinje Vam kličem Bog živil — John Smole. d Zlato mašo je obhajal preteklo nedeljo v ljubljanski stolnici priljubljeni g. kanonik Ivan Sušnik. Stolnica je bila polna do zadnjega kotička. Jubilant je čil in zdrav zapel svoj petdesetletni: Gratias agamus Domino Deo nostro — zahvalimo se našemu Gospodu Bogu. Bog daj gospodu kanoniku učakati še mnogo, mnogo let! d Romarjem k sv. Roku v Dravlje: Na praznik Marijinega vnebovzetja v pon-deljek 15. t. m. popoldne ob petih pridiga in slovesne pete litanije. Od pol 7 do 10 zvečer spovedovanje. V torek, na praznik sv. Roka prva sv. maša ob 5, ob 6 pridiga in sv. maša, ob pol 10 pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob 5 slovesne pete litanije. d Staršem, katerim sinovi in hčere obiskujejo ljubljanske šole, naznanjamo, da se bodo dobili pri podpisanem naslovu pred pričetkom šolskega leta naslovi naših gospodinj, ki sprejmejo dijake in dijakinje na stanovanje s hrano ali brez hrane. — Borba, Akademski dom, Miklošičeva c. 5, Ljubljana. d 1000 novih stanovanj bo sezidala v Zagrebu neka ameriška družba. d Konzistorialni svetnik g. Janez Ka-lan se je vrnil iz Nemčije ter ostane do nadaljnjega v Sloveniji. Sedma odlika: Hazkuženle perila Je svojstvo Schlchtovega terpentinovega mila. Posebno priporočljivo za pranje bolniškega in otroškega perila. 1. Terpentln v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike Iz pravljic za Izrezali. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. II. prosvetni dan za Gorenjsko. 14. in 15. avguita na Jesenicah s praznovanjem 301etnice kat. del. prosvetnega društva. Nedelja 14. avgusta: Ob 8. zjutraj sv. maša za umrle člane na Savi. — Ob 10 slavnostni občni zbor in otvoritev razstave v Katoliškem domu. — Ob 11. koncert godbe na jpihala. — Ob 8. zvečer slavnostna kademija na društvenem prostoru. Praznik 15. avgusta: Ob 9. dopoldne zbirališče k sprevodu pred kolodvorom na Jesenicah, prostem na društvenem prostoru. — umlhwy — Ob 10. dopoldne sprevod okoli Jesenic, sv. maša na društvenem prostoTU. — Ob 11. dop. prosvetni tabor. — Ob 2. pop. litanije v cerkvi na Jesenicah. — Ob pol 4. pop. javna telovadba triglavskega orlovskega okrožja. — Ob 5. pop. koncert godbe K. d. p. d. — Ob 9. zvečer zaključek. Kroji, narodne noše, vse na dan, prijavite se takoj pri prosvetnih društvih v vašem okraju, kamor smo poslali prijavnice. Polovična vožnja na-prošena. V delavske Jesenice mora prodreti naša misel. Bog živi! — Pripravljalni odbor za »Prosvetni dan«. d Pismo iz Kanade. Cenjeni uredniki Prosim Vas za malo prostora v Vašem cenjenem listu, da Vam v par vrsticah opišem naše tukajšnje razmere po mojem prihodu v Kanado, v katero sem prišel pred par meseci iskat si boljše sreče. Zal, da sreča ni tako naklonjena, kakor si misli marsikdo. Prvo mesto mojega prihoda je bilo Sudbury, Je prav prijetno, Ima lepo lego ter približno 5000 do 6000 prebivalcev. Tukaj sem se mislil ustaviti in želeč si dobiti dela, toda moje upanje in nade so bile zaman. Videč, da v tem mestu ne bo dela, sem se podal po štirinajstdnevni brezposelnosti v mesto Creightou, kjer je že več naših Slovencev, ki delajo v ru-dokopu. Toda tudi tu me je varala usoda. Tako je zopet minulo 14 dni moje brezposelnosti. In zopet sem bil primoran se seliti s trebuhom za kruhom. Po žepih se je jelo temniti, ker draginja je velika, izposoditi si pa človek tudi ne more. In zopet sem se podal v nepoznan svet, naprej na sever, skoraj bi rekel v večen mraz, led in sneg. Vozeč se po neizmerni puščavi in močvirju, premišljujoč svojo usodo, me zdrami iz sna klic sprevodnika: Swastikal Ko stopim z vlaka, že mi nasproti kličejo nepoznani glasovi, kam sem namenjen. Povem ime mesta, kamor sem namenjen, in že sem se znašel na avtu, s katerim sem se peljal kake pol ure v mesto Kirkland Lake. Tako po prihodu v Kirkland sem našel nekaj Slovencev, kateri so mi šli vsi na roko ter mi tako pomagali iz prve zadrege, da sem dobil stanovanje in hrano. Mesto Kirkland ni prav veliko, vendar pa jako hitro narašča. Tukaj je namreč 12 rudokopov; toda sedaj jih obratuje samo šest in še ti ne obratujejo s polno paro. To je tudi vzrok, da je toliko brezposelnih ljudi. Mesto šteje približno 4000 prebivalcev, ki so večinoma zaposleni po tukajšnjih rudokopih. Tudi meni je bila usoda mila, da sem dobil po tridnevnem čakanju delo v rudokopu. Ta rudokop, kjer delam jaz in še osem Slovencev, je globok približno 1300 metrov. Delo ni preslabo in ne pretežko. So pa dela različna, da jih marsikateri ne more vzdržati, posebno ne tisti, ki pride iz starega kraja. Plača je primerna in različna, kak or so prostori. Najmanjša pa je 4.25 do 6 dolarjev za osemurno delo. Delam vsak dan razen nedelj in državnih praznikov. Tukajšnji prebivalci so različne narodnosti, največ pa je Francozov ln Poljakov. In tudi nas Slovencev in Hrvatov nas je približno 50. Ustanovili smo si svoje podporno društvo z imenom Sveti Alojzij pod okriljem Kranjske Katoliške Jednote, katera ima glavni sedež v Združenih državah ameriških v mestu Joliet, 111. Čeprav nas je mala peščica aH vendar terpentinovo milo d Novi župan v Kamniku je davčni upravitelj v pokoju g. Kratner, pristaš narodne radikalne siranke, podžupan pa g. Anton Strgar, pristaš SLS. Žerjavovci so postavljeni na dilco. d Občinske volitve v Mengšu. Oddanih Je bilo 271 glasov. I. lista župana Liparja (SLS) je dobila 173 glasov (11 odbornikov), II. lista SLS za veliki Mengeš in Topole 42 glasov (2 odbornika), III. lista SDS 29 glasov (2 odbornika), IV. lista ra-dičevcev 27 glasov (2 odbornika). SLS ima skupno 13 odbornikov, nasprotniki pa samo 4. SLS je napredovala za enega odbornika. Demokrati in radičevci niso dobili niti toliko glasov, kolikor imajo podpisov na kandidatni listi. d Romarjem na Svete Višarje. Podpisana zveza prosi vse one, ki so se prijavili za romanje, da natančno prebero oglas v prihodnjem »Domoljubu« in pa v »Slovencu«, zadnji teden. — Slov. kršč. ženska zveza. d Amerika se vedno bolj zapira. že sedaj je število useljencev v ameriške Združene države zelo omejeno. Desetkrat več prošenj se vlaga, kot pa je ugodno rešenih. V prihodnjosti pa bodo število useljencev še bolj omejili. Iz naše države jih bo moglo iti v Združene države samo 50. 5 tem hoče Amerika varovati bogastvo in enoto svojega naroda. d Zavarujte svoja poslopja proti požaru! Na ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa prihaja vedno več prošenj za podporo vsled požara. Tem prošnjam ni mogoče ustreči, ker oblastni odbor ne razpolaga z denarnimi sredstvi in požar ni nepreprečljiva nesreča. Svetujemo kmetovalcem, da svoja poslopja in poljske pridelke primerno zavarujejo proti požaru, da se izognejo nesreči. d Trebanjsko orlovsko okrožje vabi na celodnevno prireditev v nedeljo dne 14. avgusta v Šent Janžu na Dolenjskem. Dopoldne sv. maša in mladinsko zborovanje, popoldne po litanijah ob 3 javna telovadba. Prijatelji katoliške mladine, pridite v najobilnejšem številu. — Odbor. d Umrla je v Ljubljani gospa Karo-lina Remec, mati profesorja ter podnačel-nika Zadružne zveze g. Bogumila Remca ter inženjerja tovarnarja Vladimira Remca. Obema družinama naše prisrčno so-žalje. d Komaj je ušel smrti. Potniki mad-jarskega brzovlaka, ki vozi v popoldanskih urah iz Maribora proti Čakovcu, so pri postaji Cirkovce videli prizor, ki je marsikomu šel na živce. Lokomotiva je pričela nenadoma dajati presunljive signale, naenkrat je spredaj nekaj pod kolesi zahre-ščalo in že so videli na levi strani nasipa valiti se čudno gručo, sestoječo se iz konj, opreme in delov voza. Nazadnje se je gruča razvozljala, konji so se spravili na noge, izpod razvalin voza pa se je izkobacal ves preplašen starejši kmet ter še dalje časa začudeno gledal za vlakom, ki se je oddaljeval. Očividno mu ni šlo v glavo, kako slučajno ušel strašni smrti pod kolesi. d Velik požar v Gorjancih. Dne 26. julija zvečer je izbruhnil v sušilnici parne zage na Gorjancih ogenj, ki je tekom noči umcil sušilnico z ogromno zalogo lesa. ' 6 Škoda je velika ter je dosedaj še niso mo gli točno oceniti. Visoko proti nebu so švi gali ognjeni zublji ter razsvetljevali vso pokrajino pod Gorjanci do Novega mesta. Z največjim trudom in naporom je uspelo gasilnemu društvu iz Stopič in požarni brambi iz Novega mesta obvarovati tovarno, ki se je je ogenj že prijemal. Gašenje je bilo toliko težje, ker ni bilo dovolj vode na razpolago. Vso to ogromno količino uničenega lesa bi zvozili vozniki na kolodvor v Novo mesto ter so kmetje-vozniki iz vasi pod Gorjanci vsled tega požara močno prizadeti. Uničenega je lesa okrog 1500 kubičnih metrov in znaša škoda štiri milijone dinarjev. d Smrtonosen padec. V Doblatini v Kokarjah so nalagali pšenico. Na vozu je bil zaposlen z zlaganjem snopja 84 letni Jožef Fricelj. 'Pri nalaganju je padel z voza, si zlomil tilnik in obležal pri priči mrtev. d Vlak ga je povozil. Blizu postaje Slivnica pri Mariboru je brzovlak povozil posestnika Kaca, ko je gnal kravo preko proge. Posestnik je mrtev. Volitve 11. septembra. Ka Kranjskem je naša skrinjica druga, na Štajerskem in v Ljubljani pa prva. d Težka nesreča. 58 letni preužitkar Jožef Štem iz Hoč je podiral na Pohorju smreke. Eno drevo je padlo na njega s tako silo, da mu je odtrgalo levo nogo pod kolenom popolnoma od telesa. Šterna so kljub težki poškodbi šele poslednji dan prepeljali v bolnico, kjer pa se je posrečilo ohraniti mu življenje. Po čudovitem naključju namreč ni izkrvavel, ker so se žile same zalepile, tako da je le malo krvi izgubil. d Velika avtomobilska nesreča. V Dalmaciji pregleduj« neka državna komisija državno mejo. Na nekem mestu je priletel avtomobil s tako silo v cestno ograjo, da sta načelnik generalne direkcije davkov Goranič ter polkovnik Božidar Jankovič v velikem loku izletela iz avtomobila. Jankovič je bil iia mestu mrtev, Goranič pa je umrl čez par ur. d Uboj. V ponedeljek 25. julija zvečer se je vračal na svoj dom k družini 22 letni železničarski delavec Jakob Friedau. Peljal se je na kolesu domu v mariborski okolici. Že blizu stanovanja ga srečata dva neznanca in eden zavpije: »Aufbiks, Friedau!« Nagovorjeni je stopil s kolesa in hotel vedeti, kdo ga je pozval na korajžo. V trenutku, ko je skočil s kolesa, ga je sunil neznanec v levo.siran vratu s tako silo, da mu je prerezal na široko glavno žilo. Po zločinu se je umaknil ubijalec v temo smrtnoranjeni Friedau je še imel toliko moči, da se je privlekel do doma in naro^ čil, naj pokličejo rešilni oddelek iz tu • bora. Rešilni oddelek ga je hitro odS v bolnico, kjer je pa nesrečni FriVd«, kmalu izdihnil radi izgube krvi. Nasledili jutro je. orožništvo zločinca že izsledilo d Gozdni požari. Na otoku Solta v Dal maciji je začel goreti neki jelkov gozd Požar se je silno hitro širil. Kmetom se je komaj posrečilo po dolgem prizadevanju požar omejiti. Škoda je zelo velika. d Bombni napad v Kočanih v Mace-(loniji. Dne 16. julija je v Kočanih ob 9 zvečer vrgel nekdo skozi okno v restavra-cijo nekega hotela bombo. V restavraciji je bilo polno ljudi. Več gostov je bilo nevarno ranjenih, eden pa mrtev. Napad je menda meril na nekega policijskega uradnika, ki se je v tem času nahajal v restavraciji in ki je bil tudi lahko ranjen, Napadalca niso mogli izslediti. d Zraščena dvojčka. Belgrajska : Poli. lika« prinaša sliko in poročilo o dveh skupaj zraščenih dvojčkih v Novem Pa-zaru, o katerih doslej javnost ni ničesar vedela. Dvojčka sta sinova mohamedaa-skih staršev in živita pri svojem stricu, ker nimata več staršev. Zraščena sta v plečih. Dasi sta po izjavi njunega strica stara že 19 let, napravljata vtis komaj 8-letnih dečkov. Eden izmed dvojčkov je dobro razvit, samo vratu ne more upog-niti, drugi je v rasli in razvoju popolnoma zaostal, vrat mu je vpognjen in ga ne more vzravnati. Hodita na ta način, da drug drugega nosita, to je nekaj časa hodi eden in nosi drugega, ko se utrudi, pride vrsta na drugega. Govoriti ne znata. Stric dvojčkov ne pušča nikamor iz dvorišča, ker se jih rodbina sramuje. d Smrt Kallesove žene. Žena mehikanskega preganjalca kristjanov Kallesa jo 2. junija v neki protestantski bolnici umrla. Bila jc dobra katoličanka, je veliko molila ter si je za smrt zaželela sv. zakramentov. Prosila je, da pokličejo duhovnika. Duhovnik je res prišel, toda neki sorodnik ga ni pustil k bolnici, češ, da je preslaba za take ^ceremonije«. Žena je umrla brez poslednje tolažbe. To je svobodomiselna »svoboda vestk. d Svoje vrste jubilej. V Hamburgu je slavil neki gospod Arnold Essen prav posebno obletnico. Odstopil je 25 krat svojo kri bolnim ljudem in jim s tem rešil življenje. Od marca t. 1. jo da vsak teden 17 litrov, ki jo njegovo telo čudovito hitro nadomešča z novo. Seveda mora imeti za to posebno prehrano. Jemljeio mu kri potom aparatov, tako da nima ine ran ne bolečin. d Zahvaljujem se najprisrčneir1 g; oblastnemu poslancu U m n i k u , ki mi ;e izposloval v oblastni skupščini podporo v znesku 2500 Din za napravo vodnega jezu, ki je bil ob zadnji poplavi razdejan, katero sem danes prejela. Potoče-Pred" dvor, 23. VIL 1927. — Frančiška Mubi. d Pri tolšči, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna »Franz - Josef« grenčica delovanje želodca Ln črevesa ter vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo izjavljajo, da so s »Franz-Josef« vodo dosegli. sijajne uspehe. Dobiva se v Ickar-- ' , drogerijah in specer. trgovinah. d Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za romanje v Lurd. <511 PO DOMOVINI!^ BOROVNICA. Pri nas se bodo vršile občinske volitve v nedeljo 7. avgusta. Vložene so bilo štiri kandidatne liste, tako da bomo imeli štiri skrinjice. Prva bo žerjavovska-demokratska skrinjica. Pred to skrinjico ni treba svariti naših pristašev, ker jo družba, ki je na čelu demokratske liste, predobro znana, tako da jo zapuščajo že vsi demokrati, ki trezno mislijo. Občinske volitve bodo pokazale, da naši demokrati vedno bolj propadajo; volili jih bodo le tujci. Treba pa jo opozoriti naše pristaše, da se ne bi dali premotiti od druge skrinjice, od takozvane »Združene gospodarske stranke«. Je to lista samostojnežev in demokratov, ki so se skregali z vodstvom krajevne organizacije. Na listi so na sigurnih mestih samo samostojni in demokrati, le prav zadaj na mestih, ki ne bodo prišli v poštev niti glede namestnikov, je nekaj pristašev SLS. Zato ni pošteno govorjenje glavarjev jGospodarsko stranke«, da je njihova lista nestrankarska; oni hočejo prevariti naše pristaše, da bi z njihovimi glasovi prišli do mandatov, ker svojih volivcev imajo le prav malo. Ako bi se jim posrečilo, da bi pri sedanjih volitvah zmagali, bi vpili po liberalnem časopisju, da je zmagala •>napredna« lista, da imajo v občinskem svetu večino snaprednjaki«, klerikalci v Borovnici pa so popolnoma poraženi. Zato dragi občani, pristaši SLS, ki vas je absolutna večina v občini, ne dajte so premotiti, držite disciplino! Pridite na volišče vsi in volite vsi le tretjo skrinjico, ki je skrinjica Slovenske ljudske stranke! Tu kandidirajo samo odločno naši pristaši, možje, ki so si že z večletnim delovanjem v občinskem svetu pridobili sposobnosti, tako da bodo mogli občino tudi v bodoče uspešno voditi. Še enkrat vam kličemo: držite disciplino in tako bo Slovenska ljudska stranka tudi pri občinskih volitvah sijajno zmagala! TRI FARE PRI METLIKI. V nedeljo 14. avgusta bo pri Treh farah po sv. maši ob U. dopoldne javen shod Slovenske ljudske stranke. Govori več govornikov. Izmed poslancev prideta gotovo narodni poslanec Brodar, načelnik Kmetske zveze, in oblastni poslanec Jarc. Bolokranjci, pridite polnoštevilno! d Dr. Jos. Benčan, specialist za ženske bolezni in porodništvo, bivši asistent gyn, klinike v Parizu (prof. Faurea). Or-dinira vsak dan od 9—11 in 3—5 v Jose-finumu, Poljanska 16. Telefon 2813. d Čujte in glejte! Znamka Schicht in Terpentin jamčita, da je to najboljše milo. — Le to milo zahtevajte od svojega trgovca. d Opozarjamo na novo o t v o r j e n i zobni atelje Lfld. Bitenca v Židovski ul. 1. •k Opozarjamo nanovo, da potniki nekaterih novih oblačilnic v Ljubljani obiskujejo p. n. občinstvo na domu. Oblačilnica 7.a Slovenijo, r. z. z o. z., Miklošičeva cesta 7, ni s temi potniki v nikakih zvezah. 5937 •k Avtobus Brezje—Bled vozi vsak dan iz Podnarta (ne iz Otoč) od vlaka, ki prihaja iz Ljubljane ob 8.20. Ob nedeljah in praznikih vozi le od turistovskega. Cena Din 10. Če potniki izstopajo v Podnartu, prihranijo na vlaku in mostnini Din 5, tako da stane avto pravzaprav le še 5 Din. Na Bled vozi iz Brezij redno vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo ob 14.50. POLHOVGRADEC. Dno 7. avgusta se bodo vršile v naži občini občinsko volitve. Še preden so bilo razpisane volitve, so samostojneži, ki jih je pa tudi sram tega imena, sestavili kar dve gospodarski listi in s tem premotili nekaj naših mož, ki so jim obetali razne dobrote. Z lažjo in obrekovanjem so dobili dovolj podpisov, nekaj jih je takoj preklicalo. Sedaj bomo imeli tri skrinjice, naša je zadnja. Možje in fantje, 7. avgusta, v nedeljo vsi na volišče za naše može, ki so pošteno vodili občinsko gospodarstvo, ne dajte se premotiti lažem, da gre samo za gospodarske stvari, gospodarske liste so samostoj-niške, samo zadnja je lista naše Slovenske ljudske stranke. Možje, na vas je, da ohranite dobro ime naše fare pred svetom, zato vrzite kroglico v zadnjo skrinjico! TRŽIČ. Proslava SOlctnicc katoliškega prosvetnega društva »v. Jožefa se bo vršila dne 6. in 7. avgusta. Spored: Sobota, 6. avgusta ob pol 9. zvečer v dvorani »Našega doma«: 1. Petje. 2. Nagovor in odlikovanje društvenikov — SOletnikov. 8. Opereta: Mlada Breda. Nedelja. Ob 9. dopoldne sprejem gostov na kolodvoru. Od tu sprevod v mesto. Red: t. Konjenica. 2. Društvene zastave in prapori. 8. Poslanci in zastopniki občin. 4. MožkL 5. Orli. 6. Godba. 7. Orlice, 8. Ženske narodne noše. 9. Kongregacije. 10. Ostali. Po prihodu na trg: Sv. maša pred cerkvijo sv. Andreja s cerkvenim govorom. Govori mil. g. stolni dekan Ign. Nadrab. Po cerkvenem opravilu: Slavnostno zborovanje na trgu. Popoldne ob 2.: V šupni cerkvi slovesne li-tanije in posvetitev Kristusu-Kralju. Po Utanijah: Prireditev z godbo, petjem, srečolovom in drugim na travniku g. Ahačiča za Virjem. Sodeluje godba Kat. del. društva z Jesenic. To naj bo dan manifestacije katoliške misli v kranjski dekaniji. Vabimo k obilni udeležbi! — Pripravljalni odbor. KOLOVRAT. V nedeljo, 7. avgusta bo na Strmi njivi običajni cerkveni shod. Spovedovalo se bo že prei-šnji dan v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj. Duhovno opiravilo bo ob 6. in 10. — Zupni urad Kolovrat. ČRNUČE. Volitve. Pri nas se vršijo volitve v občinski odbor v nedeljo 7. avgusta od 8. zjutraj do 5. zvečer v društveni dvorani. Vložene so tri liste. Prva lista je lista katoliške socialne delav-ako-obrtne zveze SLS. Prva lista je za delavce, ki hočejo in žele, da pride občinska uprava v roke SLS. Tukaj se ne more nihče nič pritoževati, češ, da ne more voliti SLS, ker ni za delavce. Druga lista nosi ime: Združeni delavci in kmeti. Tukaj so zbrani nasprotniki iz vseh taborov. Tretja, oziroma zadnja lista z unenom: Kmečka zveza SLS je za kmete. V to skrinjico naj volijo vsi zavedni kmeti. Istotako naj volijo v prvo skrinjico vsi krščanski delavci in obrtniki. Volivci, v nedeljo 7. avgusta vsi na volišče. Delavec, obrtnik naj vrže kroglico v prvo, kmet pa v tretjo skrinjico. Vse kroglice, ki bodo vržene v drugo skrinjico, so tako rekoč vržene v Savo. Pomnite tudi to, da ima SLS v svojem programu krščanska načela, vse druge stranke pa so vse prej, kakor zagovornice vere. BEVKE. V nedeljo, dne 7. avgusta bomo zopet s kroglicami odločevali, kdo naj vodi našo občino, Imamo na izbiro pet skrinjic. 1., 2., 3. in 5. — te niso za nas! — Nobena izmed teh nima niti enega kandidata, ki bi bil Bevčan. Na listi SLS pa vidimo kar pet Bevčanov. In ne samo zato! Spomnite se, kako so agitirale nasprotne stranke radi naše šole. Sedaj ko so se naše dolgoletne želje izpolnile — sedaj govoričijo ti ljudje, češ, kaljo zapravlja župan občinski denar, ker zida tako »palačo«. Sedaj smo spregledali tako hinavščino in zapomnite — če bi vladali tisti, ki se kopljejo z vsemi štirimi do županskega stolčka, bi mi naše potrebne šole še ne imeli. Zato pa: Bevčani bomo volili vsi do zadnjega — našo SLS. Naša skrinjica je četrta, in ta iuj zbere vse glasove Bevčanov. — S. F. K. SV. KRIŽ PRI LITIJI. V nedeljo 7. avgusta bomo imeli pri podružnici v Tihaboju Slovesen blagoslov dveh novih bronastih zvonov. To je prva cerkev v naši župniji, ki ima vse tri bronaste zvonove. VOLITVE NA VRHNIKI. V nedeljo 7. avgusta bodo na Vrhniki volitve v občinski zastop. 38 odbornikov ima izvoliti naša občina. Postavljenih je pet kandidatnih list Eno je postavili) Slovenska ljudska stranka, druge njeni nasprotniki. Slovenska ljudska stranka že dolgo vrsto let vodi vrhniško občino. Njen župan dr. Marolt je v teh letih pokazal, kaj se da napraviti v občini s pametnim gospodarstvom. Ko je prevzel županstvo 1. 1908., je imela občina 265.000 kron dolgov. To je bila pred vojno ogromna vsota. Vse to je že poplačano in v raznih skladih, kakor za zgradbo šol itd., je danes prihranjenih preko 400 tisoč Din. V bodočnosti bo občinski odbor na Vrhniki še lažje gospodaril, zato je že danes gotovo, da bo prebivalstvo vrhniške občine v ogromni ve-čiim volilo s SLS, ker zaupa gospodarstvu njenega župana in previdnosti občinskega odbora. Slovenska ljudska stranka ima na Vrhniki četrto skrinjico pri občinskih volitvah. Proti njej pa so štiri kandidatne liste. Socialne demokrate iz vrhniškega trga vsak pozna. Mnogo govore, veliko se širokoustijo, kakor da hočejo pomagati delavstvu, toda v občinskem odboru zmeraj glasujejo skupaj z ljudmi iz demokratske stranke. Zato bodo volili to listo samo tisti, ki jim je všeč širokoustenje. Pametni delavci vedo, da je prava zastopnica vseh stanov, torej tudi delavskega le SLS. Liberalci vseh sort so postavili dve listi. Eni so dali ime »Napredna gospodarska lista«, eni p« »Združena gospodarska stranka«. To gospodo vsak pozna. Zato kroglic delavnih ljudi te liste ne bodo dobile. Napredne te liste tudi v resnici niso. Proti vsakemu napredku Vrhnike so se ti ljudje borili'. Za gospodarstvo pa so se brigali pač za svoje, kdaj bi se za občinsko, ne ve nihče. Ti gospodje tudi vedo, da bodo pri volitvah prav slabo odrezali Zato so poskusili svojo srečo z listo, ki so ji dali naslov: »Lista združenih vasi«. Zbrali so nekaj ne-zadovoljnežev. Premotili so tudi par sicer pametnih ljudi, ki danes že obžalujejo svoj podpis na taki listi. »Lista združenih vasi« je lista demokratskih zaveznikov. Kdor jo bo volil, bo pomagal demokratom proti SLS, proti sedanjemu občinskemu odboru in proti županu dr. Maroltu. Upamo, da bodo taki nezavedneži zelo redki. Zanimivo je, da skušajo Zerjavovi demokratje v vsaki občini dobiti kakega nezadovoljneža, da bi razcepili močd Slovenske ljudske stranke. Vse take nezadovolj-neže seveda potem v svojih listih po volitvah proglašajo za demokrate. Na ta način skušajo škodo- »ati celemu narodu v Belgradu. Vedno bolj s« p« tudi kažo, da ljudje lia take limanlce ne sedajo več in kmetje v vrhniški okolici bodo tudi prav dobro vedeli, da je cepljenje glasov SLS svoje vrste izdajstvo nad stranko. Tisti, ki so postavili to listo, bodo 7. avgusta videli, kako bo varali sami sebe, demokratje pa bodo videli, kako malo so si s tem pomagali. Tako imenovana »Lista združenih vasi« pa nosi tudi laž že v imenu. Velike vasi, kakor Verd, Bevke, žažar in še druge na tej listi sploh niso zastopane. Najbolje je zastopana na tej listi Blatna Brezovica, ki pa, upamo, nc bo hotola osramotiti svojega doslej dobrega imena. Zmaga SLS na Vrhniki 7. avgusta je gotova. Vsak naš somišljenik pa naj gleda, da bo ta zmaga sijajna. Vse kroglice zavednih VrhniSaoov in okoličanov bodo padle 7. avgusta v četrto skrinjico- . DRTIJA PRI MORAVČAH. Dne 30. julija so bili izvoljeni v občinsko starešinstvo dosedanji Zupan Franc Ribič iz Podbrda, in svetovalci: Anton Bregar iz Drtije, Anton Krulc jr, Gaberja in Franc Urankar iz Pristave. Vsi so pristaši Slovanske ljudje stranke. To kot odgovor »Kmetskemu listu«. ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Prihodnjo nedeljo, dne 7. avgusta imamo občinske volitve. No, upamo, da bo ta dan prinesel odločilen preokret v našem občinskem gospodarstvu. Poleg naših dveh skrinjic (delavska 3, kraet-ska 4.), ki bosta odnesli zmago — o tem nam pričajo splošne simpatije volivcev za našo priljubljen« delavno in požrtvovalne kandidate — so postavili svojo listo naši stari znanci, samostojneži in soci-jalisti. V dosedanjem odboru, v katerem so imeli eocijalisti absolutno večino, imajo kot največji uspeli, ki so ga »priborili« revnim »lojem, pokazati to, da so smeli ti nabrati manj hroščev v maju kot posestniki. Drugi naši ljubljeni nasprotniki so pa samostojneži. Ti so se nam pa res že kar v srce smilili. Najprej ni šla skupaj lista. Pretaknili so vse koto, pa le ni bilo dovolj podpisov. Seči so morali po skrajijp grenkem sredstvu. Okrog vseh »beračeve, katerih se jim prej še pogledati ni zdelo vredno, so moledovali za podpise in to tako, da bi jim človek iz golega sočutja podpisal za vseh 50 mest. Občani volivci! Naši skrinjici sta v nedeljo tretja (delavska) in četrta (kmetska). PIBNICB. Volivci 1 V nedeljo gremo vati na volišče v Šmartno. Nihče naj se ne ustraši pota ali vročine. Pokazati hočemo, da nismo več štafaža socialistom. Kaj pa imamo od njih, niti enega uspeha ne morejo pokazati. Delavci, kdo zastopa vaš« interese v Medvodah, mar socialisti? Ali vam ni v času brezposelnosti preskrbe 1 podpore samo naš Matevž Kajzar. Kmetje, kaj še lahko pričakujete od samostojnih? Zalo gremo vsi kmetje za Rakom, ki g«, vsi spoštujemo in ga imamo radi, vai delavci pa U listo, kjer kandidira Kajzar. TRATA V POLJANSKI DOLINI. V zadnji številki »Domoljuba« se je občini Trata napravila krivica, ko se je pisalo, da je v naši občini dobila Slovenska ljudska stranka 16 odbornikov, združena gospodarska stranka pa 9 odbornikov. V resnici je SLS dobila 18 odbornikov, »dniženi Žerjavovci, Radičevci, socialni demokart->e in komunisti pa le 7 odbornikov. Vsi nasprotniki skupaj so slabi politiki, kar se vidi jasno iz tega, da so z vso gotovostjo pričakovali zmage, in so že imeli določenega liberalenga župann in tajnika iz svoje srede: Sedaj pa taka polomijal 5' Dne 15. avgusta popoldne t. 1. bo na Hotav-ljah velika orlovska prireditev kakor je bila že lansko leto. Sodelovala bo priznana godba požarne brambe iz Škofje Loke. Zato že danes opozarjamo bratska društva, da se na to ozirajo. Ker bo to letos edina naša prireditev v Poljanski dolini na prostem, pričakujemo obilne udeležbe iz cele Poljanske doline. Razen telovadbe in godbe nastopijo prvovrstni govorniki. Za telesna okrepčila bo preskrbljeno. HORJUL. V nedeljo 31. jul. je bil pri nas volivni shod. Poročala sta poslanca Smodej in Brenčič. Na shodu smo tudi slišali, da je za občinske volitve vložil g. Stanovnik (Krošelj) svojo listo in ji dal ime SLS. Bil je za to ime ravno toliko upravičen kot tisti, ki je napisal na Raguševo hišo: Hotel Union. Stanov ni kovo listo, ki je na prvem mestu, bo volil sam. Vsi drugi bomo vrgli kroglico v drngo skrinjico, ki je v resnici skrinjica ljudske stranke z nosilcem Iv. Bastičem. ŠMARTNO PRI LITIJI. Versko zborovanje za može in fante iz župnije Šmartno in sosednjih župnij bo v nedeljo 14. avgusta t 1. Spored: Ob pol 8. sv. maša z govorom: »Kristus-Kralj«. Takoj po sv maši izven cerkve dva govora: a) Katoliški mož v družini (govori g. Fr. Kremžar); b) Presv. Evharistija in moški (govori g. dr. Viktor Korošec). Sklep: Pesem »Povsod Boga«. — Možje in fantje, nihče naj ne izostane! OBČINSKE VOLITVE NA JEŽICI. Prihodnjo nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. bodo pri nas občinske volitve. V rokah volivcev je, komu bodo aa prihodnja tri leta poverili občinsko gospodarstvo. Skrinjic bo vseh skupaj pet. SLS ima dve skrinjici — tretjo in četrto —; pri tretji je nosilec g. Ahlin, pri četrti pa dosedanji župan g. Sever. Dolžnost vseh volivcev je, da gredo vsi do zadnjega na volišče. Na listah SLS kandidirajo najboljši zastopniki vseh vasi in vseh stanov. Komur je mar napredek naše občine, bo volil listi SLS. Naša občina bo že v najbližji bodočnosti zavzemala vsled svoje naravne lege najvažnejše mesto v vsej ljubljanski okolici. Odstranitev smodnišnic z ljubljanskega poflja je samo vprašanje kratkega časa in potem bo šel ves razmah ljubljanskega mesta v smeri proti naši občini, k Savi. Zato pa je potrebno, da bodo pri občinskem krmilu možje, ki bodo kos velikim zahtevam časa. Ti možje pa so samo na listah SLS. Zmaga SLS na Jeiici v nedeljo 7. avgusta je gotova; storimo vsi vse, da bo kar najsi jajnejša! Pozor! Na grde laži o vodovodu v »Domovini« prejšnjega tedna smo vsled pomanjkanja prostora v »Domoljubu«; stvarno odgovoril v »Slovencu« tekom tega tedna. Opozarjamo vse volivce, da jih pazno prečitajo, da spoznajo, kakšnih podlih, sredstev se poslužujejo naši demokrati. Ljudje, ki jim je laž glavno geslo, ne smejo nikdar dobiti v roke občine! — Še enkrat: Berite ta teden vsak dan »Slovenca«! Tomačevci in Jaršani! Toliko sloge in navdušenja še ni bilo za nobene volitve v naših dveh vaseh, kakor vlada za nedeljske občinske volitve. SLS bo dobila iz naših dveh vasi tokrat toliko glasov, kakor jih doslej še nikoli ni dobila. Na četrti listi, t. j. na listi SLS, katere nosilec je dosedanji župan g. Sever, kandidirajo na sigurnih mestih naši najodličnejši zastopniki: g. Dimnik M. in g. Bolta iz Jarš; g. Plevnik, g. Avbelj in g. Srakar A. iz Tolmačevega, kateri so doslej povsod najboljše zastopali naSe vaške interese in katerih zasluga je med drugim, da smo dobili prepotrebne požarne | rezervoarje in da so se popravila občinska ,^, . Vse naše kroglice v četrto skrinjico! Gostilničarji in trgovci! Največ zastopnik našega stanu kandidira na trenji listi, t. j Ahli novi. Zato bomo mi oddali kroglice v tre|j0 ^ njiool LIPOGLAV PRI ŠMARJU. Vihar s tolo. V župniji Lipoglav pri Šmarju na Dolenjskem je v soboto dne 23. julija ob pol desetih zvečer začela med silnim viharjem padati debela toča. Prizadele so vasi Brezje, Repče, Maj| in Veliki Lipoglav, Sela, a med vsemi najbolj Pance. Na Pancih so popolnoma uničeni vsi polj. ski pridelki: koruza, ajda, krompir, fižol ia drugI Pa tudi vihar je naredil veliko škode: ruval je debela drevesa in metal opeko s streh. Kakih de-vet minut je trajal ta grozni ples naturnih sil, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Ljudstvo j« obupano in potrebno izdatne pomoči. TOMIŠEU POD KRIMOM. Dne 7. avgusta imamo pri nas občinske volitve. Naši samostojneži pridno agitirajo. Mislijo, da smo že pozabili, kakšno je bilo občinsko gospodarstvo, ko so imeli občino oni v rokah. Ob£ina ima še danes velik dolg do 200.000 Din, katerega še danes ne verno, kako so bo mogel odplačati. Ta dolg se jo napravil čisto po nepotrebnem za novo šolo na Jezeru. Dočim je na znanem sestanku na Jezeru 3. okt. 1022, ko se je odločevalo o zgradbi nove šole ua Jezeru celo predsednik krajnega šolskega svela izjavil, naj se dovoli poučevanje v dosedanjih prostorih najdalje za dobo 8 let, ker da se mora računati s tem, da se bodo med tem stavbni stroški znižali, je tedanji župan I. Mavec izjavil, naj se čimpreje začne s predpripravami in da naj se že naslednje leto vstavi v občinski proračun primerna vsota. Šola se je nato ros zidala v najdražjem času, občina ima pa dolg, ki ga nc ve kako poplačjfi. In dalje. Ali veste, v čegavih rokah je bila občina takrat, ko je vladni revizor ugotovil ne-redno3ti v občinski blagajni. Naj bo to pozabljivost ali kaj drugega, nered je bil. Ali veste, kdaj in zakaj je moral občinski odbor dvakrat v letu delati občinske račune? In taki »gospodarji« naj dobe zopet občini) v roko!? Saj niso naši ljudje padli na glavo. LJUTOMER. Odkritje spominske ploiče. V nedeljo, dne ?. avgusta t. I. se bo vršilo odkritje spominske plošče dr. Franje Miklošiča, največjega jezikoslovca ia prleškega rodoljuba na njegovi rojstni hiši v Ra-domerščaku pri Ljutomeru. Slavnost so prične ob pol 11 dopoldne s sv. mašo v Kolaričevi kapeli. Po maši se vrši odkritje spominske plošče na rojstni hiši, pri katerem govore razni govorniki, med temi g. dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor, g. dr. Fran Kovačič in g. dr. Hohnjec. K temu slavju se uljudno vabijo vsa domača in sosedna društva. Odhod društev in drugih posetnikov tega slavja ob 9 od zbirališča pri gostilni Kukoveo v Ljutomeru skozi mesto v slavljenčev rojstni kraj. Ne samo najcenejše, ampak tudi najboljše barve laki, iirnež, steklarski klef, čopiči ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje in drugi v to stroko spadajoči predmeti se dobe v staroMiani trgovin na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanski cerkvi IVAN JANČAR. V vsako hišo Domoljuba! Vžigalice. Vžigalica je malenkost. Škatlica je veljala dva ali celo en krajcar, posamezna vžigalica skoraj nič. Po gostilnah so stale na mizah v splošno porabo, v trgovini smo jih pri večjem nakupu dobili za nameček; prav res smo jih lahko razmetavali. Svetovna statistika predvojnih let je dognala, da je Nemec porabil povprečno na dan po 12 vžigalic, na Italijana in Francoza jih je prišlo 6—8 na dan. (Pri nas, za nas in o nas niso delali statistik in jih še danes ne.) Manjša poraba pri Italijanih in Francozih je gotovo utemeljena s tem, ker je tam izdelovanje vžigalic bil že tedaj državni monopol. Toda doba cenenih vžigalic je za nami. Cena lesa, delavske plače, davki, vse to se je neverjetno dvignilo ter je .zato tudi cena vžigalic zrastla. V sedanjih časih splošne draginje se nehote vprašamo, kako je bilo v predvojnih časih mogoče škatlico s 40 do 60 vžigalicami dati za tako nizko ceno. Skrivnosten odgovor nam da obhod tovarne za vžigalice v predvojni dobi, kakor so se delale v Nemčiji. Na dvorišču tovarne leže celi kupi drevesnih debel, ponajveč topolov ali jelk; jesin, ki so ga radi rabili, je za to_ predrag. Brun za brunom gre na žago, ki ga raz-žaga v primerno dolge kloce, ki gredo prav v luščilni stroj. V tem stroju sc kloci razrežejo (kožo, lubje jim odstranijo že v gozdu) v tanke trakove, ki jih ravna poseben valjar na mizi. To delo si najlažje predstavljamo, če mislimo, kako lupimo krompir ali repo, le da se les ne vrsti v spiralah, ampak ga valjar ravna na mizo in da se delo nadaljuje, dokler je še kaj lesa. Za klinčke (vžigalice) so ti leseni trakovi 2 mm debeli, za škatlice pa le po pol milimetra. Ti leseni trakovi se nabirajo po mizi pod valjarjem, ki jih ravna. Ko jih je kakih 25 na kupu, se porivajo v stroj koncu mize, ki jih razreže podolž in počez na primerno dolgost. Najlaže si to predstavljamo, če mislimo, kako reza-nico režemo. Odtod pobira (požira) klinčke polževi hiši podobna sušilnica, ki klinčke posuši in vzravna. Še gorki in popolnoma suhi pridejo iz tega polža in se v na jermenu pritrjeni košari peljejo nekoliko navkreber, kjer se dno košare odpre in padejo v drug stroj, ki ima male druga poleg druge in druga vrhu druge razvrščene omarice. S trajnim tresenjem se klinčki uvrste in uležejo v te omarice, da so le-te do vrha polne. S hitrim sunkom stroja planejo klinčki v isti legi kot so t Iii v omaricah iz njih in napravijo Učno skladovnico (kakor drva pri flaših kmečkih hišah), ki se pomaka v nasproti ležečo namakalnico, Tu opazimo najprej en meter široko brezkončno (to se pravi na valjih se vrtečo) progo, na kateri so v certimeterski razdalji luknje. Kakor bi jih kdo pihnil, se klinčki vrinejo v te luknje in gredo skozi 'parafinovo kopelj, ki jih tako prepoji s svojo maščobo, da se potem tudi les na vžigalici rad vžge. (Pri sta-rovrsnih vžigalicah so mesto tega pomočili klinčke v žvepleno maso in vemo, kako dušljivo so smrdele stare vžigalice.) — Komaj v razdalji enega metra čaka klinčke nova kopelj: zelenkasto črna netljiva masa. Tu se pomude z glavico par sekund, da dobe dovolj močno črno avbico. Da se tudi glavica takoj suši, se klinčki zibijejo to v strumni stoji parkrat sem in tja. Zdaj se vžigalice, kar so pravkar postale, vrnejo do tja, kjer so plezale skozi luknjice, Skoz te luknjice padejo vžigalice v podstavljene zaboje, odkoder jih delavci od-neso k stroju za napolnitev škatlic. Zaboji, ki so jih delavci prinesli k stroju, se odpro na dnu, vžigalice padejo v nekak prostoren livnik, ki ima na spodnji strani iztok. Tam pa so napravljeni gibljivi noži, ki puste le gotovi množini vžigalic iz liv-nika v škatlico. Koliko časa bi trajalo vlaganje in štetje vžigalic v škatlice, če bi se delalo z roko! Kako naglo pa naredi to stroj! (V eni uri 4000 škatlic.) Napolnjene škatlice potujejo potem k stroju, ki napravi hrapavo stranico za kre-sanje. Te ni treba delati z roko in čopičem, ampak jo napravita dva s hrapavo maso prepojena valja, med katerima se škatlice porivajo. — Tako je škatlica gotova. Treba jo je še opremiti s firmo in zapokati. Tudi to vse naredi stroj. Prejšnji način izdelave vžigalic je bil zvezan z mnogimi nevarnostmi za zdravje delavcev, ker se je za netljivo snov porabljal fosfor. Ta je povzročal delavcem hudo bolezen, ki jim je razjedala čeljusti, Izpadli so jim vsi zobje. Od 1. 1907., ko se je pričelo izdelovanje po novem načinu, je popolnoma izginila tudi ta bolezen. A. Z-c. Saj ni tako hudo ... Neznatna, prostemu očesu nevidna bitja so bacili. Nismo jih videli vsi, toda ljudje, ki to študirajo, pravijo, da so; in mi verjamemo. In so bacili škodljivi — učenjaki pravijo tako — in mi verjamemo. In še pravijo: varujte se jih, in mi ubogamo. Le človek nespa/metaik ne verjame in ne uboga. Ko pa je njegovo zdravje uničono, tedaj: Pomagaj 1 Prav tako se godi v duševnem oziru. Sam sem cul neko sicer dobro mamo: »Eh kaj, saj ni tako hudo, kot se govori in piše o brezverskih časopisih; sama sem brala enkrat tak časopis, pa ni bilo mc brezverskega notri.«; I seve. če bi bilo zapisano: Ni Boga, nI duše, ne veruj! To se pravi: če bi bil bacil tako velik kot medved, ali volk, ali no: vsaj tako velik kot — muha, potem bi ze tudi taka mama vedela, da je nevarnost tu. Žal, tako nerodni pa naši apostoli brezver-stva niso. Nasprotno: podajajo nam strup, da se mi tega ne zavedamo, oziroma pod- cenjujemo nevarnost. V čisto nedolžni obliki nam je podana protiverska misel. Ta misel pa je kakor bacil: iz nje se rodi tisoč drugih enako škodljivih misli. Vsako versko zadevo opišejo s kopo zlobnih nami-gavanj, tako da nehote in nevede izgubiš spoštovanje do verskih resnic in pričneš —: dvomiti o resničnosti istih: strup deluje. Za prvo resnico pade druga in tretja, dokler ni okuženost splošna. Bolezen jo v zadnjem stadiju: brezvera. Toda, če je bacil oziroma nevarnost takega čtiva nevidna, pa je zato tem vidnejša — posledica. Vidimo ljudi, ki jim ni mar cerkve, niti najnavadnejših verskih dolžnosti in, ki so jim nedelje in prazniki samo še za gostilniške zabave... Kdo so vsi ti ljudje? Nobena tajnost ni, da so to v prvi vrsti učenci znanih protiverskih časopisov. Ti pismouki pa gredo in prodajajo svoje zastrupljene otrobe še dalje po gostilnah in beznicah, tako da se nalezejo brezverske misli tudi ljudje, ki sicer ne čitajo časopisov sami. V pomoč jim je skvarjena človeška narava sama, tako da je njih posel zelo lahek in plodovit. Niso več redki med najnižjim ljudstvom, ki se smatrajo za nekaj več, ker — ne verujejo. Verniki so jim predmet zaničevanja. Ali, če nam ni mar brezverje, pa bi nam moralo biti mar v moralnem oziru. Razdelimo ljudi v dva tabora: V poštene, značajne, plemenite ljudi in v ljudi, nad katerimi se zgraža vsa poštena javnost. Kakršne časopise čita ogromna večina teh drugih, naj sodi vsak sam pred svojo vestjo. O, in če bi taka nespametna mama, ki tako jasnih dejstev ne opazi, videla še v notranjost moralnega življenja onih mladih ljudi, ki jih vzgaja podlistkarska umazanija brezverskega časopisja, tedaj bi pač rekla: »Res ni tako hudo, kot se piše in govori o pogubnem branju, ampak: stokrat hujše Ko vabiš jih h skledi — prijatli sosedi, a kadar so siti, ti znajo se skriti. * Lahke so stopinje tvoje, če koračno boben poje, pa je strašno glas turoben, če pred hišo poje boben. * Navzdol gre samd, navkreber težko. Če je tudi vas velika, pa jo streta dva jezika. * Če srečno iti češ naprej, pogostoma nazaj poglej. ni. lin . Dne 29. avgusta 1927 ob pol 10 doft UKIIbn bo pri sodišču v Kamniku draibt gozda, pare. St. 2819, k. o. Mengeš, ležečega ni Vrančicii ki |e last Franca Močnika, posestnika v Loki, Gozd je ocenjen na 1125 Din. V»a poginila dobijo kupol do dneva dražbe v pisarni dr, Dominika Bvoklfa, odvetnika r Kamniku« W84 MUH l\ JUNAŠTVO". (Resnična zgodba. Napisal Tone Podklanšek.) »Ju-ju-juhu-hu!« Dan nabora je. Veseli klici naborcev done po vasi. Iz gostilne sredi vasi vre razvpiti glas obrabljene harmonike, po katerem se vrte mladi fantje in pribijajo s podkovanimi petami. Razposajeno veselje, veseli obrazi, bučen smeh, dovtipi in šale, — z vsem je napolnjena gostilniška soba. Polne steklenice romajo na mizo; vino vre čez kozarce na mizo in teče v curkih na tla. Kdo pazi danes na to, saj je dan nabora, edini dan v letu, za prvo-potrjence edini v življenju. Le vina na mizo, danes se ne gleda na krajcar, juhu! Število naborcev ni majhno, a malo je telesno močno razvitih, le par je krepkih, kar so že sami skušali dokazati in bodo še dokazali. Z močjo pride hrabrost, in hrabrost rodi junaštvo. Izmed močnih je najmočnejši Alfonz Mrak. On je voditelj naborcev; kar on predlaga, je sogltsno sprejeto, zakaj ne trpi ugovorov. Pred gostilno stoji okrašen voz; pred njim bijeta s kopiti ob tla iskra konja in že težko pričakujeta povelja, da odpeljeta voz in z njim vesele nabornike v trg. Bilo je v zgodnjem jutru; solnce je jedva dobivalo svetlobo, ko so se mladeniči naložili na voz in vriskaje odpeljali iz vasi. II. Dan se nagiblje k zatonu, mrak se približuje zemlji in polagoma razgrinja svoje mehke peroti po nizkih vaških kočah. Tiho leži vas, noben preglasen klic ne moti svečane tišine. A čuj: iz daljave se čuje hripavo ukanje vračajočih se nabornikov. Klici se približujejo in kmalu zaropočejo kolesa voza po vasi, na njem pa se blišče umetni šopki, zataknjeni za klobuki potrjenih fantov, in pripeti na prsih. Pred gostilno ustavijo. Gostilničar jih že težko pričakujoč radostno sprejme in gorko stisne roko potrjenim, naigorkejše Alfonzu in mu čestita: >Sedaj si šele pravi fant, Alfonz!« >Mi smo fantje, mi!« se potrka Alfonz po prsih, >a oni, oni so vsi za nič. Juhu!« poskuša vriskati. >Vina daj, ni še vsega konec!« Le noter fantje, le noter,« vabi vljudno gostilničar in hiti, da postreže >žejnim« s >štefanom« najboljšega. Razglašena harmonika zavrešči pod prsti opitega nepotrjenca, a ti, četudi divji glasovi, tako prijetno vplivajo na vrtoglave glave, da se kmalu zavrte v plesu. »Sviraj, zgaga; za kaj te pa imamo,« je kričal Alfonz na godea. »Kam pa zijaš, škarta ničvredna,« je sunil pod rebra slabotnega mladeniča, ki je že med plesom dremal, »pleši, pleši«! A godec je končal in leno položil svoj meh na klop. »Zaspanci vsi skupaj!« je kričal Alfonz. »Danes, ko je vendar naš veliki dan, pa se drže. kakor da so ves dan pili repnico. Ali jih vidiš?« se je obrnil h gostilničarju. »Vsi jokajo, ker so zanič.« »Kdo joka?« je užaljeno vprašal eden izmed nepotrjenih. »Vsi, vsi! — Jaz te vprašam, Žonta,« je tiščal v krcmarja, »ali je vredno, da so tukaj? še nas," ki smo veseli, čeprav nas je malo — na prste ene roke jih nimaš kaj dejati — bodo napravili žalostne. Spat naj gredo, spat!« »Eh, kaj bi —,« je zamahnil z roko Zonta. »Naj ostanejo; vsi ne morejo biti taki, kakor si ti.« »Ne, ne, tudi ne bodo nikoli. Žonta, takih, kot sem jaz, ne dobiš za vsakim plotom, no... saj ti že veš ...« je tiščal van j. Nepotrjeni fantje so vrgli vsak par dinarjev na mizo in vstali. »Alfonz!« je zaklical eden, »le sam bodi vesel, ker smo ti mi na poti. Ves dan že zmerjaš in zaničuješ, pa bodi sam, ker si vse le ti.« Obrnili so se in zapustili sobo. »Pojdite, kamor hočete. Nihče vas ne bo pogrešal. Lahko noč, lahko noč!« je vpil Alfonz za njimi in stopil na prag. Na vasi je stalo mnogo fantov, ki so se smejali odhajajočim. »Poglejte jih, škarte so spodili spat. Alfonz, kaj pa je to? Kaj se te vsi boje?« »Vsi, vsi! To se pravi, jaz se nikogar ne bojim, pa če bi bil sam vrag.« »Kaj, da bi se tudi vraga ne bal, Alfonz?« »Ne, tudi tega se ne bojim. Kar sem naj pride, pa ga zgrabim za roge in ga nainlatim po grbi.« »Oho, sedajle, in tukajle! Kaj pa Alfonz, ko bi se srečala kje na samem in sama — to bi šel v dir, kaj?« »Nikoli! — Kaj mislite vi, da sem jaz strahopetec? Nikdar bi ne bežal, tudi če bi srečal smrt samo.« »To se govori tukaj med nami,« ga je še vedno dražil krepak mladenič, ki je že odslužil vojake in se rad zabaval z jezico mlajših. »Tukaj doma ima*, seveda pogum.« »Nikjer nimam strahu. Če ne verjamete, pa poskusite. Jaz sem vedno na razpolago, ampak ... tukaj se ne bomo pričkali, pojdite noter, tam se pogovorimo. Vina je še dovolj, da se lahko vsi napijete, mene pa tudi ni strah dati še za en Štefan.« Le malo se jih je odzvalo njegovemu vabilu in stopilo za njim v gostilno.« »Na pij! — Sedaj pa povej, kam je mene iti strah in koga se iaz bojim?« »E, Alfonz, — korajžen si, ampak če ti rečem jaz sedaj, da pojdi v... ali veš kam?« »No reci, kam?« »Ali greš ti v mrtvašnico?« »Kaj si misliš: srce je Alfonzu v hlače padlo, kaj ne?« »Dosti drugače ni.« »Oho, France! Kaj misliš, da sem ti. Mrtvašnica! To je zate — čeprav si že nekaj skusil, kakor praviš — najstrašnejši kraj, ali ne? Vidiš, zame je pa toliko kakor tale.« In je izlil kozarec vina v grlo. »Dobro, dobro, Alfonz. Ako ti ni večje skrbi iti v mrtvašnico, kakor izpiti kozarec vina, pa pojdi. Jaz pa stavim nekaj, da ne greš.« »Koliko staviš? Daj roko!« »Na, tu je roka. A kdaj ideš?« »Kadar hočeš!« »Torej opolnoči?« »Da, opolnoči. Koliko staviš, reci!« »Stavim sto dinarjev, da ne ideš. Če pojdeš, dobiš denar, ako pa ne, plačaš ti meni sto dinarjev. Za dokaz, da si vresnici bil tam, pa prinesi _ da bo le nekaj — en svečnik. Si razumel?« »Razumel; svečnik.« Pogodba je bila sklenjena in potrjena; nestrpno so pričakovali polnoči. Alfonz je bil že prej močno vinjen, pa se je še vseeno zalival z vinom, tako da so| vsi menili, da ne pojde, ker ga omaga vino. Toda Alfonzu ni bilo mnogo hudega. Četudi Se mlad, je bil vajen vina, ker je bil njegov očo premehak in je tudi zanemarjal vzgojo sVojih otrok. Sina ni nikdar Razno. Namesto tel,, juž sadje. Gori na sever« lezi v morju otok lslan. dija, desetkrat tako velik kot nekdanja Kranjska pa ima komaj 100 (»0 prebivalcev. Notranjost je po veČini pusta, pokri!a s kamenjem ali pa tudi l mahovi in lišaji. Veliko je ledenikov tain, eden 'j tako velik kot K«danja Kranjska. Poleg lodeni-kov je pa veliko toplih vrelcev in ognjenikov, kar je Se najbolj čudno. Te vrelce in vročino o^ njenikov hočejo sedaj ij. rabiti in hočejo napraviti iz Islandije deželo, kjer bodo rasle oranže in ci'rone. Sedaj pa porot sli: iz dežele ledu in mraza bodo izvažali južr no sadje! To jo pa res nekaj posebnega. V par minHfah mili-jonar. 21. julija se je visita v Ameriki boksna borba med bokserjema Dempneyem in Sharkey-jeni. I)empsey ie bi! h prej enkrat svetovni prvak, iani ga je premagal Tunney in so ca vrgli nato kar med staro žeie-zo. Pa je bi! priden, je trenirat in je iiroti vsemu pričakovanju sedaj Sharkeja temelji'0 z1 elal. 7.a sedež so lik prtvl bo-jem plačevali do 1000 dolarjev. 80.000 laVev je plačala 1,250.000 dolarjev vstopnine: od tt-ia je r.o-b!l Hempsev 27 in pol odstotka, Sharkev pa 22 in [Kil; Pempsev skoraj 20 milijonov Din. Shar-key pa nekaj manj. In ves boj je traja! 2') minut, tako da je zaslužit Dempsev vsako minuto skoraj en milijon dinarjev. Tako je v Ameriki. Pripomniti moramo da je l)empsey silno dobef človek, šele 32 let je star, pa je vzel za svoje že nad 200 osirotelih otrok. Boj s Tunnejfcm, ki se bo vršil v septembru, bo I« nesel najbrž okoli treh milijonov dolarjev. Svilo smatrajo rnolia-medanoi za nečisto, ker nam jo daje črv. in črv jim je nečista žival Ličinka sviloprejke nanirM se zabubi v svilo, kt leče iz nje. Veliko letalo. Ford bo zgradil novo letalo, ki M lahko vzelo s seboj 1™ oseb. Imelo bo šest motorjev. vsak motor 1WW konjskih sil. Naša ZavrS-nica na Gorenjskem l,nlJ 4500 konjskih sil ia « sedaj lahko izračunamo, kakšno letalo bo to. Za šport. Francoska vlada bo dala za olimpijske igre, ki se bodo vršile prihodnje leto v Amsterdamu na llolana-skem, dva milijona frankov; Amerikanci b«a° stanovali med igrami na svoji lastni ladji. Nemd imajo stanovanja tudi w najeta. ostro prijel, kvečjemu ga je včasih pokaral za njegovo hudobijo. Zategadelj je poslal sin že v mladih letih trmast in svojeglav. Sedaj dela v tovarni, a svoj zaslužek navadno lahkomiselno zapravlja. Meti pogovarjanjem, ki pa je bilo bolj podobno prepiru, je potekel čas in Alfonz se je odpravil, da izvrši svoje »junaško« delo. »Kmalu bodete videli, koliko me je strah,« je pristavil med durmi, a nato izginil v temno noč. (Daljo prih.) Pridna žena. »Moj mož si ne zna prav nič pomagati, vse moram narediti zanj.« — »Moj šele. Če si hoče nogavice zakrpati aH pa gumb prišiti, mu moram vselej Si va ako vdeti.< ^Domoljubov" Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica volja za enkrat Din 5. Naročniki „DomoIjuba" piačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Originalni TriglaV rastlinski zdravilni liker je najboljši. Zahtevajte ga povsod l n Ig pri Ljubljani. Zveza slovenskih vojakov podružnica Ig. vabi vse tovariše iz svetovne vnjne k slavnostnemu odkritju spomenika v vojni padlim vojakom itanske fare, ki se vrši dne 14. avgusta. Točen spored pravočasno objavimo. n Godbeno društvo v Trebnjem priredi dne 7. avgusta veliko vrtno veselico. u Orlovska srenja v Hrušici priredi v nedeljo dne 7. avgusta t. j. ob pol 5. popoldne fitafetni tek. proga te štafete bo od D. M. v Polju, Vevče, Zadvor, Dobrunje, ITrušica, Fužine, Studenci, nazaj v P. M. Polje, i« tem štafelnem teku bo tek za prehodno srenjsko darilo. Občinstvo, naklonjeno mladini, vljudno vabljeno! n Na visokih Gorjancih pri sv. Miklavžu se ho vršila prihodnjo nedeljo, 7. avgusta slovesna inštalacija novih zvonov. Ob 10. sv. maša in drugo. Vabljeni vsi dobrotniki in drugi. sposobnega za vodstvo sprejme Logar Franc, kmetije, sprejmem ta- čevlj. mojster, Suha 4 koj. Želim priporočilo nad Kranjem. Hrana domačega župnika in in stanovanje v hiši. pismeno ponudbo z -- navedbo zahtev. Zup- KdiaPSEiEgO OOjEIlCO nik Stan trg pri Ložu.------- --poštenih staršev sprej- UČE!l£a 7,a krojaško mem takoj Stanovanje - obrt se sprej- in hrana v hiši. Ivan me takoj. Hrana in Grašič, kolar, Priin- stanovanje v hiši. — skovo pri Kranju. Franc Režek, Kamna =- gorica, . št. vid nad EeuijarskBga uajenca Ljubljano.---- ---sprejmem takoj. Franc Oglašujte Košir, čevljar, mojster, v „Domoljubu"l Duplje p. Križe, Gor. Ludovlk Biienc, konees. zobotehnik naznanja p. n. občinstvu, da je otvoril s 1. avgustom t. 1. v Ljubljani, Židovska ulica 1, 1. nadstropje, nad drogerijo A. Kane, nov moderno urejen Resnična tolažba na Debel človek z veliko glavo je štorkjal poleg suhega drobnega možicka. Oba sta se vračala iz gostilne. Na glavi debeluharja se je s težavo držal majhen klobuček, suhi mož pa se je skoraj skril pod velikanskim klobukom. Debeluhar je vzkliknil: »Ko bi jaz le onega dobil, ki je najine klobuke premen jal?« je moj ravnokar izišli spis ! Tam so opisane, mnogo 'dolgoletne izkušnje o vzrokih, povstanku in zdravljenju živčno bolnik. Pošljem vsakomur ta zdravstvom evangelij pojiolrioma zastonj, č© piše ponj na spodnji naslov. Tisoči zahvalnio potrjujejo doslej edino doseženi vspeh neumornega skrbnega raziskavanja v blagor trpečega človeštva. Kdor spada v veliko armado živčno bolnik, kdor trpi na raztresenosti, straliopetnosti, slabem spominu, nervoznostnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali telesni slabosti ali drugih podobnih bolezenskih pojavili. si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepričanja, da se le našla enostavna j)Ot do zdravju m veselja do življenja! No čakajte in pišite še danes! in se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. OKASIONSKA Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13. Abt. 760. Edino najboljSi $jva|„j j^jj j„ p|etj|nj SVlC. S„Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peteline« Gritzner, Adier Najnižje cene I Tudi na obroke I l.|nDl|ano blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. PETOVIA LJubljana Dunajska torta 1 Ptuj Slovanski trg RadiP=fuia VELIKA RAZPRODAJA vsega letnega blaga za moške in ženske obleke od 15 do 30°|o ceneje! Oglejte si blago in cene v naših izložbah! Pniite dobro na naslov: I. In Oorllar, Ljubljana, St. Petra cesta Stev. 39. ŽREBANJE efektne loterije prostovoljnega gasilnega društva v Ribnem pri Bledu. Zadete so sledeče številke: 353 sod. G079 blago ia moJko obleko, 7839 šivalni stroj, 9166 ura budilka, 10023 ura z verižico, 12043 kredenca, 12096 mo'oeikelj. 2-1688 blago za žensko obleko, 23371 dvokolo, 25060 harmonika, --"137 čebele, 29244 hišna oprava, 30490 daljnogled, 48052 fotoaparat, 49432 krava. Dobitki v vrednosti 100— 200 Din. 14323, 19000, 27100, 28239, 29973, 31378, 82180, 33000, 36706, 40190, 4S35S. Dobitki v vrednosti od 50 Din naprej". 485. 514, 1574, 2560. 5308, 6217, 6514, 8144, 9064, 12483, 15530, 16244, 18708, 21155, 22735, 2624*4, 29185, 30737, 34290, 34492, 35944, 38O10, 38065, 40740. 40626, +>903, 44433, 46056, 49056, 497S9. Dobitki v vrednosti od 30 Din naprej. 888. 3152. 7323 9862, 12340, 13787, 16116, 16323, 17623, 20547, 22277, 22310, 23329, 27148, 27335, 28791. 30552, 32365. 37380, 88362, 38375, 39714, 42210, 453&4, 47018, 48961. Dobitki v vrednosti od 15 Din naprej. 324. 1210, 2611. 2861, 3173, 3336, 3383, 3484, 3506. 4441. 4*56, 7080, 7457, 7481. 8237, 8435, 8779, 9072, 9700. 9957. 10517. 11060, 11199, 11436, 13273, 14013, 14679, 14S0S, 16209, 10488, 17358, 17524, 17818, 18193, 18283, 19902, 19956, 200S7, 20212, 20214, 20875, 21561, 21605, 22004, 23352, 23610, 23770, 23980, 24209, 24445, 24611, 24759, 24932, 24952, 25408, 26425, 27778, 28266, 28276, 80420, 3! 789, 32254, 32578, 33115, 33480. 34308, 34545, 34724, 34772, 37143, 37394, 37741, 38081, 38307, 40086. 40860. 40888. 40937, 41749, 41970, 43603, 43770, 43775, 43784, 44499, 46364, 46516, 40638, 46767, 47238, 47243. 48128, 48S92, 48900, 49273, 49827, 49974. Dobitki v vrednosti 10 Din. 68, 4919, 5097, 5145, 5296. 6361. 8086, 9186, 9212, 93-7, 10260, 11649, 14900, 15387. 16571, 18392, 18617, 19988, 24200, 24395, 24919. 26395, 26560, 26578, 26855, 27009, 29220, 30174, 30895, 31517, 86012, 30713, 37758, 38944, 351145, P0857, 42074, 42291, 42408, 42847, 44087, 45391, 40501, 46746, 47613. 1 Din 7.a pismeni odgovor je priložiti znamko Čadež & Brcar Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah poljedelske trljerje Ia gonilna jermena naravne In umetne mlinske kamne mlinske potrebščine Naipopotnejš1 ST0EWER šivalni stroji ta iiv;!je, krojač« m čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite »troj, cglejt« si to izredoost pri tvrdki L. Baraga, Ljubliana Scienburg. lil. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno famstro. HIUHI18INHIHHHIHHIIHI PŠCillCO i. fCCEfICSl prodaste najugodnejše pri tvrdki Ivan PestoSnik & drug Ljubljana. Resljeva cesta štev. 3. nmiiiiiiEciiiiiiBiiiiiiiiiBii Jtf^ Priporočamo veliko zalogo "^C modrocev, ctomanov, vsakovrstna mreže, zložljive postelje, divane itd. Velika zaloga ŽIME, AFRIKA (Seegras) vedno :-: v zalogi in najcenejše prodaia PfOnP I Oficir tapetnik — LJUBLJANA, rldllb Jdtjei , Sv. Petra nasip štev. 29, poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu. COSULICH- Linija -TRST na/.nanja, da vozi dne 21. septembra najmodernejše zgrajena, največja in najhitrejša ladja sveta z motornim pogonom „Saturnia" 24.000 ton, 33.UOH P. S. 21 milj hitrosti - v Južno Ameriko (vožnja Trst— Buenos-Ayres 15 dni). — Vozne liste prodaja: Simon Kme.ee, Miklošičeva cesta štev. 13, Ljubljana. Najcenejše, a vendar dobro kupite samo pri JOSIP FETELišfC-U blizu Prešernovega spomenika ob vodi U LJUBLJANI potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke. Iz šolske naloge. V šoli so pisali nalogo o govedi. Sneberjeva Milka je napisala med drugim: »če se krave postarajo in nočejo več dajati mleka, tedaj jih rede in prodajo kot vole.c * * * Pred sodiščem. Obtoženec: »Žal mi je, da sem kradel denar. Toda, saj sami veste, več kot človek ima, več hoče imeti.« — Sodnik: »Dobro, dal vam bom sedem let. Ali hočete še kaj več?« Vsemogočnemu je dopadlo poklj • cati k Sebi našega nadvse dobreji I sina, soproga, očeta in brata, g0Sp Franca Zupana posestnika v Št. Juriju pod Kumom ki je po dolgem trpljenju boguvdano v 32. letu starosti v nedeljo 31. julija ob pol 6 zjutraj umrl. — Pokopali smo ga v torek dne 2. avg. na farnem pokopališči! v Št. Juriju pod Kumom. Št. Jurij p. Kumom, dne 2. avgusta 192j Žalujoči ostali. Usnje. Velika zaloga raznovrstnega usnja in podplatov lastnega in tovarniškega izdelka, vse najboljše kakovosti, kakor tudi rznovrstne čcvljrskt p0. trebščine in čevljarsko orodje nudim po najnižjih dnevnih cenah. - Sprejemam v stroi in kupulen vs' .ovrstne surove kože Za obilen obisk se priporoča Franc Erjavec — usnjarna in trgovini j usnjem — .NOVO MESTO, Najboljši in najekonomičnejši Elefttrooiorji iz znanih č. .'k: tvoraic Shodovih zavodov v r^znjo se nahajajo v velikosti ',4 KS do 30KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Ob: nite sc na Civ. inž. H. /I. Ljubljana. Sficnaurgotf f\. im Brinje, fige in slive dobite najcencje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta 34. Romanje v Lord Odhod iz Ljubljane 16. avgusta preko J.sonic, Avstrije v Švico, Maria Einsiedeln en dan. V Francijo, Lyon-Ars en dan, Paray le Mollial pol dneva, Lurd štiri dni. - Nazaj grcJe oo-stanek v Marseille in Genovi po pol dneva, v Milanu en dan. - Preko Postojne prihod r Ljubljano 28. avgusta. ' — Vožnja s prehrano in prenočiščem stane v H- razredu 38C0 Din, v III. razredu 2800 Din. — Prijave sprejema do 5. avgusta: Prva slov. potovalna pissrna JOS. ZIDAR — Ljubljana, Dunajska cesta »tev. 31 — telefon 27-59. REVMATSZEM! Revmatizem? Kostobolje? Bodljaje? Trganje v glavi in zobeh? Omotico ozdravite z zdravilom WALG\". Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. - Naslov za poštna naročila je: Laboratorij „AEGA", Sušak 12 ,1 !}£?•»}•• » i? Sin. J steklenic za 131 Din. V coni je nradunjena pott- 14 steklenic r.a 205 Din, 25 steklenic za 320 Din. nina, zabojček in zavojnino. JAVIVA ZAHVALA. P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak 12. Najlepše se Vam zahvaljujem za Vašo dobro sdravilo ,.Al(ra", Ker sem ponolnoma ozdravila svoj dolgoletni revmatizem. Moja hčerka «„ iiaTT cel° '»to trpela na revmatlzmu in iinola hude boMlne. Prir.„/?m pa ,ahko lavljam, da je ludi ona danes popolnoma «lrava. »Hr^n„ I?iTSS1!1' kl trpe na revmatlzmu, da se obrnejo na Vas zdravilo „Alga" in jamčim Jim za vspeh. ,,„„ ., . „, Spoštovanjem Marija Praprotmk. Javornik pri Bledu. 30. avg. 192«. Prane Zabrel. Ea Jugoslovansko tiskarno: Karel