llREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirann pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ •. , UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrgovi ulici štev. fi. n., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslani ::: in reklame 40 vin. — I is. .d 'tejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. —~—— Stev. 422. V Ljubljani, v sredo dne 30. oktobra 1912. Leto II. ===== Turki se umikajo proti Carigradu. Bolgari v Ljuie Burgasu. — Pievlja v črnogorskih rokah. — Grško brodovje pred Dardanelami. laz Tripotamos. (Glej Zadnje vesti.) Grki zasedejo pre- Vojna'na Balkanu. UMIKANJE TURŠKE VOJSKE. počim iz Carigrada še vedno razpošiljajo brzojavke o napredovanju osmanskih čet. si Bolgari osvajajo v Rumeliji točko za točko: Driuopolje so . obkolili od vseh strani, Bunar pisar so zavzeli in Eski Baba; sedaj so se polastili tudi Ljule Burgasa. Turška vojska se je umaknila nazaj na črto od Rodosta do Vize in hjeložila svoj glavni stan v Čorlu. Kakor raznašajo verjetna poročila, se umakne turška 'intiada tudi s te črte nazaj proti Carigradu do Cataldže, ki je od osmanske prestolice oddaljena komaj štirideset kilometrov. Umikanje Še ni poraz in obrambna črta pri Cataldži ima za 'I urke celo mnogo ugodnosti, ker je kratka, ker ni nevarnosti, da jo nasprotnik od strani razširi in ker je s silnimi ^dbami krepko zavarovana. Pri Cataldži je .JR Širjavo 30 kilometrov 19 moderno oprem-Jenih utrdb in 30 kilometrov za Čataldžo, tik Pred carigrajskimi vrati ie druga gosta mreža " utrdb, ki branijo Carigrad s celine, Umikale Turkov pred Bolgari še ni poraz — nod pokojem seveda, da imajo zbrano numerično Sl|no in moralno krepko armado na bojišču. Iz dejstva, da nimajo Osmani na zapadnih popščih skoro nič vojaštva, bi bilo sklepati, da pnajo zbrano pred Carigradom po številu silno, bolgarsko vojsko daleč nadkriljujočo armado "■ seveda če se je v Turčiji mobilizacija na vsej črti posrečila in če niso poročila o dnevnem dovozu 10—12.000 mož iz Azije zlagana bajka. Drugače je z moralno kakovostjo osmanskih čet. Vatla za mero moralnih kreposti turške armade nimamo in zato ima vsaka sodba zgolj hipotetično, pogojno veljavo. Ampak iz dejstva, da vojno ministrstvo grozi z najstrož-Vuni kaznimi častnikom, ki se ne pokoravajo R°*Pljem in ki nočejo v fronto, bi bilo posneti, “R fe disciplina v turški armadi in zlasti v turnem častniškem zboru nevarno načeta in hiočno razrahljana. Ni čuda, da neuspešni dogodki na bojiščih in nevarni pojavi v taboriščih vplivajo tudi na Prebivalstvo carigrajsko: bati se je, če se ar-jnada v kratkem ne izkaže z uspehom, da izbruhne revolucija v Carigradu, ki pomede s sedanjim režimom in posadi na prestol staro Ha-hiidovo reakcijo. Na zapadu si armade balkanske četvero-zveze brez bojev in brez ovir osvajajo pokrajine. Vsi ti uspehi so seveda malopomembni v Primeri z velikim vprašanjem na tracijskem bojišču, kjer se morda že v nekaj dneh odloči Rsoda osmanske oblasti na evropskih tleh. Bosanski proletariat p;oti vojni. Sarajevo, 28. oktobra. V tem trenotku, ko tako blizu naše meje Pnkaio puške in grr \ ko vsa balkanska buržvazija slepo dere za lažmi in za zločini vladnih predstaviteljev vojskujočih se državic na tem vulkanskem polotoku, oglasila se je resna beseda in glasen opomin bosansko-herce-govinske socialne demokracije proti tej krvoločni vojni. Preje bi se že morala ta zastopnica balkanskih narodov v avstrijskem okvirju oglasiti proti nesramnemu izzivanju in neodgovornemu hujskanju v vojno strast. Preje bi že morala bosansko-hercegovinska socialna demokracija govoriti, da se ne enači z onimi glasovi, ki prihajajo iz sosednih bratskih državic. Preje bi morala ta edina zastopnica pravih ljudskih interesov zastaviti svojo moč v jasno izraženi besedi, da njene bratske vezi segajo le do trpinov in ne do bojnih kričačev. Preje bi morala govoriti, raja Herceg-Bosne, preje, prva v dolgi vrsti svetovnega proletariata. Toda ako je na času nekaj trenotkov zamudila, ako jo je morala k tej dolžnosti opomniti šele socialna demokracija drugih držav, cele Evrope, je popravila s svojim včerajšnjim živim protestom, s svojim včeraj izraženim brezmejnim gnjevom proti vsej tej vojni rabuki vse zamujeno in vse, kar ji je bilo možno očitati. Socialna demokracija Bosne in Hercegovine je jasno in glasno izpričala, da-nima srbski narod Bosne in Hercegovine nobenih stikov z onim konglomeratom, ki sc oficialno nazivlje jugoslovanska vzajemnost in bratsko sorodstvo. Socialna demokracija Bosne in Hercegovine je s svojim včerajšnjem protestom obsodila vso tisto kričečo bratsko ljubezen, katera slavi sedaj po buržvazijskih listih svoje izdajalske orgije, ki goni brata nroti bratu, ki kolje ljudstvo po balkanskih brdih in holmih, ki pretvarja človeško življenje v živalsko klanje in bolestno jokanje. Socialna demokracija Bosne in Hercego-vil?e. s svojim včerajšnjim protestom proti vojni in njenim izzivateljem jasno dokumentirala, da je v Bosni in Hercegovini edina zastopnica prave, nove svetovne ideje, katera vzdiguje ljudstvo iz agrarne, fevdalne, iz popske m militaristične reakcionarnosti. Ona je napovedala najljutejši boj tej krvoločno izzvani vojni, katera ruši dosedanje revno kulturno stanje balkanskih narodov, katera napravlja iz živega življenja mrliče in invalide in prinaša bedo in glad v revno kočo tlačenega proletariata. Današnji protestni shod socialno demokratične stranke v Sarajevu je ravno tako odločno obsodil vojne izzivače balkanskih državic kakor tudi vojne izzivače onkraj Save. Povedal je odkritosrčno, da ves proletariat Bosne in Hercegovine želi kruha in življenja in ne glada in smrt: Obsodil ' 'reje, kolikor je v njegovi moči, to še' naturo Nikite, plačanega A. K. GREEN: Sosedov dom. ('Dalje.) Nato je bila zapreka odstranjena in nadaljeval je svojo pot. Tik za njim je prišel gospod, zavit v dolg letni plašč. Na mestu, kjer je bil Howard prej postal, se je sklonil gospod in menda nekaj pobral, kar je onemu mi P?*dl° 12 žepa- Postava v dolgem plašču je vin i lni, znana- Tudi plašč je bil že nekje nla?x f • -e P?zneJe se Je spomnil, da je bil to sc, ki je že dolgo visel v omari poleg stopic, vodečih v skladišče. Mož v plašču ni bil nihče drug kot Franklin van Eurnam. Prepričal sem se, da je kmalu po Odhodu svojemu bratu sledil. Predmet, ki ga je oobral, je bil brezdvomno ključ, katerega je bil a'o prej’ 'fcočj1 svojemu bratu. Howard je bil sicer mnenja, da je ključ izgubil šele pozneje Vim ker .*Vfbi! fcle, 0?21"* poS: R rvf SC JC i '1asoi.v kočijaževem vozu, k- bil spoznan za plašč, ki je že dolgo neraben visel v omenjeni omari. , Tretjič: opoludne naslednjega dne je bil ključ vežnih vrat Van Burnamove hiše najden a običajnem prostoru, namreč nad Franklinovo pisalno mizo. Howard ga ni prinesel tja, .er ga sploh nihče ni videl več v pisarni. Kdo 1 :>g naj tn ga bil torej spravil tje kot Franklin? Četrtič: pismo, ki je bilo po mojem mnenju , ov°d zločina, je bilo najdeno v skrivnem pre-Ja'U Franklinove pisalne mize. Bilo je popolnoma zmečkano; poznalo se mu je, da ni bilo •roceno iz proste volje. Najbolj obtežilno, in mislim, da bodo tudi j^otniki to najbolj upoštevali, je dejstvo, da so najdeni prstani prav tako poleg Franklinove Drst • niize' Kako ste Vi izvede1i, da so bili Ur n-ani sliranJen> tam in kako Vam je bilo celo riic-'0^e natančno označiti tisto mesto, v res-1 ne vem. Toda, naštevam samo dejstva, ki jih vem. Ko je torej Vaša služkinja prišla v pisarno Van Burnamovih in z genljivo pripro-stostjo trdila, da gospod Van Burnam ve o njenem prihodu in prosila, naj jo puste čakati nanj, se je zbudil sum v mladem nastavljencu, ki jo je sprejel in ki mi je popolnoma vdan. Saj sem ga tudi svaril pred obiski dam — oprostije mi to opazko, miss Butterworth. Pustil je za tre-notek mladega dekleta iz oči in že je zagledal, kako je skrivaj segla po žreblju poleg Franklinove pisalne mize, na katerege je leta navadno pritrjeval pisma, ki so čakala odgovora. Uslužbenec je vstal in se prijazno približal mladi dami ter jo vjirašal, če želi kaj posebnega. Menil je, da si hoče prilastiti kako pismo, da bi morda primerjala pisave, ali pa iz kakega drugega vzroka. Na vsak način je bil zelo prijazen, kar Vam je ona gotovo povedala. Dekle je v hipu zardelo, toda odgovorilo ni. Zaradi te nerodnosti je morate grajati, miss Bntterworth. če imate morda še namen' jo uporabljati za take zaupne posle. Zakrivila je pa še drugo nerodnost; ko je bila zasačena, je stekla. S tem se je nudila mlademu možu prilika, da me je tele-fonično poklical. K sreči sem bil doma in sem takoj pohitel tje. Izprašal sem vse natanko in si mislil: Kar je njo zanimalo v sobi gospoda Van Burnama. mora zanimati tudi mene. Preiskal sem torej pisma, po katerih je bila mlada deklica segla, in našel prstane, ki so viseli pod prsmi na zreblju. Lahko si predstavljate moje zadovoljstvo, miss Buttenvorth, in tudi mojo hvaležnost do vestnega mladega moža, ki mi je s svojo pozornostjo naklonil čast razkritja tako vazne reci, kar se mi še danes dobro zdi. Nikdar bi si ne bi! odpustil, če bi me bili prehiteli. Razumem! Razumem! — sem rekla. Potem sem umolknila, četudi bi bila najraje povedala svojo skrivnost. — Ali ste kdaj čitali povesti Edgarja Poe in med drugimi ono o mali košarici? — me je vprašal ge: od Gryce in pri tem nepretrgoma igral s prsti po košarici. agenta Rusije in Avstrije, obsodil iz vse svoje življenske sile iz umora rojenega kralja Petra in obsodil rovanie Koburžana. Ves proletariat Bosne in Hercegovine je z odkrito in nedvomno obsodbo izrekel resnico, da je jarem eden in isti, bodisi pod turškimi agi in begi, ali pod srbskimi ali bolgarskimi zatiralci. Socialna demokracija Bosne in Hercegovine pa obrača svoj pogled na pravo bratsko mišljenje in čutenje tje, kjer se bo rodilo vstajenje vse raje krščanske ali mohamedanske, kjer bodo raztrgale močne roke delavskega probujenja edini jarem vseh zatiranih, kapitalistični ustroj današnje družbe. Proletariat Bosne in Hercegovine se obrača do svetovne internacijonale z glasnim pozivom, da se pospešilo koraki do gospodarskega preobrata, da ga svetovna internacionala podpira, v stremljenju do končnega cilja, do socialne revolucije. Glasen protest se glasi iz »Delavskega doma« bosanske in hercegovske socialne demokracije na jug in na sever: Boj vojni! Živela socialna revolucija! DVE STATISTIKI. Socialno demokratično glasilo v Belgradu »Radničke Novine« so pred kratkim priobčile dve zanimi statistiki. Ob tej priliki je pisal omenjeni list: Srbija je napovedala Turčiji vojno. Ko bi bila to vojna med uradno Srbijo in uradno Turčijo. buržvazije z buržvazijo, tedaj ne bi rekli nič proti temu. Še več! Vkljub svoji bedi bi vzeli karto, da bi gledali cirkus kapitalističnega življa v medsebojnem iztrebljevanju. Ali kakor vedno, je tudi sedaj buržvazija nepoštena in lokava ter pošilja v smrt nedolžni proletariat, da krvavi za njen kapital. Zato hočemo opozo-rii javnost na neko stvar. Pred kratkim je izšla uradna statistika turških zločinov izvršenih nad brezpravnimi Srbi v Turčiji. V tej statistiki čitamo, da je bilo od leta 1906 do danes izvršenih različnih zločinov in sicer: 436 ubojev, 551 posknšenih ubojev in razbojništev, 373 nasilstev in zlostav, požigov in drugih 709. posilstev 33, skupaj 2102 zločinov. V Srbiji je bilo od leta 1901 do 1905 smrtnih slučajev na mezdnem delu: 764 leta 1901. St fon c'90,2 803 'etn 19<)3' 823 !eta 1904 876 leta 1905. skupaj 4052. letihI?i1n?PJiax”Vernih. Turk'li )c bilo v šestih f R;i l .UV°.V,' pn na5ih krščenih »Turkih« je bilo v petih letih 4052 ubojev (nesreče so se množile od leta do leta). Kdo je večji Turek in ubijalec? 1 urki v Turčiii, ali onj v Srbiji• Na to odgovorite, gospodič pri vladi! Iz turške statistike vidimo, da je bilo zločinov zoner varnost življenja 1393, a pri nas je bilo 4052 ubojev, ali trikrat več! Turki so izvršili 33 posilstev — gadtio in ostudno zločinstvo Ali kako ie pri nas? Pri nas ie malokateri fvorničar. ki ne bi bil sam izvršil toliko posilstev nad delavkami in delavskimi dekleti. A več kakor gotovo je, da bodo izrabili sedaj to za opravičilo vojne. Ako navaja Srbija to za vzrok zavojevanja, tedaj bi bilo bolje, da ščiti proletariat domačih : Turkov«, kapitalistov. PRED TARAROŠEM. Novice o padcu Skadra so bile prenagljene. Položaj v skadrski okolici je zdaj naslednji: Na' severni strani, na ozkem bregu skadr-skega jezera in na izrastkih Taraboša leže črnogorska oporišča Skja. Kraja in Široka — poslednja točka je oddaljena le pet kilometrov od mesta, kjer se izliva reka Bojana iz jezera, in osem kilometrov od Skadra. Za južne pozicije dovažajo živila in material od morske obale. Na tej progi, ki leži med Pečurico in Katrkolom ip ki je bila vsled poplave potoka Megjureca pretrgana, se razvija nervozno življenje. Dva kilometra severovzhodno od Muričana na holmih v višini 200 metrov je zakopana črnogorska baterija. Za temi holmi so zbrane v dobro zavarovanih legah črnogorske čete. Obstreljevanje taraboškega pogorja od strani, ki ga ie podvzela glavna črnogorska kolona na daljavo 20 kilometrov, je bilo doslej neuspešno. Na Tarabošu imajo Turki le še dve — najvažnejši — utrdbi, 3 kilometre oddaljeni druga od druge. Obe sta na vrhovih — zapadna 161, vzhodna 570 metrov visoko. Baterije prve utrdbe so jako srečno maskirane. Obramba je bila doslej jako vztrajna in trdovratna. Na črnogorski strani so jako neznatne izgube, ker napadajo jako oprezno. V hribovju, ki se vleče od vzhoda na zapad in ki je po dolinah ločen od Taraboša, so Črnogorci že pred dvema ted-noma zavzeli dve nezadostno zavarovani turški utrdbi. Ako spravijo na te utrdbi topove velikega kalibra, kar ie seveda zelo težavno in zamudno, nameravajo Črnogorci napad z vseh strani. Črnogorci hite. da osvoje Skader še j pred zimo, ki se že napoveduje in ki utegne nastopiti že v dveh. treh tednih. Nemška socialno demokratična v Avstriji. Koncem tedna se sestane na Dunaju strankin zbor avstrijsko-nemške socialistične stranke. Strankin izvrševalni odbor je izdal poročilo, iz katerega je razvidno sijajno napre dovanje bratske nemške stranke. Poročilo omenja najprej boje proti draginji avstrijskega proletariata, pri katerih so bil; ustreljeni 17. septembra pretečenega leta so-drugi Brotzenberger, Joachimsthaler in Wor gerbauer. Dunajsko deželno sodišče je v proce f-lm ,s<) jedili protidraginjskim dcmonstraci- nrešlmfrn Iet kazni- če ^ prišteje še čas preskovalnega m policijskega zapora. Nekaj najbolj vnebovpijočih razsodb je nnjvišji sodni u\oi razveljavil, ali resnica pa ostane, da je f Utrdila sem. Razumela sem, kaj je hotel. ~ Dotična povest nam utegne pojasniti, zakaj so bili skriti prstani pod pismi gospoda Franklina Van Burnama. Če je Franklin v resnici morilec svoje svakinje, tedaj moram priznati, da je naiodumeiši zločinec, ki sem ga ku.ij spoznal. Vedel je, če ga doleti sum, da ! f fi! naj’preJ Preiščejo vse police, vsa skrivna ju ulaki in skrivališča. Zato je spravil prstane na hjUj. kjer bi jih bilo najložje najti, kjer bi jih pa skoraj gotovo nihče ne iskal, kar se dotlej res • , Sedaj je gospod Gryce nekoliko odnehal in me skrivaj pogledal. — In sedaj .miss Buttenvorth — je rekel ko sem Vam navedel vse točke, ki obremenjujejo Franklina Van Burnama, priznajte moio dobro voljo in nagradite jo s prav tako obširnim poročilom. --- Ne, pojasniti Vam je še mnogokaj — sem f ti- — Navidezno ste mi dokazali, da je Franklin na ta ali oni način z zločinom v zvezi. Toda še davno mi niste pojasnili vseh podrobnosti umora. Kako razlagate na primer čudno zeljo gospe Van Burnamove, da je zamenjala svojo obleko in perilo, če ni bila s svojim možem, temveč s Franklinom v hotelu D. , “ Zločin, izvršen iz takih nagibov in v tako težavnih okoliščinah, je bil pač v vseh podrobnostih več ali manj jrripravljen. Načrt si ie izmislil nenavadno nadarjen in pretkan človek, a tudi izveden je bil z občudovanja vredno spretnostjo in previdnostjo. Psihologijo tega zločina more umeti le človek, ki ima zelo živahno domišljijo. Hvala Bogu, jaz jo imam, če tudi Vi, miss Buttenvorth, dvomim. — Prepričajte sc — sem pripomnila. — Dobro. Opiral se torej nisem le na dejstva, temveč pomagala mi je slutnja, kakršno si pridobi človek v dolgoletni praksi, in sem sklepal, da Franklin Van Burnam doma še ni imel namena umoriti svoje svakinje. Nasprotno; najel si je bil hotelsko sobo ker je upal, da se mu posreči izvojevati tam z mlado gospo nemoteno boj za usodno pismo Da bi sebe in damo obvaroval razkritja, ji je svetoval, naj pride na sestanek, ki je bil določen za prihodnji dan. v dolgem popotnem plašču in z gosto zastrtim obličjem. Skoraj gotovo ji je dejal, da je preprosta obleka najprimernejša, da se v njej predstavi gospodu Si-lasu Van Burnamu. Sam pa je imel namen obleči že dolgo, nerabljeni plašč, ki je visel v njegovi pisarni. • Dotlej pa je bilo vse dobro. Ko pa je hotel oditi na sestanek, je prišel k njemu brat in ga brez ovinkov naprosil za ključ od očetove hiše Bil je vsled njegovega prihoda ob nepriličnem času tako neprijetno iznenadem da mu je ključ izročil, ne da bi ga kaj vprašal. Howard se je kmalu poslovil. Franklin mu je takoj sledil; ie pisalno mizo ie še zaklenil in oblekel plašč. Brata bi se sploh ne bila scšJa. ko bi Hovcarda ne bila ovirala zapreka in ne bi bil primoran za hip počakati, preden je nadaljeval svojo pot. Franklin se mu je bil torej dovolj približal, da je lahko opazil, kako je brat posegel v žep in z žepnim robcem potegnil iz njega tudi ključ, ki mu ga je bil malo preje izročil. Ključ je padel na cestni tlak. Howard ni slišal ključa, zakaj na cesti je bil močen ropot, ker so ravno spravljali kotel z voza v tovarno. Franklin pa je videl, da je ključ padel in ga je pobral V tistem hipu še ni mislil, čemu bi ga potreboval. Franklin in gospa Van Burnam sta se se-sla, ne da bi ju v velikem mestu kdo opazil, in odšla sta v hotel D., ne da bi ju kdo spoznal. Gospa Van Burnamova je le razmilšljaja, kako prijetno ji bo, ko bo nastojiala v boljši new-yorški družbi. (Dalje.) foobilo ljudstvo namesto kruha in mesa kroglje in ječo. Nekatere nadomestne državnozborske volitve so prinesle stranki lepe uspehe. Sodrug Schuhmeier je dobil pri državnozborskih volitvah v juniju 1911 dva mandata na Dunaju. Obdržal je onega v Leopoldstadt II, odložil pa ota-krinški mandat V Ottakringu je bila nadomestna volitev kmalu po groznih september-skih dogodkih, namreč 3. oktobra 1911. Izvoljen je bil sodrug Albert Sever in dobil 9893 glasov. Ker je umrl državni poslanec, sodrug Riese, ki je zastopal 8. koroški volilni okraj (Beljak), je bila potrebna nadomestna volitev. Ta se je izvršila 23. aprila 1912 in izvoljen je bil sodrug Florijan Groger s 3520 glasovi. V občinskih zastopihi majo nemški sodrugi 1200 mandatov. Pri praktičnem delu v občinskih zastopih čutijo socialno demokratični zastopniki kaj zelo pomanjkanje socialno demokratične strokovne literature za občinske zadeve. zato je že več konferenc socialno demokratičnih zasfopnikov zahtevalo, da bi izdajala stranka poseben list za občinsko politiko. Strankin zbor bo sklepal o Izdaji lista. Politične organizacije avstrijsko nemške Stranke so štele koncem junija 1911 146.623 članov in sicer 128.800 moških in 17.823 ženskih; koncem junija 1912 je bilo v organizacijah 125.434 moških in 20.090 ženskih, skupaj 145.524 članov. Število članov je torej nekoliko nazadovalo in sicer le pri moških, na Nižje Avstrijskem in Štajerskem, med tem ko so ženske organizacije povsod, splošne strankine organizacijo pa.zlasti na Dunaju (za 3556) in v nemškem delu Češke (za 531) napredovale. Prispevki v političnih organizacijah znašajo 25 do 50 vinarjev na mesec, za ženske povsod 40 vinarjev. Članice ženskih organizacij dobivajo brezplačno »Arbeiterinnen-Zeitung«, ki izhaja v 28.000 izvodih. Žene, ki so tudi v strokovnih organizacijah, plačujejo le po 20 vinarjev. Organizacija služkinj, ki je bila ustanovljena pomladi leta 1911, šteje na Dunaju 700 članic, v Gradcu in v Solnogradu imajo služkinje krajevne skupine. Centralni zvezi delavk na domu pripada 1281 žen, ki so organizirane v 27 krajevnih skupinah. M!rir?inska organizacija ima 306 krajevnih skupin (1910 pa 295), od teh je 191 skupin na C e “'mr ^teviln članov je pa poskočilo od 2000 na 11.000! Glasilo mladinskih organizacij izhaja po enkrat na mesec v 16.000 iztisih. Avstrijsko nemška stranka ima 6 dnevnikov in sicer na Dunaju, v Gradcu. Libercah, Solnogradu, Linču in Inomostu. Dva lista izhajata po trikrat na teden (v Ustju in Teplicah), šest listov po dvakrat in enajst listov po enkrat na teden. Vsakih 14 dni izhajata žensko glasilo »Arbeiterinnen-Zeitung« in agitatorični list *Das Volk«. Znanstveno glasilo nemških Sodrugov, mesečnik »Der Kampf«, izhaja v 4100 izvodih. Po enkrat na mesec izhajajo »Bil-iiungsarbcit«, list, ki daje navodila za izobraževalno delo (2250 izvodov), protialkoholno glasilo »Der Abstinent« (2600 izvodov), glasilo mladinskih organizacij »Der jugendliche Arbei-ter«, šaljivi list »Die Gliihlichter« (16.000 izvodov) in 3 športni listi. V nemškem jeziku izhaja 52 strokovnih listov, ki se tiskajo v 349.950 izvodih, 2 zadružna lista, ki imata 85.000 naklade. Vsega skupaj se tiska avstrijsko nem-Skih socialističnih listov v enkratni nakladi 800.000 izvodov. Centralistične strokovne organizacije so Rridobile 21.340 članov (18.000 na Dunaju in fižje Avstrijskem) in imajo sedaj 421.905 članov, od teh je 373.914 moških in 47.991 ženskih. Centralistične zadružne zveze imajo 273.058 (1910 pa 249.457) članov. Kako živahno gibanje vlada med nemškimi sodrugi, kaže število političnih shodov: društvenih shodov je bilo 4736, shodov po § 2 in jshodov zaupnikov je bilo 11.692 in ljudskih ^hodov 2085. V svrho agitacije je izdala stranka tv zadnih treh letih 1,060.350 letakov in brošur. Slovenski jezik in gledališče. (Predavanje Otona Zupančiča.) (Konec.) A kaj vse to proti jasnemu glasu velike večine našega naroda, ki se je v praksi odločil za izreko na ul Narod nam je ustvaril jezik, njegova usta ga pretvarjajo in prenavljajo — in Ce kje. to je v tem vox populi vox dei. Govor na v spada v bistvo našega jezika, in sicer književnega jezika — torej spada po vsej pravici tudi na oder. Elevci trde, da je z v uvedena v naše gledališče. torej v zavod, kjer se mora gojiti pravilen jezik, rovtarščina, in sirovo kmetavzar-Stvo. Izreklo se ie mnenje, in večinoma so &i flevd edini v tem. da spada v v ljudsko igro, pa v salonsko in klasično dramo. Sedaj pa Vprašam: kje pod božjim solncem je pri nas tisti salon, kjer se elka. Jaz ga ne poznam. Kje so tisti vzvišeni ljudje, ki cikajo. Govoril sem Z najizobraženejšimi ljudmi med nami, občeval Iahko rečem, vsaj mimogrede z vsemi osebami, ci veljajo kaj v naši javnosti in v naši kulturi in Smelo trdim, da bi preštel skoraj na prste ene roke vse tiste, ki v svojem privatnem življeniu res elkajo. In pripomniti moram, da se zdi pri nas. čeprav nam je uho že deloma pokvarjeno (šola, slavnostni govorniki, cerkev, oder!) ta izgovarjava vedno še kolikortoliko smešna in afektirana. Ni pa smešen tisti, ki govori na v, pa izgovarja vse druge vokale in konsonante natančna. kakor* jih zahteva pismo in slovnica. Ali ni to nemara dovolj.^razločen migljaj, da tukaj nekaj ni v redu? Le je samo ena črka afektirana v vsem slovenskem jeziku. In čemu naj bo to. kar je v navadnem življenju smešno, na odru naenkrat normalno? Od veličastnega bo smešnega je samo en. korak — ali je pri nas narobe resnica? Kar je smešno, postane v klasični drami hipoma veličastno, v salonski e,e- Ljubljana in Kranjsko. — Turške razmere pri poglobljevanju Ljubljanice. Neštetokrat smo že čuli od delavcev, ki so vposleni pri poglobljevanju Ljubljanice, kako po arnavtsko ravna z njimi podjetniška družba. Obratni vodje, ki so po zaslugi naših očetov na magistratu in v deželnem dvorcu sami izobraženi kulturonosci, obdelujejo ubogo rajo za vsako malenkost z najljubeznivejšimi imeni. Plače so spričo težkega dela tako škandalozne, da je naravnost sramota, da merodajni krogi ne store temu škandalu konec. V rokah imamo izplačevalno listo. Zaman se trudiš, da bi našel v njej delavca, ki bi zaslužil nad 3 K 20 vin., najdeš jih pa mnogo, ki niti 2 K 20 vin. ne zaslužijo. Ko pa pridejo vsako drugo soboto delavci po plačo, morajo čakati po cele ure nanjo, časih tudi cel dan. Zgodilo se je že, da je dal obratovodja Steblinger delavce, ki so zahtevali svoje plačilo, s policijo izgnati iz pisarne. Družba ima sedaj okolo dvesto delavcev, ki so podrejeni štirim polirjem. Eden je bil med njimi domačin in tega je vodstvo odpustilo v petek 25. t. m. in ga dalo aretirati. Mož ni hotel namreč po zgledu ostalih polirjev šikanirati delavstva in ga izkoriščati. Stvar je bilo sledeča: Odpuščeni polir je bil vposlen pri tvrdki od 1. oktobra in mu je bilo podrejenih 70 delavcev. Delavci so ga imeli radi, ker je ravnal z njimi kot z ljudmi. Tudi plače so imeli pri njem boljše nego pri ostalih polirjih. Držal sc ie namreč ravnateljeve izjave, da sme plačati delavcu povprečno po 3 K na dan. Ostalim polirjem pa, ki se hočejo tvrdki s tem, da delavstvo odirajo, prisliniti, to nikakor ni ugajalo, zato so se ga skušali iznebiti. Dosegli so, da mu je vodja Steblinger odpovedal službo,, ter nastavil namesto njega Italijana. V petek je šel odpuščeni polir po svoje plačilo. Dobiti bi bil moral 806 K, a dali so mu le 749 K, s tem denarjem je moral plačati še vso hrano, ki so jo dotlej delavci vzeli pri trgovcu in peku. Ker pa so delavci videli, da jih hočejo z novim polirjem kaznovati in jim odvzeti to, kar so imeli doslej, so izjavili, da pod novim polirjem ne bodo delali, je hotela tvrdka odpuščencu, vkljub temu, da mu je neopravičeno že od temeljne plače odtegnila 57 K, odtegniti* še nadaljnih 200 K. To se jim seveda ni posrečilo, ker je imel ta denar že v žepu. Nato je šel polir v gostilno k Flegarju, kjer je izplačal peku Je-zeršeku in trgovcu Trohi blago, ki so ga delavci tam naročili. Prav kmalu pa pride za njim stražnik ter ga povabi na stražnico. Tam je čakal mož dve uri, nato so ga odvedli na magistrat, kjer so ga vtaknili kar v luknjo. Drugo jutro je šele pri kanclistu Toplikarju zvedel, da so ga aretirali zato, ker je baje hotel s tistim denarjem, ki ga je imel dati trgovcu in peku, pobegniti. Njegovo pojasnilo, da je plačal dolg peku in trgovcu, preden so ga aretirali, ni nič zaleglo, temveč vlekli so ga na deželno sodnijo, kjer so ga po zaslišanju izpustili. Iz tega je razvidno, kako tvrdka preganja svoje naštavljence. če se ti predrznem ravnati z delavci prijazneje. Izvedeli smo tudi, da se gode lumparije tudi pri hrani, ki jo plačujejp polirji z zaslužkom podrejenih delavcev. Ko dobimo o vsem tem še natančnejše informacije, bomo že še gospodom po zaslugi posvetili. Za sedaj pa zahtevamo od merodajnih faktorjev, da napravijo red. Svaka sila do vremena! Vse one rodoljube in kristjane, ki se kar tope od same ljubezni do Črnogorcev in Bolgarov, Sj-bov in Grkov pa prosimo, da naj svoje pobožne oči obrnejo v strugo Ljubljanice, kjer tudi naši bratje padajo pod silo izkoriščanja, pod silo »Turka«! — Mučenje rekrutov. Komaj so oblekli letošnji rekruti vojaško suknjo, že prihajajo pritožbe o grdeni ravnanju z njimi. Tako nam poročajo naslednje mučenje, ki ga uganjajo z ubo- gimi novinci v vojašnicah 17. in 27. domobranskega pešpolka. Predpostavljeni vrže čevlje v vodo, potem pa Jih izroči rekrutu z ukazom, da se morajo čez pol ure svetiti kakor ogledalo. Merodajne kroge vprašamo, ali menijo, da bo tako ravnanje vcepilo novincem ljubezen do današnje militaristične organizacije? — Status animarum v novomeški kapiteljski cerkvi. Iz Novega mesta smo prejeli: Gospod urednik! Dobro je, da ste nam v sobotni Številki pojasnili, kaj je to »status animarum«. Tudi pri nas se je zgodil slučaj, ki zasluži, da ga sporočimo javnosti. Na novomeški postaji službuje uradnik, ki stanuje blizu postaje in spada pod novomeško občino. Ko je dobil nekaj malega v svoji družini, je dal ponesti malega pagančka h krstu v kapiteljsko cerkev. Toda božji namestnik v podobi vikarja Supina se je branil črvička sprejeti pod okrilje svete cerkve. Povedal je botri, da on tega otroka kratkomalo ne krsti. Če hoče, da bo otrok krščen, naj ga nese v sosedno faro Prečino, kjer pase ovčice župnik Šmidovnik, imenovan gospod Tone. Otroka so torej prinesli domov nekrščenega. Oče se je bil razjezil in je sklenil, če mu otroka nočejo krstiti, pa naj bo tako. Ali našle so se pobožne duše, ki so očetu pihale na srce, češ kaj bo, če otrok ne bo kršen. Da ima mir pred takimi strašili, se je vdal in otroka pustil krstiti v Prečini. Pod to faro namreč spada hiša, pod katero streho se je otrok rodil. Tu se združujeta meji prečinske fare ter novomeške občine. Ne vemo, če to določa »status animarum«, da se otroci iz druge fare ne smejo krstiti v sosedni bližnji cerkvi. To pa vemo, da v Prečini ob volitvah skoro noben dan ni doma ne župnika, ne kaplana. Kaj pa bi bilo s »statusom animarum«, če bi v nujnem slučaju ne dobili v Prečini nobenega, ki bi otroka krstil. — Stavka v Vevčah sc nadaljuje že tretji teden. Tvorniški ravnatelj je sodnijsko odpovedal stanovanje tistim delavcem, ki stanujejo v tvorniških hišah. Seveda nastane vprašanje, ali in kako sme to napraviti. Papirna tvornica bo vsled te stavke pozneje mnogo trpela, ker se bo porabilo mnogo izvežbanih delavcev in delavk v druge kraje. Kapitalističko nespametno je dajati povoda takim stavkam, ker so bili delavci itak z vsem zadovoljni. Če misli tovarna, da bo s to brutalizacijo dobila cenejše delovne sile. se jako moti. Le žal. da delavstvo vevške tovarne ni bilo organizirano, kakor zahtevajo dandanes socialne razmere, pa bi bila tvorniška uprava rada obravnavala z organizacijo, kakor delajo dandanes vsi pojetniki, ki umejo nekoliko takta. — Križe pri Tržiču. Naši dušni pastirji vedno zabavljajo zoper socialiste in vse druge, ki ne trobijo v klerikalni rog, da imajo trebuh za boga. Sami pa pobirajo po hišah in okrog gostačev denar. Ampak če pomislimo, da ima vsak drug človek pravico samo enkrat zahtevati plačilo za svoje delo, se nam čudno zdi, da ravno duhovščina ni nikoli dovolj plačana. Vedno pobirajo po hišah, ne vemo, kam gredo potem milioni. ki Jili država daje na račun revnega ljudstva tem nikdar sitim gospodom. Zraven tega pa ti nabirači ne delajo nobene izjeme. Kadar pobirajo, pridejo v socialno demokratično hišo (oziroma vilo) ravno tako, kakor v hišo, ki je na njihovi podlagi. Socialisti.smo pa toliko ponosni, da v farovž ne hodimo beračit, ker vemo, da so tukaj naši največji nasprotniki. Toda farovška gospoda si najbrž misli: Kaj ponos! Samo da kaj dobimo, pa magari od socialistov. — Gledališko društvo na Jesenicah naznanja. da uprizori v petek, na dan Vseh svetnikov 1. novembra v dvorani pri »Jelenu« na Savi ob pol 8. zvečer Grillparzerjevo »Prababico«. Ker želi videti p. n. občinstvo na ta dan mesto običajnega »Mlinarja in njegovo hčer« kako iz- 7 A C TAM I ni nit- an,Pak za 1 K 80 vin- dobiš »Zario“ ves L,l\j iUllJ mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen. gantno? In to samo par ljudem na ljubo, ki — rari nautes — elkajo po velikem slovanskem vekarskem morju? Pomislite, kako otežkočitc slovenskemu igralcu ki ima čut za naš jezik (seveda so tudi igralci, ki ga nimajo) kako mu otežkočite s tem nenaravnim glasom prirodno govorico in neprisiljeno igro! Kako omejujete celo pisatelja, ki misli na oder, ali že samo na govor, pisatelja torej, ki piše za uho. ne za oko. v izboru besed. Vsak količkaj karakterističen izraz, ki ga vzvišeni literarni jezik ne pozna, mu je z izgovarjavo na 1 zabranjen. Namesto žive literature, ki jemlje svoje tipe, koder jih zaseže, ki karakterizira res z barvastimi besedami. ki jim je dala splošna raba ali trenotna situacija svoj kov. dobimo na ta način mrtvo, papirnato literaturo, ki se bo vedno bolj oddaljevala od naše resničnosti. In ali ne bo tudi naša misel pokvečena, ako je prisiljena naša beseda? Oporeka se mi, da jc tudi drugod vzvišeni jezik različen od navadnega pouličnega in fami-lijarnega govora. Gotovo. Tudi pri nas je bilo tako. bo tako. in ostalo bi vkljub v tako, saj v ne spada v dijalekt, nego v bistvo in v duh našega jezika. Seveda je v življenju vsaka teatralnost smešna — ni pa smešen čist, pravilen gladek jezik — ne pri nas, ne drugod. Vzvišen jezik v življenju — tudi smešen. A zakaj? Zato, ker je za vzvišene besede treba vzvišenih misli — in vzvišene besede so smešne tudi na papirju, če ni za njimi res vzvišene ideje, in vsak pisarček ni Shakespeare. Tisti, ki meša v ajdov kruh svoje govorice rozine iz Cankarjevih knjig, je seveda smešen, kdor se pa razvname v veliki ideji in mu vstvarja ta ideja sproti adekvaten izraz — je velik mislec in hkrati velik govornik in nas potegne šiloma za seboj. Cankar je stilist, ki v celi knjigi ne pade iz svojega tona—ubogi mojster-skaza.ki navzame par njegovih fraz, bije z vsemi svojimi lastnimi besedami vzvišenim v obraz — pa naj bodo govorjene ali pisane. Naraven in gladek jezik pa ni nikdar smešen. To je tisti faktum — eden jezik je, po duhu eden, in če bi tudi bilo pri Nemcih drugače — ali ne bi tukaj krenili svojo pot in si ustvarili brez ozira na tujce samo z v književni, vzvišen jezik, ki je v svoji fonetiki tudi salonski konverzacijski jezik, ki ga govori lahko vsak kadar hoče in kjer hoče. Rovtarščina, neblagoglasje? Verujte mi, da tiči jeziku lepota v karakterističnosti. Blagoglasje ustvarja duh, izobrazba, obzorje — iz bedastih ust bodo zveneli vsi eli bedasto in prazno, izobraženim ustom pa bo tvorila besede ideja, in zvočne in gibke se bodo prožile raz jezik. Da. gospoda, to vprašanje ni samo vprašanje blagoglasja ali neblagoglasja, torej ne samo estetsko vprašanje, nego je socijalno, moralno vprašanje, vprašanje naše samozavesti in samostojnosti, našega značaja in naše odkritosti. Ali spoštujemo sebe in svoje bistvo, ali se, prava jara gospoda, sramujemo svojega izvora ga hočemo zatajiti z neko laži-eleganco? Ali hočemo imeti živ ali papirnat jezik, moderno fonetiko in ortoepijo brez ozira na izumrl hi-storizem in se držati prave, častitljive tradicije, ki nam jo je zatrla za par let prenapeta zmota? Ali hočemo poslušati tisti vox populi, ki govori jasno »in odločno, ne kadar ga teoretično vprašaš o blagoglasju jezika, marveč v nezavedni praksi, ki se na vse kriplje upira izgovarjavi na I — ali nam je lepo geslo iz naroda za narod samo puhla fraza? Ali cenimo sami sebe in svoj narod, ali se hočemo pridružiti v svoji zaslepljenosti graškim listom, ki blatijo našo domačo govorico in jo nazivajo pasje lajanje? Ali hočemo mrtvo črko. ali duh. filologijo ali zvok. Ali hočemo ustvariti popolnoma nedemokratično dva jezika, se oddaljevati vedno bolj od priprostega ljudstva, ki nam je gojilo naš jezik in ga branilo v časih, ko je bilo vse naše meščanstvo potujčeno. Da, to je vprašanje krinke in obraza. premembo, zato se nadomesti Ta s »Prababici Igra se bo v vsakem oziru dobro naštudiral«1 kostume posodi deželno gledališče v Ljubljani.' V nedejo 3. novembra se »Prababica«- ob 3. popoldne ponovi. — Nenavadna prikazen na nočnem nebu. Iz Novega mesta nam poročajo: V nedeljo ponoči kmalu po 10. uri se je nad mestom videl nenavaden prizor. V smeri nad Trško goro se je zasvetilo v čudni in tako močni luči, da Je svit prevladal jasno razsvetljavo polne lune. Prikazen se je polagoma in vodoravno tik nad mestom pomikala proti vzhodu, kakor se slično včasih opazuje pri meteorjih. Že se je zdelo, da je prikazen izginila, kar se je zopet prikazala še v lepši razsvetljavi, nato pa se je razpršila v žarečih odlomkih slično, kot to vidimo pri razblinjenju faket. Dočim so drobnejši odlomki bili videti, kakor da so padli zadaj za frančiškansko cerkvijo, je glavni večji del nadaljeval svojo pot še naprej preko hriba v smeri proti jugovzhodu. Značilno je tudi, da se je ves pojav vršil jako počasi in je tudi dlje časa trajal. — Slovensko gledališče. Snoči smo imeli v našem gledališču enega najlepših dramskih večerov letošnje sezone. Igrali so Molnarje-vega »Vraga«. To je satirična komedija, pisana v blestečem dialogu, rafinirani tehniki, polna efektnih prizorov, duhovitih paradoksov, ironičnih dovtipov in ostrih odbleskov moderne psihe. Junak našega časa se zrcali v tej fra-pantno vplivajoči igri v vsej nagoti svojih grobih instinktov in sebičnosti in laži in licemerstva. Vrag sam je personificirana satira na človeško nizkost in smešnost. vrag je simbol zlobe in intrigantstva, zli duh, ki bedi in vodi naše dejanje in nehanje. Nastopajoči junaki so vzeti iz srede modernega življenja, vse slabosti so v njih z vso malenkostno propalostjo. — Vprizorjen je bil »Vrag« na našem odru zelo skrbno in vestno. Najtežja in psihološki najbolj zanimiva in komplicirana je uloga »Vraga« samega. Interpretiral jo je g. Skrbinšek s znatno sugestijo in realistiko.- Nekatera mesta, ztasti v prvem dejanju, je podal silno izrazito in plastično, kasneje je nekako ostal na površju ter ni izrabil fines in nians, tako da je ostalo to ali otio mesto zatirano in ne dosti povdarjeno. V celoti je pa Skrbinškov »Vrag« delo, vse hvalevredno in kaže, jako ambicioznega in inteligentnega igralca. Veliko zanimanje je tudi vzbujal g. Fischer, ki ie topot prvič nastopit pri nas v večji ljubimski ulogi. Rodom Ceh je še precej obvladoval slovenščino, njegove igralske zmožnosti niso sicer bogve kako obsežne, a so simpatične. Morda bo v modernih dramah ugajal bolj naraven nastop z nekoliko manj pa-tosa. Ga. Setrilova je družila z eleganco dobro umevanje svoje vloge, dasi tudi še ni izrabila vseh point In bi lahko še povečala svoj sicer lepi uspeh. Zelo umirjeno in dobro se je obnašal g. Bukšek, pravtako ga. Kreisova. gdč. Vera. gd. Molek in ostali. Poznala se je vestna in pozorna roka režiserjeva. Vodil je predstavo , g. Skrbinšek. Gledališče je bilo lepo obiskano. —-r. — Za ranjence v balkanski vojni. Deželni odbor je za ranjence v balkanski vojni dov«m 3000 K, s katero vsoto bo po svojem preudarku razpolagal deželni glavar dr. Šušteršič. — Na Balkan. V soboto se je skozi Ljubljano peljalo 33 strežnikov in 3 zdravniki »Ruskega rdečega križa« v balkansko vojno. S trebuhom za kruhom. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev in 30 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Slovencev ter 180 Hrvatov in Bolgarov. V Nemčijo se je odpeljalo 7 slovenskih rudarjev. — V nedeljo je šlo v Ameriko 30 Hrvatov in 17 Slovencev, iz Amerike je prišlo pa 40 Slovencev in 60 Hrvatov. 27 Hrvatov je šlo v Buchs, 16 pa v Heb, 19 v Inomost, 19 v Line, 35 pa na Dolenjsko, 25 Kočevarjev je šlo na Dunaj, 90 Hrvatov je prišlo iz Nemčije. — V ponedeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 90 Hrvatov in 8 Slovencev, 20 Domžalk in 10 Kočevarjev je šlo na Dunaj, 8 rudarjev se je odpeljalo v Pasavo, 280 tesačev je šlo v hrvaške šume, 40 jih je prišlo pa iz Nemčije. — Poglobenje Ljubljanice. Delo v glavni strugi Ljubljanice se je pretekil teden na vsej črti pričelo. Dočim bo tvrdka »Rella & Neffe« izvrševala napravo kanalov zbiralnikov, ki bo-bosta tekla od Prul do prisilne delavnice, nadaljevala bo tvrdka »Alpenlandische Baugesell-schaft« poglobenje glavne Ljubljanične struge. Zdaj so pričeli kopati delavci po sredi struge kanal, po katerem se ima odtekati voda iz uličnih in hišnih kanalov, ob obeh straneh struge pa se polaga tir za odvažanje odnosno dovažanje materijala. Če bo vreme ugodno, bo delo naglo napredovalo. . — Nesreča na ulici. Voz je pritisnil v soboto zvečer na Grubarjevi cesti delavca Ivana štebeta, ko ga je pomagal nekemu hlapcu potiskati naprej. Voz je Štebeta pritisnil za roko ob hišni zid in ga znatno poškodoval. Štebeta so na policijski stražnici za silo obvezali, nakar je odšei domov. Poškodovan je tako, da bode nekaj časa za delo nezmožen. _ .... — Samomor hlapca. V ponedeljek je izpil 24 let stari v Mali gobi pri Litiji rojeni Fran Kotar, hlapec pri Krisperju, steklenico oetove kisline. Pričel je bruhati kri Šel je t bolnišnico, kjer pa ni povedal, da Je kislino, ampak je pravil samo da bruha kr. Fral-0£itl1S. S*.. Delavka v tem je pa v vroč samovar vlila špirit. Goreč« špirit ie bruhnil proti njej in jo nevarno opeke' po prsih, vratu in rokah. — Voz Je šel čezenj. Smrtnonevarno ie ponesrečil včeraj Valentin Kunc, kajžar z Ilovice Ko je peljal droge za brzojav, je v temi padel z voza, ki mu je šel preko trebuha in nog. Težko bo okreval. — Ogenj. V ponedeljek ziutraj okolu ene po polnoči je gorelo v Dolenji vasi pri Cerknici. Pogoreli sta hiši Baragova in Vragova tet še eno poslopje. Zgoreli so tudi trije prašiči Začelo je gfdfetl 'V hlevu pri VragiT. Kako ]$ ogenj nastal, se ne ve. Na pomoč ste med prvimi prišle požarni brambi iz Cerknice in Žirovnice. — Izgubljeno in najdeno. Gdč. Hedvika Eb-netjeva je izgubila etui s kukalom. — Ga. Jožefa Dermotova je izgubila zlat uhan s črkama D. J. — Dijak Vinko Štrukelj je našel hra-nilnično knjižico z vlogo 350 K. — Učenka Maksa Adamičeva je izgubila risalno orodje. — Gdč. Marija Burjeva je izgubila zlato žensko uro s kratko verižico. — Ela Guštinova je izgubila pregrinjalce otroškega vozička. — Zasebnica g. Helena Bahovčeva je izgubila svilnato ruto. ga. Alojzija Pintarjeva pa z zlatom okovan lorgnon. — Neki sluga je izgubil denarnico s 45 K. Kinematograf »Ideal« Novi spored je dosegel popolen uspeh. Detektivski film Dr. Gar el Hama II. del je poln izvanredno napetost vzbujajočih scen. Mobilizacija na Grškem je krasen film. Na koncu je velekomična burka z Princem. V soboto velezanirnivi fihni iz vojske. Drugi teden Asta Nfelsen. Trst — Nacionalistične oslarije. Tržaški italijanski nacionalci so sklenili nabirati potom Svojega društva »La Patria« prispevke za .»Rdeči križ« štirih balkanskih držav, ki se bojujejo proti Turčiji. Do tu je vse prav in nihče tie bi bil zameril imenovanim nacionalcem, ako bi bili izvršili dostojno dolžnost navdušenja, ki ga goje do balkanskih narodov. Toda v zadevo se je vmešal tudi list »L’ Indipendente«, 0 katerem velja splošna sodba, da objavlja v lepi italijanščini velike oslarije. Da je napravil tvojo tudi pri nabiranju za »Rdeči križ« bal-kanskh držav, je pa tndi razumljivo. V ponedeljkovi številki je objavil članek, v katerem je dopovedoval svojim bralcem, da nabiranje za imenovani »Rdeči križ« ni podpiranje Slovencev, ki v Primorju ovirajo razvoj Italijanov kakor Turčija razvoj Slovanov na Balkanu. Tukajšnji Slovenci da so le nečisti bratje plemenitega črnogorskega, srbskega in bolgarskega ljudstva. Tukajšnji Slovenci, da so rasa, ki rabi še mnogo časa, mnogo luči svobode in civilizacije, preden bo vredna pobratiti se z balkanskimi Slovani. In tako gre naprej v enakem tonu skozi celo kolono. Pri tem bi imel flovek pravico vprašati urednike dotičnega li-jpta, ako imajo možgane na pravem mestu. To nam pa pove tudi, do kakšnih absurdnosti prihaja naš nacionalizem. 1 — Predavanje. V nedeljo dne 3. novembra t I. ob 5. popoldne predava v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, dr. Anton Vošnjak, Ivseučiliščni docent v Zagrebu, o predmetu: (Rousseau in njegov ustavni ideal. Vstopnina fco vin. — Ljudski oder. Naznanjamo, da bo v ne-Heljo, dne 10. decembra t. 1. predaval v »Delavskem domu dr. Tuma iz Gorice o pred-pietu: Evharistija in socializem. Lepi uspeh Zadnjega predavanja sodruga Tume nam jamči, ga Se bodo sodrugi tudi tega predavanja udeleži v čim najlepšem številu. — Kakor nazna- Sjamo drugje, predava prihodnjo nedeljo dne . t. m. ob 5. popoldne Fr. Vošnjak o Rousseauju in nejgovem ustavnem idealu. V kratkem poda predavali o raznih važnih predmetih so-Brugi Milost, Regent in Skobi. Dneve in predmet naznanimo prihodnjič. — Tečaj italijanskega jezika za slovenške kodruge otvori v kratkem »Ljudski oder«. Ker j^emo, da je mnogo sodrugov, ki bi se radi udeležili tečaja, jih poživljamo, da naj (se Čimprej kglasijo pri tajniku »Ljudskega odra« sodrugu Molouhu. Tečaj prične po gotovem zadostnem Številu udeležencev. Tisti, ki se prijavijo prepozno, izostanejo. —• Tečaj slovenskega jezika za italijanske kodruge. ki ga prireja »Ljudski oder«, obeta Prav dobro. Prijavljajo se še sedaj, ko je že tečaj v teku, novi udeleženci. Bo najbrže treba Prirediti pozneje še drugi tak tečaj. . — Veselico v spomin petdesetletnega služ- bovanja tovariša Antona Stauderja priredi v nedeljo dne 3. novembra t. 1. ob 7. zvečer v |>pelavskem domu« splošno pravovarstveno in ^rokovno društvo, skupina Trst 1. Spored: socialistična koračnica; Vek. R. Ružič: San; jak. Aljaž: Občutki. »Eno uro doktor«, burka sr enem dejanju. Vilko Novak: Ah tamo . . .; p. Vogrič: Lahko noč; Narodne pesmi. Po veselici ples. Sodeluje pevski zbor društva »Ljudski odei«. Vstopnina 50 vin.____________ Vestnik organizacij. dramatičnega odseka „Vzajemnosti“ se vrši v Štorih novembra *• >• ob 10. dopoldne v društvenih pro- tenh„,PIe.da';?Tjf; can,?s v sredo ob 8- zvcfer predava v Se-lilan.k? n Shi m padstr., sodrug prof. Franke o ita- wCk;ldeTesžnbo g odrugi se vabljo na p°lnošte-Državni zbor. Dunaj, 29. oktobra. Razen majhnega kravala, ki se je odigral ;'jd izvajanjih poslanca Wabra o zatvoritvi če-'Ke š0|e fla Dunaju med Čehi in nemšk. nacio-Pa*ci, je potekel današnji dan v mirni debati in ?rez posebne pozornosti. V začetku seje je od-pvarjal ministrski predsednik grof Stlirgkh na nterpelacijo poslanca Pernerstorferja in tova- i. Jšev o vplivanju vlade na ohranitev miru ter b Jn.f?r.pelaci!9 Poslanca Nemca in tovarišev ». Mobilizacijskih odredbah. Odgovor kabinetna šefa je bil sestavljen iz enakih dvoumnih «z.kakor odgovor grofa Berchtolda v dele-«cijah. Minister je zanikal, da bi se bile ukre-r ‘e mobilizacijske odredbe. 6- zvečer ie biIa seja, da so se izvolili fa«i delegacij. Dodajemo poročilo. fl( . redsednik dr. Svlvester otvaria selo ob ‘ ^Poldne. - Prvi -goVbrl "ihlniStrskl^preasebnlRTFoT Stiirgkh: Na seji 22. t. m. so bile stavljene od več strani name interpelacije, ki se pečajo z vojnimi dogodki na balkanskem polotoku in njiii učinki na mednarodni položaj. V odgovoru nanje naj se ozrem najprej na pojasnila, ki so se dala v zadnjem delegacijskem zasedanju od najbolj poklicane strani na pojasnila, po katerih je značaj naše vnanje politike vseskozi miroven. Vodstvo naših vnanjih zadev se bo v sporazumu z našima zaveznikoma in v sporazumu z vsemi drugimi velesilami trudilo, da sodeluje v pripravnem trenotku, da se konflikt kolikor možno hitro konča. Uspeh dosedanjih dogovor opravičuje nado, da bodo ta prizadevanja uspešna in da se bo posrečilo monarhiji še nadalje ohraniti blagoslov miru. Z ozirom na dalekosežne želje v interpelaciji gospodov poslancev Pernerstorfer, Adier, Seitz, Pit-toni in tovarišev o vplivanju c. kr. vlade na ohranitev miru v vsakem slučaju, morem le še enkrat povdarjati, da naš vnanji urad gotovo ne zasleduje nikakih agresivnih ciljev. Pridelati pa moram, in ta opomnja velja seveda popolnoma splošno, to načelo ohranitve miru v vsakem slučaju in za vsako ceno ne more biti podlaga politike evropske velevlasti, ki jo sicer vodijo še tako mirne intencije, ki pa zakonito pazi na varstvo svojih opravičenih interesov. Kar se tiče o interpelaciji gospoda poslanca Nemca in tovarišev omenjenih vesti o mobilizacijskih odredbah, sem se informiral pri kompetentnih vojaških krogih in sem v stanu najodločneje izjaviti, da se doslej niti ojačenje mirovnega stanja naših čet ni ukrenilo, kaj še le odredbe, ki bi imele značaj mobilizacije. Nadalje vanje proračunske debate. Nemško nicionalni poslanec VVaber se V svojem govoru dotakne zatvoritve čeških šol na Dunaju, pri čemer pride do kravalov med češkimi radikalci in nemškimi nacionalci. Poslanec dr. Šmeral (soc. dem.) izjavlja, da govor ministrskega predsednika ni nič izboljšal in nič poslabšal. Človeštvo sl zastira obraz pred grozovitostmi balkanske vojne, ki ogroža mir vse Evrope. Že se opažajo posledice vojne. Po izjavah v delegaciji je postalo vse inozemstvo nezaupno na nas. Ljudstvo pod nobenimi pogoji ni za vojno. Dinastiji In intrige ruske ter avstro-ogrske politike so pognale sLovansk j narode na Balkanu v vojno, ne, da sl pribori ljudstvo svobodo, ainpak da zamenja staro podjarmljenje z novim. Zategadelj protistiralo socialni demokratje vseh dežel proti sedanji vojni in tudi mi svarimo avstrijsko vlado, naj se ne vmeša v balkanske zmede. V vojno proti vojni, v vojno za mir, dol z vojnimi hujskači t Poslanec dr. Smodlaka (napredni Dalmatinec) se izjavi za politiko: Balkan balkanskim narodom. Za govori poslancev Šllingerja (češki klerikalec) in Londzlna (Poljak) se seja prekine. Intepelacije. so vložili razni poslanci, med njimi je interpe-liral sodrug Wlnter zaradi prepovedi nove Schnitzlerjeve drame. Sodrug Moraczewsk! je protestiral v imenu galiških socialnih demokratov, da ne dobe nobenega delegacijskega mandata. Konec seje ob pol 5. popoldne. Volitve v delegacijo. Na izredni večerni plenarni seji so bile volitve v delegacijo. Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob šestih. Izmed socialistov so bili izvoljepi: Za Češko: Soukup, šmeral. Za Moravsko: Tomašek. Za Nižje Avstrijsko: Ellenbogen namestnik Schuhmeier. Za Trst: Pittoni, namestnik Oliva. Izmed Slovencev so bili izvoljeni? Za Kranjsko: dr. Šušteršič, namestnik Pogačnik. Za Štajersko: Korošec. Za Goriško: Fon, namestnik Gregorčič. Konec seje tri četrt ng osem. Prihodnja seja Jutri ob 11. dopoldne. Zadnje vest!. Vojna na Ifalkann. BOLGARI SO OSVOJILI LJULE BURGAS IN DRAMO. London, 29. oktobra. »Times« poročajo, da so Bolgari v ponedeljek osvojili Dramo In Ljule Burgas. Operacije bolgarske In turške vojske so ,združene z velikimi težavami, ker sta Marica In Tundža pri Drinopolju prestopili bregove. Vsled osvojitve Drame so Bolgari gospodarji občil med Carigradom in Macedonljo. CARIGRAD BREZ POROČIL IZ DRINO-POLJA. Carigrad, 29. oktobra. Iz Drinopolja danes vprvlč ni nobenih poročil. Bolgari so z dina-mitardami razstrelili stolp-svetilnik. DRINOPOLJU PRETI LAKOTA. Sofija, 30. oktobra. Bolgarsko armadno vodstvo je izvedelo, da primanjkuje v Drinopolju živil. Zato je sklenilo, da bo mesto izstradalo m ga oblegovalo po točnem načrtu. BOLGARSKE OSVOJITVE. Sofija, .30. oktobra. Uradno še nepotrjene vesti javljajo, da so bolgarske čete, ki zasledujejo vzhodno turško armado, osvojile Ljule Burgas. Bolgarske čete, ki operirajo v Mace-doniji, so zavzele Ištlp. »Mir« poroča, da so osvojili Srbi tudi KdpriiKi. SRBSKO PRODIRANJE. Belgrad, 30. oktobra. V ponedeljek so osvojili P "bi Ovčje polje. Turki so bežali. Princ Ar- 7.PM Uh p touola^tin rv~o*I V/\W>u - ~poffi' dltve še manjka. Četrta srbska armada, pod poveljstvom Živkovičevem, prodira proti Prizrenu. Kakor hitro pade Prizren, se združi srbska armada s črnogorsko. V Prizrenu imajo Turki zelo slabo posadko, zato tukaj pričakujejo, da pade Prizren še danes. Iz Prizrena so 'J urki umaknili svoje čete v Seres. TETOVO PADLO? Belgrad, 30. oktobra. Še nepotrjene vesti javljajo, da so Srbi zavzeli Tetovo in da so srbske čete osvojile tudi Veles. Albanci v Dre-nicl so se vdali. Pri Velesu so baje Srbi dobili 7000 turških vjetnikov. 7000 TURŠKIH VJETNIKOV. Belgrad, 30. oktobra. V Skoplju so Srbi vjell 7000 Turkov. Kralj Peter je prišel včeraj v Skoplje in povzdignil 120 oficirjev v višji Cin. V Skoplju bodo prisegli kralju vsi funkcionarji in meščanski predstojniki. ŠEST VAGONOV PETROLEJA V KUMA-NOVO. Belgrad, 30. oktobra. Včeraj so odposlali v Kumanovo šest vagonov petroleja, fda bodo požgali tamkaj mrtvece, ki so že pričeli gniti in okužujejo zrak. TURŠKE ČETE NA SRBSKEM BOJIŠČU. Belgrad. 30. oktobra. Po bitki v Kumanovu se je srbska armada koncentrirala za nadaljno ofenzivo. Trije armadni oddelki operirajo v dolini Vardar in so osvojili že več krajev. Od štirih Zekki-pašejevih divizij so bežale tri proti Solunu, ena je marširala čez Tetovo v Kopriilii, ki je pa skoraj popolnoma uničena. Turška armada se koncentrira pri Dojranu, vendar so vse njene operacije brezpomembne, ker je skoraj brez artiljerije. TURKI BREZ ARTILJERIJE. Belgrad, 30. oktobra. Bivši policijski minister Genezič piše v »Tribuni«, da so povečevali turškim četam pri Kumanovu nemški oficirji. — Posebne Izdaje listov poročajo, da so srbske čete osvojile vse važne pozicije na visoki planoti Ovčje polje. Turki so bežali, SrM sp dobili 187 topov In 430 zabojev tnunlCije. Turki so na tej črti brez artiljerije. TURŠKI RANJENCI V BELGRADU. Belgrad, 30. oktobra. Včeraj je dospelo semkaj 11 vagonov, uplenjenih Turkom, z ranjenimi turškimi oficirji in Arnavti. SRBSKE IZGUBE. — GLAVNO TABORIŠČE. Belgrad, 30. oktobra. Dosedanje izgube Srbov znašalo 4000 mrtvih In 7000 ranjencev. — Glavno srbsko taborišče se preloži v Skoplje. SMRT ISE BOLJETINCA. Belgrad, 30. oktobra. O smrti arnavtskega voditelja Ise Boljetinca je izvedel dopisnik »iNeues W. T.« naslednje: Boljetinac je prišel k-generalu Živkoviču s svojimi četami z okolo 15.000 možmi, baje, da se bori proti Turkom. General Živkovič ga je pozval, naj gre v boj proti Turkom in proti prebivalstvu. Boljetinac se je branil in Je zahteval, naj gredo redne srbske čete preje v boj. Razvil se je prepir, v teku katerega je potegnil Boljetinac revolver, da ustreH na generala Zivkovida. Ta pa ga je prehitel in ga ustrelil. Nato je srbska vojska obkolila Arnavte, jih nekaj postrelila, drugi pa so se vdali. GRŠKO BRODOVJE PRED DARDANELAMI. Dunaj, 29. oktobra. »Mittags-Zeitung« poroča iz Carigrada, da križari grško brodovje pred Dardanelami ter ustavlja vse parnike. GRKI OSVOJILI PRELAZ TRIPOTAMOS. Atene, 30. oktobra. Grške čete so zasedle vse prehode na prelazu Trlpotamos, ki je ključ do Verlje. Veri jo bodo zavzeli Grki v nekaj urah. Turki so bežali In pustili 5 voz munlclje. (Verija je 60 kilometrov od Soluna, v nekaj dneh so Grki lehko pred Solunom.) CILJ GRŠKE ARMADE. London, 30. oktobra. Grška armada hoče doseči Solun. Pot proti severu, za združitev s tesalsko armado, je svobodna. Turki se koncentrirajo v Veriji, kjer bo morala grška armada šiloma prodreti na potu proti Solunu. ZA GRŠKO ARMADO. Atene, 30. oktobra. Grki, živeči v inozemstvu, so darovali za vojno že več miljonov. Včeraj je dospelo semkaj 300 Krečanov, da vstopijo v armado. ČRNOGORCI V SEVERNEM SANDŽAKU. Cetinje, 24. oktobra. General Vukotlč je včeraj osvojil Plevljo In koraka proti Peči. BOJ ZA SKADER. Rleka, 30. oktobra. Boji za Škader se nadaljujejo. Vsako uro pričakujejo, da pade mesto. General Vukotlč je dospel s svojimi četami že blizu Peči. PRODIRANJE TURKOV. Carigrad, 30 oktobra. Turške čete so začele s prodiranjem severno od Drinopolja. Vrhovni poveljnik turških čet v Drinopolju irj okolici najodločneje zanikuje, da bi bili turški vojaki izgubili ves pogum. Zato je povabil vsa vojaške atašeje poslanstev v Carigradu, naj pridejo na bojišče, da se na lastne očf prepričajo. TURŠKI POVELJNIK UMORJEN. London, 30. oktobra. »Daily Mail« poroča iz Carigrada: Poveljnik turških čet v Lozen-gradu Azim-bej je bil umorjen, ker je bil kriv, da se je turških čet polastila panika. NOTRANJI POLOŽAJ V TURČIJI. Berlin, 30. oktobra. »Tageblatt« poroča iz Carigrada: Ljudstvo je razburjeno in preiskuje, kdo da je zakrivil bodoči polom. Liberalci zvra-čajo vso krivdo nam Iadoturško vlado, mlado-turki pravijo, da je nezmožnost liberalnih oficirjev vse zakrivila. Bridko se pritožuje ljudstvo nad oficirji, ki se vmešavajo v politiko; namesto da bi se brigali za vojaštvo. Obsedno stanje so zopet poostrili. Vsi časopisi morajo od danes dalje predlagati poročila o vojni cenzorju. POMANJKANJE DENARJA V TURČIJI. Frankobrod, 30 oktobra. Iz Carigrada po-rpčajo, da primanjkuje v Turčiji denarja. Pretečeni teden je bilo v državnih blagajnah čiste imovine le še 300.000 funtov, v nedeljo le še 50.000. Finančni minister potrebuje 6 miljonov. TURŠKI MINISTRSKI SVET. Carigrad, 29. oktobra. Seje ministrskega sveta, ki Je trajala snočl pozno v noč, se Je udeležil tudi angleški reformator mornarice, admiral Lunpus. ■ . f - . ’ : RAZPUST ROMUNSKE ZBORNICE. Bukarešt, 30. oktobra. Danes se snide parlament, da sliši razpustni dekret. Za nove volitve so postavili naslednje roke: za zbornico &, 10. In 12. novembra, za senat 14. in 1)6, novembra, za univerze 18. novembra, Novi parlament se skliče 26. novembra po starem koledarju. Morda pa se skliče že 15. (28.) novembra. IZJAVA MINISTRSTVA. Bukarešt, 30. oktobra. Novo ministrstvo Je izdalo naslednjo izjavo: Konservativci in konservativni demokrati so se združili k skupnemu delu v želji po prav tako popolnem spo-razumljenju o vprašanjih notranje politike kakor Je njih sporazumljenje o Vnanji. To že dalj časa stalno in neomahujočo velikopotezno politiko vodi avtoriteta kralja Karola, vedno navdahnjena od pravih interesov dežfele (??). Nova vlada se nadeja tem bol), 'da bd kos novim zahtevam položaja, ker je stanje romunskih financ izredno sijajno ln ker Je pogumna armada pripravljena za vsak slučaj kar jamči, da ohrani Romunija, katere odnošaji do držav so najboljši, v sredi možnih zapletijajev svoje mesto, do katerega ima pravice vsled stališča, ki si ga je pridobila s svojim prijazno modrim postopanjem v Evropi. NIČ MOBILIZACIJE. Bukarešt, 29. oktobra. »Agence Roumafrie« je pooblaščena, naj dementira vest, da so v Romuniji odredili mobilizacijo. TURKI PRIČAKUJEJO ODLOČILNO BITKO. London, 30. oktobra. »Daily Chtonicle« poroča iz Čorla: Turške čete so polne zaupanja. Oficirji pričakujejo v najkrajšem času odločilno bitko. Med ranjenci, ki so dospeli v Carigrad je tudi mnogo Rusov. Carigrad, 30. oktobra. V ponedeljek je vrhovni poveljnik z bolgarsko-turškega bojišča brzojavil: Bolgarska armada je zelo oslabljena vsled bojev, ki so bili 22. t. m. severno od Lozengrada. Doslej še ni mogla nadaljevati pohoda. Naša vzhodna armada, ki dela odslej po noči in po dnevi, skuša pomnožiti in ojačiti svoje moči. Zaradi tega pričakujemo v najkraj- * - &n