259. številka
Ljubljana, v ponedeljek 12. novembra
XVI. leto. 1883
I shaja vaak <lan er, isimli nedelje m praznike, ter velja po posti prejeman za a v str ij sk o-ogersk e dežele za vite leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld.; |oien mesec 1 gld. tO kr. — Za L jnhljauo brez pošiljanja na dom za vse leto 14 gld.. za četrt leta a gld. 80 kr., za je-len mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta.      Za tnje dežele toliko več, kolikor poitmna anafta Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -   Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Franu Koimana hifii „Gledali&ka atolba*. D prav nifttvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse »dnunistrativne stvari.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
(Konec.)
Dr. vitez BI eiweis-Tr sten iški poroča v imenu policijskega odseka o mestnega fizika dr. Kova č-a zri ras t ven em poročilu zal. 1881. Poročevalec pravi, da se more pripoznavati poročilu, da je pisano z veliko marljivostjo in vestnostjo, napravilo bi pa še boljši utis, ko bi dr. Kovač v njem ne presegal mej e dostojn os ti.
Dr. Kovač opisuje v svojem poročilu Ljubljansko mesto kot jako nezdravo. Novih hiš je bilo 1. 1881 zidanih 15. O pissoirjih toži, da so sedanji železni jsko slabi in da naj bi se nadomestili s kum eni tu i no i. Tudi priporoča, naj bi se uzidal pri gledališči kamenit pissoir. Pritožuje se nadalje, da Be doslej se neso napravili vodnjuki na nemškem in frančiškanskem trgu. Vodovod da še zdaj ni upeljan, a silno potreben. Pnevmatično izpraznjevanje stranišč da naj bi se vsaj uvelo za zdaj v mestnih, deželnih in državnib hišah v Ljubljani. Tudi naj bi se nastavil posebni tržni komisar, kateri bi nadzoroval mestni trg. ker mestni komisar, preobložen z drugimi posli, nema Saša.
Policijski odsek stavi naslanjajoč se na to po ročilo, kolikor se mu zdi neobhodno potrebno, sledeče nasvete :
1. Nujnost naprave pissoirja blizu deželnega gledališča ne prizna in mestnemu magistratu se naroča, da stopi v tej zadevi v razgovor z deželnim odborom.
2. Odsek za napravo vodovoda se pozivlje, da kakor mogoče hitro predloži mestnemu zboru svoje sklepe.
3. Magistratu se naroča, da naznani občinstvu, kdaj in ob katerih urah se vozi mestni voz za smeti po raznih krajih mesta, in naj nkrene, da bode voz za smeti tudi sprejemal steklovino in črepinje.
4. Izpraznjevanje stranišč ima se v istib hišah, ki so se oglasile, odslej za poskušajo vršiti po puev-metičnem načinu in se naroči v ta namen iz Kiimu stove tovarne na Dunaj i potreben stroj.
5. Desinficiranje stranišč, kanalov in pissoir-jev, katero se je pričelo, ko je pretila kolera, se nadaljuje.
G. Mestnemu fiziku dru. Kovaču izrazi se za pridno in točno zdravstveno poročilo za 1. 1881. zahvala in priznanje mestnega zbora.
Pri razgovoru o teh predlogih poprime besedo gospod župan GraBselli in izjavi, da se mu jako čudno zdi, slišati v poročilu totiko pritožeb o mestnem magistratu. Mestni fiiik ima sedež in glas v magistratnem kolegiji, a tam je dr. Kovača le malokdaj videti, tam pa je mesto, kjer naj bi oglašal on svoje pomisleke, in storilo se bode, česar treba.
Tudi mestni magistrat ve za potrebo pissoirja pri gledališči, ali do sedaj bile so vse obravnave v tej zadevi negativne, ker se c. kr. vlada odločno protivi, d »t bi se napravil pissior na jednoj ali drugej strani gledališča. Treba bode tedaj misliti, da so postavi kje blizu gledališča in reklo sk je, naj se postavi v Zvezdi. A temu se je ugovarjalo, češ", da bi se s tem kvaril najlepši kraj mesta. A na Dunaji stoje na najbolj elegantnih šetališčib paviljoni v ta namen, in tako bi bilo možno tudi v Zvezdi v kakem krajku postaviti kaj jednacega.
Kar se tiče voza za smeti, bavi se Že magistrat s tem, da vožnjo uredi. Prepoved, da se ne smejo metati v Ljubljanico steklovina in črepinje. že obstoji, a ponovila se bode jako strogo. Pnevmiti čen stroj se hoče nakupiti iz Stutgarta, a doslej došli odgovor ni bil povuljen. Odbornika dr. Dolenec. prof. Šuklje govorita stvarno v tej zadevi, vzprejme pa se predlog odsekov.
K drugemu predlogu oglasi se načelnik odseka za vodovod, mestni odbornik II r i bar. On pravi, da se je razgovarjal z drom. Kovačem o upeijavi vodovoda, a mestni fizik da je označil vse delovanje odseka za vodovod za prazno komedijo in trdil, da vodovoda še petdeset let ne bo. Po takih izjavah ni se hotel več ž njim razgovarjati o tej zadevi. Kot načelniku odseka za vodovod pa mu je dolžnost mestnemu zboru nasproti označiti dosedanje delovanje odsekovo. VeSčaki, inženirja Eipert in Czermak, 60 se zaslišali. Naprosil se je strokovnjak dr. P i 1 a t v Zagrebu, naj pride v Ljubljano in izreče svoje mnenje, a žal, temu strokovnjaku ui bilo mogoče ustreči želji Ljubljunskega mesta. Odsek za vodovod obrnil se je potem do bidrotehuika gospoda dra Stur-a na Dunaji, kateri je odgovoril na poziv odseka in tudi gospodu županu Grasselli-ju, ko ga je osobno obiskal na Dunaji, da pride v Ljub-liano še tekom leta, tako da bode v kratkem rešeno vprašanje po geologu iu hidrotehniku.
Odsek za vodovod pa je tudi skrbel, da se reši finančno vprašanje te zadeve. Zato je sklenil, da pošlje mestni magistrat okrožnico do vseh hišnih posestnikov, v katerej se vabijo, naj povedo že naprej, ali bodo jemali vode iz vodovoda. Po došliu odgovorih se bode začelo razpravljati še tekom te zine tinancijalno vprašanje, tako da bode prihodnjo spomlad vsa zadeva jasna ne samo v tehničnem, ampak tudi v financijaluem oziru. (Občno odobravanje.)
Potem se drugi nasvet odseka vzprejme, »sto tako tretji.
K 4. nabvetu, zaradi pnevmatičnega izpraMijenja stranišč, opomni mestni odbornik dr. Derč, da bode treba, prodno se prične z novim sistemom, pripraviti jame pri hišah mestnih ali deželnih, da se bode pokazalo prebivalstvu, kako morajo biti narejene.
LISTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) (Dalje.)
Osmo poglavj e. Čitatelj je morda že uganil, du je hči K i nI** Petroviča, o katerej smo omenili de le nekaj besed, glavna junakinja naše povesti. V tej dobi, katero zdaj opiHujemo, bila je stara sedemnajst let in njena lepota bila je v polnem cvetji. Oče jo je silno ljubil in postopal je ž njo z neko samo njemu lastno trmo; včnsi se je prizadeval ustreči njenim najmanjšim željam, včasi jo je pa strašil s surovim in strogim ravnanjem. Prepričan o njene j udanosti, ni nikdar mogel pridobiti si njene zaupljivosti. Ona se je navadila skrivati mu svoja čuvstva, kajti nikdar ni mogla vedeti za gotovo, kako bodo vzprejeta. Ona ni imela prijateljic in vzrastlti je v samoti. Žene in hčere sosedov zahajale so redkokrat k Kirili Petroviču, katerega razgovori in zabave zahtevale so moških tovarišev, ne pa dam. Ogromna knjižnica, sestavljena največ  iz del francoskih pisateljev 18.
veka, bila je duna njej na razpolaganje. Oče njen, ki ni nikdar nič čital razen „Popolne kuharice41, je ni mogel voditi pri izbiranji knjig, a Maša je se ve da, premetavaj dela vsake vrste, nazadnje ostala pri romanih. Tako je dopolnjevala svojo odgojo, začeto nekdaj pod vodstvom niamselle Micbot-ove, katerej jo Kirila Petrovič skazoval preveč zaupanja in prijaznosti, in katero je bil prisiljen na skrivnem poslati na neko drugo posestvo, ko so posledice te prijaznosti postale preveč javne. Ona je bila dobra deklica in nikoli ni zlorabila uplivu, kateri je imela, kakor se je videlo, ua Kirilo Petroviča, v Čemer se je odlikovala od drugih ljubljenk, katere je on slednji trenutek menjal. Kirila Petrovič sam jo je tudi bolj ljubil, kakor vse druge, in črnooki deček, kakih devet let star porednež, katerega obraz je spominjal na južne poteze mamselle Micuotove, od-gojeval se je pri njem in priznan je bil za njegovega sina, dasi je mnogo bosih otrok, ki so bili podobni Kirilu Petroviču kakor krajcar krajcarju, letalo pod njegovimi okni in prištevalo se k poslom. Kirila Petrovič naročil je za Bvojega majhuega Sašo (Aleksanderčka) francoskega učitelja, ki je prišel v Pokroveko ob času teh dogodkov, ki smo jih popisali tukaj.
Ta učitelj dopal je Kirili Petroviču s svojo prijetno vnaujo>t|o in priprostim obnašanjem. Pokazal mu je spričevala in pismo od jednega Troje-kurovljevega soroduika, pri katerem je služil štiri leta za odgojitelja. Kirila Petrovič je vse to pregledal, samo z mladostjo svojega Francoza ui bil popolnem zadovoljen; ne zato, da bi bil mislil, da se ta ljubeznivi primanjkljaj ne da zjediniti s potrpežljivostjo in skušnjo, ki sti tako potrebni nesrečnemu poklicu učitelja; imel je druge pomisleke, katere je takoj sklenil objaviti mu. Zato je velel poklicati k sebi Maričko (Kirila Petrovič ui umel francoščine, in ona mu je ravauno prevajala). „Pojdi semkaj, Marička! Povej temu le musjd, da ga sprejmem, pa samo s tem pogojem, da se ne bo pre-drzuil laziti za mojimi dekleti, če ne jaz tega pasjega sina . . . prevodi mu to, Marička."
Marička je zarudela; obrnivša se k učitelju rekla mu je francoski, da se oče nadeja na njegovo skromnost in lepo vedenje.
Francoz se jej je poklonil in odgovoril je, da se nadeja zaslužiti spoštovanje, ko bi mu tudi odrekali prijaznost.
Marička je prevela od besede do besede njegov odgovor. (Dulje prih.)
Župan g. Grasselli omeni, da so za javna poslopja že prišli oglasi. V teh se bodo jame pripravile in hišni gospodarji bodo imeli priliko videti, kako morajo biti izdelane, da ue puščajo.
Mestni odbornik Žužek pravi, da se je oglasilo dosedaj devet posestnikov za pnevmatično si-8temo, mej njimi vojaški erar, deželni odbor in mestni magistrat. Rudolfova železnica ima že uprljano to sistemo in ob določenem času pride stroj v ta namen v Ljubljano. Govornik je naprosil na dotičnim mestu, da se mu naznani, kedaj se bode izpraznjen je po pnevmatičnem sistemu vršilo, in takrat bode gg. mestne odbornike povabil, da si stvar sami praktično ogledajo, kajti v knjigah bere se marši kaj, kar se hvali, kar pa ne ugaja. Tudi bi bilo umestno, da bi bili poprej, ko se uvede nova naprava, pozvani vsi stavbeni mojstri k mestnemu stavbenemu uradu, da se jim tam pove, kako morajo biti napravljene jame za pnevmatično sistemo.
Mestni odbornik Hribar reče, da je slišal, da so naprave za pnevmatičen način drage in najbrže zato da se je oglasilo tako malo hišnih posestnikov. Večina hišnih posestnikov, katera je konservativna, ve tudi, da se nova naprava s prva ne bode uvela imperativno, zato se je ogiba, ker se boji stroškov. Jako pospešilno bi tedaj bilo, da se dajo hišnim posestnikom posojila na amortizacijo. Zatorej g. Hribar predlaga, naj se izroči vsa stvar posebnemu odseku peterih članov, kateri naj mestnemu zboru poroča, kako bi se stvar najuspešneje in najhitreje zvršila.
Poročevalec dr. vitez B1 e i w e i s-T r s t e n i š k i pravi, de. je pnevmatičen sistem za Ljubljansko mesto najkoristnejši iu tudi najcenejši. Bogata mesta poprijela so se sistema poplavljenia (Scbvvemm- un 1 Rieselsistein); a to ne kaže za Ljubljauo, ker bi bili stroški preveliki Stroj za pnevmatično izpraznjenje pa naj mestni magistrat naroči iz tiste tovarne, ki najboljše stroje deli.
Pri glasovanji se ue vzprejme predlog Hribarjev, ampak odobre se četrti in ostali nasveti policijskega odseka.
Mestni odbornik Š u ki je poroča v imenu šolskega odseka o prošnji ravnatelja gosp. Leopold Belarja za povišanje funkcijske doklade in nasvetuje, da se ista z ozirom na veliko število učencev — 710 — na drugej mestnej šoli poviša od 100 gld. na 150 gld.
Mestni odbornik Goršič nasvetuje, naj se poviša fuukcijska doklada g. Belarju od 100 gld. na 200 gld. A ta predlog ne obvelja in vzprejme se predlog odsekov.
Za napravo in popravo telovadnega orodja na drugej mestnej deškej šoli dovoli se 54 gld. in se nakaže plača trem pomožnim učiteljem na mestuih ljudskih šolah.
V imenu združenega stavbenega in olepševalnega odseka poroča mestni odbornik Hribar o prošnji Alojzija Korzike, glede ograje ob njegovem vrtu na Vrtačah. Poročevalec pravi, da je g. Korzika proti jasnemu sklepu mestnega zbora na severni strani mesto železne ograje potegnil zid in da navaja kot razlog za to, da bi mu mrzli sever zamoril vse nasade. Njegovo postopanje bilo je nepravilno in prositi bi bil moral zato, predno je zidal.
Poročevalec nasvetuje, naj se mu pusti zidanje stati kakor je, mestnemu magistratu pa naj se naroči, da gospoda Korziko zaradi njegove samovolje kaznuje.
Mestni odbornik Žužek se protivi temu predlogu, kajti g. Korzika, ko je prosil prvikrat, zavezal se je sam, da napravi na vseh prostih straneh vrta železno ograjo. Pač čudno bi bilo, da bi se mu to zdaj odpustilo, ko je vrhu tega še neko podstrešje napravil proti Tržaškej cesti za drvarnico in gnojnico na nepravem kraji. Torej predlaga, da se njegova prošnja ne usliši in da ima ograjo izvesti v smislu sklepa mestnega odbora.
Mestni odbornik Pakič podpira odsekov predlog.
Mestni odbornik dr. Derč pravi, da je bil že odločno zoper dovoljenje, da se preloži pot, kar se vidi zdaj,  da je bilo jako neprilično, kajti zdaj se
hodi za zidom, ki nema ne vrat ne žlebov, torej za hišo, ne pred fronto; s tem zidom bo taka, kakor z zidom pri Waldherjevi hiši, iu nikdar ne bo tu, ako se tudi kaj zida, napraviti lepih ulic. Tudi je gnojišče postavil Korzika, kakor kje na kmetih. Mestni magistraj naj mu torej ukaže, da takoj prestavi gnojišče, da ne bo zanaprej norca delal iz mestnega zbora, misleč, vsaj so dobri gospodje, bodo že dovolili.
Mestni odbornik Žužek opomni, da Korzika tudi ceste ni tako zvršil, kakor bi imel, kajti ni nivelirana, manjka jej jarkov in bode delala velike neprilike. Torej naj bi stavbeni urad gledal na to, da Korzika stori, kar mu je storiti.
Gospod župan Grasselli opomni, da ima stavbeni urad premalo osobja, da bi zamogel nadzorovati privatne stavbe, da se pa bode zgodilo, kar je treba, ko pride do ogleda.
Mestni odbornik Šukije pravi, da je bil s kraja za uslišanje prošnje, a ko je videl račun, da je Korzika za to, da je skvaril ves drevored v Zvezdi ob priliki slavnostnih dnij, zaračunil 3 200 gl., ne more glasovati za prošnjo.
Pri glasovanji se prošnja Korzike ne usliši; torej mora podreti zid in napraviti ograjo. Seja se sklene.
ugledne monarhije? Bi ii ne bilo pravilneje, ako bi se bila namesto slabotne šablonske konstitucije osnovala verna, pravična republika z vodjo, odgovornim deželi, Rusiji in Evropi? Bi li ne bila samoupravna, civilizovana državna oblika z nadzorstvom Rusije in s sporazumkom velevlastij pripravnejša in naravnejša za Bolgarijo? Taka na primer, kakeršno vodi knez Vogorides, kateri ne hlepi po ni kak-snem kraljevskem ali polukraljevskem veličastvu in je jednega rodu in vere s svojimi sodržavljani? Zakaj bi ne bil vrhovni gubernator vzhodne R u m eI i i e ob j e d n e m tudi vazalski vodja Bolgarije? Samostojnost Bolgarska bi se s tem ne omejevala; sultanu pa bi to /nabiti laskalo, ko bi bil njegov podanik na čelu d -<eli, odpadšej od njega. Glede stališča ruskih oficirjev v Bolgariji pravi list, da se naj uporabljajo izključno le za vojniške stvari ter se ne umefiavaio v volilne agitacije. Ruski je ležeče na tem, da se Bolgarija vlada v zmislu svojega lastnega prida ter se ubrani izsesavati j u tujcev.
Dopisi.
Od Savinje 9. uov. [Izv. dop.] Svečanost ob priliki izročevanja srebrnega zaslužnega križca g, Gašperju Šornu, županu v Grajskej Vasi, se je vrlo dobro obnesla dne 4. t. m. Na stotine ljudstva, Mozirski Sokol, Celjski pevci in mnogi odbčnjaki so došli v prijazno priprosto vasico Čislat očeta Šorna,
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12 novembra. Budgetni odsek avstrijske delegacijo kon-statoval je soglasje odsekov obeh delegacij glede budgeta   ministerstev   vnanjib   stvari i   in  državnih i financ ter najvišjega sodnega dvora. Ozirom razliku- j jočih se ukrepov o budgetu za mornaistvoje odseki sklenil vztrajati v svojih storjenih ukrepih.   Na to je odsek volil nuucijsko komisijo.
N e in s k o -1; b e r a 1 n i poslanci coaKe zemlje imajo v 25. dan t. m. v Pražkej kazini kouferenco, kjer se bodo posvetovali o svojem programu glede administrativne delitve Češke in o a b s t i-nenčnej politiki. Pri tej priliki bode gotovo zopet mnogo državniških govorov, mnogo kokodakanja, a malo jajec.
Sovet ogersklli ministrov vršil se je v so boto popoludne na Dunaii; razen prvosednika Tisze so se ga udeležili ministri grof Szaparv, baron Orczy, baron Kemenv, grof Szechennvi in Koloman Bedeković. Posvetovalo se je izključ-Ijivo le o notranjih ogerskih in hrvatskih zadevah ter se bode nadaljevalo. Glede Hrvatske se doslej ni ukrenilo nič določnega. Bedeković in Tisza sta konferirala tudi z designiranim novim banom fzm. Fr. F i I i p o v i č e m. Hrvatski minister Koloman Bedeković je bil sicer že dal svojo ostavko, a vodi še vedno ministerske posle; trdi se, da bode ostavko nazaj vzel in še dalje im ms tro val.
Iz Srbske prihajajo  sedaj  samo oticijozna poročila,   ki javljajo,  da  se  bode  ustanek kmalu udušil.   Podpolkovnik Hadšič   in   major Srećković da sta zvršila spreten pokret, vsled katerega da so uporniki na vzhodni strani Banje deloma se udali, deloma pa pobegnili v Bolgarijo,  kjer da so jih družiuarji razorožili.   Okraj Ii.mja je orožje že oddal.   V okraji Boljevac so se ustaški vodje pozaprli. Topničarstvo vZajčarji in pol eskadrooa ondukajšnje žandarmerije da se je posebno obneslo. Dva insurgenta sta se brzosodno ustrelila. Okrožni predstojnik Jožic,  nekaj  uradnikov in polkovnik Aleksej N i k o 1 i č, ki so očigled pretečej nevarnosti brez povoda zapustili Zajčar, se bodo postavili pred sodišče. Zveza mej Zajčarjem in vojaški posedenim krajem okoli Banje iu Boljevca ter z drugo deželo in prestolnico se je zopet izvela in upor popolnem zadušil.   Sodna preiskava se bode takoj vršila. V bitkah je palo pet častnikov, mej njimi jeden podpolkovnik. — Vsi strankarski listi, celo „Videlou, so prenehali izhajati.
Bivša Imlgrarska ministra, generala Kani bars in Sobolev, dobila sta poveljništvo brigade. Razen tega izrekel jima je car svojo zadovoljnost zavoljo izvedenja izročenih jima nalog. Lesovoj n Po I si U o v sta se zopet vzprejela v rujsko vojsko, prvi v glavno topničarsko upravo, drugi v svoj prejšnji polk. - „Moskovski list" razpravlja vprašanje, kateri vladarski način je bil svoje dni najpriličnejši za osvobojeni bolgarski narod ter vpraša, Če je bilo potrebno v Bolgariji ustanoviti malovredno, jetično monarhijo. Od kod naj bi se bil vzel mož, ki bi v vazalskej, od vsakega odvisnej Bolgariji mogel vzdržati monarhiČen princip,  ko ni  bi.o temelja za osnovo
ki že mnoga leta krepko in neumorno deluje na korist javnega bi ago rja. Po slovesnej maši zbralo se je občinstvo pred lično sostavljenim oirom. Namest-nijski svetovalec g. Haas iz Celja, pooblaščen izročiti častencu križec,  nagovoril je  v slovenskem jeziku občinstvo,  rekoč,  da je sicer vsem znan uzrok te slovesnosti, da velja izročiti zaslužni križec možu,  kateri   si je  b svojimi zaslugami pridobil I neomejeno zaupanje in spoštovanje pa tudi ljubezen, da bi bilo težko vse zasluge Šornove posebej našteti. Šorn je mnogoletni,  ponovljeno voljeni  ud vseh v okraji obstoječih korporacij, v kojih je vedno zastopal korist kmeta.   Pridobil si je zaupanje vseh oblastni] in je bil presvetlej  cesarakoj   rodbini vedno udan.   „Z veseljem — tako omeni g. glavar — izvršim častno nalogo, da pripuem  g. Šornu križec na zaslužna prsa in želim, da bi bilo g. Šornu dano se še mnoga leta veseliti tega ča.-tnega znamenja." Cesarju pa kot spoznavatelju zaslug/akliče g. glavar trikratno „Slavo".  G. Šorn se je v prisrčnih besedah zahvali za čast, izkazano mu po   Njih Veličanstvu. Javno čestitala sta g. Šornu potem g. Lpold v ime »Savinjskega Sokola", in g. Toplak v imenu Vranj-skega sodišča. Ta slavuost nam je bila v dokaz, da narod svoje da lavne može spoštuje. Vsa vas je bila okinčana z mlaji,  venci in zastavami v cesarskih in slovenskih bojah.
Nobenega nereda, pa tudi no najmanjše prenapetosti ni bilo videti, vse se je radovalo z odlikun-cem vred v čistem neskaljenem veselji. Zakaj bi se tudi ue veselil Slovenec takih dogodjajev? Saj presvetli cesar čisla s takim: ukrepi ves slovenski narod. Prav resnične so besede, ki so bile brati na slavoloku: „Radostno čestita občina Grajska Vas, ker v sreči in nesreči moder bil si jej vodnik," —* „Vsak faran, znanec, prijatelj, kliče ti na glas: Živel, in prej m i več zaslužnih še odlik.u
■z obljubljene dežele, 9. novembra. [Izv. dop,] Gospod urednik l Ste li bili že v obljubljeni deželi vi? Jaz bi dejal da ne, in pred ko ne se ne lažem, če tako trdim; zatorej vam čem pa povedati danes, kakšna je ta dežela, kakšen ljud v njej prebiva, iu — kaj v njej, v „obljubljeni deželi" — rase. Vse to pa pišem v spominu . . .
8. novembra t. 1. je bilo, pa vreme ne kaj ljubeznivo, ker mej tem, koje prešnji dan nebo bilo čisto, jasno, jel je dopoludne 8. novembra, ko smo trije slovenski marterniki romali tje gori „vrb planin", neusmiljeno dež liti, in že smo skoro obupali, da bodemo videli še kdaj (zlasti jaz) — tiBto „obljubljeno deželo" . . .
Mej dežjem, deloma vozeč, deloma peš, dospeli smo vender slednjič srečno v nesrečnem dežji in blatu v toliko zaželjen kraj, kjer se nam je imelo po jednoličnem životarenji — srce in oko — napasti različno barvanih podob, živih in mrtvih, in druzega tacega več, kar se ne vidi povsodi, in tudi
ne sliši, se o lepem ne, toliko manj o slabem vremenu! —
Bili smo tedaj o „obljubljeni deželi!" —Vam g. urednik je — kakor sem že trdil — neznana, tedaj vara jo pa naslikam z vsemi barvami in črtami, katere so potrebne.
Obljubljena dežela in nje prebivalci so — čist, precej krepek Blovensk narod; razprostira se na dolgo in široko; in sicer bolj kot Ljubljansko mesto .... V tej deželi in mej nje prebivalstvom ni najmanjše germanske lulike ne — nemškutarskega duha. Če tudi je ta dežela po naravi slabo obdarjena, in rasejo tam le: oves, krompir in „kavle", nekaj sadja, — je pri vsem tem le zanimiv kraj to, gorat, obdan s sedli in dolinami; pa se zdi človeku vender vse skupaj nekako romantično . . .
Okrog in krog obdajejo „obljubljeno deželo"
— samo ^hribi in doline", — nemškutarjev in „deutschkrainerjev" pa tam ni, še sluha in duha ni po njih, kakor tudi ne tacih kranjskih budal, ki bi veljala kot unikura nemške zalege. No, tam — kakor sem že dejal, raso sicer le nkavleu in krompir pa oves, a povedati vam moram, da tamkaj se ne bere: Celjski butelj „Kmetski Prij.", ne „La:bacher Wochenblatt", tedaj sledi,  da  v  tej deželi tudi ni
— navadnih budal, ki bi se ponašala s svojo galvanizirano — omiko.
Da pa tu ni vse tako okusno kakor drugej, nt kriv tega ne podžupan, ne občinski tajnik, ne kakšen obe. svetovalec, in ue — vreme, marveč os od a in narava, ki ste to obljub j eno deželo tako slabo z dobrotami obdarili! . . .
Res je, da nosi tu poštni pečat samo nemško ime, to se pravi slovensko ime v nemškem kožuhu,
— zaradi te malenkosti pa je „obljubljena dežela" že zbog tega nekaj vredna, ker ni v njej ue planinskih nemškutarjev, ne „deutschkrainerskih" — oderuhov. Blagor jej — „obljubljenej tej deželi" — v — Loškem Potoku! Odo PuŠčavnik.
zavoljo informacij o mestnem posojilu, mestu mnogo mnogo več stroškov prizadejala, ko ta deputacija; in vender od mestnega posojila vsled famozne nem-škutarske uprave njegove mesto doslej še nema, in tudi še celo vrsto let ne bode imelo tacih koristij, kakeršne mu brezdvomjeno nastanejo vsled užitnin-skega zakupa in ustanovljenja mestne hranilnice prav v kratkem. Da se pa nemškutarsko hinavstvo in zaničljivost njihove taktike do dobrega spozna in zopet v pravo svetlobo postavi dogma, ki so jo iznašli o gospodarBkej svojej nezmotljivosti, naj bode omenjeno tu, da je leta 1882. po poročilu finančnega odseka, ki se je obravnavalo v jeduej poslednjih sej mestnega zastopa, narodna stranka z bol j šala finančne razmeremesta v p r i m eri z 1 e t o m 1881, v katerem je mestno gospodarstvo oskrb-Ijevala še fakcijozna stranka, za preko 1 2 000 gl. Kako bode „Ljubljanski butelj" izopačil ta faktum?
— (Sokolov „jour fixeu) preteklo soboto izpal je izvrstno. Prisotnih bilo je okolu 80 članov. Razen krepkih zborov in Čveterospevov omeniti je humoristicnega, vm^s pa tudi rezkega in dobro obo-Ijenega berila gosp. staroste V a 1 e u ti n č i č a, nagovorov gg. dra. Zamika, dra. Derča. Ukrenilo se je, da bode odslej „jour fixe" na vsake 14 dni, da se priredi v čitalničnej dvorani Miklavžev večer, ki bode aranžiran posebno zabavno. Prvi „jour tixe" bil je vseskozi jako zabaven in živahen, in po tem začetku sodeč, upamo si zagotovljati, da bodo letošnji Sokolovi večeri še prekosili nekdanje, ki so vsem deležnikom še v tako veselem spominu.
— (nObrazy z Krajinv") imenovalo se bode krasno ilustrovano delo, ki začne prihodnje leto izhajati v založbi knjigarja I. Otta v Pragi. Pisatelj tega dela je naš jezik in naše razmere dobro poznavajoči Jan Lego, o čegar ljubezni do našega naroda smo imeli že priliko spregovoriti.
— (Grof lil aga v) odložil je svoj mandat kot poslanec veleposestva kranjskega. Tako čitamo v Dunajskih listih.
— (Ljubljansko čevljarsko bolnišno-—   (Komers   na   čast   Lj u b I j an s k e j j podp o r no d r u š t v o) priredi »Delavsko veselico" v
mestnej  deputaciji) napravilo je v petek dne I nedeljo dne 18. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer  v pro-
Domače stvari.
— (Aleksander Dum as) oče je dobil spominek, ki se mu je postavil na trgu „ Place Males-herbes" v Parzu in se 4 t. ra. ob drugi uri popolu-dne slovesno razkril. Časopisi opominjajo povodom te spominske slavnosti na imenovanega glasovitega romana- in dramopisca. nDumas pere" je od 1830. leta naprej do svoje smrti 5. dan decembra 1870. francosko literaturo z romani in igrokazi ogromno obogatil iu tudi mnogi izmej nas je kot mladenič poželjivo čital njegovega „grofa Monte Kristo", „Tri Musketarje" itd. Naš Stritar je v svo jem Dunajskem „Zvonu" slavil Dumas-ovo izvrstno pripovedovanje in posebno jedno lastnost, ki se da menda le b francosko besedo pojmu primerno zaznamovati, to je, da je „Dumas bil „causeui" prve vrste. „Causeur", „causerie" — kako se pravi to slovenski? — Rajni Ferdo Kočevar Zagrebški pisal je v naš list leta 1872 Zagrebške „cauBeries" krstivši jih „črčkanje". No, to ni „causerie", bo mnogi rekel. Kaj pa je „causerie" ? — Umetnost, o stvari ka-keršni bodi duhovito in prijetno govoriti brez črteža, „duhovito čenčati." — Da pa se mi danes spominjamo Dumas-a, temu je povod moment, ki se je v časopisih naglašal v spomenicah temu pisatelju. Francoski jezik namreč pred 50imi leti mnogih izrazov ni imel, ki jih ima danes. Jezik, ki je pred 200 leti imel svojo „zlato dobo", jezik omikancev velikega dela zemlje v prejšnjem in še sedanjem stoletji, jezik diplomatov in dvorov, so v izraževanji mnogih posamičnostij človeškega življenja razvili še le v zadnjih desetletjih pesniki in pisatelji: Dumas pere et tils, Feuillet, Fevdeau, Victor Hugo in vsa dolga vrsta do naših vrstnikov: About, Daudet, Zola itd. Ako se je tak kulturen jezik, kakor jo francoski, v mnogem oziru še le zadnja desetletja razvijal — in to je naravno — potem pa se drznejo politični po-balini naših sovražnikov in smešijo našo skromno slovenščino rekoč, da je še v plenicah in nesposobna za javnost. Tolažimo se, vsaj naš narod nas razume, on dosti bere. Naj zato Glantschniggi le kriče, da ni res. Takega orožja nas ni strah!
9. t. m. akademično društvo „Triglav" v Gradci. Razen dijakov bili so pri tem komersu navzočni tudi profesorji dr. Krek, dr. Klemenčič, Hauptman in Lendovšek, in mnogo narodnih uradnikov. Mej krasno ubranim petjem čitalničnega pevskega zbora, ki obstoji po večini Is dijakov, vrstile so se napitnice in govori, v katerih se je ćula marsikaka grenka a resnična beseda o žalostnih naših sedanjih političnih in socijalnih razmerah. Burno odobravanje sledilo je besedam, katere je htar, za našo sveto slovansko stvar u ne t in obče spoštovan domoljub govoril v obsodbo znanih dogodkov v kranjskem deželnem zboru, in navdušeno se je pritrjevalo predlogu, da se to zastopniku odločno narodne politike, dru. Zar ni k u, sporoči brzojavno. Navdušenje pa je prikipelo do vrha, ko je Ljubljanski mestni odbornik g. Klein s krasnimi besedami napil profesorju dru. Kreku kot očetu slovenske kolonije v Gradci, in zahvaljevaje se dijakom za prekrasni večer poudarjal, da se mej tako za domovino in narod uneto mladino mora tudi starejšim domoljubom srce in misel pomladiti. — Gotovo bode ta večer ostal v prijetnem spominu vsacemu udeležencu.
—   (Nemškutarsko  hinavstvo.) „Der (lumine Kerl von Laibach" pripoveduje v svojej po Blednjej številki,  da bode deputacija mestnega odbora, ki Be je poslala v Gradec, da prouči tamošnjo upravo  užitnine in mestne  hranilnice,  pač mesto muogo stala, sicer pa ostala zanje brez koristi. Mi smo hinavskega žurnalista z Blatne vasi na kratko že zavrnili; danes, ko so se vsi členi deputacije že vrnili iu smo se prepričali, kako temeljito so se poučili o zadevah, ki so za naše mesto in materijalne probitke njegove jako važne,  dalje koliko neoceni telimh izkušenj so pridobili glede tacih naprav, ka tere je v našem mestu neobhodno potrebno oživo toriti, naj zagotovimo moža železne vesti,  da bode ugodne uspehe imel priliko prej opazovati, kakor si to želi. O tej priliki naj pa tudi  omenimo, da so razna potovanja, ki so se svoje dni vršila na Dunaj
štorih čitalnične restavracije na korist gori navedenega društva, s sodelovanjem si. moškega zbora delavskega izobraževalnega društva iu gledališke godbe. Spored: 1. Dr. B. Ipavec: „Bratska", zbor. 2. Li-smski: „Tam gde stoji", osmospev. 3. Dr. G. Ipavec: „Slovenec sem", zbor. 4. Ivan pl. Zaje: „Ju-rešićeva putnica", zbjr 5. * # * „Povodni mož", deklamacija. 6  * # * „Potna pesen", osmospev. 7.
„ * „Lhko noč!u, čveterospev, 8. * m * „Venec narodnih pesni;", godba. 9. Ples Kasa se odpre ob 7. uri. Z ičetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 30 kr. Ker je čisti dohodek namenjen društvu, katerega namen je jako blag, se nadeja odbor, da se si. občinstvo v mnogobrojnem številu udeleži te ve lice. Radodarni darovi se hvaležno sprejemajo.
Odbor.
— (Slovesna izročitev zlatega križca g. dru. G. Ipavic-u v Šent Jurji) se bode v 15. dan t. m. vršila po sledečem programu: Ob 10. uri slovesna sv. maša. ob 11. uri izročitev križca, ob 12. uri banket, ob 7. uri zvečer bakljada in se renada, ob 8. uri plesni venček; igrula bode Slatin ska godba (Sauerbruner). Osobna povabila k tej svečanosti se neso razpošiljala.
— (Umor.) Včeraj zvečer ob 5. uri je na Karolinškem predmestji v hiši št. 1. tik botaničnega vrta 18 letni delavec v tovarni za užigalne klince, Dragotin Treo, rojen Ljubljančan, čevljarskega pomočnika Rajka Bos ko vi ča iz Ljubljane s sekiro tako silno po glavi udaril, da je Boskovič četrt ure potem umrl. Boskovič ljubil je sestro Treovo in jo hotel vzeti. A Treotu ta ljubezen ni bila po volji in je večkrat zabavljal, na kar mu je Boskovič za grozil, da ga bo. Včeraj proti 5. uri prišel je Bo skovič v hišo k Treovim in njegova ljubica prinesla mu je juhe, katero je pil. Treo ustane in, ne da bi se bila kaj kregala, vzame sekiro in useka z vso močjo Boskoviča po glavi, da se je takoj na tla zgrudil in kmalu umrl. Zločinca Trenta prijela je policija in izročila deželnej sodniji.
Gospod urednik! Oziraje se na §. lit tisk. zak. pozivam Vas, da sledeči popravek v prihodnji številki Vašega lista objavite:
V štev. 255 od 7. t m. prinašate pod naslovom: „Čegava je dobrohotna roka" neresnično notico, ker ni res, da )e več nemčurjev nabralo nekoliko prostovoljnih doneskov  za moje podjetje,
kakor tudi ni res, da jek nek g. L.......Ham
dal 15 gld. Tudi Vaša daljna trditev, da so drugi nemčurji po 1 do 4 izvode „Ljudskega Glasu" naročili rekoč: „Tak list, ki tako narodnjake napada, ne sme poginiti, je n e re s n i č n a. *)
Spoštovanjem
Ferko Suhadobnik, urednik „Ljud Glasu".
V Ljubljani 8. novembra 1883.
*j K temu opomnimo samo to, da gosp. Suhadobnik
našega stavka: „ln tako jc za dvo Številki obuta-nuk zagotovljen z noniču r s k i m i novci, pa zagotovljen tudi lističa program in uit'* r" — ne s.itiiiki*vit. — da je tudi našo prvo notico z napisom .Nazaj bodi" mirno utaknil v žep ter tako sam priznal, da mu je došla podpora. Od kod? <>d narod ne strani gotovo no. Domnevati hi se tedaj smelo, da je ^. Suhadobnik zlo-zel mej „reptilijcu, ko bi k temu ne bil preveč neokreten. Sicer je pa vse te podrobnosti o nomčurskej podpori pripovedoval g. St . . ., in ta bi utegnil to znati.
Uredništvo.
Telegram „Slovenskomu Narodu";
Madrid 12. novembra. Nadkainornik, kraljevi pobočnik, ministra vnanjih stvarij in vojne peljejo se do Barcelone nemškemu cesarjo-viču naproti. Kralj bode cesarjevima skoro gotovo spremljal na potu po Andaluziji. Municipij namerava ob navzočnosti cesarjevičevej prirediti bikove boje. Ponajveč listov označuje potovanje cesarjevičevo kot goli čin udvorljivosti.
Loterij ne srečke 10. novembra.
V Trstu:    4,     89,     49,     83, 43.
V Linci:   43,     19,     46,     77, 5.
Meteorologijo poročilo.
x Stanje ^as opa-ibarometra
™ vanj a :   _ m_
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokri na v nun.
7. zjutraj 7B6*&8mm, 2. pop.   732*64 mm. 9. zvečer 73054 mm.
-f- 66°C si. szh. -f- 100° C j si. szh. 4- 7-4° C al. szh.
d. jas. jas. d. jas.
24-20mm dežja.
Srednja temperatura + 8-0°, za 3-1° nad normalom.
Tržne cene v EJ ubijani
dne 10. novembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, rt .   . •
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol . .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, ki It gram ■ •
Mast, n      ■ .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilcgrain Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštruuovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
,    mehka, ,  . a
gld.	kr.
7	96
4	87
4	23
9	92
4	71
5	20
5	40
8	50
8	50
9	
2	68
—	96
—	88
—	70
—	76
—	85
—	3
—.	8
—	60
—	66
—	56
—	34
—	45
—	17
2	5
1	83
6	80
4	40
dnć 12. novembra t. i.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
1'apirna renta..........
"""rebrna renta .... . .
Zlata renta ...       ....       . .
■V/o marčna renta.........
Akcije narodne banko .       . ...
Kreditne akcije...... . .
London   . ....
Srebro . .......
Napol. ..........
0. kr. cekini.       .   . . .
Nemške marku .....
4»/« državne srečke iz 1. 1854   250 *ld. Državne srečke iz I. 1864.        100 gld. i ' ,, avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
a n i
n n i»        -.„ .....
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/»°/o zluti zast. listi . t'rior. onlig. Elizahetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudoltbve srečke .... 10 n
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ rrammway-društ. vel j.  170 gld. a. v.
78	gld.	75	ki
79		50	
iH		80	
93	■	35	
H41	■	—	n
276	*	50	
120	B	60	n
	S	58	n *
s	n	71	p
59	n	15	r.
119	•	50	n
170	n	25	n
98	jt	90	n
120	n	—	n
86	n	65	n
85	|	15	
104	ti	—	n
115	„	95	»
119	n	25	n
103	n	—	n
104	n	75	n
171	n	75	
19		25	
105	n	75	*
218	n	20	
Zahvala.
Ker sem od mnogih stranij prejel iu še prejemam čestitanja k odlikovanju podeljenega mi srebernega križca s krono za zasluge in mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, se s tem vsem, ki so sodelovali ali na kakšen si bodi način pripomogli k slavnosti z dne" 4. t. m., prisrčno zahvaljujem, posebno pa izrekam „Saviujskemu Sokolu" in gg. pevcem Celjske Čitalnice, ki so slovesnost jako pomno žili, najiskrouejšo zahvalo.
(730) ' Gašper Šorn.
St. 2586.
(732—1)
Iskavni list.
Alojzij Major, cigan, blizu 25 let star, srednje postave, temno barve, s kratko, črno, polno brado, je sumljiv hudodelstva umora.
Isti se navadno po svetu klati s tridesetletno ciganko Marijo BreSčak in je vedno oborožen.
Naprosi se istega zasledovati, ako mogoče prijeti in ga oddati najbližnji sodniji ali žanri armerijski postaji in sploh vsak sled istega naznaniti dotičnim oblastni jam.
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku,
v 11. dan novembra 1883.
*      Odpretje kupčije.
Udano podpisani naznanjam, da sem na tukajšnjem
Kongresnem trgu št. 3
odprl svojo
trgovine z delikatesami in prekajeno mesenino
ter zagotavljam, da bodem v stanu slav. p. n. občinstvu vsikdar ustreči s svežo in najboljšo robo ter v Jako nizko ceno.   Nadejajo se obilih naročil
s spoštovanjem (731-1) JT. l*StO¥licla
i ^HJr^ * *<^Jb^>* *UU*'v *^AJ*
^nnn   »«i',*,«*»»-|«iiii    zdravnikov Evrop-■ v»»   hUIIi,  katerih  »pričevala  ae bodo priobčila, orđinujejo
Popp-ova zobna zdravila
kot naJbol|aa aa uata in sobe. — Kolajne rasnih razstav.
Izza 30 iw Izkušena
Anaiherin zobna voda
dr. J. G. POPP-a na Dunaji,
c. kr. dvornega zobozdravnika, I., Bognergasse 2.
Radikalni zobni lek za vsako zobobolje, vsako bolezen v ustih in v dlcsnu, olajšuje zobenje pri otrocih in jo neogibna pri uporabi mineralnih vodi, izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-riiido.
Velika sklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld. in mala po 50 kr.
fNl
ve^etab. zobni prašek kSSkJJ
rabi zobe blesteče, ne da jih pokvari. Cena škateljci 63 kr.
Anatli.-zobna pasta 'jSSfiffi
po 1 gld. 22 kr., za Čiščenje in obranjeujo zob, odpravo sla >ega duha in zobnega kamena.
arom. aobna pasla, HgftkJJ
kem uporabljen ji. Zobje (pravi in umetni) ae obranijo in zabrani so zobobolje. Po 35 kr. za jeden kos.
zobna plomba, SflflS&fft:
mer si vsj*k lahko sam plombira otle zobe, rt      Cena za zavitek 2 gld. 10 kr.
S> med. milo iz zelišč, ISH™^
zoper hraste, liSiaj in pege, zu čiščenje in ohra-nenje bele, čiste polti,   oper ujedco, ogrce in kurjo polt. (Jena 30 kr-/tkltlfl  witmwI\   i  8e vn°vič upotreb-
Aoniia m r (iMv i jnjejo v Dmmjskej
c. kr. občnej bolnici na pri očanjc profesorja Drasche-ja in se pripoznav /■> za izvrstna
Preti pona<-e|alvami se »vari, '^n
s katerimi si pomagajo nekateri fabrikautle, da si osvojevajo tovarniško znamko, ki je moje j jako podobna in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako.
Pri nakupu vsakega izdelka naj se natanko pazi na firtno. [77$—12)
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih ,1. S\voboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. [ti. Tmkoezv, E. P.irseliitz, dalje pri trgovcih Aut Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Scbmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Laiasnik/ Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej ljoki: 0. Pabiani, 'vkar; v Kofevji: J. Uraurie, lekar; na AV-škem: F. Pomchen, lekar; v Idriji: J, VVarra, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. lJenes, lekar; V Afe'liki: Fr. VVachu. lekar; r Novem mestu - D. lli .-zoli iu J. Dergnian, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; p Crnomlji: J. Ulazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: V. 0 sari a, lekar.
Delnice
77
NARODNE TISKARNE
kupujejo se po razmerno visokej ceni.   Ponudbe na uredništvo ali upravništvo „Sloveuakega Naroda-.
ceni
Oznanilo.
Iz proste roke se proda po prav nizkej
s 6 pari kamnov, 7 stopami za ječmen, 1 kamnom za kašo, oljarca z 10 stopami in žaga,
na prav pripravnem kraji za kupčijo z moko, oljem in lesom. Voda stanovitna, je ne zmaga mraz ne suša. Zraven tnlina hiša v jedno nadstropje, z gospodarskimi poslopji vred, kakor tudi z naslednjim zemljiščem: 4 orala 564 □ sežnjev njiv, 1 oralo 1356 Q sežnjev travnikov, 1 oralo 172 Q sežnjev gozdov in 113 Qaežnjev pašnikov. - Kaj več se zve pri Antonu Hnapiču, mlinarji in posestniku v Valburicl pri ftinledniku. (714—1)
Marij inceljske kapljice za žeiodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslaat do Jedi, slabi želodeo, ■mrdefto sapo, naplbne-nje, kislo podiranje, 161-panje, katar v ielodol, zgag-o, da se ne nareja pecek ln pčeno ln alez, zoper zlatenico, grnjns ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz Žeiodca), zoper krč v ielodol, preobloienje želodca x Jedjo ali pijačo, crve, zoper bolezni na vranici, Jetrak in zoper zlato žilo.
Grluviiii »at loftfti: Lekar C Bra«ly9 Krerosier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
^refve ima sstiao.o: V Ljubljani: lekarna frabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip .Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mostu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Hergmann. V Post o j ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli V Ajdovščini: lekarna M i c h a e 1 G u g 1 i e I m o. V C e I j i: lekar J. K u pfe rs c h m i e d. V K r a ti j: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^ Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. Vt'rnomlji: lekar Ivan Blaiek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani
WrW Svaritev! Kei so v zadnjem Času naš Izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuie samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnono besede : Echte Mariazeller Magentropb'n — P.rady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varntveno riinnieiije in zavoj mora biti zapečaten z našim vart*tvenii>i zname-ujeui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski 'caznovuni izdelovalci in prodajalci. (148—114)
Od visoke vlade
švedskega
privilegirani
Brezov
Njeg. Veličanstva
kralj
ir. Fr. Lenfliel-ov
m
Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta, njeno deblo, je od pnmtiveka znan kot najizvr.stnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadubi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, loči|o ae že drugi dan nrziiatiie luskine ođ polti« ki poMtaue vt*le«l tega čisto bela i u trda.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in Čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogeroe, iu»8iii> rudečino, zajedce in druge nesnažuosti na polti. Cena vrču i navodom vred 1 gld. f)0 kr.
Zaloga v Ljubljani pri Jal. pl. Trnkoozy-jl lekarnarji; glavna zaloga
na Dunaji pri W. Henn-u. (611—8)
Izdatelj in odgovorni ureduik Makso Armič.