Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 3.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja v s a k o nedeljo.

Murska Sobota, 10. oktobra 1937.
m
Naša vojska
Naši notranje politični dogodki, pa tudi dogodki, ki so se odigravali onstran naših državnih meja, so stopili nehote v ozadje spričo velikih voiaških vaj, ki so se vršile na Gorjancih in o katerih so naši časopisi poročali obširno, iskreno in z nepotvorjenim navdušenjem. Zanimanje za potek manevrov je bilo tokrat res veliko. Temu se ne smemo čuditi, saj so bili letošnji manevri največja preizkušnja v mirni dobi, kar jih je imela naša vojska. Pred najvišjimi vojaškimi dostojanstveniki iz Francije, Romunije, Grčije, Italije, Turčije in Češkoslovaške, je naša vojska v polni meri ponovno utrdila svoj sloves, ki ga uživa na svetu. Teden dni je naša vojska izvrševala naporne vaje, za katere je bilo treba mnogo priprav, načrtov in žrtev. S pričo skrajno slabih vremenskih razmer, so zahtevale vaje od vsakega posameznika izrednih žrtev, in pov-dariti moramo, da je sleherni prestal izkušnjo tako, da lahko s ponosom zremo na naše fante in može, ki so že tokrat dokazali vso svojo sposobnost in pripravljenost za žrtvovanje, če bi jih nekoč domovina klicala na obrambo svojih meja Sam vojni minister, ki je prisostvoval manevrom, je ob zaključku rekel novinarjem, da je preizkušnja prestana nad pričakovanje dobro in polno zadovoljstvo vodstva naše vojske.
Mnogo naših fantov in mož iz Prekmurja je bilo tudi poklicanih na manevre. Mnogo je dela sedaj na poljih, jesenski sadeži morajo pod varen krov domačije, zemlja čaka, da se jo pripravi za novo setev, zima je pred durmi in povsod je treba še to in ono napraviti, tako da je vsak dan dragocen in vsaka delovna roka težko pogrešljiva. Spričo tega je marsikdo na tihem zamrmral, ko je dobil poziv, da mora na vojaške vaje. V prvem trenutku so zmajevali tudi davkoplačevalci, češ država si dela izdatke, ki so seveda neizogibni. Pa je bila to le beseda, ki ni prišla iz srca ter bila le tako izgovorjena. Slehernemu pa je vstajal v prsih ponos, ko se je domislil naše vojske in v mislih je sledil vsem njenim pohodom. Temu občutku se je
pridružila zavest, da je naša oborožena sila nepremagljiva, trdna in močna in da si bo sleherni skrhal zobe, ki bi hotel planiti po naši domovini. Poglejmo le danes malo po svetu in vidli bomo, kaj se vse pripravlja za ju-tršnji dan. Na vseh koncih in krajih Evrope je slišati rožijanje orožja. V visokih zubljih se dvigujejo plameni španske državljanske vojne. Na Daljnem vzhodu se je razbesnela vojna v vsej svoji grozovitosti in narodi so se v strahu za svojo lastnino zbrali na okopih svojih domačij. Nekdanja mirna Evropa je danes bolj podobna vojaškemu taboru, iz katerega se neprestano čujejo grožnje, kakor kdaj prej. Ob takih razmerah se vsakdo zave, ko like važnosti so takšne obsežne vojaške vaje, ki nam naj pokažejo ali smo dovolj pripravljeni, aii je naša moč dovolj velika, če bi prišla usodna ura odločitve. Za tem ciljem nam ne sme biti nobena žrtev prevelika, saj se gre za nas, za varnost naših žena in otrok, za naše domove, ki smo jih zgradili z našimi pekočimi žulji, za našo svobodo, za katero smo žrtvovali najboljše sinove naše domovine.
Na vse to pomislimo in nihče ne bo več pravil, da so manevri igra in parada. Oni so prav resna in važna stvar in v interesu države in njenega prebivalstva nujno potrebni. Danes, spričo modernega bojevanja, se zahteva od poveljnika in vojaka mnogo več ko kdaj prej. Danes je treba večjega junaštva in večjih naporov. K temu pa je treba vsakega posameznika vzgojiti in ga pripravljati na skrajno žrtvovanje. Za to je šola, ki jo more prehoditi vojak, trda in ne more biti nežna. Letošnji manevri so bili baš v tem dobra preizkušnja. Neprestani nalivi, naporni pohodi hribovito ozemlje, kjer so se vršili manevri, so težave podvojili. Tem večjega pomena so dokazi vztrajnosti, utrjenosti in neuklonljive volje, ki so jo doprinesli vsi sodelujoči oddelki: od navadnega pešca, do artilerista, od konjenika do posade tankov in oklopnih avtomobilov, od kolesarjev do drznih letalcev v težkih bombnikih.
Že od početka smo omenili, da so našim manevrom prisostvovali najvišji vojaški strokovnjaki za-
vezniških in sosednih držav. Ta odposlanstva so vidla veliko sposobnost naše vojske, spoznali so tudi našega vojaka, ki ga dičijo vse vrline pravega bojevnika in neustrašenega branitelja domovine. Kar so tuji predstavniki vidli, ne bo ostalo prikrito zunanjemu svetu, saj morajo svojim vladam poročati o stanju naše vojske, kakšna je naša oborožitev, kako je naš vojak sposoben, skratka o vsem kar so pač vidli na teh vojaških vajah. Tako poročila sicer ne pridejo v javnost onstran naših meja, pač pa so neprecenljiva važnost ob sklepanju kakšnih prijateljskih pogodb, včasih pa tudi odločujejo v marsikateri politični akciji, ki bi drugače bila sovražno naperjena proti nam, pa se je ublažila radi, pripravljene in sposobne sile, aii drugače rečeno radi — respekta. Oni, ki so sovražni napram naši državi, so bili zadnji vojaški manevri resen opomin, da se ni varno igrati z ognjem. Zavezniki pa so prišli do prepričanja, da se lahko mirno zanesejo na našo vojsko. To nam pa vliva zavest, da v krogu onih držav, ki se borijo za mir, ni naša država nikako breme ter je enakovredna vsem drugim. To je tem več vredno, ker še danes prevladuje v mednarodni politiki naziranje, da je treba upoštevati ie močnejšega, slabiča pa je treba pustiti njegovi žalostni usodi.
Na vajah, pa tudi potem, ko se je naša vojska vračala v svoje vojašnice, je bila povsod deležna s strani prebivalstva navdušenih sprejemov. Pohod naših čet je
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15«/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 41.
izpričal, da sta se vojska in narod zlila v eno. To je ugotovil tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ko je v Toplicah, ob burnem odobravanju visokih vojaških dostojanstvenikov rekel: „Naša vojska je narodna in zato je ljubezen našega naroda do naše vojske brezmejna." V trenutnih političnih razmerah, ko razni politiki sklepajo razne pogodbe in s svojim delom dotikajo temeljev našega državnega življenja, so take besede nad vse pomembne. Zato so značilne tudi besede ministra vojske in mornarice generala Marica, ki je povdaril, da so se pozivu pod orožje in to baš v območju, kjer se zlivajo Slovenci v Hrvate in Hrvati v Srbe, enodušno in z enakim navdušenjem odzvali obvezniki vseh plemen in vseh ver in je tako tudi maneverska vojska bila prava podoba naše celokupne narodne vojske. Spričo tega lahko trdimo, da se narod vzpenja preko vseh nesporazumljenj in trenutnih notranjih sporov v mogočno celoto, kateri je najvišja svetinja — Jugoslavija. In kdor se bi hotel dotakniti zgradbe naše svobode, katero nobena sila ne more uničiti, mora biti pripravljen, da se proti njemu dvigne vse, kar nosi poštenje in ljubezen v srcu. Tako so velike vaje ob Gorjancih pokazale nam in svetu, da skriva naša država v sebi mogočno silo, ki je vedno pripravljena, da brani Jugoslavijo pred morebitnim sovražnim napadom od katerekoli strani.
POLITIKA
Pristaši dr. Mačka so imeli eno izmed zadnjih nedeij zborovanje v Vinici na hrvatskem bregu Drave v bližini Ormoža. Po pisanju nekaterih hrvaških časopise? se je tega zborovanja udeležilo tudi 200 Slovencev s svojimi političnimi voditelji. Ti so izjavili, da so Slovenci pristopili k združeni opoziciji kot zavezniki Hrvatov in bodo tako nastopali tudi pri vseh bodočih dogodkih.
Gradbeno ministrstvo je dalo na razpolago 8 milijonov din za položitev vodovodnih cevi v Dalmatinski Zagori in za gradnjo črpalnih postaj in drugih potrebnih objektov. Ker bodo ta dela velikega pomena za socialne, gospodarske in zdravstvene
razmere v vaseh dalmatinske Zagore, so položili temeljni kamen v Pokrov-niku z posebnimi svečanostmi ob navzočnosti gradbenega ministra.
O vsebini sporazuma, ki je bil sklenjen med srbijansko združeno opo-z!c'jo in dr. Mačkom, sredi septembra, piše neki sarajevski časopis, da obsega naslednje točke: 1.) Odprava sedanje ureditve države, ki temelji na ideji narodnega in državnega edinstva; 2.) priznanje treh narodnih osebnosti (Slovenec, Srb, Hrvat) in ureditev države na tej osnovi; 3.) ukinjenje ustave in popolna odstranitev zakono-dajstva, v kolikor je bilo v zvezi z režimom šestega januarja ; 4) sprejem .vrhovnega zakona", ki bo do spre-
jema nove ustave nadomeščal ustavo; 5.) sestava nove vlade iz skupin, ki sporazum podpišejo. Ta vlsda naj pripravi volitve za ustavodajno skup ščino po zgodovinskih pokrajinah. To so pa le ugibanja, točno besedilo sporazuma pa bomo brali, ko bo ta sklenjen, in kakor obljubljajo, tudi objavljen.
Na povratku iz Ženeve, kjer je bilo zasedanje Društva narodov, se je ustavil v Beogradu turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Po razgo-voru, ki ga je imel z uašim zunanjim ministrom, je rekel časnikarjem: »Brez pretiravanja lahko rečem, da se je v Ženevi dosegla ublažitev evropske politične napetosti, kljub zelo kočljivim dokodkom,"
— Šef francoskega generalnega štaba general Gamelin, ki je prisostvoval našim velikim manevrom, je pred svojim odhodom iz naše države rekel sledeče:,,O Franciji govore nekateri, da je površna, v resnici je pa to narod, ki je neomajno zvest svojim prijateljem, kakor je bil vedno zvest svojim obveznostim. Francoska vojska je prišla k vam, da je z vami delila hude trenutke in končni triumf. Danes stoji ta armada na straži in bdi nad zahodno Evropo. Ta armada je vojska izrazito miroljubnega naroda, toda v svesti si je svoje moči in je sposobna za vse naloge, ki bi jo čakale, ter voljna sodelovati z vašo vojsko v vseh okoliščinah, če bo treba."
O našem vojaku pa je visoki francoski dostojanstvenik rekel takole: »Občudoval sem vašega vojaka, posebno pešca, ki mu ni več treba ustvarjati si ugleda, saj smo njega veljavo imeli priložnost ceniti že pred 20 leti. Kakorkoli se bo razvil material, glavno orodje bitke in zmage bo slej ko prej ostal človek sam."
Dr. Maček ima v svojem lastnem taboru zelo hude nasprotnike, ki so sedanja pogajanja za sporazum med hrvaško in beograjsko združeno opozicijo, porabili za borbo proti njemu. Očitajo mu, da se vedno sklicuje na hrvaški narod, da pa rešuje brez naroda najvažnejša življenska vprašanja, kakršen je zlasti nameravani sporazum.
Gospodarsko finančni odbor mi
nistrov je vzel v pretres kontni načit uredbe o povečanju uradniških pre jemkov. Uredbo bodo v krstkem pod pisali člani vlade. S povišanjem uradniških plač bo Imela država na leto 150 milijonov več izdatkov.
StalnS svet Male antante je imel v Ženevi sejo pod predsedstvom ro-munskega zunanjega mftststsa. Raz pravljali 30 o splošnem mednarodnem položaju in vnovič ugotovili, d u Z3 vzemajo popolnoma enaka stališča v vseh vprašanjih, o katerih so se raz-goyarjaIi. Posebno pozornost so posvet li odnošajem med dršavami podonavske kotline, zlasti odnošajem med Madžarsko ;n Malo antanto in so sklenili, nadaljevati pogajanja, ki so se pričela v ugodnem razpoloženju.
Šef italjanske vlade Mussolini je po 12 letih vendarle zapustil hlijo ter obiskal Hitlerja. V oklopnem vlaku se je vozil Mussolini preko avstrijske zemlje v Monakovo, kjer so mu pripravili najveličastnejši sprejem. Od tam ga je vodila pot v Rcstock, kjer si je ogledal velike manevre nemške vojske Obiskal je tudi Kruppove tvor-nice, ki so največje tovarne za orožje v Evropi. Slednjič je še obiskal Berlin, kjer je njegova triumfalna pot po Nemčiji dosegla s?oj višek. V varnem spremstvu je nato zopet zapustil Nemčijo in na povratku v domovino je bil povsod deležen velikih ovacij. Posebno slovesno so ga sprejeli v Rimu. Da je bilo njegovo potovanje velike pol:-tične važnosti, ni treba povdariti, zato je razumljivo, da so bile v zadnjih dneh oči Evrope uprte v diktatorja, ki sta se sestala na nemških tleh.
V	Berlinu sta imela oba državnika važne politične govore, katere je poslušalo nad milijon ljudi. Govorila sta o najtesnejši povezanosti narodnega socializma in fašizma ter naglasila miroljubnost Italije in Nemčije. Mussolini je v svojem govoru dejal: „Vsemu svetu, ki napeto sprašuje, kaj bo rezultat sestanka, odgovarjava vaš voditelj (Hitler) in jaz na glas in z vsem poudarkom: „Mir".
V	evropskih diplomatskih krogih razglabljajo zdaj o posledicah, ki
jih bo Mussolinijev obisk imel za E;-ropo in svet. Splošno prepričanje je, da s»a ob tem obisku italjanski faši zem in narodni socializem sklenila zvezo, ki je tesnejša, kakor pa če bi biia Hitler in Mussolini podpisala vojaško pogodbo.
V nemških In italjanskih krogih izjavljajo, da je Mussolini povabil Hitlerja, naj obišče Italijo, vendar pa datum tega obiska še ni določen. Ver jetno je, da bo Hitler ktnslu vrnil Mussolinijev obisk.
Sedem tednov že divja vojna vihra na Daljnem vzhodu, kljub temu pa niso mogli Japonci stret! junaškega odpora Kitajcev, ki branijo vsako ped zemlje pred grabežljivim tujcem. Japonci so izdali že ogromne vsote za bojevanje, ki segajo že v tako višino, da bo Japonska rabila več let, da se zopet gospodarsko opomore.
Angleži so Kitajcem poslali večje število najmodernejših aeroplanov, ki prevozijo 400 km na uro ter se v treh minutah lahko dvignejo do 3000 m visoko.
Na Angleškem nočejo več kupiti japonskega blaga, prav tako tudi nočejo Japoncem nič prodati. Pričakuje se, da bo Društvo narodov proglasilo sankcije proti Japonski, ki bodo vsekakor bolj uspešne, kakor one proti Italiji, ker se bo ženevski akciji pridružila najbrž tudi Amerika.
Romunski zunanji minister je proti pričakovanju ostal v Ženevi. To dejstvo spravljajo v zvezo s francos kitu prizadevanjem za ustanovitev nove podonavske zveze pod francoskim vodstvom.
CelovSka policija (Avstrija) je odkrila komunistično organizacijo, ki je zbirala prostovoljce ter jih pošiljala na boje v Španijo. Ta komunistična družba je spravljala tudi jugosloven-ske dobrovoljce v španski metež. Skupno je bilo odposlanih okrog 40 transportov.
Posebna delegacija avstrijskih narodnih socialistov je izročila Mus-soliniju pismo, v katerem ga prosi, naj podpre stremljenje narodnih so cialistov v Avstriji. V pismu so na-
rodai socialisti hudo obtožili Avstrijo. Avstrijska javnost je zelo ogorčena zaradi takega nastopa, češ da so izdali avstrijske narodne stvari, ko so se obrnili na zastopnika tuje vlade s pozivom, nai jih podpre v borbi za nj;hove cilje v Astri ji.
Španska komunistična vlada je tudi posiala svojo delegacijo na zasedanje Društva narodov v Žene o, kjer oa ni dosegla to., kar je nameravala. Sedaj hočejo voditelji španskih komunistov doseči svoje cilje na ta način, da izdajo poziv vsem delavcem sveta, naj stopijo v stavko.
Nove pristojbine za pisma in dopisnice naslovljene v inozemstvo
Z odlokom poštnega ministra se spremene dopolnilne pristojbine za odpravo pisem in dopisnic v prometu z evropskimi državami. Po tem odloku se evropske države razdele v tri pasove s temi dopolnilnimi pristojbinami: prvi pas: 2 din, drugi pas 2.50 din, in tretji pas 3 din.
V	prvi pas spadajo: Avstrija, Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska in Rumunija.
V	drugi pas: Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Švica in Turčija; vse druge evropske države (n. pr. Anglija, Francija i. t. d.) razven Sovjetske Rusije, so v tretjem pasu.
Te spremembe so stopile v veljavo 1. oktobra 1937.
BrezobueznG bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Engleski funt sterling 1 kom Din 230 — Francuski franki 100 „	„ 145*—
Amerikanski dolar 1 „	„ 46 85
Isti v čeku	1 „ —— do 47-25
Kanadijski dolar 1 „	„ 46 50
Italjanska lira
Češke krone	100 „	„ 145 —
Nizozemski fiorin 1 ,	„ 2350
Nemška marka v bankovcih 1 kom „ 9 50 „ v srebru 1 „ „ 12 — Avstrijski šiling v bankovcih 100 „ „ 860-865
„ šil. v srebru in drobiž 1 „ 8 25 Magyarski pengo po 100 kom „ 900 — Urug. peso	1 „	„ 17 50
Argent. peso	1 „ „ 11'—
Tečaji deviz v dnevnikih.
Domjan Vahen — Esperanto.
V proslavo
zelenega tedna odnosno mednarodnega jezika esperanto.
(29. 9. do 6. 10.)
Torej te razmere nas silijo, da razmišljamo o pomenu nekega jezika, ki bi ne bil lastnina nobenega naroda, ki bi bil lahko naučljiv in blagoglasen. Tako zasledimo od leta 1603. celo vrsto poizkusov, ustvariti mednarodni jezik. Eden izmed najboljših poizkusov je bil Volapfik, ki ga je ustvaril Schleyer, toda je že ob rojstvu propadel, kakor vsi drugi, ki jih naštejemo več kot 200. In zakaj so propadli vsi ti poizkusi ? Ker niso temeljili na mednarodnih korenih živih jezikov. In prav to je prvi spoznal dr. L. Zamenhof, poljski zdravnik, ki se je rodil leta 1859. v Bijalistoku na Poljskem. Dobro je poznal razmere, ki so vladale v svetu, saj je prav njegovo rojstno mesto bilo prava mešanica raznih narodov, tako Rusov, Po-
ljakov, Nemcev, Ukrajincev, Židov in drugih, ki so se med seboj sovražili. In opazujoč te narodnostne boje med njimi za prevladanje enega izmed jezikov, se je v mladem Zamenhofovem srcu porodila misel: ustvariti jezik,ki bo mednarodni jeziki Toda ta vera, v kateri je živel mladi Zamenhov, da smo si vsi ljudje bratje in sestre, se je v njem samem večkrat omajala, ko je srečaval na cesti ljudi in je v globini svoje duše občutil, da ne srečava bratov in sester, temveč le Ruse, Nemce, Poljake, Žide in druge, ki so se mu radi njegovih »blaznih" idej samo posmehoval!. Toda ta vera, ki ga je vodila v življenje preko neštetih ovir in težav, se je v njem še okrepila, ko se je zavedel, da bo s svojo idejo mogel mnogo koristiti človeštvu, ter tako posameznim narodom in vsem posameznikom, ker blagostanje naroda je tudi blagostanje posameznika. Zavedal se je, da je ena največjih ovir na poti k sporazumu in sodelovanju med narodi vprav nesporazumevanje, to je jezikovna razlika in da se radi
teh dejstev narodi v borbi za nadmoč njihovega jezika na svetu družijo v sovražne si tabore.
Ideja:
»Ljubiti vse ljudi in spoštovati vse narode I" je postajala za mladega Za-menhofa vedno večjega pomena, celo tako velikega, da je za njo žrtvoval vso svojo mladost, vse svoje življenje, da je začel ustvarjati mednarodni jezik na podlagi mednarodne ideje bratstva in ljubezni ter vzajemnega sodelovanju brez ozira na rasno, narodnostno, versko ali politično pripadnost, da je star komaj 28 let izdal prvo slovnico mednarodega jezika, ki gaje sam nazval: Esperanto.
To je bilo leta 1887. in že leta 1905. torej 18 let kasneje so sklicali plrvi mednarodni esperantski kongres, na katerem so se s pomočjo Zamen-hofovega esperanta sporazumevali med seboj posamezniki raznih ras, raznih narodov, na katerem so si prijateljsko podali roke pripadniki raznih ver, različnih političnih nazorov.
Toda svetovna vojna je zaustavila razmah esperantskega pokreta, kakor tudi vsem ostalim pokretom.
A že leta 1923. je mednarodna trgovska konferenca v Benetkah sklenila, da bi se esperanto uvedel v vse trgovske šole, trgovske zbornice, v tujskoprometna društva, da bi se uporabljal kot službeni jezik na mednarodnih velesejmih.
Pri nas, žalibog, esperantsko gibanje ni tako razširjeno, kot to zahtevajo prilike in naša korist. Vzrokov je več in nekteri izmed poglavitnih so, da je pri nas premalo ljudi, ki bi se za esperantski pokret žrtvovali in ga širili, primanjkuje strokovno izobraženih učiteljev, premalo se zanimajo zanj trgovski in industrijski krogi, ki bi imeli od tega največ koristi, premalo se zanimajo zanj izobraženci, češ, to je jezik proletarijata, premalo podpira oblast ta naš pokret in premalo se zanima zanj naša mladina, ki jo vzgajajo po strogo začrtanem načrtu, ki pa je zastarel in ni več sodoben.
»Vsi ljudje, pa naj pripadamo temu aH drugemu narodu, tej ali drugi veri,
Bodimo stvarni
Neki dopisnik je dostavil Novinam članek, ki ga je nazval »Sramota za Soboto®. V članku opisuje zadnjo poplavo s posebnim povdarkom na zbiranje vode v bližini gimnazije, ki je baje ovirala dijakom dostop do gimnazije, kar je imelo za povod, da se pouk ni mogel vriiti. Očividno nalaga to krivdo občinski upravi, češ da premalo skrbi za kanalizacijo in čiščenje obcestnih jarkov. Čudno je tos dasiravno neposredno podtikanje, zlasti iz razloga, ko bi moral dopisnik ve deti, da je nemogoče v trajnem deževnem vremenu gladko zajeziti dotok vode, ki si v svoji množini išče naravna pota in ki je dohajala v takem izobilju, da ji ni bilo mogoče po določeni poti sprotoma odtekati. V ostalem oskrbuje cesto cestni odbor, ki pa tudi nemore radi pomanjkanja denarnih sredstev vse nedostatke na cesti tako hitro odstraniti, kakor bi s dopisnik želel.
Ako se dopisnik čuti pravičnega, bo vendar priznal, da je občina v zadnjih letih, glede kanalizacije in olepševanja našega mesta mnogo napravila. Ali morda ni videl, ko je voda v letošnjih deževnih dneh in popla-vah gladko odtekala po novo napravljeni kanalizaciji iz mesta proti kolodvoru in skozi železniški nasip proti Rakičanu? Ali se morda ne zaveda, da bi vsa ta množina vode, če nebi imela pravilnega odtoka, povzročila mestu takšno zlo, kakšno smo doživeli v letu 1925? Dalje, ali mu mor da ni znano, da je občinska uprava občine M. Sobota že od leta 1925 zbirala denarne prispevke v poseben fond, namenjen za kanalizacijo. Da našnja občinska uprava izvršuje kanalizacijo in olepšava mesto v najlepši obliki in v splošno zadovoljstvo. Ali morda ne vidi, da je cestni odbor, katerega predsednik je župan g, Hartner, zelo lepo uredil Kolodvorsko cesto, ki je bila pred tem, zlasti v bližini kolodvora, težko uporabna in delala na prihajajoče potnike dokaj čuden vtis? In dalje, ali morda ne
vidi, da se toč^sno z velikim naporom preurejuje Aleksandrova cesta?
Ako je dopisnik iz tabora, ki je danes vsemogoč, bi mu biii prav hvaležni, ako bi občinski upravi ali cestnemu odboru preskrbe! potrebno de narno podporo in s tem omogočil izvršenje vsaj nujno potrebnih del na kanalizacijah našega mesta. Nsši ob čani so pa dovolj obdavčeni in ne bi mogli plačati višjih davčnih bremen, kar bi moral tudi dopisnik vedeti. Brez potrebnega kredita se pa delo memcre izvršiti.
Prepričani pa smo, da bo občinska uprava in cestni odbor, ne glede na pisanje Novln, v okdru kreditne mož ncsti nadaljeval z začrtanim delom in s pomočjo vsakoletnih prispevkov naše mesto kar najlepše uredil.
čenje omenjenega jarka. To bi morala občina v interesu reda iz lastnega nagiba pravočasno sama napraviti in bi v tem primeru pritožbe izostala. Smst ramo za primerno, da bi se tudi občinska uprava občine Murska Sobota zavzela, ds se ta jarek čimprej očisti, da se bo voda lahko drugič odtekala v Črnec, ne pa proti Murski Soboti.
„Skuznate oči"
So dale Novine naslov članku, ki so ga objavile v svoji 40. številki s podpisom — kmeti Povod k temu jim je dal naš uvodni članek v štev. 35, ki obravnava razmere naše industrije do vsakokratne vlade. Toda Novine se v svojem članku nesramno zaletavajo le v domačo industrijo, t. j. v industrijo mesnih izdelkov g. Benka. Nočejo pa vedeti koliko je ravno ta industrija v hasek našemu prebivalstvu. Druge pokrajine so ponosne na
domačo industrijo, pri nas pa se naj. dejo ljudje, ki domačo industrijo omalovažujejo, blatijo in jo javnosti predstavljajo kot sebično in škodljivo. Če so se v domači industriji godile kakšne nepravilnosti, ali če se gode, je vendar dotični kmet, ki je baje članek Novinam poslal, upravičen dostaviti sodniji tožbo, ki bo zadevo razčistila.
Nikdo ni bil prisiljen prodajati domači tovarni svojih produktov, prodal naj bi jih drugim trgovcem, ki bi mu morda bolje plačali. Le ta je pravilna pot, vse drugo pa je nesramno obrekovanje in mi prav dobro vemo, zakaj se to pogostoma vrši. Toda gos podje okoli Novin si s takim postopanjem prav nič ne pridobivajo na veljavi... Bodočnost bo pokazala.
Postni autobus M. Sobota - RogaSevci
Poštna uprava je usedla na progi M. Sobota—RogaSevci počenši z 4 oktobrom dvakratno vožnjo. Ta uvedba je že bila davna žeija prebivalcev ob tej progi. Hvaležni smo poštni upravi, da nam je nudila to ugodno zvezo. Zlasti je velike važnosti opoldanska vožnja, ko je dana priložnost, da si potniki, ki imajo opravka na raznih uradih, jim ni treba čakati do 15 ure temveč se že lahko opoldne zopet vrnejo domov. Še večje važnosti pa je zvezs iz Rogaševci, ker pride autobus v Mursko Soboto ob 14 18 uri in ima tako zvezo ria vlak, ki odhsja iz M. Sobote ob 14 45. S tem je zlasti ustreženo davni želji, ko imsmo lepo zvezo k vlaku.
Sedsj bi bilo še samo nujno potrebno, da uvede poštna uprava še
Denar
vriete skozi okno,
ako kupite stare vrste peči! 10 NABAVITE SI
s katero kurite za
Din T
24 ur.
Samoprodaja:
L. FHIIH
M. SOBOTA
vožnjo in sicer do Gornje Lendave. Občinska uprava v Gor. Lendavi je že podvzeia vse korake, da tudi ta kraj, ki je eden največjih v Prekmurju, pride do kakega prometnega sredstva ter imela zvezo z ostalo Slovenijo. Te vožnje bi se naj tako uredile, da bi vozil autobus po končani vožnji v Rogaševcih, še do Gornje Lendave, kjer bi naj biia končna postaja. S tem bi ne bilo ustreženo samo orebivai-sivu, temveč bi bil tudi velik korak k gospodarskemu razvoju naše Goričke.
Preosnova vlade
temu ali drugemu plemenu, vsi imamo iste pravice, iste težnje in s pravicami iste dolžnovtil Naj govorimo ta ali drugi jezik, vsi smo enaki I"
In če bi to spoznali vsi narodi, bi ne bilo več vojn, kajti vojne so le sad nesporazumevanj, pohlepa po dobičku, zavisti, sovraštva in borb za nadvlado. Vojne uničujejo, kar si je človeštvo s trudom in pritrgovanjem zgradilo. In če bi zavlaoala esperant-ska ideja po vsem svetu, bi bil svetovni mir zagotovljen, vse dosedanje mirovne konference pa so la pesek v oči in brezplodno zapravljanje narod nega denarja. Najpreje se mora člo veštvo vzgojiti v duhu, da smo si vsi ljudje bratje in sestre brez ozira na barvo kože, vero in drugo, da nihče ne sme v svojem srcu občutiti so vraštva do drugega radi narodnostne razlike, petem naj šele politiki sklicujejo mirovne konnference, na kate rih naj sklepajo po volji vsega človeštva, ne pa po svoji mili volji, ozi rajoč se samo na svoje koristi in na koristi svo jeganarodal (Konec.)
Čiščenje jarkov
Dopisniku, ki je dostavil Novinam članek pod grobim naslovom .Sramota za Mursko Soboto" svetujemo, naj si v bodoče bolje ogleda vzrok dotoka vode k gimnaziji, na cesto in vrtove. Ce bi to storil, bi brezdvomno ugotovil, da je voda prišla v veliki množini po polju ob južni strani radgonske ceste iz kupšinske občine in sicer radi tega, ker ni občina izkopala poljski jarek od gostilne g. Savla v Crnelavclh do črnca. Vsa ta množina vode, ki se je nabirala na veščičkem in črnelavskem polju na južni strani radgonske ceste, se je stekala proti Murski Soboti na marof in dalje po naravni poti proti gimnaziji, v nižino ob cesti poleg trgovine Mekiš. Pravilno bi pa voda morala odtekati od gostilne Savel po jarku v črnec.
V kolikor nam je znano, so prizadeti stanovalci na marofu in okolic!, ki so vsled dotoka te vode utrpeli mnogo škode, dostavili občini Kupšinci prošnjo za temeljito očiš-
5 ministrov je odstopilo in 6 je novoimenovanih. Odstopili so: pravo sodni minister g. dr. Subotič, gradbeni minister g. dr. Kožulj, min, za gozdove in rudnike g. Jankovič, poštni min. g. dr. Koludjerdj č, prosvetni min. g. Stoševič in min. za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogič. Na novo so imenovani in bili zapriseženi: za pravosodnega min. g. Milan Simonovič, min. za gozdove in rudnike ban Vr-
bavske banovine g. Bogoljub Kujun-djič, za gradbenega ministra bivši minister prosvete g. Dobrivoj Stoievič, za min. brez listnice nar. poslanec g. dr. Niko Novakovič. za min. za telesno vzgojo naroda g. dr. Vjekoslav Miletič, za poštnega ministra Vojko Cvrkovič in za prosvetnega ministra g. Dimitrije Magaraševič, Ostali ministri so vsi obdržali svoje položaje. Pravi vzrok preosnove nam ni znan.
Domete peszi
!T?urska Sobota:
—	Francoski krožek. Tečaji v Francoskem jeziku sc prično, dne 13 oktobra. Pouk se bo delil v začetniš-ki ter nadaljevalni tečaj z konverza-cijo. Vsakdo, ki ima veselje do francoskega jezika, naj prijavi svoj pristop pri tajniku društva g. Adaniču, banč. uradniku, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
—	Na poštno automobilski progi Murska Sobota-Rogaševci je z no vim voznim redom, ki je stopil v veljavo dne 4. oktobra 1937 nastala sprememba, nakar opozarjamo potujoče občinstvo. Po novem voznem redu obratuje na progi Murska Sobota- Rogaševci poštni avtomobil dvakrat dnevno in s'cer: Odhod iz M. Sobote ob 12. in 17.30 uri. Prihod v Rogaševce ob 13. in 18 30 uri. Odhod iz Rogaševci ob 6 25 in 13 20 uri, a dohod v Mursko Soboto ob 7.23 in 14.18 uri. Natančnejši vozni časi so razvidni iz stenskih voznih redov, ki se nahajajo na postajah ob progi. — Uprava pošte.
—	Nesreča s kolesom. G. Fiisar iz Krajne se je dne 3 t. m. peljal z kolesom po Šolski ulici. Kolo je držal samo z eno roko in privozil na okrogli kamen, kjer se mu je kolo spodrsnilo tako močno, da je padel na levo stran, dočim je kolo zletelo na desno. Vsled udarca je g. Fiisar obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnico, katero je po dvodnevnem zdravljenju zdrav zapustil.
—	Avtomobilska nezgoda. Ko se je minulo nedeljo zvečer okrog 10. ure vračal g. Zrim Jsnez z svojim avtomobilom iz Gederovcev v Mursko Soboto, se mu je blizu Vančavasi pripetila huda nesreča. Dohitel je voz, ki je vozil grozdje. Radi velike megle pa se mu ni mogel pravočasno izogniti ter je zadel ob strani v voz. Sunek je bil tako močan, da se je sod grozdja prevrgel z voza ter prednji del avtomobila močno poškodoval. Večje poškodbe na obrazu je pri tem dobil g. Šebčk, mizarski mojster v M. Sobot', ki je sedel poleg šoferja g. Zrima, kateri je bil le lažje poškodovan. G. Šebdk je bil pripeljan v bolnico in je upanje, da bo kmalu ozdravel.
jih«
•l||L
IZBRALI
smo radio-aparate, ki so na beograjskem v e I e s e j m u z budili senzacijo.
3-f-l cevni super Din 3.300
Zastopamo: MINERVA / O R IO N SACHS ENWERI< SIERA / STANDARD
2 letno jamstvo — na 18 mesečno odplačilo. Naši odjemalci plačajo pri popravilih po preteku jamstva le materijal * Zahtevajte predvajanje našega 5 c. baterijskega aparata s skrajno znižano ceno.
RADIO NEMEC - MURSKA SOBOTA.
lll^HHMHHM
—	Veliki živinski in kramarski sejm se bo vršil dne 15. oktobra t. 1. v Murski Soboti, na kar že danes ljudstvo opozarjamo.
—	Koncert gasilske godbe. V Sokolskem domu bo priredila naša gasilska godba dne 16, oktobra 1937 zvečer svoj koncert. Mladi godbeniki, ki se pridno vadijo in ki so letos ne štetokrat nastopili, bodo izvajali razne nove koncertne komade in sled njič tudi priredili za udeležence ples. Vstopnine ni; pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki, katera se bodo uporabila v prid nabave potrebnega godbenega materijala. Udeležimo se v čimvečjem številu prireditve in s tem podprimo stremljenje naših mladih godbenikov.
DOPISI:
—	Prosenjakovci. Prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo, dne 10. novembra 1937. svojo tradicionalno trgatveno veselico pri dobri kapljici in okusnih jedilih gospoda Varge. Igra prvovrstna ciganska godba. Vsi prijatelji gasilstva iskreno vabljeni — saj četa, kakršna je proienjakovska, za-služi podpiranja, kar so dokazala pred kratkim podeljena mnogoštevilna odlikovanja.
—	Pasja steklina. Že zopet se je pojavila pri nas pasja steklina in sicer tokrat v Rakičanu. Na njej so oboleli zaporedoma 4 psi od katerih so bile ogrizene štiri osebe, ki so bile takoj odposlane v Pasterjev zavod v Maribor. Ta steklina najbrže izvira od neznanega steklega psa, ki se je priklatil pred nekaj tedni iz Veržeja in najbrže ogrizel sedaj osteklele pse v Rakičanu >n morda tudi še kje drugje. Da bi to za ljudi in živali tako nevarno bolezen zatrli, je bila oblast primorana odrediti pokončanje vseh psov v Rakičanu. Poostreni pasji za por pa ostane v veljavi še nadalje za celi srez.
—	Predanovci. Ponovno opozarjamo domače in tuje goste, da bo pri nas g. Vlaj Viktor dne 10. t. m. slovesno otvoril svojo gostilno in jih prosimo, naj se otvoritve v čim večjem številu udeležiti blagovolijo. Za vsa razvedrila, prvovrstno pijačo in jedila je v zadostni meri preskrbljeno.
—	Petanjci. Kovač Terezija, sluš-kinja pri gospej Šflmenovi v Murski Soboti, rojena v lelu 1914 v Gor. Lendavi, se je 4. t. m. ob 18 «/2 uri s svojim biciklom pripeljala na brod in plačala prevoznino. Ko je med prevozom brodar prižigal svetiljko, je mladenka Kovač skočila v Muro, ki jo je odnesla s seboj. Brodar je pohitel z ladjo za njo, toda dohiteti jo ni mogel, dasiravno je dalj časa kli-
--------
caia na pomoč in slednjič je utonila Kljub ponovni preiskavi obrežja se utopljenke do danes ni moglo najti. Kaj je bil vzrok samomora, se do danes natančno neve. Nekateri govorijo o nesrečni ljubezni, drugi pa o doz devni preiskavi, ki je bila uvedena radi nekih nedoslatkov na njenem službenem mestu.
—	Upokojitve. Glasom časopisnih vesti je bil z 1. oktobrom 1937 upokojen g. Verteš Aladar, šolski upravitelj v Hodošu. Zasluženemu vzgojitelju, ki se je dobro uživel v naše razmere, in ki je tako pri ljudstvu ka-kakor pri učencih priljubljen, želimo, da bi zasluženi pokoj mirno užival. — Menda je malo oseb na našem Garičkem, ki ne bi poznale bivšega komandirja žandarmerijske stanice v Gor. Petrovcih narednika g. Pečnik Petra. Saj si je v dobi svojega dolgoletnega službovanja ne samo v ob
čini Gor. Petrovci, marveč tudi v sosednjih občinah 5 svojim korektnim in vljudnim nastopom prisvojil simpatije vsega naroda. Zadnjih 5 let je bil v službi kot vodja policijske ekspoziture na železnici v Gor. Radgoni in užival radi svojih dobrih lastnosti vso naklonjenost tržsnov in potnikov. Sedaj je po 37 letnem vestnem služ bovanju stopil v zasluženi pokoj. G Pečnik je koroški rojak in je, kot za veden Slovenec, po neuspelem glasovanju, moral zapustiti domači kraj. G. Pečniku želimo, da bi zasluženi pokoj, dolgo let mirno užival in se med nami dobro počutil.
—	Čebelarji. Sladkor za čebele lahko dobile, trošarine prosto v za bojih po 5 kg direktno iz sladkorne tovarne Čukarica in Belje. Tozadevno prošnjo je dostaviti Finančni direkciji.
kraj Polana, ki se priključi občini Kupšinci. 8 Občina Strukovci se ukine. Od njenega czemlj^ se priključijo kraji Pužavci, Stari Beznovci in Stru kcvci občini Bodonci, kraj Lernerje pa občini Pucorsci. 9 h občine Šalovci se izloči kraj Peskovci in priključi občini Gornji Petrovci. 10. Občina Te šanovci sc ukine. Od njenega ozemlja se priključijo kraji Mlajtinci, Mcravcl in Tešanovcl občini Martjanc!, kraj Vučja gomila na očini Prosenjakovci. 11. Ime občine Gornja Lendava se spremeni v Grad. 12. Ime občine Gornja Slaveča se spremeni v Kuzma. 13 Ime občine Prosenjakovci se spremeni v Selo v Prekmurju.
Spremembe občin
Kr. namestniki so podpisali ukaz, na podlagi katerega se poleg drugih občin v Sloveniji, spremenijo, odnosno ukinejo tudi nekatere občine v našem srezu, kakor sledi:
1) Iz občine Bodonci se izloči kraj Radovci in priključi občini Gornja Lendava. 2. Iz občine Cankova se izloči kraj Krašči in se priključi občini Pertoča. 3. Iz občine Gor. Lendava se izloči kraj Trdkova in priključi ob čini Gornja Slaveča. 4. Iz občine Gor. Petrovci se izloči kraj Čepinci in priključi občini Šalovci. 5. Iz občine Gornja Slaveča se izloči kraj Dolnja Slaveča in priključi Gornji Lendavi. 6. Iz občine Mačkovci se izloči kraj Otovci in priključi občini Gornja Lendava. 7. h občine Puconci se izločijo kraji Bokrači, Dolina in Šalamenci, ki se priključijo občini Mačkovci ter

Odbor Mure: Oficirji 6:3 Z: Z
Na stadionu Mure se je v nedeljo zbralo okrog 200 giedalcev, ki so načeto zasledovali buren potek tekme. Z-sano je, da so of cirji, kakor tudi odborniki Mure precej temperamentni. Bati se je bilo. da bi utegnili nastati na tekmi večji incidenti, ki bi mogli imeti nedogiedne posledice. Da bi se zasigural brezhiben potek, sta se oba nasprotnika zedinila, da sodi to pomembno tekmo povsem neutralna oseba in je padla odločitev na tajnika sres. načelstva g. Puncerja, ki je znana kot objektivna osebnost.
In tako je napočil trenutek, ko so oficirji pod zvoki Oirnove harnioni-ke »regiment po cesti gre ..vko rakali na igrišče s šajkačami na glavi, burno pozdravljeni od občinstva. Vgl navdušenja se kar ni hotel poleči, ko so pridrveli na igrišče nasprotniki. Dostojanstveno je prikorakal tudi sodnik. Po običajnih formalnostih preda kapetan Murinega moštva g. Peterka sodniku spominsko darilo — havano
s podaljškom — ter ga prosi naj to pozornost upošteva pri njegovih odločitvah.
Prve napade so izsedli of cirji. Njihova napadalca vrsta, pod vodstvom komandanta mesta kapetana g. Ko-šutiča, je bila zelo nevarna in večkrat ogrožala nasprotnikova vrata. Pa tudi nasprotnik je poslal dvakrat zaporedoma bombo v prečko 1 Kmalu so vodili z avtogolosj oficirji 1: 0 potem pa že 2 : 0 Vssk je pričakoval „že-lezničarsko katastrofo" pa so Muraši vendar prišli k saoi. G Peterka je znižal rezultat r.a 2:1, g. Kardoš pa izenači. Polčas. Vsi ližejo limone kot sladoled... V drugem polčasu par sprememb v obeh taborih. Borba se nadaljuje. G Kardoš strelja in Mura vodi 3:2, nsto krasna giava g. Skri-ieca in je že 4:2, tedaj znižajo oficirji in deklarirajo svoj tretji in zadnji gol, ki sta ga dosegla ali g. Košutič, ali g Špcljarič, pa tudi mogoče g. Jokovič. Stvar se je razvijala tako bliskovito, da ne vemo kemu gre za to zasluga. Proti koncu imenitna glava iz neverjetne pozicije g, Peterka, ki postavi končni rezultat.
(Dalje pride.)
SOKOL
Sokolsko drušivo M. Sobota priredi skupno s sokolsko četo Rakičan v soboto, dne 9, okt. ob 20. uri v dvorani sokolskega doma v M. Soboti komemoržcijo ob obletnici smrti Viteškega kralja Mu?enika Aleksandra I Ujediniteija.
Dolžnost vsakega člana, članice in naraščaja je; da se udeleži, vsi dtugl so vabljeni. — Zdravo.
Upr. Sok. društva M. Sobota in sok. čeie Rakičan.
V smislu sklepa uprave se vrše vsako soboto ob 20. uri v mali dvorani sok. doma v M. Soboti članski sestanki. Posečajte jih pridno, da se boljše spoznamo.
Zdravo!	Uprava
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
VABILO
na
širšo konferenco vseh trgovcev
sreza Murska Sobota, ki se bo vršil v pondeljek, dne 11. oktobra 1937 ob 10. uri predpoldne v prostorih stare kavarne pri »Kroni« (Faflik).
Predmet razprave na tej konferenci je:
1.	Socijalno zavarovanje samostojnih trgovcev,
2.	Dobava mineralne soli (posebno sedaj v jesenski sezoni)
3.	Davčna vprašanja, (zlasti predlogi za pavšaliranje davka za male trgovce s perutnino in drugim blagom v malem obsegu),
4.	Krošnjarstvo in neupravičena trgovanja,
5.	Karteli (zahteve po prepovedi),
6.	Veleblagovnice in industrijske prodajalnice,
7.	Konzumi, nabavljalne in prodajalne zadruge,
8.	Obrtni zakon in zahteve po spremembi nekaterih določil v obrtnem zakonu,
9.	Delovni čas v trgovinah,
10.	Trošarine,
11.	Kreditne razmere in sanacija denarnih zavodov.
Na konferenci nastopi več govornikov vsak s svojim poročilom in predlogi. Zato je dolžnost vsakega zavednega trgovca, da se tega sestanka sigurno udeleži, ker so na dnevnem redu razprave, ki segajo v življenske interese vseh nas in preti naši trgovini ravno sedaj večja nevarnost za propast, kakor kedaj doslej.
Zato na sestanku ne sme manjkati niti en trgovec!
UPRAVA ZDRUŽBE TRGOVCEV
ZA SREZ M. SOBOTA V MURSKI SOBOTI.
Računski zaključek Občinske hranilnice v Murski Soboti
Za VHI. poslovno leto 1936.
Rslanca na dan 31. decembra 1936.
AKTIVA
PASIVA
Blagajna
Efekti
Menice
Hipotekama posojila
Posojila proti zadolžnici
Posojila v tekočem računu
Tekoči računi (naložbe 1/2 den. zavod.)
Inventar:
10% odpis Prehodni račun (zaostale obresti) Prehodni račun (davki) Prehodni račun (upravni stroški)
Din
2.383 408
50 60
Din
30.264 440 105.485 2,385.092 118.541 530.305 1,071.145
1.974 118.772 5.171 202
50 34 10
26
90 01
4,367.393
11
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu !
NADZORSTVO:
FRANC ČEH i. r. ŠIFTAR LUDVIK i. r.
FIranilne vloge :
a)	na hranilne knjižice
b)	v tekočem računu Vloge na račun sospezo
K. p. d. hipotekamih posojil
K. p. d. posojil proti zadolžnici
Dispozicije
Rentni davek
Rezervni fond
Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub
na menicah Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub
na zadolžnicah Posebna hipotečna rezerva Rezerva dubioznih terjatev Račun razlike iz kmetskih terjatev Prehodni račun (predplačane obresti) Prehodni račun (upravni stroški) Cisti upravni dobiček: donos iz leta 1935 upravni dobiček leta 1936
Din
3,077.298 951.462
84
378 7.229
89 96
Din
4,028.760 29.096 40.991 3.005 2.554 2.332 138.200
10.694
26.072 37.442 19.615 11.516 7.670 1.830
84 28 17 50 61
85
71
96
44 21 07
72 90
7.608 85
4,367.393 11
M. SOBOTA, dne 25. septembra 1937.
RAVNATELJSTVO:
BENKO JOSIP 1. r. predsednik.
HARTNER FERDINAND 1. r. HIRSCHL LUDVIK 1. r. Dr. PINTER NIKOLAJ 1. r. Dr. BOLCS JULIJ 1. r.
IZGUBA
Račun dobička in izgube za leto 1©36.
DOBIČEK
1)	Obresti hranilnih vlog:
a)	kapitalizirane v letu 1936
b)	izplačane v letu 1936
2)	Obresti vlog na tekočem računu:
a)	pripisane v letu 1936
b)	vrnjene v letu 1936
3)	Upravni stroški:
a)	izplačani v letu 1936
b)	povrnjeni v letu 1936
4)	Davki:
plačani družbeni davek
odpis vsled rešenja Min. fin. br. 73590/36
5)	Odpisi: inventarja
na račun razlike kmetskih terjatev Čisti upravni dobiček:
donos iz leta 1935 upravni dobiček leta 1936
Din
96.364 1.962
43.831 751
115.956 8.785
95 82
10
43
69
46
19.568 5.171
408 11.516
378 7.229
25
60 72
89 96
Din
98.327
43.079
107.171
14.397
11.925
7.608
77
67
23
25
32
85
282.510 09
		Din	P	Din	P
z leta 1935				378	89
1)	hipotečnih posojil:				
	a) zaostale v letu 1936	116.820	44		
	b) prejete v letu 1936	103.550	20		
		220.370	64		
	c) predplačane za leto 1937	5.891	29		
	č) povrnjene v letu 1936	74.124	27	140.355	08
2)	menic:				
	a) zaostale v letu 1936	1.157	72		
	b) prejete v letu 1936	10.381	48		
		11.539	20		
	c) predplačane za leto 1937	1.663	05		
	č) povrnjene v letu 1936	385	81	9.490	34
3)	posojil proti zadolžnici:				
	a) zaostale v letu 1936	793	85		
	b) prejete v letu 1936	6.668	95		
		7.462	80		
	c) predplačane za leto 1937	116	56		
	č) povrnjene v letu 1936	431	58	6.914	66
4)	naložb '/2 denar, zavodih :				
	prejete v letu 1936			79.255	40
5)	posojil na tek. računu:				
	prejete v letu 1936			45.219	96
6)	efektov:				
	prejetz v letu 1936			162	_
7)	zamudne:				
	prejete v letu 1936			733	76
				282.510	09
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu.
NADZORSTVO:
FRANC ČEH I. r. ŠIFTAR LUDVIK I. r.
M. SOBOTA, dne 25. septembra 1937.
RAVNATELJSTVO:
BENKO JOSIP 1. r. predsednik
HARTNER FERDINAND 1. r. HIRSCHL LUDVIK I. r. Dr. PINTER NIKOLAJ 1. r. Dr. BČLCS JULIJ I. r.
PRESELITEV TRGOVINE
*
Naznanjam cenjenim odjemalcem, da sem se preseli! S svojo trgovino Z ieleznino V sosednjo hiio, na Aleksandrovo c. 23a. Vsled povečanja prostora, mi je omogočeno zadovoljiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev z še bolj sortirano zalogo ter solidnimi cenami ki so Vam dosedaj že znana. Prosim cenj. odjemalce, da mi dosedaj izkazano zaupanje obdrži še naprej, ter
me obišče in ogleda mojo zalogobrezobvezno za nakup.
*
L. FRIM
TRGOVINA Z 2ELEZNINO, TEHN. IN GOSPOD. POTREBŠČINAMI
M. SOBOTA.
Gospodarski drobiž
Neprestano deževje je povzro čilo tudi na Koroškem poplave, ki so tu sicer redke. V Zajzeri nad Kanalsko dolino je Gorski hudournik odnesel vso plodno zemljo z vsemi pridelki vred. Odslej je od 53 kmetov v Ovčji vasi 23 njih izgubilo večino rodovitne zemlje. Že itak revno prebivalstvo je čisto obupano, ker je s povcdnijo gospodarsko uničeno.
NemSko jugoslovenska pogajanja so bila te dni zaključena v Ou brovniku. Sporazum se v glavnem nanaša na nadaljnl r?zvoj tujskega prometa in na plačilni promet. Kakor zatrjujejo so zaključki dokaj ugodni za našo državo, tako da je pričakovati večjega dotoka nemških turistov v Slovenijo in Dalmacijo.
270 milijonov kg železne rude bo kupila Češkoslovaška od uprave naših državnih rudnikov. Isto količino bodo kupile tudi madžarske železarne. Po današnjih cenah znaša vrednost železne rude, ki jo bomo dobavili madžarskim in češkoslovaškim železarnam, 54 milijonov din. Romunske železarne bodo od nas kupile v teku petih let vsako leto po 100 milijonov kg železne rude.
1C0 milijonov bodo znašali izdatki naših izletnikov v Francijo do konca letošnjega leta, ki bodo obiskali svetovno razstavo v Parizu.
Monopolska uprava namerava umakniti iz prometa vse vrste cigaret, razen cigaret Drina, Vardar, Morava in Drava. Cigarete Drava bodo znatno zboljšane, tako da bodo po kvaliteti med sedanjimi cigaretami Zeta in Ibar. Nove cigarete Drava se bodo prodajale po 8 komadov za 1 Din.
Zaradi novih žitnih cen, se je cena kruhu v Franciji zvišala za eno petino. To je hud udarec za siromaš-nejše ljudi.
Zaradi močvirnatnih krajev, kjer se množijo milijarde komarjev, je v Beogradu nad 3000 obolenj na malariji. Navzlic zdravstvenemu skrbstvu se je število obolenj povečalo za 60% nasproti lanskemu letu.
Naša ladjedelniška industrija je pokazala v zadnjih letih velik napredek. Iz majhnih početkov se je razvilo veliko podjetje za popravilo
in gradnjoladij-brodogradilište »Split". V kratkem bodo zgotovili dve veliki in moderni ladji. Ob priliki, ko bodo nove ladje spustili v morje, bodo velike svečanosti, kajti gre za dva večja prva pomorska objekta, zgrajena doma.
Združenje vinogradnikov v Vršcu je zaprosilo dunavsko bsnsko upravo, da se dovoli uporaba breztrošarlnske-ga sladkorja za slajenje vinskega mošta, ker je kvaliteta letošnjega vinskega mošta zelo slaba.
Naši kmetje so letos pridelali 3500 vagonov konoplja. Ker je v naši državi še okoli 800 vagonov konoplja Iz preteklega leta, se računa, da bomo letos lahko izvozili okoli 3000 vasonov v skupni vrednosti 270 milijonov din. Glavni odjemalec našega konoplja je Nemčija.
V	južnem Banatu so spravili že skoro vso koruzo. Letošnje zrnje se je že pojavilo na novosadskem tržišču, kjer plačujejo letošnjo koruzo po 110 do 120 din za 100 kg.
Za 350 milijonov dolarjev srebra je dala spraviti kitajska vlada v angleške in ameriške banke v Hong-kongu.
Na reki Odri, v nemški Šleziji, se je na nekem parniku, v katerega je vdrla voda, raztopilo 1000 ton slsd-korja.
Konferenca vseh trgovskih in obrtniških zbornic v naši državi, bo od 14. do 18, t. m. v Beogradu. Razpravljali bodo o ugodnosti za naš izvoz žita preko domačih pristanišč.
»Praznik dela", so letos petde-setič praznovali kot narodni praznik v Združenih državah. Za to priliko je predsednik Roosevelt izdal spomenico, v kateri naglaša potrebo po miru med delavci in delodajalci.
Radi dogodkov na daljnem vzhodu so na newyorški borzi padli tečaji raznih papirjev, kakor še nikdar po vojni. Prizadete so predvsem delnice raznih industrijskih družb, ki so vložile veliko kapitala v Kitajska podjetja.
V	drugi polovici tega meseca bo v Sarajevu velika transportna konferenca, katere se bo udeležilo okrog 40 zastopnikov Italije, Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Pol milijarde kilogramov medu bodo letos pridelali v Hercegovini.
Tamkajšnji čebelarji imajo okrog 23.000 panjev. Letošnje vremenske prilike so bile za čebelarje ugodne. Čebelarji tamkaj prodajajo med po 10 do 11 din kilogram.
Med delegacijami Jugoslavije In Francije so se pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema državama.
Celuloza je surovina, ki se jo predvsem rabi pri izdelovanju umetne svile in umetnega bombaža pa tudi za proizvajanje eksplozivnih snovi. V dobi vsesplošnega oboroževanja je vrednost celulozc poskočila za 100% V naši državi Imamo tovarno za celulozo v Drvarju, ki so jo po večlet nem mirovanju zopet stavili v pogon ter ima mnogo naročil. Sedaj poročajo iz Beograda, da hočejo Švedi v naši državi zgraditi še eno tovarno za celulozo. Zaenkrat pa obstojajo tež-koče pri ustanovitvi te tvornice, ker zahtevajo Švedi od Narodne banke garancijo, da bedo lahko dobiček podjetja (znesli v inozemstvo brez vsakih težkoč.
Mednarodni urad za delo v Že nevl poroča, da so izgubili delavci v zadnjem letu zaradi mezdnih sporov v 21 državah 30 milijonov delov nih dni.
V Splitu so se sestali železniški deiegati Jugoslavije, Avstrije, Češko slovaške in Madžarske ter predstavnik; turističnih ustanov in parobrodnih društev, da uredijo železniške vozne rede. Zlasti so razpravljali o izbolj šanju nedeljskih vlakov, ki naj vodijo Iz prestolnic teh držav k morju, v Split.
Letos menda ne bomo več izvažali pšenic v češkoslovaško, ker ima naša država na razpolaga za izvoz le kakih 30 000 vagonov. Takoj po končani letini je Prizad pokupil 10 000 vagonov in jih po večini izvo-
zil v Nemčijo in Avstrijo. Za preostalih 20000 vagonov pa se zanimata pcieg Nemčije in Avstrije še Francija in Italija.
Po podatkih finančnega ministrstva je znašal donos neposrednih davkov v mesecu juliju 285 milijonov din, to je za 34 milijonov več, nego v lanskem juliju. Porast dohodkov je zaznamovati tudi pri taksah, carini, monopolu in trošarini. V celoti so bili davčni dohodki v mesecu juliju za
skoro 92 milijonov din večji nego lani. Donos davkov v prvih itirih mesecih pa znaša 2382 milijonov, to je za 328 milijonov aH za 14% več nego s istih mesecih lanskega leta,
Pišče s 4 nogami in 4 perutnicami je zvalila koklja pri jetniškem pazniku Vidicu na Ložnici. Pišče ni moglo prekljusati jajčne lupine in je poginilo.
OpArla CA novo Pohištvo spal-■ ■	ac niča po ugodni ceni.
Več se poizve pri g. Kemeay-u M. Sobota.
Mllnarski pomočnik
se sprejme takoj pri ŠADI JOŽEF mlinaru, Ivanci, P- Bogojina.
PRODA SE popolnoma nov SINGER šivalni stroj. Naslov se poizve v Prekmurski TIskarni v Murski Soboti.
Dmm«Imm večje število kaktejev rroaam (smokve indijske) posajene v zaboje. Interesenti si rastline lahko ogledajo v Kolodvorski ulici 9. v M. Soboti.
NIZKE CENE f	DOBRO BLAGO I
Najbogatejša zaloga ftonfehcije.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllimilllt
Damski zimski plašči ter moški in otročji Hubertusi, se dobijo najceneje samo pri tvrdki
Kr. Hirschl in Sinova
MURSKA SOBOTA.	1
SOLIDNA POSTREŽBO 1 VELIKA IZBIRA !
sin PLETILHICfl
SŽČI U UDE V IT - N. SOBOTA
Izdeluje vsakovrstno pleteno blago. Sprejema naročila po meri. Stalna zaloga pletenin, kak sveteri, robci, nogavice, rokavice, hobe, itd.	Nizke cene — solidna postrežba.
489153485353235353484823239048