10. številka.
Ljubljana, v soboto 13. jaunvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat in po 8 h če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vraCajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št, 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Korber na delu.
Že celih štirinajst dnij se trudi dr. Korber, da sestavi novo ministrstvo. Zadnje dni se je oznanjale, da se imenovanje nove vlade razglasi koncem tekočega tedna. Zdaj se je ta „najkasnejšiu termin zopet podaljšal, zdaj se pravi, da dobimo tekom prihodnjega tedna novo ministrstvo.
Korber, ki je na glasu, da je naj-duhovitejši vseh učencev grofa Taaffeja, vodi svojo akcijo z vso previdnostjo. Kaže se, kakor da smatra tajnost za najzanesljivejše jamstvo uspeha O vsebini njegovih pogajanj s posameznimi voditelji parlamentarnih strank se prav nič ne ve, ali vzlic temu je spoznati vedno jasnejše vsaj glavne konture KOrberjevega ministrstva.
Korber je izbran za eventuvalnega ministrskega predsednika, ker ima v svoji miznici pripravljen jezikovni zakon. Naloga, katero bo prihodnji vladi rešiti, je povsem precizno določena. Prihodnja vlada mora izposlovati indemniteto za nagodbene zakone, ki so bili uveljavljeni s § 14. in odobrenje zdaj s cesarsko odločbo provizorno uveljavljene kvote za dobo 9% leta.
Za rešitev te naloge je neizogibno potrebno ne samo, da se doseže normalno funkcioniranje parlamenta, ampak potrebno je tudi, da si vlada za te predloge zagotovi večino. Badeni je imel tako večino zagotovljeno, tudi Thun jo je imel, Korber pa jo bo moral šele pridobiti. Danes v parlamentu ni večine za nagodbene predloge, kajti večina Nemcev ne more zanje glasovati že z ozirom na njih dosedanje absolutno negativno stališče proti njej, dočim smatrajo Čehi nagodbo za „politicum", za stvar, ki se pač dovoli prijazni vladi, nikdar in nikoli pa neprijazni. In na to stališče se bodo morali tudi slovenski poslanci postaviti.
Korber mora torej pred vsem sestaviti parlamentarno večino, s katero se zagotovi odobrenje nagodbenih zakonov. To je glavna stvar cele njegove akcije. Vse drugo ima samo namen, ta uspeh omogo-gočiti. Doseči hoče Korber svoj namen na
ta način, da poskusi rešiti jezikovno vprašanje na Češkem vsaj v toliko, da nastane v parlamentu mir in poneha češka obstruk-cija, ne da bi na njeno mesto stopila nemška, zanašajoč se, da se potem že dobi tudi za nagodbo potrebna večina, sestavljena deloma iz desničarjev in deloma iz levičarjev.
To je tudi vodilna misel Korberjevih posvetovanj z voditelji raznih strank, v to svrho hoče vzeti v ministrstvo tudi uradniškega zaupnika levičarjev in uradniškega zaupnika Čehov, poleg katerih bo seveda kakor v vsaki drugi vladi sedel tudi minister za Gališko.
Že nesoglasje, ki vlada mej nemškimi strankami glede imenovanja levičarskega ministra brez portfelja, priča, kako velike težave ima Korber premagati, predno je še prevzel vlado. A tudi če se mu posreči sestaviti novo ministrstvo, je pot do končnega smotra še sila dolga in trnjeva.
Mogoče je in tudi verjetno, da Koer-ber dožene svojo akcijo vsaj v toliko, da sestavi novo ministrstvo, težko pa si je misliti, da se mu posreči sprava mej Čehi in Nemci, in še težje, da dobi v parlamentu večino za nagodbo. Ta nagodba je že dve definitivni ministrstvi uničila in dr. Koer-ber gotovo računa z eventualnostjo, da tudi on ne zagotovi nagod^enim za koncih parlamentarne zmage. Z ozirom na to, pa se utrjuje v političnih krogih čedalje bolj mnenje, da zahteva Korber izrednih pooblastil za slučaj, ako se češkonemška sprava ne doseže in ako se parlamentarna koalicija za rešitev nagodbe ne da ustanoviti, a prvo tako sredstvo bi bil razpust poslanske zbornice.
Šola in klerikalstvo.
Iz štajerskih učiteljskih krogov. Sklicatelji učiteljskega shoda v Maribor morajo imeti precej nemirno vest, sicer bi se kar toliko ne opravičevali. Zdi se nam skoraj, kakor d t bi jih bilo sram, da so se dali rabiti kc^ sredstvo v dosego klerikalnih namenov. „Popotnik", kateri je
prijavi poziv na shod na prvi strani, skrčil je r uročilo o shodu na 14 vrst, katere so ponatisnjene na zadnji strani lista. Prav obfirno in natančno je pa o shodu poročal „Slov. Gospodar", kar pač dovolj jasno priča, da je bil ta shod prav tako klerikalen manever za učitelje na Štajerskem, kakor so bile duhovne vaje za one na Kranjskem. Obeh teh manevrov edini namen je bil, razdružiti slov. učiteljstvo v slabotne stranke in strančice, a vse drugo bilo je popolnoma postranska stvar.
Način, po katerem bi se naj to doseglo, bil je drugi na Kranjskem in drugi na Štajerskem. Na Kranjskem je ta klerikalni manever rodil Jakliča in njegovega „Učitelja", na Štajerskem pa Černeja in par histeričnih učiteljic. Ako pa vsi ti mislijo, da so prišli s tem pri klerikalcih v posebno milost, tedaj se jako motijo, kajti klerika-lizem že po svojem šoli in učiteljstvu nikdar naklonjen biti ne more. Kako resnično je to, dokazujejo neovrgljivo vsi klerikalni listi, zlasti pa še „Slov. Gospodar". Le prelistajte samo nekaj letnikov tega lista in našli bodete, kako je ves čas huj-skal in šuntal proti novim stavbam šolskih poslopij, in kako je prav po farizejsko vse tako zavijal, kakor da bi bili edini ] pr-5'^očitelji teh stavb in dotičnih plačil Uv,i -ciji. Ta neprestana hujskanja presedala so celo sicer mirnemu, krotkemu in čez vse potrpežljivemu „Popotniku" ter se je ta toliko omožatil, da je enkrat vsa La očitanja prav rezko in odločno zavrnil. Koliko pa je moralo učiteljstvo vsled tega hujskanja pretrpeti, o tem bi se lahko napisale cele knjige.
Ravno tako kakor novim šolskim stavbam je sovražen klerikalizem tudi učiteljstvu samemu. V pismu in govoru se učiteljem očita, da so za svoje malo vredno in malenkostno delo še predobro plačani, kakor tudi, da je učiteljstvo in šola zakrivila vse gorje, ki tare človeštvo. Ko je enkrat neki župnik po naključbi dobil v roke nakaznico, s katero se je doposlala dotičnemu  nadučitelju mesečna  plača v
znesku 55 gld., je ta kakor besen dirja] okrog po krčmah ter povsod kričal, da je to nezaslišano, da ima učitelj, ki se J6 tako malo učil, in ki nima drugega dela, kakor da vsak dan po pet ur v šoli posedi, več plače., kakor župnik, ki je toliko študiral. Jako duhovit je bil tudi tisti dekan, ki je učitelje primerjal lovskim psom, ki baje tem bolje love, čim višje košarice s kruhom vise. Kako klerikalizem spoštuje naš stan, in kako povzdiguje naš ugled med ljudstvom, o vsem tem imamo dovolj doi kazov v klerikalnih listih. Na stotine posameznih slučajev bi lahko navedli, ki vsi pričajo, koliki nasprotniki učiteljstva so klerikalci, in kako močno si povsod prizadevajo učiteljstvu gmotno škodovati.
Pa še več! Klerikalci so tudi največj-nasprotniki sedaj veljavnih šolskih postav. Ko je pred leti neki slovenski list prijavil članek, v katerem je razmotrival o dobro-dejnem vplivu novih šolskih zakonov za razširjenje prosvete med slovenskim ljudstvom, razsrdili so se vsled tega klerikalni duhovi tako silno, da so ubogega urednika, kateri pri pisanju dotičnega članka gotovo ni nič hudega slutil, posadili na obtožno klop, ter so mu brali take levite, da so mu skoraj do cela sapo zaprli. Zato pa tudi o tridesetletnici šolskih zakonov kar besedice ni črhnil. Pri zborovanju katoliškega šolskega društva, katero se je vršilo lansko leto na Dunaju, se je vsestransko povdarjalo, da je temu društvu prva in najimenitnejša naloga ta, da se sedanji šolski zakoni ali odpravijo ali pa vsaj v katoliškem smislu prenaredijo. In kakor smo čitali v klerikalnih listih, se baje šolsko društvo z istim namenom osnuje tudi pri nas na Slovenskem. Vse to gotovo dovolj jasno priča, da je klerikalizem do-skraja sovražen šoli, učiteljstvu in novim šolskim postavam, in kdor tega ne uvidi, tisti je ali slep ali pa je popolnoma omamljen od poklonov farizejskih klerikalcev.
Shod v Mariboru se toraj nikakor ni sklical radi vere ali verozakona, s kojo trditvijo so se slepili nerazsodni ljudje, tem-
LISTEK.
Predpustno pismo.
Za nami, vse za nami kar je bilo: staro leto, stara vlada s Clarvjem, Kindin-gerjem in drugimi korifejami, stari krajcarji, stare dopisnice in celo staroletnega snega ni več. Vse novo in sveže imamo danes. Kaj vse nam bo prineslo novo leto, še ne vemo, morda se bo nova vlada za Slovence toliko brigala kot za lanski sneg, ali pa kolikor se nekateri poslanci za svoje volilce, — za danes konstatujem jaz samo to, da sem vesel novega snega in pa treh Kraljev, ki so nam odprli predpustno sezono, ki bo trajala letos sedem tednov in nekaj črez, torej dovelj dolgo za tiste, ki že „norč", kakor tudi za tiste, ki še bodo !
Carne-vale! ... Po konsumnih društvih se že oglašata harmonika in klarinet, po brumnih „oštarijah" pa flavta in „bom-bardon." Veseljaški kaplani in mladi župniki imajo sedaj opravka preko glave podnevi in ponoči, saj eas pokore je še daleč in tudi škof se izpisal
je vsaj za nekaj časa —
Po naših liberalnih mestih in trgih pa veliki in mali orkestri, kakor jim baš kaže njih finančni barometer ...
Baje pa se tudi z godbo na klavirju prav izvrstno pleše. „Plesne vaje" naše čitalnice n. pr. so vsak teden bolj obiskane ; spočetka je bilo dvakrat več gospodov kakor dam, sedaj se je vspričo primerne agitacije število plesalk in plesalcev že izjednačilo, — še par „vaj", in preselijo se v veliko dvorano. Bcavo! Morda doživimo letošnji predpust zopet Vodnikov ples! Dal Bog! Kvarna in žaljiva ekskluzivnost nekih krogov se izgublja in vrača se stari duh demokratičnosti. To je veselo. Morda doživimo še letošnji predpust, da se zbero na čitalničnem bal i mnogoštevilno zastopniki in zastopnice vseh meščanskih krogov v iskreni prijaznosti! In potem se bodo jezili najbolj oni, ki so trdili, da „frakar-stvo" umori našo čitalnico.
„Nar. dom" je danes resnično dom naroda in to mora ostati!
Konkurenčno društvo liberalne čitalnice, slavni „Meščanski klub" v „Kat. domu" je imel že svoj letošnji sijajni bal. Toda obnesel se je sila klaverno. Častniki so vrnili vabila ter se enkrat za vselej zahvalili za čast, da bi plesali pod papeževim in škofovim protektoratom v tisti dolgočasni in kmetsko neokusni dvorani s farovškimi kuharicami in deklami ter z drugimi takimi devicami, ki — kakor so same izjavile — ne ljubijo „bonbončkov", Se manj pa parfuma . ..   No, veselica v
„Kat. domu" se je vršila torej brez oficirjev. To pa ni največja nesreča. Stroški za godbo so znašali 36 gld. 80 kr. in za pevce 19 gld. 80 kr. Koliko so znašali stroški za dekoracije, pa ne vem. Vem pa, da so znašali dohodki celih — 26 gld.! Deficit je pokril menda katoliški sklad, a aranžerji Štefe, Kregar in dr. Brej ko so sklenili, da sijajnega bala ne prirede več v „ Katoliškem domu".
Predpust vpliva na razne ljudi in kroge v različni meri: Na angleške generale in vojsko tako kakor Buri godejo, na ministrskega kandidata dr. Korberja in Gautscha tako kakor Čehi in nemškonaci-onalci piskajo. Ljubljanske nemškonacionalce pa je začela že pred sezono trkati luna, kar se je videlo oni dan v kazini, ko je jur-ist W. v alkoholovi megli prerokoval nemškemu publiku, da sledi staremu sto-' letju — ,ein deutsches Jahrhundert". To prorokovanje je tudi vzrok, da nore zdaj ljubljanski .Karfijolci" v pruskih čepicah, v katerih so podobni v resnici onim ma-škaram, ki so se drvile včasih na pustni torek okoli naše .Zvezde". V predpustu se seveda liberalno dovoli vsakomur noreti, ne pa tudi v resnih dneh; če bi pa vendarle tudi v takem času noreli, bi se utegnil uveljaviti znani H. Heinejev recept.
Glede prihodnjega stoletja Se nismo na jasnem, glede letošnjega predpusta pa
že, vsaj kolikor pride bilanca letošnjega leta v poštev. Novega finančnega ministra sicer še nimamo, pa to nas ne moti, da bi se predpustu „ne vrgli v naročje" kolikor bodo
— krone dopuščale, ali druga je z našim
— barjem! Tega so začeli Barjani kar sami „sušiti", ne sicer „na papirju" kakor država, pač pa z odpotovanjem v — Ameriko, pustivši doma žene in otroke, ki bodo čakali spomladi, da jo udarijo tudi za njimi, ko sneg skopni in pa dolarji pripihajo iz Amerike! . . .
V tem dolgem predpustu bo pa treba tudi v obče zmernosti, kajti „ tolarji" po pet kron so še v „kovačnici", s „ficki" se pa ne da dosti pomagati, ker se jih itak vse boji. Zato je v jednem oziru dobro, da je začel rotovž zglaševalne tiskovine za „ficke" prodajati, — nekaj jih bo že manj, predno bodo na mestnem stolpu na ljubljanskem gradu tisto kad prvikrat kvišku potegnili in na .Mestnem domu" prvikrat uro navili! — Ali po pravici rečeno; Z novim denarjem sploh ni sreče pri nas, ker je bil že .preklet", predno nam je prišel v pest, in zato nam, kakor bi kaplan Plečnik dejal, tudi nič ne .zaleže", — njemu pa, ker je v šentpeterski fari vender še dosti tako priprostih ljudij, da mu ga nosijo! . . . Carne vale! . . .
Denar je klerikalni gospodi po farovžih od liberalcev kot klerikalcev, framasonov
več edino le radi tega, da bi se tako med složno učiteljstvo zabila zagozda, katera bi isto, ako ne več, vsaj v dve stranki razcepila. Klerikalci namreč ravno tako dobro vedo, kakor mi, da ga pri nas ni niti enega učitelja, ki bi v resnici mislil na odpravo verskega pouka, s čimur bi se sicer krSil tudi šolski zakon, katerega izpolnjevati je vsak učitelj s svojo prisego zavezan. In v čast vsega slovenskega uči-teljstva bodi rečeno, da ono veroučiteljem nikjer ne dela najmanjših spotik, da to učiteljstvo versko odgojo mladine dosti bolj pospešuje kakor mnogo veroučiteljev, ki ta pouk naravnost zanemarjajo, in kar je še več, ki tudi se svojim življenjem ne dajejo posebno posnemanja vrednih izgledov. Vse, kar toraj klerikalci o tem govore in pišejo, -je gola pretveza, s katero hočejo prave svoje namene prikriti. Kar naravnost ne-odpustljiva je pa trditev „Slov. Gospodarja", da so se učitelji izneverili svojemu narodu in morebiti tudi se svojemu cesarju, češ, da so zapustili staro slovensko geslo. To sumničenje je tako podlo, zlobno in hudobno, da se nam ne zdi vredno nanj obširneje odgovarjati, kajti uverjeni smo, da tega niti najpristnejši klerikalci sami ne verjamejo. Toliko pa vendar povemo, da so v vrstah nasprotnikov klerikalnega manevra v Mariboru najodličnejši in najdelavnejši rodoljubi, kojih značaj je vsestransko ne-omadeževan, in ki dolžnosti svojega poklica zvesto in natančno izpolnujejo. Svojim načelom pa, ki se nikakor ne ujemajo s klerikalizmom, ostanejo zvesti tudi zanaprej, bodisi tudi, da jih glasilo mariborskega učiteljskega shoda pahne med narodne odpadnike ter jih morebiti celo kot brezverce obsodi na gromado.
Če bi bili klerikalcem narodni interesi že res toliko pri srcu, tedaj bi pač morali biti največji in najiskrenejši prijatelji učiteljske „Zaveže", v kateri je bilo vsaj do-sedaj združeno vse slovensko odločno narodno učiteljstvo. Kako prijazni so pa „Zaveži" klerikalci v resnici, o tem nas je dovolj poučilo njihovo časopisje v mino-lem letu.
Resolucija, v Kateri se je slovensko učiteljstvo izjavilo, da hoče skupno z duhovščino delovati v prid in blagor slo venske mladine, sprejela se je pri nekem zborovanji „Zaveže" že davno pred mariborskim shodom. Kak pa je bil odgovor, katerega je takrat klerikalizem po prvem svojem proroku na to resolucijo učiteljstvu podal? Reklo se je, da so učitelji polovi-čarji, od kojih ima komaj 10.000 toliko pa meti in znanja, kakor najzadneji kaplanček, da se torej taki ljudje ne morejo nikdar smatrati enakoveljavnimi z duhovnikom, in da je toraj skupno delovanje duhovščine z učiteljstvom le takrat mogoče, ako učiteljstvo to dejstvo pripozna ter je duhovščini vseskozi pokorna. In kakor so mislili in sodili klerikalci o učiteljih takrat, ravno tako mislijo o njih tudi še dandanes ter se lahkovernežem le pomilovaje jih posme-hujejo. Pri shodu avstrijskega učiteljstva na Dunaju razpravljalo in posvetovalo se
je ed;no le o zboljšanji gmotnega stanja narodnega učiteljstva; o veri in verozakonu se pri tem shodu ni spregovorila niti besedica. Pa vkljub temu je strah pred tem shodom klerikalce kar pretresel, in njihovo časopisje pri nas in drugod je udeležnike in neudeležnike strastno napadalo. Pravi vzrok teh napadov bila je v prvi vrsti bojazen pred dobro organizacijo, katera je, kakor je ta shod očitno pokazal, mogoča, ne da bi bilo treba radi tega enemu ali drugemu zatajiti svojo vero ali svojo narodnost.
Svobodna bodi šola in svobodno bodi učiteljstvo, pravijo udeležniki mariborskega shoda; tej preobilnej svobodi pa bodi menda zaščitnik in varuh klerikalizem, ki je bil, kar svet stoji najbolj zakleti sovražnik vsake svobode. Res ne vemo, ali je tu večja nevednost ali naivnost!
Obeta se nam, da se bodo ta načela in opravičenja še nadalje razjasnjevala, in da se bodo ta razjasnila objavljala v glasilih „Zaveže", od katere se zahteva „po polna nepristranost". Tej nakani pa se mora kar najodločneje upreti vso napredno učiteljstvo. Ako so le ti najnovejši pristni klerikalci res tako nesramno predrzni, da hočejo med učiteljstvom še nadalje delati zgago, tedaj naj gnile in piškave plodove klerikalne svoje navdušenosti odlagajo v klerikalnih glasilih, ne pa v glasilih „Zaveže", v kateri je združeno vse napredno in svobodomiselno učiteljstvo. Kakor je „Zaveza" slovesno izpovedala, da z učiteljskim shodom v Mariboru ni v nikaki zvezi, in da je poziv na ta shod prišel v Zavezino glasilo „Popotnik" brez njenega vedenja in privolila, tako upamo in zahtevamo, da ostane tem svojim načelom zvesta tudi zanaprej in da ne bode v svojih glasilih nikdar dajala prostora ljudem, ki hočejo učiteljstvo še bolj razdružiti, kakor so je že, in kojih kolovodja nosi ime, ki — „nomen est omen" ni zastonj „črno".
Nekaj cerkvene zgodovine.
i.
Sedanji kardinal dr. Missia je naš novodobni boj proti klerikalizmu gledal iz oblakov škofovskega dostojanstva. Pošiljal je v boj nižje svoje duhovnike, sam pa jih le iz skritega kotička dirigiral. Možu je bilo na tem, da si ohrani mesto mej avstrijskimi posvetnimi in duhovskimi fev-dali, med katerimi je bil na glasu, da je jako pameten svetovalec, da, nekak režiser te avstrijske velevlasti. Pouličen boj bi temu svetovalstvu utegnil škoditi. Dr. Missii je šlo za to višje vladanje, in to je pri vseh svojih korakih vpošteval.
Drugačen je naš sedanji kranjski škof. On gre sam osebno na bojno polje in se sam udeležuje malih in večjih bojev. Po pastirskih pismih spušča kroglje večjega kalibra na nasprotnike, z osnovanj-m kat. konvikta pa hoče kar razstreliti isovražnike klerikalizma na Kranjskem in sploh na Slovenskem. Dovoljujoč svojim nižjim duhovnikom da divjajo na bojišču   kakor sami hočejo,
kot socialnih demokratov jednako dober, in uživa tisto ravnopravnost kakor pri Židih, in tudi — dovelj jim ga ni nikoli! In kako tudi ne, saj jim je vender prva skrb : „nebesko kraljestvo" že na tem svetu, potem ko že v to nič več ne more, potem pride na vrsto stoprav ono. Navadno pa priporočajo gospodje v farovžih za nas najprej nebeški raj onkraj groba, za-se ga pa iščejo
— le to stran groba. —
Tam blizu idrijske meje pride oni dan k župniku premožen kmet po opravkih. Mladi župnik dr. Missijeve šole mu mej pogovorom reče: Poglejte, ali niste vi, kmetje
— liberalci; v cerkev hodite, v farovž nosite za maše, zunaj cerkve se mi pa po-smehujete, ko vam tožim, da stanujem v zanemarjenem farovžu z nizkimi okni v L nadstropju, namestu da bi mi napravili spodoben farovž! — „Eh, gospod fajmošter, kako ste čudni! Sami ste, nič družine nimate, pa če jo morda tudi kje kaj imate,
— kaj nam mari, vendar pa imate vso hišo, osem sob in druzih prostorov, vse sami in zastonj, in lahko plešete z dvema kuharicama notri, a še niste zadovoljni. Mi pa, ki vas vzdržujemo, mi stanujemo po bajtah, kakor Kristus v svojem času, pa moramo biti zadovoljni!?" — In prav je imel naš kmetic!
Prav za prav ima Falb tudi prav, ko *e v letošnjo predpustno dObo vzel tudi
kritične dneve prve vrste in jih postavil na zadnji konec; ko bi jih bil postavil spredaj, bi marsikomu užitek pokvaril. Zanesljivost Falbovega prorokovanja seveda ni večja kakor Blaževega „žegna" uspeh, toda kar se kritičnih dni v tem predpustu in Blaža Ravnika tiče, imajo nekaj skupnega na sebi. Kritične dneve bo imel Blaž Ravnik ves predpust, in plesati se mu ne bo menda več ljubilo, česar pa ni kriv Falb, a tudi Žvan ne, nego nehvaležnost njegova do tega pozemskega življenja ... Kritične predpustne dneve bodo imeli n. pr. tudi Angleži, katerim so ruski topovi v Afganistanu ves ples pokvarili, kritična za nas Cislajtance je — kvota, kateri se Madjari v pest smejejo, pa tudi nam, ki jo bomo plačevali, če ne v predpustu pa v postu, in kritični bodo dnevi za tista društva, ki bodo prirejala predpustne zabave, pa se pri tem ozirala le na nekritične Falbove dneve, na finančno kritične dneve svojih členov in druzega občinstva pa ne! Tem pa v tem predpustu ni več pomoči, in tudi Blažev žegen jim ne bo pomagal, če ne bodo previdni. Kajti predpust vpliva silovito na človeško mošnjo in človeško srce, kakor pravi Kurentov častilec:
U klošter, je rekla, u klošter bom Sla, Boga bodem tamkaj molila. — Pa komaj je pustna nedelja priSla, Moža je krog ogla lovila!
dopustil je neko gverila vojno proti navedenim sovražnikom njegovega političnega principa.
Nekaterim Slovencem se vidi to nastopanje prav smešno; bodisi da so prepričani o tem, da pojema fevdaliteta tudi v Avstriji in da se bo skoraj tudi zadnje zidovje te nekdaj velikanske gospodarske ter politične zgradbe podrlo in da tedaj to nastopanje višjega našega duhovnika ni smatrati resnim, bodisi da mislijo da je nastop kat. klerikalizma v našem času tudi v vseh drugih ozirih anarhizem, ker se danes narodi starejše kulture sami za to brigajo, kako urediti novo gospodarstvo tako, da bo kruh pravično med ljudmi razdeljen in da bo kruha za vse dosti. Ti možje mislijo, da so gospodarske, socijalne, kulturelne moči našega časa tako velikanske, da vse pod sebo zdrobijo, kar se jim na pot postavi in ti vidijo neko donki-šiterijo v nastopanju naših klerikalcev. Ti se našemu bojevitemu klerikalizmu prav ljubeznjivo smejejo In nič ne storijo, da bi te donkišoterije prej konec bil.
Poleg teh so pa drugi, ki si mislijo, da je dobro, ako sami pripravljamo vsaj pota, da zaraorejo te svetske moči, ki leže v zdajšnjem gospodarstvu ter v zdajšnji omiki, tudi na Slovenskem ložje svoje delo storiti; ki premislijo, da brez dela nič ni, da mora tudi mali slovenski narod se udeležiti boja, ki se mu na njegovih tleh po njegovih klerikih vsak dan ponuja, ker ima zraven gospodarskih, socialnih ter kulturnih modernih teženj tudi gledati na to, da si ohrani slovanstvo, da ga ohrani za oni čas, ko bode na jugu Avstrije morebiti videl večjo, času primerno slovansko gospodarstvo in omiko. V tem boju gre tudi za to, da naš narod hitro ko mogoče pride do večje omike, ker drugače se prej po-tujči, predno svetske sile časa pri nas opravijo svoje delo in vržejo fevdalno teženje našega duhovenstva med staro šaro. Pomisliti je, da je prejšnje slabo gospodarstvo na slovenskem povzročilo, stagniranje našega gospodarstva ter omike, in da ta ne-omika naše ljudi goni na tuje dela iskat. Tega pa ne stori prevelika produkcija ljudi, ker ta izselitev bi se morala včasih ustaviti. Kakor vidimo, pa narašča od leta do leta. Kjer na tujem velika industrija svoje kulije potrebuje, tja sili danes slovenski človek. To znači, da na Slovenskem moderno gospodarstvo ter moderna omika še nimata dosti korenin, v?aj v masi naroda ne, kakor jih ne majo Slovaška, Poljska, ki podajajo tujini iste žrtve neomike in to v obliki veliko tisoč najčvr-stejših kmetskih ljudi.
V takem stanju ni rok križem držati, ni prepuščati klerikalizmu vsega. Znano je da smo doslej, — dobo reformacije iz-uzemši, — bili le v šoli tega klerikalizma ter v gospodarstvu fevdalitete katoliške cerkve, ter da to gospodarstvo in ta šola iz nas po večjem ni družeča napravila, kakor uboge, analfabetne delavce najnižje vrste ža moderno industrijo tujine.
Naj si bo kaka klerikalna akcija s stališča moderne omike še tako smešna, z občnega narodovega stališča ni nobene podcenjevati, vsako je parirati. Saj je še dosti Slovencev, ki vsako nastopanje duhovnika smatrajo kot sveto in Bogu dopadljivo.
V korist tega boja hočemo v naslednjem podati bralcem nekaj črtic iz zgodovine katoliške cerkve.
V ljiaftijaui. 13. januvarja
K ministrski krizi.
Danes bodo imeli načelniki nemških strank na Dunaju posvetovanje glede položaja in glede svojega ministra v bodočem Koerberjevem kabinetu. Po izjavi poslanca Pradeja, ki je danes nekak zastopnik radikalnih levičarjev, je gotovo, da Nemci odklonijo nemškega ministra, ki bi bil vzet izmed parlamentarcev, ker bi si tako pre-več vezali roke ter bi se za Koerberja prenaglo angažirali. Pač pa ne odklanjajo Nemci ministra, ki bi bil vzet iz uradniš-ških, ali sploh neparlamentarnih krogov. „N. Wr. Tgbl." je izdal že znano dejstvo, da vlada med posameznimi strankami levice nejedinost in da je to najvažnejši vzrok, da Nemci ne marajo ministra parlamentarca. „Ostd. Rundschau" in „Grazer Tgbl." se res norčujeta že iz raznih ministrskih kandidatov kakor so Pergelt, Funke, Sturgkh, Groaa i. dr. Tudi dr. Lueger in prino Liechtenatain bi se ne branila port-
felja, zato se delata sedaj posebno nacionalna. Gotovo je, da vlada danes med voditelji levičarjev veliko nezaupanje in ljubosumje. Nihče ne privošči drugemu vplivnejšega mesta kakor ga ima sam. Tudi Poljaki so proti temu, da bi vstopil kak poljski parlamentarec v Koerberjev kabinet, češ novo ministrstvo bo imelo nalogo, dognati spravo med Čehi in Nemci, torej opraviti delo, ki se Poljakov ne tiče. Za poljski kljub bi zategadelj ne bilo dobro, ako bi se mu z imenovanjem kakega njegovega člana ministrom naložila za spravno akcijo odgovornost. Chlendovski si je znal doslej ohraniti zaupanje kluba in vse dežele. Zato naj ostane i poslej ! Vprašanje, ali vstopi sekcijski šef Rezek ali ne, še ni odločeno
Maffia in italijanski vojni minister.
Pred Milanskim porotnim sodiščem se vrši obravnava v zadevi umora Notar-bartola ter sedi na zatožni klopi poleg drugih tudi poslanec Panizzulo. Pred štirinajstimi dnevi je bil zaslišan kot priča tu U vojni minister general Mirri Njegovo pričevanje je vzbudilo največjo senzacijo, saj je Mirri dolžil vlado, oblastva, sodnika in dostojanstvenike, da so dajali Maffiji potuho, ter da se je je celo vlada posluževala pri volitvah. To je mož, to je poštenjak, komur dopušča čista vest, da sodi in obsoja vse in vsakogar! Tako so pisali listi, a ne dolgo. Socialdemokratični časopisi so objavili ko-respodenco med višjim drž. pravdnikom Venturinijera in generalom Mirrijem. V teh pismih se obrača Mirri do Venturinija s prošnjo, naj prizanese nekemu Saladiniju, ki je imel sicer na vesti več zločinov in celo" umor, a je bil vladi med volitvami neobhodno potrebna agitatorična moč. Mirri je bil takrat kraljevski komisar na Siciliji. Saladini je bil pred sicilskimi porotniki re3 oproščen ter je dalje agitiral za vlado, dasi je bil člen Maffije. Mirri sam je dajal torej potuho Maffiji ter se je je posluževal med volitvami. Ta razkritev socialdemokratičnih listov je Mirrija silno blamirala, in Mirri je odstopil. Italijani imajo res smolo; jedva 14 dni se smejo radovati, da imajo med seboj vendar kakega poštenjaka, ko se že izkaže, da tudi ta ni nič boljši od drugih ! Vojna v Južni Afriki. Razni škofje angleške cerkve so odredili, da se po njihovih škofijah na določene dni moli za zmago angleških čet v Južni Afriki. Proti temu protestira duhovnik Kennedv iz škofije Carlisle. V listu „Echo" je namreč objavil pismo, v katerem vprašuje, kako more sploh kak duhovnik, ki je informiran, moliti za morilce in roparje, za zločinske napadalce in za zmago sile nad pravico? Vojno so provzročili kapitalisti, Chamberlain in Rhodes ter ima le ta namen: ugrabiti Burom zlate rudokope ter ustanoviti svetovno državo. In Kennedv zaključuje svoje pismo z besedami: „Kdor hoče za uspeh take vojne moliti, se mora obrniti do hudiča, a ne do Boga. Jaz nočem moliti hudiča niti v svojem niti v koga druzega imenu. Za tak kultus nisem bil posvečen". To pismo je za sedanje razmere na Angleškem docela značilno. — Iz Pre-torije poročajo: Nekaj dni se privažajo po železnici neverjetne množine uplenjenega vojnega materiala. Tu je več sto šo-torjev, nosilnic, korit za konje in vsa oprava pri Dundeju uplenjenega taborišča za 6000 mož. Neverjetno je, kaj vse so Angleži pripeljali seboj, n. pr. klavir, pernice, fino po-sodje iz porcelana, žal, deloma razbito, kajti nekatere naše bombe so padle baš med častnike, ko so sedeli pri obedu. Velikanske so množine streljiva in živil, kar vse nam je seveda jako dobrodošlo — Iz Kapstadta poročajo v „Frankfurter Zeitung": Poraz Angležev pri Stormbergu je ustaško gibanje znatno podkrepilo. Tako pišejo iz King Wil-liams Torona „Argusu": Vznemirjajoče vesti prihajajo iz severja. Alice, Sevmour Peddie, Komgha, Stutterheim in Cathcart prekipevajo od izdajstva in uporništva ter le čakajo primernega trenotka, ko se dvignejo. Med holandskimi prebivalci v teh krajih se vrše tajni shodi in zbori; kmetje so videti zelo trmasti in divji. „\Vathman" piše: Izdaja in ustaja dvigata svojo glavo; le jedno sredstvo poznamo proti temu, namreč Anglija naj vzame koloniji pravico samo vladanja ter naj upelje vojaško upravo. Kako resne so razmere v Kaplandiji, je razvidno iz tega, da v nekaterih krogih, ki so posebno vznemirjeni, ljudje posameznih vasij
Dalje v prilogi.
Narodu" št. 10, dne 13. januvarja 1900.
Priloga ^Slovenskemu
niti zapustiti ne smejo, ako nimajo dovoljenja. Tako dovoljenje pa dajejo le vojaški zapovedniki, in sicer samo ob nedeljah od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Tako hočejo Angleži zabraniti, da bi se ustaši raznih krajev združili. — LordMethuenje menda duševno bolan, silo vznemirjen in živčno potrt, tako da se je baje bati, da z b 1 a z n e kakor general Yule, ki je bil premagan v Natalu. Maršal Roberts ga nadomesti baje z generalom Macdonaldom. — Kako škandalozno slabi in neverjetno neprevidni so angleški poveljniki, kaže usoda polkovnika \Vatsona in njegovega Suffolk-polka. Polkovnik Watson je peljal o polnoči svoje ljudi v zaključeni koloni na vrh nekega bližnjega hriba. Dospevši tja, je zbral okoli sebe vse častnike ter imel nanje ob jutranji zarji navduševaten nagovor. Nakrat pa se prikaže sovražnik v daljavi komaj 30 ko rakov ter ustreli med častnike. Polkovnik VVatson, njegov adjutant in dva druga častnika so obležali takoj mrtvi, še predno je mogel kdo izmej Angležev ustreliti na napadalce. Zadnji del kolone je bežal, ker je nekdo zaklical „Umaknite se!" in le kakih 150 mož je ostalo, ki pa so se udali. Angleški poveljniki torej niti tega ne vedo, da treba predstraž in patrulj! Čudno ni torej, da je zavladalo med vojaštvom veliko nezaupanje v nezmožne poveljnike. — Sedma divizija za Južno Afriko se je zamudila za teden dni, ker primanjkuje parnikov. Nekateri polki sploh še ne odrinejo, ker ni ladij za prevoz. — Važno brzojavko je odposlal general Buller iz Springfielda 11. t. m. v London: „Zasedel sem južno nabrežje reke Tugele pri Potgieters-Drift ter se polastil mostu. Reka narašča. Sovražnik je okoli štiri in pol milje severno močno utrjen". Ako imajo Angleži most, se pač vname ondi še hud boj, predno jih puste Buri preko njega! Vest, da je padel Ladvsmith, še ni potrjena. Poroča pa se, da je izgubil general White v zadnji bitki z Buri 14 mrtvih, 34 ranjenih častnikov ter 800 mož mrtvih in ranjenih. Preostalo mu je torej jedva še 1000 mož, ki se pač udado v kratkem, če se že niso!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 januvarja.
— Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein se je vrnil včeraj z Dunaja. — Vpokojeni višji finančni svetnik gosp. Martin Škrbine v Mariboru je imenovan nadzornikom deželnih doklad na pivo in žganje za Štajersko. — Za davčna pristava na Štajerskem sta imenovana davčna praktikanta gg. Franc T o p o 1 n i k in Henrik D r o f e n i k.
— Zaveza slovenskih učiteljskih društev je predvčerajšnjem po posebni deputaciji izročila gg. deželnemu odborniku dr. Tavčarju in županu Hribarju kot svojima častnima članoma jako lepi diplomi. Gosp. dr. Tavčar je pri tej priliki rekel, da je narodna stranka sklenila z učiteljstvom neločljivo zakonsko zvezo, katere ne razdere noben škof in noben kardinal, da narodna stranka stoji in pade z učiteljstvom.
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko se čedalje lepše razvija in zlasti naraščajo opravila, katera izvršuje za svoje člene vse brezplačno. V prvi vrsti stoji seveda še vedno boj proti konsumnim ru-štvom. Nihče si niti v sanjah ne more predstavljati, kaj se vse godi pri teh društvih. Trgovsko in obrtno društvo je zbralo že mnogo materijala, ki dokazuje, da se pri nekaterih teh društvih na nezaslišan način slepari ljudstvo, in da ta društva prav sistematično prezirajo tako zakone kakor svoja lastna pravila, kar bi se gotovo ne zgodilo, če bi politična oblastva in trgovsko sodišče postopala ostreje. Zaradi tega je potrebno, da „ Trgovsko in obrtno društvou boj proti konsumnim društvom krepko nadaljuje, občinstvo pa naj je podpira s tem, da mu poroča o postopanju konsumnih društev. Razen mnogoštevilnih pritožb proti konsumnim društvom, ki jih je napravilo „ Trgovsko in obrtno društvo", je to za svoje člene tudi v raznih trgovskih, carinskih, obrtniških, davčnih in pravdnih zadevah posredovalo, tako da se členi jako pogostoma poslužujejo društva. Z ozirom na to mnogostransko in uspešno delavnost »Trgovskega in obrtnega društva" bi bilo želeti, da se ga oklenejo zlasti vsi trgovci.
njihova stanovska dolžnost, okleniti se svoje organizacije, ker je solidarnost vseh trgovcev pogoj, da se sedanje razmere premene, in da se zagotovi procvit trgovine in obrt nosti v naši deželi.
— škofovi zavodi za vzgajanje gro-bokopov slovenskega naroda stali bodo v Št. Vidu nad Ljubljano. Kakor čujemo, kupil je škof 40 oral sveta, in to sveta, ki ga je doslej užival šentviški župnik. Zidanje se začne menda že letošnjo pomlad. Poroča se nam, da je škof sklenil, da ne dobi te stavbe noben ljubljanski stavbenik.
— Kdo se moti?   S Pivke se nam piše:   Pri nas je začelo danes zopet polagoma snežiti, in burja, ta srdita pihalka, se tudi že oglaša    V takih dnevih človek marsikaj razmišlja in jaz sam med drugimi tudi to-le:   škof Mahnič je „Slov. Narod" prav  toplo priporočal vsem,  posebno pa bogoslovcem. Ako nam je znano mišljenje, težnje in stremljenje liberalcev, bodemo se jim veliko lažje in krepkeje v bran postavili, mislil je Mahnič, in prav je imel. čira bolj kdo pozna nasprotnika, tem lažje se ga bode ubranil.   Prav zato je priporočal „Slov. Narod". In škof Jeglič?  Oj, ti ljubi Bog, kolika razlika!   Kar jeden toplo priporoča, to drugi naravnost zametuje, obsoja in še celo preklinja. Raz lece po deželi stresajo   duhovniki   ogenj   in žveplo na uboge poslušalce, ker jih je nekaj med njimi, kateri berejo DSlov. Narod". Dobra polovica pri prostega ljudstva pa še omenjenega lista ne pozna; toda o tem pozneje. Priznavam resnico, da so škofje razsvetljeni od sv. Duha, in da zato nekoliko bolj razločujejo važne stvari, kakor pa mi navadni ljudje. Toda v tem slučaju se mora jeden motiti.   Vaš list se bojuje tekom let za ista načela, ostal je popolnoma neizpremenjen : Odkod potem to nasprotstvo ? Da bi sv. Duh iz ust škofa Mahniča o jedni in isti reči popolnoma drugače govoril, kakor pri škofu Jegliču, to je gotovo izključeno. Motiti se mora torej le škof. Rekel sem, da dobra polovica prebivalcev „Naroda" še ne pozna. Ker pa slišijo vedno bombardiranje proti istemu, lotila se jih je silna radovednost, kakšen je pač ta list?   Jaz bi potreboval najmanj kakih pet iztisov. ker me vedno prosijo zanj.   Par možakov se bo naročilo na list; ugaja jim zelo. Vidite, g. urednik, tako Vam bo ta netaktnost škofova rodila prav lepe uspehe.   Smeh me posili vselej, ko  vidim,  kako  napačno  agitirajo proti listu Verjemite mi, da bi bilo za one veliko bolje,  ako  bi list naravnost priporočali, kakor je to storil Mahnič.   Dosegli bi vsaj toliko, da bi se nihče ne brigal zanj. Menda ne vedo, da prepovedan sad diši. Veliko je pač duhovnikov, kateri ne odobravajo škofovega počenjanja, toda kaj pomaga, ker so z malimi častnimi izjemami, vsi slepo orožje škofovo.   Le-ta  pleše s svojo   gostobesednostjo   semtertja, kakor suha kobilica po pokošeni travi, in za njim skačejo naši kaplani in župniki.   Naj jim pomaga, kdor more!
— Iz Bovca se nam piše: In vendar si Ti še tukaj ostal!, vzkliknil sem, sto-pivši v našo čilalnico, ko sem zagledal 3 številko „Slovenskega Naroda" na mizi. Napovedali so ti boj, bojkot od sovražne strani, toda ni se jim posrečilo. Ni bilo zadosti, da si prišel ob nedeljah na priž-nico tudi pri nas, napovedali so ti še boj na vsej črti. Obdelovali so te na prižnici, seveda bolj od strani, v rokovicah. Bali so se imenovati tvoje častitljivo ime, obirali so te le okoli kraja. Dobro smo znali, kam pes taco moli, a molčali in čakali ugodnega trenotka. Prišlo je do občnega zbora Čitalnice. Mej debatami vstal je gospod, kateri te je že na prižnici nekoliko dregal in predlagal, da te izbacnejo izmed števila časopisov bovške čitalnice. Lepo ime si dobil. Še nikdar nisem slišal tako. Ali uganeš, kako te je tvoj ljubi zaveznik krstil? Gotovo ne! No poslušaj — „smrad", „gnoj" te je imenoval. Kar dve imeni si dobil pri novem krstu — prav po gospodsko. Povabljeni so bili vsi oni, kateri so za tisti predlog, da vstanejo. In glej čudo! Vse je sedelo, kakor bi jihna stolice prilepil. Obrazi so bili resni, samo mesec je ravno tisti čas posij al skozi okno in se debelo smejal gospodu, kateri je tako slavno pogorel s svojim predlogom. Molčali so gospodje, molčalo vse v sobi, samo jednakomerni tik tak
končati zborovanje. Ozrli smo se okoli in glej čudo! Gospod z njegovim predlogom in zaveznik njegov izginila sta iz čitalnice. Mislila sta gospoda, da vsled njiju bode vel drug duh v čitalnici, med našim ljudstvom. Istina je, da ostane tisti duh in prepričanje med nami, tudi če pride deset Abrahamov v Bovec. Dotični gospod je mislil, da obrodi pastirski list ljubljanskega škofa tudi v našem trgu obilen sad, a motil se je. Škoda je sejati tako seme na tla, katera niso sposobna, da bi rodile sad iz onega semena, katero je iz klerikalnega magacina, kajti „mi stojimo trdni kot zidovi grada!
— V Črnem Vrhu pri Idriji obstoji gospodarsko društvo, ki postopa prav tako, kakor vse klerikalne „kozule". S/edrci so pač povsod jednaki. Počenjanje tega društva je postalo naposled tako, da se je na ovadbo orožništva začela sodna preiskava- Pred kratkim so bili v Idrijo pova bljeni društveni načelnik in društveni poslovodja ter pet prič. Priče so potrdile vse dolžitve na kar je sodnik sklenil, da odstopi vso zadevo deželnemu sodišču Črnovrški kaplan tolaži svoje sokrivce sicer s tem, da je deželno sodišče vso stvar v koš vrglo, a mož se utegne kruto zmotiti. Tako daleč pa vendar še nismo!
— Akustično ali optično poldansko znamenje v Ljubljani? Piše se nam: Veliko večino ljubljanskega prebivalstva razveselil je sklep občinskega sveta, da se bode v prihodnje dajalo poldansko znamenje s strelom z Grada, ker do sedaj je bilo prebivalstvo z  ozirom  na natančen čas jako na slabem.  Zanesljivih javnih ur v Ljubljani ni veliko in vsled tega pomaga si vsak po svoje. Splošna je bila zadovolj-nost, ko je občinski svet sklenil odpomoči temu nedjstatku.   A kaj se vse ne zgodi! Magistrat je sklenil, da se opusti nameravano poldansko znamenje s strelom in da naj se uvede optično znamenje. Ker je videti, da se bode res to zgodilo, zato naj navedem nekatere opazke, koje gotovo niso brezpomembne in koje naj bi slavni magistrat blagovolil uvaže vati, predno se definitivno odloči, kako izvršiti na jeden ali drugi način imenovani sklep občinskega svpta.   Rekio se je, da prihajajo mnoga pisma g. županu s prošnjo, da naj se znamenje ne daje s strelom, ker bi ta razburjal  prebivalstvo, in da  se je mestni magistrat že odločil za optično poldansko znamenje, kakoršno je na primer v rabi na vojaško geografičnem zavodu na Dunaju. Nehote se nam vriva vprašanje, zakaj ne bi bil strel umesten, in kake prednosti ima optično znamenje ? Oni prebivalci mesta, ki lahko   poslušajo streljanje   na Gradu ob raznih drugih prilikah, ki se pa sedaj tega menda vsled namišljene nervoznosti boje, nikakor nimajo pravice in ne morejo zahtevati, da bi se radi njih sklep, ki je gotovo po volji in v  korist veUke večine prebivalstva, spremenil.   Drugače  bi bilo seveda, če bi se streljalo po noči. ko vse počiva; toda opoludne, ko je vse prebivalstvo pri delu, pač nihče ne more predbacivati motenja miru.   Ravno s strelom bi se doseglo,  da bi vsak stanovalec vedel natančno, kdaj je poldan, naj si je na potu ali v stanovanju in naj je vreme jasno ali megleno. Nobenemu ne bi bilo treba paziti proti poldnevu na Ča3, gledati na uro in tratiti časa s čakanjem na optično poldansko znamenje.   Vsakemu bi bilo ustre ženo, naj si je delavec, ali uradnik, doma v stanovanju ali na prostem. Da je optično znamenje prav malega pomena, to naj nam dokazuje dejstvo, da tudi na Dunaju, kjer kakor znano tudi ni preveč preskrbljeno z natančnimi javnimi urami, morda še manj kot v Ljubljani, le malokdo ve za to napravo in  le  redkokdo   opazi poldansko znamenje, razun morda prebivalci najbližjih hiš, ki imajo slučajno razgled na stolp. In v Ljubljani ? Mislimo si čas proti poldnevu-Dolžnost vsacega prebivalca bode, ako hoče imeti korist od te naprave, da se postavi proti poldne na stražo na pripravnem kraju na ulici ali v stanovanju, ako ima slučajno pogled na stolp, in čaka zaželjeno znamenje-Pripravni so tedaj le prostori, ki dopuščajo opazovanje in potreben je čas, ki pa menda nobenemu ne preostaja, razun morda onim, ki se boje strela.   Potrebno pa je poleg tega tudi dobro oko, vsaj za bolj oddaljene prebivalce in — lepo vreme.   Koliko se bode moglo poldansko znamenje opaziti s
ali plošča še tako velika, in kako bode opazovanje v slabem vremenu, v dežju in megli, tega niti ne omenjam, ker si lahko vsak sam predstavlja. Navesti bi se dalo še mnogo razlogov za okustično in veliko proti optičnemu znamenju, kajti to nikakor ne bode ustrezalo in je škoda za denar, ki bi se izdal za to. A ker je upati, da bode slavni magistrat gotovo še celo stvar premislil in pretehtal razloge za in proti, predno se odloči, zato naj to zadostuje. Želeti bi le bilo, da se stvar čim preje v občo korist prebivalstva uredi, in da se ne napravi za drag denar brezpomemben nič.
— Slovensko gledališče. Opozarjamo na današnjo zanimivo gledališko predstavo, pri kateri se poje prvikrat v letošnji sezoni najbolj priljubljena Parmova opera, „Ksenija" in igra noviteta na slovenskem odru Jakobsonova izvrstna jednode-janska igra „Pri puščavniku", katera je pred leti na Dunaju med jednodejanskimi igrami največji uspeh dosegla. Glavne uloge v operi pojo gdč. Car ne r i, gospa Po-lak ova, gosp. Nolli in gosp. Desari.
— V II. rednem koncertu ..Glasbene Matice" dne 17. t. m. nastopi samostojno trikrat v velikih glasbenih točkah ces. kr. komorni virtuoz, gospod Fran Ondfiček. Prvikrat igra obsežno in krasno Raffovo Suito za gosli in s spremljevanjem na klavirju, drugikrat igra Bachov preludij g-mol in fugo d-mol, (solo) in tretjikrat svira veliko fantazijo, katero je po motivih Smetanove „Prodane neveste" sam zložil. Na klavirju spremlja Ondfička pianist z Dunaja, z odliko absolvirani dunajski konservatorist g. Vil. K las en, kateri je mojstra Odfička tudi na njegovem umetniškem potovanju in koncertiranju po Ruskem in Nemškem spremljal. Solistično nastopi pianist gospod K las en s tem, da igra poleg spremljevanja Ondfičkovega tudi sam dve klavirski točki in sicerSchiittovo „Reverijo" inCho-pinovo „Polonezo". Vstopnice za koncert z običajnimi cenami dobivajo se v trgovini gospoda J. Lozarja.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima dne 17. januvarja ob 51 a uri popoldan v operacijski sobi kirurgičnega oddelka izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Naznanila načelništva. 2. Volitev podpredsednika, ker je dr. Bock odklonil izvolitev z dne 30. decembra 189'.». 3. Razgovor o rešilni postaji v Ljubljani. 4. Poročilo o raznašanju časopisov na dom. 5. Slučajni predlogi. 6. Demonstracije. Da se oživi društveno življenje in znanstveno delovanje v društvu, blago vole naj se p. n. člani če je le mogoče vdeleževati sej, in sodelovati s predavanji, demonstracijami ali poročili iz privatne prakse. Seje se bodo vršile redno prvo sredo vsacega meseca v deželni bolnici in se naznani dnevni red nekaj dni poprej po časopisih ali v važnih zadevah tudi s posebnimi vabili.
— Ljubljansko učiteljsko društvo opozarja s tem slavno občinstvo in čč. gg. kolege in gdč. koleginje na današnji uči, teljskivečer. Interesantno predavanje g. Stiasnija, katero je pri zadnjem večeru tako zelo zanimalo poslušalce, jih danes gotovo ne bode dolgočasilo. Vsi prijatelji učiteljstva so nam dobrodošli gostje! Posebno vabimo člane slav. planinskega društva k mnogobrojni ude-ležitvi. Omeniti nam je še, da je slav. planinsko društvo prepustilo nam za ta večer svojo razstavo slik, katere so napravili udje amater-fotografl in pa, da bode udeležence razveseljevala s svojim izbornim petjem znana solistinja gdč. Mira De v. Večer se vrši v spodnjih prostorih „Narod, doma" (na levo); začetek ob 8 uri zvečer.
— Kolesarski ples kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana", utegne imeti, kakor se kaže, prav sijajen uspeh. Temu se imamo že sedaj zahvaliti v prvi vrsti našim vrlim narodnim damam, kajti le te prav živahno agitujejo zanj. „Saj gre za Prešerna!" si misli vsako nežno srce. Da se bo trlo danes 8 dnij nežnih ljubljanskih rudečeličic, smo dobro uverjeni; skrb in dolžnost gospodov pa bo. da v najobilnej-šem številu počaste ta ples. Posebno ape-lujemo na mlade gospode da se bodo mične, lične, dične gospodičine, do popolne zadovoljnosti sukale. Ker se vrši ples v veliki zgornji čitalnični dvorani odpade toraj vsaka dekoracija dvorane; zato bo pa primerno dekoriran ves vhod v „Narodni dom" do vhoda v plesno dvorano.   V ta
svežih cvetic tudi kolesa. Čeravno gre „Ie" za Prešerna, je klub vendar veliko žrtvoval za ta ples; blago delo stori torej vsak povabljenec, če počasti ta ples s svojo navzočnostjo. Komur se pa ne ljubi ali kdor ne more priti, naj pa pošlje klubu 2 kroni s tem namenom. Preplačila se bodo hvaležno sprejemala. Rekli smo že, da je to le plesni venček toraj bolj navaden ples; zato bodi toaleta poljubna.
— Zabavni večer ..Slovenskega planinskega društva", ki se je včeraj vršil v „Narodnem domu", privabil je, kakor je to že navadno, obilo odličnega občinstva. Predavanje društvenega načelnika gospoda profesorja Orožna o Kumu je vsestransko ugajalo. Gospod predavatelj je v zanimivem govoru natančno popisal vsa pota, katera vodijo  na  znanega  dolenjskega velikana Kum.  Seznanil je pazljive poslušatelje s Kumom kot božjo potjo in kot turistično znamenitim izletom. V svoje predavanje je spletel polno prav mičnih, večinoma še neznanih bajk in pripovedk o Kumu in načrtal natančno  in obširno zgodovino o  na Kum-skima   vrhoma stoječih   dveh romarskih cerkvah sv. Jošta in sv. Neže. Burno odobravanje naj bo gospodu profesorju dokaz, da je njegovo predavanje zelo ugajalo. Po predavanju je gospod profesor Macher kot načelnik  kluba amater-fotografov Slovenskega plan. društva otvoril v stranski sobi razstavo slik, izdelanih leta  1899. od imenovanega kluba.  Šest tekmovalcev je razstavilo skupaj 54 slik, katere so nežne in spretne roke zares umetno in krasno razvrstile in dekorirale s planinskimi cvetkami, zelenjem in dr Občudovanja slik ni bilo ne konca ne kraja,  kajti skoraj vse slike so dovršene in kažejo  velik  napredek tega kluba. Klubovi načelnik je potem razglasil razsojo presojevalne  komisije   in razdelil priznalne diplome.
— Dantejev pekel ali druga velika maškarada pevskega društva „Ljubljana", katera se vrši, kakor je že omenjeno bilo, dne 4. februvarja letos, obeta zares jedna prvih maškarad biti. Društveni odbor napel je vse svoje moči, da to težavno nalogo kolikor mogoče vestno izvrši. Deko-racijska dela prevzel je domač akademični slikar. Sokolska dvorana bode spremenjena v fanastičen pekel, koji bode z raznoterimi električnimi efekti razsvetljen. Pod nadzorstvom „Mefista", kakor smo izvedeli izza kulis, plesal bode nebroj malih, krasnih in dražestnih satanelk v družbi elegantnih mefistov „Lancier". Nadejamo se pa tudi, da nas obišče Dante sam s svojo ljubico. Prihodnji teden se bodo povabila razpošiljala. Ako bi kdo slučajno ne dobil povabila, naj blagovoli to nemudoma odboru prijaviti, ker navzlic najvestnejši kontroli ni mogoče, da bi se ne vrinila kaka pomota.
— Zmrznil je krščanskosocialni „Glasnik". Bolehal je že dolgo za pomanjkanjem naročnikov. Njegovo zapuščino je prevzel „Slovenski List", pa ne verujemo, da bi mu bilo ž njo dosti pomagano.
— Redni občni zbor društva ,.Slaveč"
bode jutri v nedeljo, dne 14. januvarja t. 1. ob 2. uri popoludne v „ Narodnem domu" spodaj na levo v kavarniških prostorih, z običajnim vsporedom. P. n. gg. členi se k polnoštevilni udeležbi uljudno vabijo.
— Razstava slik kluba Amater-fotografov ,.Slovenskega planinskega društva" je vsakomur pristopna v „Narodnem domu" v pritličju na levo, in sicer v nedeljo dopoludne od 9.—12. ure.
— Štrajk stavcev v Kleinovi in v Blaznikovi tiskarni je končan in so stavci začeli zopet delati.
— Društvo Kneippovcev v Ljubljani. Ker občni zbor dne 7. t. m. ni bil sklepčen, sklical se bo v kratkem nov občni zbor; čas in kraj zborovanja se bode pravočasno naznanil. Tačasni odbor ima posvetovanje vsako sredo ob polu 8. uri zvečer pri g. Adolfu Klein u v Špitalskih ulicah št. 5. Naznanila za pristop sprejemata gg Ad.Klein, Špitalske ulice št. 5 in Engelbert Franchetti, Jurčičev trg št. 3.
— V mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 27. je od 4.—12 januvarja iskalo delo ali službe 27 možkih in sicer: 1 komtoirist, 1 trgovski pomočnik, 4 pisarji, 2 mizarja, 1 sodar, 1 vrtnar, 1 sluga za pisarno, 1 strežaj, 3 raznašalci, 7 trgovskih hlapcev, 3 konjski hlapci, 1 volovski hlapec, 1 delavec (dninar) in 43 ženskih i n sicer: 4 blagajničarice, 1 trg. prodajalka,
1 šivilja za vse, 1 hotelska sobarica, 3 sa mostojne kuharice, 3 natakarice na račun, 1 navadna natakarica, 17 deklic za vse, 1 kuhinjska deklica, 4 dekle za vse,  3 kuhinjske dekle, 1 pridvornica, 2 postrežnici,
I pomožna dekla. Ponudeb za možka dela ali služe je b i 1 o 6 i n sicer: 1 pri-dvornik, 1 trgovski hlapec, 2 konjska hlapca, 2 vajenca; za ženska dela ali službe pa 26: 2 natakarici na račun, 1 samostojna kuharica, k3 navadne kuharice,
II deklic za vse, 2 kravji dekli, 1 deklica za tiskarno in 1 strežnica. Delo ali službo seje nakazalo 40 osebam v 25 odprtih slučajih. V 13 slučajih se je delo ali službo vzprejeloin posredovanje izvršilo. Bili so sprejeti: 1 možki in 12 žensk. Od 4—12 januvarja je došlo 70 prošenj za delo in službe in 32 ponudeb za delo ali službe. Oddati so še: 1 hišnik (pridvornik), 1 trgovski hlapec, 1 konjski hlapec, 6 deklic za vse, 1 natakarica na račun, 1 navadna natakarica, 1 navadna kuharica, 1 samostojna kuharica, 1 kuhinjska dekla, 2 kravji dekli, 1 strežnica, 1 deklica za tiskarno, 2 vajenca. Iz tega poročila je razvidno, da se delo ali službo-jemalci bolj pridno oglašajo, kakor delo- ali službodajalci Slednji naj bi se tudi pridno oglašali, če imajo dela ali službe oddati^ Od sedaj naprej bode mestna posredovalnica izdajala vsak teden izkaz o svojem poslovanji. Prazna mesta se bodejo tudi razglaševala na deski, ki je obešena pri pisarni posredovalnice.
— Podružnica „Ljubljana" občega avstrijskega farmacevtiškega društva imela je dne 4. t. m. svojo redno III. glavno skupščino. Pri tej priliki so bili izvoljeni: predsednikom gosp. Mr. Ivan Devčid, podpredsednikom g. Mr. Roberto Kastner, blagajnikom gosp. Mr. Andrija Bohinc, tajnikom gosp. Mr. Oskar Herzig, za odbornika gosp. Mr. Daniel Pire in gosp. Mr. Anton Kane.
— Javno predavanje o kugi. Dne
21. januvarja ob jednajstih dopoludne predaval bode v veliki dvorani »Mestnega doma" vsega zdravilstva doktor gosp. Ivan Robida o kugi in o sredstvih proti njej. Ker se ta bolezen kot jako nevaren gost plazi po svetu in je zašla že tudi v Evropo, prepričani smo, da bode gospod predavatelj našel obilo in pazljivega poslušalstva. Vstop k predavanju je brezplačen ter vsakomur dovoljen. Želeti bi bilo, da se ga udeleže zlasti naše gospodinje.
— Občni zbor telovadnega društva „Sokol" v Zagorji ob Savi za leto 1899, vršil se je dne 7. prosinca 1.1. v popolnem soglasju, katerega se je vdeležilo 30 članov. Za starosto bil je zopet soglasno izvoljen br. Andrej Mauer, za podstarosto istotako soglasno br. Lavoslav Jerin, tajnikom br. Ferdo Poljšak, blagajnikom br. Ognjeslav Firm, odbornikom br: Pavel Weinberger, Josip Modic, Ivan Bren, Ivan Tavfar ml. in Vekoslav Strajnar.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca decembra 1899. 1. vložilo je 69 strank 17.853 gld. 50 kr., vzdignilo 52 strank 10.331 gld. 27 kr., posojila pa se je izplačalo 7 strankam 1245 gld. Promet za mesec december znaša 45 993 gld. 73 kr, od 1. januvarja do 31. decembra 1899. pa 660.981 gld. 94 kr.
— Umobolen je postal po vsi deželi znani hotelir na Bledu g. Mallner. Bolehal je že dlje časa. Te dni so ga prepeljali na Studenec v deželno blaznico.
— Iz Središča se nam piše: Pri zadnjem občnem zboru bralnega društva „Edinost" v Središču voljen je bil predsednikom g. M. Š i n k o, za odbornike pa gg. Jak. Klemenčič, Jurij P o 1 a n e c, Josip Šniko, Franc Mlinari h, Sr. Dokša in Rud. Kol besen.
— Tatvina. Trgovcu R. R je bilo ukradenega več spominskega denarja, in sicer dva zlata tolarja z napisom „Zwei-tes osterr. Bundesschiessen in Innsbruck" in „Drittes Bundesschiessen in Graz", dva sreberna tolarja z enakim napisom, sre-bern tolar z napisom „1. osterr. Bundesschiessen", potem 6 do 8 starinskih denarjev, več spominskih kolanj iz leta 1883 in črnokoščena žlica s srebrnim držalom. Skupna škoda znaša okolo 120 kron.
— Jože Valant, o katerem smo poročali, da se od 30. decembra m. 1. pogreša in o katerem se je domnevalo, da je identičen z mrtvecem, katerega so dne 8. t. m. našli ob bregu Save blizu postaje Sava, je
s Trate pri Borovljah na Koroškem na znanil svoji ženi, da je še med živimi.
— Dva namizna prta, bela, z rujav-kastmi cvetkami pretkana, sta bila včeraj dopoldne ukradena Neži Bizj^n, posestnici v Stranski vasi, ko ju je pustila na hodniku v prvem nadstropju hiše št 5 v Gospodskih ulicah. Prta sta bila tudi zazna movana s črkama A. D.
— Hrvaški   tamburaši  svirali bodo danes in jutri v gostilni „pri Virantu".
* Karakteristika duhovništva — v Franciji. V francoskem „Cerkvenem Obzorniku" je bilo 15. dec. m. 1. sledeče iskreno priznanje : „Priznati moram, dasi z obžalovanjem, da francosko duhovništvo nima nobene socialne veljave več. Nezmožno je uvesti v življenje ljudstva krščansko idejo, katere zastopniki so duhovniki. A tudi v neprijaznem razmerju z narodom je duhovništvo. Inteligenca ga odbija, uradništvo mu ne zaupa. Ljudstvo trpi duhovništvo brez ljubezni. Pogrešati ga sicer pri obre dih ne more, a zdi se mu, da ga duhovništvo preveč stane, zato opravi kar more brez njega. Narod dolži duhovništvo celo, da je brez vsake časti." — Tako piše opat Melle.
* Nov ritualen umor. V Nachodu je bila izginila dekla Marija Červinka brez sledu. Ker je služila pri Židu Kohnu, so antisemitje seveda zopet trdili, da jo je Žid umoril v ritualne namene. Neki trgovec Cejb je celo trdil, da je videl Kohna, kako je ponoči spustil skozi okno truplo umor-jenke, katero sta sprejela dva druga Žida. Kohna so nato zaprli in po Nachodu je zavladala silna razburjenoat proti Židom. Končno pa so našli Červinko v ondotnem potoku. Preiskava je dognala, da je brez najmanjše rane in da se je utopila sama iz nesrečne ljubezni. V njenem kovčgu so našli pismo njenega brata, ki jo roti, naj se nikar ne usmrti, dasi se ne bo omožila z možem, katerega ljubi. Dekle pa brata ni poslušalo, nego je šlo v smrt. Antisemitje so seveda hudo potrti, saj so ob najlepši slučaj ritualnega umora!
* Nabiralci znamk — v smrtni nevarnosti. Francoski vojaški zdravnik dr. Bousquet je zdravil nekega bolnika, ki se je pečal z nabiranjem in prodajanjem različnih znamk. Bolnik je imel navado znamke lepiti s svojo slino. Ko je zdravnik preiskal bolnikovo slino, je našel, da je v njej kar mrgolelo tuberklastih bacilov. Seveda so bolniku takoj prepovedali še nadalje prodajati znamke. Dotlej pa je prodal bolnik že več tisoč znamk. Koliko ljudij se je s temi znamkami okužilo smrtonosno ! In koliko takih bolnikov prodaja še znamke ?!
* Nečloveška mati. Iz Berolina poročajo: 431etna delavka in bivša igralka Antonija Eckhart v predmestju Lichten-berge je peljala svojo štiriletno nezakonsko hčerko, katero je vedno pretepala, na prosto polje, ji ondi zvezala noge in roke ter jo vrgla v neko jamo, katero je hotela zasuti s prstjo in ilovico. Slučajno pa je prišel mimo neki delavec, ki je slišal otroka jokati. Rešil je deklico in naznanil zversko neusmiljeno mater, katero so seveda takoj zaprli.
* Samomori  I. 1899.  na Dunaju.
Prošlo leto se je usmrtilo na Dunaju 403 ljudij in sicer 299 moških in 104 ženske. Dva samomorilca sta bila že nad 80 let stara. Obesilo se jih je 129, ustrelilo 107, ubilo 54, utopilo 68. zastrupilo 27, prere zalo si žile 27, se dalo povoziti 7 in sežgala se 2.
* Ljubico sežgal. Iz Halleja poročajo o groznem zločinu, ki se je pripetil pri vasi Wansleben. Tam je delavec Hoffmann umoril svojo ljubico, neko delavko iz Šlezije. Da bi sledove svojega zločina docela zatrl, je vrgel truplo na kup slame, Iratero je za-žgal. Hoffmanna so zaprli in priznal je vse. Po izjavi sodnijskega zdravnika je bila delavka, ko jo je vrgel na ogenj, še živa. Ko so pripeljali Hoffmanna v \Vansleben, ga je hotel narod ubiti, in policija ga je komaj rešila.
* Influenca v Londonu. Mokra in mrzla megla v Londonu provzroča inttuenčno epidemijo. Minoli teden samo je umrlo 316 ljudi vsled influence in 1221 ljudi, ki so vsled influence dobili druge bolezni na pljučih in sopilih.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 13. januvarja. Časopisi prijavljajo listo novih ministrov, dostavljajoč, da je Kurber sam jo naznanil raznim nemškim poslancem, s katerimi je zadnje dni govoril. Nova vlada bo po teh poročilih sestavljena tako-le: Kurber predsedstvo in ministrstvo notranjih del, llartel naučni minister, \Vittek železniški minister, W e 1 s e r s h e i m b domobranski minister, dvorni svetnik pri nižjeavstrijskem namestništvu (i i -o v a n e 11 i poljedelski minister, senatni predsednik Br.hm-Bavverk tinančni minister, tržaški namestnik Groess trgovinski minister, moravski namestnik baron Spens-Booden justirni minister, sekcijski šef Rezek češki minister, Chledowski gališki minister in Czy-hlarz levičarski minister, llartel je bil za časa CIarvja vodja naučnoga ministrstva. Czvhlarz je člen gospodske zbornice in profesor rimskega prava na dunajskem vseučilišču, Buhm-Ba\verk je bil že člen Kielrnanseggovega in Gau-tschevega ministrstva, Giovanelli je laški klerikalec iz Tirolske. V slovanskih krogih je ta ministrska lista obudila največje ogorčenje. To bi bilo popolnoma levičarsko, strankarsko ministrstvo.
Dunaj 13. januvarja. V današnji seji avstrijske delegacje je najprej grof Goluchovvski odgovoril na interpelacijo glede iztiranja Slovanov iz Nemčije Bržčas vsled migljaja iz Berolina je predstavil vso stvar kot brezpomembno, češ. da so bili prizadeti samo saison-delavci. Cesar Viljem bo zadovoljen s tem odgovorom. Potem se je začela razprava o proračunu ministrstva zunanjih del. Prvi je govoril Kaftan, ki je na naj-ostrejši in najbrezobzirnejši način prijemal Goluchowskega zlasti radi njegovega vtikanja v notranje politične zadeve. Ferjančič je obširno govoril o raznih važnih zadevah, tako o drugi železniški zvezi s Trstom, o vplivanju trozveze na naše notranjepolitifi: a razmere. Sosebno se je zavzel za Primorsko. Lahi so se koj oglasili za besedo. Seja traja še.
Dunaj 13. januvarja. V sinočni seji ogrske delegacije je bil odobren proračun ministrstva zunanjih del in Goluchowskemu votirana zaupnica. V debati se je Szilagv izrekel proti vsaki ekspanzivni politiki in za tro-zvezo. Ugron je dobro grajal Golu-chowskega plitvi ekspoze, zlasti odstavek glede Turčije, v katerem se je tej kar grozilo, in se izrekel proti tro-zvezi, češ, da ima iste germanizacijske tendence, kakor nekdanje rimskonem-ško cesarstvo. Ker Golucho\vski ne zna madjarski, sta ga zagovarjala KallayinSzcesen, ki sta seveda oba branila _ trozvezo, kakor delegatje Pulszkv, Štefan Tisza in Koloman Ti s za.
Dunaj 13. januvarja. Češki poslanci, s katerimi se je Korber „neobvezno" razgovarjal o svojih političnih namenih so dobili utis, da Korber še sam ni na jasnem, kako postopati.
Dunaj 13. januvarja. Korber je povabil Bulata in Ferjančiča na neobvezen razgovor. Ferjančič mu je sporočil,  da danes ne utegne priti.
Dunaj 13 januvarja. Načelniki nemških klubov so se sešli danes ob 12. uri pri drju. Grossu na posvetovanje o položaju.
Dunaj 13. januvarja. Upravno sodišče je odbilo pritožbo uredništva „N. Fr. Presse" glede izključenja njenega poročevalca s časnikarske lože v obč. svetu. Občinski svet je zastopal dr. Pattai
Dunaj 13. januvarja. Dipauli je odpotoval za več časa v Italijo.
Budimpešta 13. januvarja. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo Korberjevo akcijo za ponesrečeno in menijo,  da pride Gautsch na površje.
Rim 13. januvarja. Visokošolci pripravljajo splošen dijaški shod s protiklerikalnim   značajem. Napraviti
Dalje v prilogi.
1A   V   i«T,osniu    urnim LiMiiiiu   uuoo   vsros iium
*-sw*—
Priloga .»Slovenskemu Narodu" št. 1Qy dn6 ta januvarja 1900.
hočejo kolosalno demonstracijo proti klerikalcem.
Rim 13. januvarja. Proti podtajniku v vojnem ministrstvu, Arturju Minghettiju, netjaku umrlega ministrskega predsednika, se je začela kazenska preiskava, ker je na sumu, da je izdal nekemu inozemskemu atašeju razne tajnosti.
Berolin 13. januvarja 281etni častnik grof Lewetzo\v je bil radi hudodelstev proti nravnosti aretovan. Pečal se je z vojaki.
Bruselj 13. januvarja. V krogih, ki imajo tesno zvezo s transvaalskim zastopnikom, se zatrjuje, da zavzemo Buri Ladvsmith, Mafeking in Kimberlev, še predno zamore maršal Roberts začeti operacijo ali, kakor pravijo, z ozirom na tretjo premembo v zapoved-ništvu „tretjo vojno".
Pariz 13. januvarja. Listi poročajo, da je 200 francoskih častnikov odpotovalo v Transvaal.
London 13. januvarja. General Buller javlja, da je zasedel južni breg reke Tugela pri Potgitersdriffu in se polastil mosta. Pravi, da so se Buri umaknili, in da se zdaj nahajajo 4V2 milj severno od brega v dobro utrjenih pozicijah. Listi sodijo, da so se s tem začele nove vojno operacije angleške vojske in dostavljajo, da je maršal Roberts popolnoma odobril operacijski načrt, ki ga je sestavil general Buller.
London 13. januvarja. Lord Me-thuen ni niti bolan niti ranjen, ampak se odstavi. Namesto njega prevzame poveljstvo general Macdonald.
London 13. januvarja. Reuterjev biro javlja, da je Oranje republika napela vse sile, da zbere kar možno veliko vojsko. Kdor zamore nositi orožje, mora pod zastave. Tudi tiste Angleže, ki so obljubili svojo pomoč za slučaj bojev z zamorci, sili vlada, da vstopijo v vojno, vsled česar Angleži trumoma beže v pokrajine zamorcev.
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali meseca decembra m. 1. prispevkov p. n. gospoda in društva: Iv. Rozman zbirko konjiških rodoljubov (Štaj ) ob polit, zborovanju 12— K, ženska podružnica v Ribnici druStvenino 10 članic iz Loškega potoka 20" K in čisti dohodek veselice 120 — K, skupaj 140- K, uredništvo „Slov. Gosp." zbirko rodoljubnih duhovnikov ob pastor, konferenciji v Skalah 30'— K, podružnica Gor. Dolina (Kranjska gora) 102'— K, J. Vetušek za podružnico v Lehnu (Štaj.) 10*— K, ženska podružnica v Idriji 60 — K, podružnica za Kotmavoves in okolico 35 — K, trg V. Repinec v Premu 2- — K, žup. J. Podboj v Planini iz nabiralnika 9 94 K, trg. J. Mrzel v Laškem Trgu zbirko 120 K, J. Pukl na Dunaju volilo f g- soproge 400-— K, podružnica za Št. Kancijan in okolico (Kor.) 35.— K, žup. J- Tomažič v Škofji Loki zbirko ob novem letu 76-— K, podružnica v Poljanah 40 — K, podružnica v Mokronogu društvenino in skupilo za poslane knjige 59*— K, žup. solčavski (Štaj.) M. Šmid dar Mohorjanov 15 — K, prof. A. Artel v Goričicah pri Celovcu 10 — K, možka podružnica v Gorici £2— K, ženska podružnica v Kranju zbirko ob novem letu 62"— K, ženska podr. v Ribnici *) isto 40 60 K, možka podr. v Kranju isto 64 — K, kaplan K. Presker v Piše-cah (Štaj.) isto 17 — K, podružnica v Braslovčah 6440 K, šentjakobski Mohorjani v Ljubljani (dr. Gr. Pečjak) 16 — K, M. Pesjak v Kamni gorici novoletnico 10 — K, A. Kovšca v Planini iz nabiralnika 5 68 K, ženska podružnica v Mariboru 14846 K, uredništvo „Mira" zbirko 48184 K, izven akad. podružnica v Gradcu 140 — K, upravništvo „Slov. Lista" zbirko 30 — K, uredništvo „Slov. Naroda" zbirko 1000— K, šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani 800 — K, Franjica Šmid iz Gašteja pri Kranju iz nabiralnika 10 — K, posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo 20 — K, dr. Konrad Janežič v Voloski 15— K, upravništvo „Slov. Lista" 270 20 K, podružnica za Cerklje in okolico 7714 K, posojilnica v Ormožu 40 — K, učitelj Iv. Kruleč v Ljubljani novoletnico 2 — K. posojilnica v Ljutomeru 20"— K, možka podružnica v Ribnici 48— K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Uredništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Konrad Elsbacher v Laškem trgu 10 K, podarili namesto venca na krsto pokojnega v. č. g. župnika Ivana Krennerja na Laškem gg. odborniki rBralnega društva za Laški trg in okolico". — Živeli darovalci!
Za Prešernov spomenik: Gdčna. Ivanka Mikuževa v Ljubljani 9 K 6 v. (pri domači tomboli nabrala 5 K 6 v. in 4 K dodal g. prof. S. Rutar). — Vesela družba, zbrana v gosilni J. Wnchererja v Lescah 11 K, z ozirom na pastirski list pod geslom: „Valhun ravna po svoji slepi glavi, po volji božji ne". — G. Fric Košir, mag. uradnik 1 K. — Skupaj 21 K 6 vin. — Živeli vsi darovalci in rodoljubna nabiralka!
*) V zadnjem izkazu čitaj pravilno 90 — gld.
Bratje Sokoli I
Redni
občni zbor
bode
v ponedeljek, dne 15. januarija 1900. I.
ob H. url «ečer
na galeriji društvene telovadnice.
line« nI red t Nagovor staroste. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Poročilo o telovadbi. Volitev odbora (staroste, podstaroste in sedmih odbornikov). Volitev dveh računskih preglednikov. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi Vas z bratskim
Na zdarl ODBOR.
Poslano.#)
Bojkot trgovcem. Na članek Vašega cenjenega lista glede bojkota trgovcev, kateri prodajajo konsumnim društvom, usojava si naslednje poročati, kar blagovolite v Vašem cenjenem listu objaviti.
Naš potovalec g. H. Somer prodal je trem konsumnim društvom brez našega privoljenja nekaj blaga. Ko sva pa zvedela, da so najini častiti odjemalci, pri katerih uživava že celih 10 let veliko zaupanje, proti temu, odslovila sva najinega H. Somerja ter ga z drugim nadomestila, kateremu sva naročila, da ne sme nikakega konsumnega društva po-setiti ter sploh nobene zveze z njimi sklepati.
Dunaj, v decembru 1899.
Z odličnim spoštovanjem
(129) Schiller & Rom,
Listnica uredništva,
Gosp. A. I. v L.: Na Vaše vprašanje, če je res, da se bodo v škofovih zavodih moški učili kuhati, da ne bodo gospodje fajmoštri imeli s kuharicami toliko sitnosti h? predbacivanja, Vam ne vemo odgovoriti. Vprašajte v knezoškofijskem ordinarijatu. Mislimo pa, da bi gospodje fajmoštri niti krajcarja ne dali za škofove zavode, če bi jim vzgajali kuharje.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli ovem francoskem žganju
in soli'" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 180 a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—1)
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah.   Glej inserat. b
Pri uporabi bobove kave se priporoča, da se kupuje vselej boljša vrsta, ki ima močnejši duh, in vsled tega tudi ni dražja, a zraven ima pa še boljši okus. Zlasti se izgubi vsak razloček med ceno boljše ali slabše vrste bobove kave, če se tej kavi primeša polovico Kathreiner-jeve sladne kave. Zmes bobove in sladne kave se je že povsod udomačila in priljubila, in pokazalo se je, da ima prav izvrsten okus in da mnogo pripomore k zdravju. Kathreiner-Kneippova sladna kava dobi z ekstraktom iz kavinega sadu, ki se prideluje v južnih krajih, duh bobove kave, in združuje v nedosežni meri njen priljubljeni okus z vsemi vrlinami domačega sladnega pridelka. Kathreinerjeva sladna kavi se ne sme nikoli prodajati na vago in je pristna le v znanih Kathrei-nerjevih zavitkih, zato naj vsakdo povsod le tako zahteva in kupi.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. januarija: Josip Hammerschmidt, trg. 80trudnik, 42 let, Dunajska, cesta št. 29. je-tika. — Edvard Kordelič, čevljarjev sin, 11 mes. Stari trg št. 13, vnetje sopil.
Dne 11. januarija: Maks Korošec, stolarjev sin, 2 /2 mesecev, Zalokarjeve ulice št. 12, vnetje pljuč.
Dne 12. januarija: Angela Ložar, sodarjeva hči, 2'/, leti, Hranilnična cesta št. 6, vnetje možganske mrene. — Franca Tome, mizarjeva žena, 67 let, Kolizejske ulice št. 10, vnetje sopil.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m. Srednji iračni tlak 736*0 mm.
Stanje! g O Čas opa- baro-zovanja   metra   g a v mm.  £ a
Vetrovi
N.bo
a g
7370 — 2-6 si.vzhod     sneg iS
7374 — 38 sr.vzjvzh. pol.oblačJ 8 7368 j— 2-4 sr. jvzhodjdel. jasno g
12 9. zvečer
13 7. zjutraj „ j 2. popol.
Srednja včerajšnja temperatura —22°, nor-
male: — 26\
3D-u.aa.aJs3csi boiza
dne 13. januarija 1900.
Suupni državni dolg v notah  .   . 99 K 20 l
Skkpni državni dolg v srebru .  . 98 „ 95
Avstrijska zlata renta..... 98 „ 15 „
Avstrijska kronska renta 4°/0  .  . 98 n 95 ,
Ogrska zlata renta 4°/0..... 98  „ 15 ,
Ogrska kronska renta 4°/0   ... 94 „ 86 '
Av8tro-ogrske bančne delnice  . . 131 _ —
Kreditne delnice....... 233 " 60 *
London vista........ 242 "30 *
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 118 „ 10 *
20 mark.......... 23„64 „
20 frankov......... 19 . 19
Italijanski bankovci
89 „ 60
(36-1)
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshiibler slatine.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecarijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo ter za nebrojno udeležbo ob pogrebu našega preljubega, nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Josipa Hammerschmidta
kakor tudi za lepe vence se vsem naj-topleje zahvaljujemo.
V Ljubljani, 13. januarija 1900.
(132) Žalujoči ostali.
Petra Jfošlerja 3emljevid slov. dcjcld in pokrajin %upi (126—1)
Z. Scnwen^ner> knjigotrjec.
Pozor!
.\elai ■•■ I it <l i fant Me predstavlja kot moj mIii ali UMlužbenec moje firme. Ker nI prvo ne drugo iMtiiia. opozarjam tem potom prijazno vmareara. kogar bi omenjeni nadlegoval. (114)
Ivan Bonač, Ljubljana.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 1 leta 1897 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona".
^ZeL prodaj je
mesnica
(59-4)
v večjem mestu. Promet na dan 450 do 600 kgr. z vojaštvom po dobrih cenah. V istem mestu je vsak teden živinjski semenj. Proda se takoj zaradi rodbinskih razmer. Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
nezavisno glasilo za politiko, narodno gospodarstvo, znanstvo in umetnost,
izhaja na Dunaju od novega leta 1900 kot tednik vsako soboto na 12—16 straneh ter stoji na leto 6 gld., na pol leta 3 gld., na četrt leta 1*50 gld.
„Slavisches Echo" ima namen, braniti ustavna in zgodovinska državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, da spadajo duševno in moralno v isto vrsto z drugimi ariškimi narodi. — Pridobil si je so-trudnikov, priznanih sil, med vsemi slovanskimi narodi. (2331—3)
„Slavisches Echo" ima in sprejemlje inserate solidnih slovanskih in drugorodnih firem, ki so navezane na razne dežele.
Uredništvo in upravništvo „Slavisches Echo"
na Dunaju, Eugengasse Nr. 37. Wien X.
ko al doma lahko denarja zasluži, kdor zna pisati in brati in mu je resna volja, truditi se. — Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Ne v Ameriko!" poste restante v Ljubljano. (25—2)
Lepa hiša
s pekarijo ter pripravna tudi za kak drug obrt, nova, blizu farne cerkve ob deželni cesti v Smartnem pri Litiji
se takoj proda.
Več pove Ivan Hribar, posestnik v Litiji. (95-2)
Edina
sredi mesta na priličnem prostoru, se radi preselitve s koncesijo in vso gostilniško opravo preda..
Natančna pojasnila da posredovalni zavod V. Grum v Pulju. (63—3)
Prošnja.
P. n. občinstvo bi prav lepo prosil, ko bi moglo meni kaj pomagati, ker jaz sem bolan ter ležim že od 7. majnika 1899, poleg tega imam pa še 4 majhne otroke Živiti in oblačiti, jaz sem pa že 75 let star. Zato bi prosil p. n. občinstvo za kako pomoč. (io7)
Anton Vole
stanujoč: Stranska pot štev. 11.
4<
F" j*
Oton Vobič
učitelj
Amalija Vobič rojena
Drnovšek
rojena
učiteljica
Laporje
poročena. "3^*
dne tO. januvarja t900.
(130)
Cešnjevcc
„THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
Police so po preteku. 2 let nespodbijalne in po preteka 3 let
nezapadljive. Honerne številke bilance za leto 18981
Denarno stanje................... 1,369.576,693 29 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150 168,487 79
Prebitek na račun lastnikov polic............~~    219.408,205 50 kron.
Zavarovalno stanje, vštevSi telesne rente.......... 4,795.509,175-81 „
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „
053" Rezerv« premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—7)
generalno zastopstvo za Kranjsko
^      v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr.
Pojasnilo.
Z ozirom na zahvalo Frančiške Strmec v Št. Vidu pri Zatičini, v „Slov. Narodu" št. 7, z dne 10. januarja t. I. izjavljam, da pravi najditelj in rešitelj denarja sem jaz podpisani, in sicer sem našel denarja v kupeju ne 700 gld., marveč le 641 gld. 65v. kr., katere sem koj oddal službujočemu načelniku na postaji v Grosupljem.
Toliko v pojasnilo. (10°)
V Ljubljani, 11. januarja 1900.
Josip I iiJ. /i«
■prei oriiiik drž. /clc/ ii ivr.
Abiturijent
s prav dobrim gimn. maturitetnim spričevalom, išče službe v kakem uradu ali pisarni. Ponudbe prosi: A. R. H. poste re-stante, Žužemberk. (104—1)
Spretna prodajalka
popolnoma izurjena za trgovino s špecerijskim in drugim drobnim blagom, katera zna dobro računati in samostalno delati, išče se za neko tukajšnjo prodajalnico pod dobrimi pogoji.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom „1. K. 100". (116—1)
Slovensko podporno pisateljsko dru štvo iznajmljuje s 1. aprilom I. 1900.
SVO]
na Poljanski cesti pod ugodnimi pogoji.
Pismene in ustmene ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila predsednik društva vsak dan od ene do pol dveh po-poludne v Dalmatinovih ulicah (v II. nadstropju Bambergove hiše.) (108—1) f^y Društvo prodaja eventualno tudi svoj vrt s hišami vred.
NARODNI DOM.
V nedeljo, dne 14. januarja 1899. leta
v gorenji veliki dvorani
tretji
promenadni koncert
popolne vojaške godbe
pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika.
Vspored:
1. fValdteufel: „Sirenenzauber", valček.
2. 1. ijI. Zaje: Ouvertura „Graničari".
3. Vieu.rtemps: Balada in polonaise za
violin-solo s spremljevanjem orkestra.
4. Mascagni: Velika fantazija iz opere
„Cavalleria rusticana".
OIMIOI«. H^s^f—
5. Thetjilor Christoph: ,,Schon ist das
Leben", valček.
6. Waf/ner: Žalna koračnica k Siegfrieda
smrti iz opere „Die G<")tterd;'immerungi<.
7. a) Annie Chriatoph : Marchen Ton-
stuck.
b) F. S Vilhar: „Hrvatski plesi", (št. I.)
8. JBJomz&k: ,,Pikante Blatter", potpouri.
Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 80 vin.    Otroci so prosti.
H koncertu vabi uljudno restavrater
(119)
L. Masarvk.
Gospodom p n. restavraterjem in društvom priporočam avoj izborni (57—3)
orkester na lok in oddelke od 6 mož naprej.
Naročila naj se pošiljajo iiiećtliieiiiu kit-|m~liiii*ti % Kamniku ali gosp. lUa-i-Ii-n % I.JnlilJiiiii. HoniriiHkeiKU ulice nt. :»«.
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jnž. kol Proga oez Trbiž. On 12. uri 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno; čei Sel/.thal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Duna) via Arastetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno. Dunaj; čVz Selztlial v Solno-graa, čez Amstetten ua Danaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, dirih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeuj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri r»4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob t>. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano iu> kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznia, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludre osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih vaiov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca. Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Lji:bna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfenta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 3'J m. popoludue iu ob 8. uri 4b m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob ti uri ii) m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludue, ob ti. uri 10 m. zvečer. (4)
Dijaške ustanove.
Št. 551.
Od prvega semestra tekočega šolskega leta naprej izpraznjena so frl mesta Jernej Salloelierjc^vilt «lija*k.ili ustanov po fOO Kron na leto.
Pravico do užitka teh ustanov imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in pa le pega vedenja. (119)
Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom, s šolskimi spričevali zadnjih dveh semestrov in jih je vložiti do 15. feliruvarja letos pri pred-stojnem šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 5. januvarja 1900.
1 Otvoritev brivnice.
1
I
i I
4
Naznanjam siav. občinstvu, da sem dne 4. jami',  .rja t. I. otvoi-il
v Wolfovih ulicah štev. 6
z vsem higijsničnim komfor-tom opremljen
rili sili
Postrežba točna, čedna in hitra.
Za mnogobrojen poset se priporoča
A. Bizjak
(35-3)
brivec
4\
*k* ftoderce*
S 8
X Alojxi|
0 Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. •
najnovejše facone, i*a najboljši izdelek V
pripore ča 2 *
Porsche V
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg- št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
!»«» najnižjih eenali.
O c o o
co
z
vr-^m nap
Ljubljana, Dunajska.cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
V Gorenji Planini pri Rakeku
oddati je za gostilno, mesnico in prodajalnico zelo pripravna
s 5 sobami, kletmi, živinskim hlevom itd, z zelenjadnim  in  velikim sadnim vrtom
W takoj v najem.
Več  se poizve pri J. Božič-u v Po-dragi, p. št. Vid nad Vipavo. (60—3)
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala S niti evropski celini ter je bila velika to-varna serbrnine prisiljena, oddati vso i0r svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 8*60 in sicer: G komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom.  amer. pat. srebrna   zajemal niča za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce ; 6 kom. ang. Viktoria  čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalniee za sladkor. ■4-1 komadov skupaj samo g*l«l. «*€»0.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni £ld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikak^ni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč. povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno gamitiiro, ki je posebno prikladna kot
|tl*«*l4I*UNI10
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi #.a vsako IioIJnc g;uM|>otlai-wtvo.
Dobiva se Jetlino le v (1841—14)
A. IllltSCllBEKf--a
Eksportni hiši američauske^a pat. srebrnega blaga
na Dunaji IL, Rembrandstr. 19 W. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. &*~^s, C'iN<iIni prašek      njo lO kr. T 0£Žy ' Pristno le z zraven natisnjeno varst- *    4f i veno znamko (zdrava kovina). ^ T^%^
1/vleeek i*. polivnlnili pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.   Anton Marx, c kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolnu, okrožni in tovarniški zdravnik.
Kovačnica
s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj oženjenem, dobro iz vežbanemu kovaču v najem.
Natančneje poizve se pri gospodu K. Lenčetu, na Laverci pri Ljubljani.
"ra.c3.2ao dovoljer.a
Gospodske ulice št. 6
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
zn lijnliljano in «Ii*iijc<mI. — VeMtnti in kolikor initžiio hitra pi>«(ic/l)ii /.u^o-tovljena. (127)
Pristen francoski konjak.
Naravnost importiran. Za slabotne osobe, bolnike in okrevajoče. (2300-4) Velika steklenica 2 gld., mala steklenica 1 gld. 25 kr., potovalna steklenica 40 kr.
Lekarna Piccoli v Ljubljani.
Vnanja naročila proti povzetju.
vseh vrst manufakturnep blaga
oddajajo se
čudovito ceno
samo
(r>8—2)
y Ljubljani, S?. Petra nasip 2
Konrad Schumi & Comp.
„Pri novi tovarni".
Vnem k.u*IJ ujo«*i m se nujno priporačajo
Kaiserjevi prsni bonboni.
notard.*co overovljenih spričeval je ^ najboljši dokaz, da so n!•«•«.«•-
ieni   pri   UomIjii,   liripa^OMli. ka-
larii in .-- :*»l i jr «-nJ ii. Zavoj !€► kr. in «1» kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju  v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega  mosta in pri  Ubaldu pl.
Trnkoczvju v Ljubljani. (1919-12)
Trgovinazžeieznino
Val. Golob
(An dr.   ltrtiHkovi«*-a miMlednik)
Ljubljana, Glavni trg št, ID
priporoča kuhinjsko in poljedelsko orodje, štedilnike, ineHorrznire. ravnotežnice in decimalke, nepremočljive plahte, gum-nate cevi, kose, ,,krondiamant", trombe za j vodnjake, štajersko železo itd.
j Velika izber nagrobnih križev.
M Zaloga 2
i   roman- ln portland-cementa.
S
/zor Alojzij Erjavec /zir
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 2 Mere se shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj se priJene norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 6C kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 2
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faponi ©   @   ©   ®   priporoča   ®   ®   @   @ ®
MDIIf I/C M11A v Ljubljani, Glavni trg NllIlV l\LllUfl   @ m štev. 17.     <® 2
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a o a 0 a klobuke za dama, tkana in kratka roba na dabalo in drobno.
(S5
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Glavna trgovina:
= Stari trg- št. 21.=
Podružnica:
Vegove ulice št. 12,
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 2
G3
—T«
i lil ITllf ® l!11 - •
PRIPOROČENA PO AVTORITETAH  A V STRO — O G R S rlE IN NEMČIJE
NAJBOLJŠE REDILNO SREDSTVO ZA OTROKE v lekarnah0* droger ij.h I NAJBOLJŠESSSBSSJSSS«? NAJBOLJŠI DODATEK K MLEKU  Ir.KUFEKE   dunaj  vi/2 lOTROKE. BOLNE NA ŽELODCU ali c revi h
O ^Vijifnice O
priporoča
„rGarodna ™ Tiskarna".
IVetjno vejže
blago za plesove
svile Lvonnais, volne in batista od 25 kr. naprej je ravnokar došlo pri (106—1)
LHiuLlii.
Zaostali ostanki se oddajajo za polovično ceno.
Vzorci se pošiljajo na deželo poštnine prosto. Stolandsho-ametiška trta.
ParniKi vozijt. do lkr it do 2krat uate<l<>«
iz Kotterdama v lTew-York.
Pisarna za kaju te: Dum«j, I., Kolowratring 10.
Pisima za mcdkroT: Dunaj, IV., Weyring?rg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do SI. oktobra . . mark 290—400") „   1. novembra do 31. marca .     „     230—320
II. kajuta:
Od 1. avgnsta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija........ 180
*) Po legi in vehhosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (24—2)
Jaz štMM Cteilliftg
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-
reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje
samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejle avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pouspešuje rast istih, poživlja lasnik, po-uspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te £pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., I 2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan, ako se
znesek naprej pošlje  ali   pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
jM'H€š Csittafjf
Dunaj I., Seilergasse 5 . 2097-9
Razglas.
V torek, dne 16. prosinca 1900 vršila se bode ob navadnih uradnih urah
prostovoljna javna dražba
raznega hišnega orodja
Pred škofijo št. 16
v II. nadstropju. (105> Kupci se vabijo z dostavkom, da bode kupljene reči takoj plačati in odstraniti.
•s
i
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem Z
se   priporoča v izdelovanje   vsakovrstnih O
pušek za lovce in strelce po najnovejših •
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- S
deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- S
vrstna  popravila,  ter jih točno in  dobro •
izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- J
valnici in od mene preskušene. — Ilustro- #
(110) vani ceniki zastonj. (1) •
Tokajski mestni grb
registrovana
varstvena znamka
kačji križ na treh hribih".
Najfinejši in naj-milejši konjak
je
Tokajski konjak
z gornjim tokajskim mestnim grbom
iz prve tokajske
tovarne konjaka
J!
v Tokaju. (2252-3)
Zlate svetinje t
Pariš, Bordeaux, Nizza, Haag, London, Bruselj, Chicago, Dunaj, Berol.n i, t. d.
Samoprcda'a za Litijo in okolico: Lebinger & Bergman v Litiji.
'/'lo r^o       r^o c^-r? r^o ri_n       n_T3 rs_r5 cvi cs_o rs-o c^-o c~^i jo-oc-o o-oo-j o-_?c—oo-oo-o c,-oc-oo-oo-oo-oero^
St 14273 1. 1899.
(150—1)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Železnikih
s plačo 1600 K na leto in poboljškom 600 K iz zdravstveno-okrožne b' gajnice.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 31. januvarija 1900
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Prosilci naj v prošnji izjavijo, ali bi eventualno prevzeli tudi kako drugo službo okrožnega zdravnika na Kranjskem.
S@sois.ii odboj? fcraaajejfei v Ltj-ubljajcii
dne 10. januvarja 1900.
Blagajno
(VVerthheimerico)
že rabljeno kupi Vcncclj Arko,
Šmartno pri Litiji.
66—2)
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
„Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—2) ter se dobi za predplačilo I ari ti. 5 O Ur., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr IO.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
ng=T=i=r=i
I
Prevzetje gostilne, f
Podpisana usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzela
gostilno
v novi g. Perlesovi hiši
v Prešernovih ulicah.
Točila bom izvrstno dolenjsko, istrijansko in vino rizling ter g. Per-lesovo marčno pivo in se bodo dobivala vedno mrzla in gorka jedila,
vse po jako nizki ceni.
Za obilen obisk se priporoča
z velespoštovanjem
,68-2)
Abonentje se sprejmejo v gostilni in čez ulico.
dobrega prodajalca, spretnega manufaktu-rista, z dobrimi letnimi spričevali, sprejme takoj tvrdka (97-2)
Ljudevit Smole v Sevnici.
Prosta bivališča
v Hanadi: Male davščine. — Proste šole. — Zdravo podnebje. (2299—4)
Pojasnila o trgovini in obrtih, o deželnih razmerah, o delavskih mezdah, o življenjskih pogojih itd. se dajejo brezplačno,  ako se zahteva.
The North Atlantic Trading Co., Amsterdam, Spuistraat 140.
L. tarjeT obliž za turisie.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-— som, žuljem itd. itd. .
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
Luser-jev^s-
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljublj ani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (38—2)
Najboljša pijača
za rodbine !!!
Za vsako priliko
priporočam
(2261—12)
izvrstna izvozna in granatna piva
češke delniške pivovarne v Budjevicah vzabojihpo 33 stel*leiiio.
Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Ditrich, Ljubljana
Marije Terezije cesta štv. 2.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
V konkurzno maso Franjo Hribarja, usnjarja v LJubljani in
v Logatcu, spadajoče, na Brodu pri Logatcu nahajajoče se premičnine obstoječe
iz različnega usnjarskega blaga
o priliki inventure cenjene na SO kr., oziroma po odbitku izločenih
premičnin v vrednosti gld. ?0 kr., prodajo se vsled sklepa upniškega od
bora potom povpreka, in to pod sledečimi pogoji:
Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost, niti za množico v prodajo ponujenih premičnin, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na prosti ogled.
Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odkloni. Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnino tekom treh dni, od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo ponudbo, v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljene reči po plačilu kupnine v osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10% cenilne vrednosti kot varščino.
Dotične ponudbe je podati najpozneje do vštetega *. februvarja 1900
podpisanemu oskrbniku mase. Natančna pojasnila daje podpisani.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1899.
(131-1)
T>:t-. l^i-. Štor,
kot oskrbnik konkurzne mase Franjo Hribarja.
H
Ustanovljeno
Brata Eber
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
!j Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. a 3 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje
sečnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na delali f S kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
P
prodaja 3
I   s Alojzij Perschis
Pred škofijo, poleg mestne
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
hiše.
Ivan Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih eennh. Hirilile in v to stroko spadajoča popravil« izvršuje dobro In ceno. 3 ftmJ~ Vnanja naročila se točno izvrše. "9tm
Sv. Petra cesta it. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 3 solidno in najhitreje izgotovljajo.
Pristneliiruske
priporoča
J. S. Benedikt'
T .J ubijana., Stari trg-.
iporoča
Soklič.
0?gj_ "3 •»? opuBJj. pod -S50
{Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
■v T r xx o -v e m.
se 'priporoča bL občinstvu in naznanja, da
izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz ®
hrastovega in  mehkega  lesa po najnižjih &
^ cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko g
fg 2 posodo. I §
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 2
i
j   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in t '      kemična spiralnica
Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k.
d 2 dela- I
"       Postrežba točna. — Gene nizke. *
FVan Detter
LJUBLJANA, Stari trg št. 1.
2 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Ign. Fasching-a vdove
2 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršb.
vilnato blago
črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 2
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse one osebe za varstvo gozdov in lova, katere so si v mlnolem letu pridobile posebnih zaslug za povzdigo lovstva, da pošljejo  do dne 4. marca t. 1.
odboru lovsko-varstvenega društva v Ljubljani svoje prošnje za nagrado in pohvalo, katere prisoja društvo za 1. 1899. v smislu § 1, točki d in f pravil.
Take prošnje morajo biti overovljene po predstojniku prosilcev in obsezati kratko in jasno razložitev storjenih dejanj. (124—1)
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
« « *
«
O
« «
«
Za zagovornika in zastopnika
v kazenskih zadevah
se priporoča (2335—3)
umirovljen <?. lir*, deželne sodni je svetnik
v Ljubljani
Juroioov tre st.
0 « * 0 0 »
«
« « « «
.________ _____ ___ _ _0
Zahvala in priporočilo.
Čast nama je slavnemu občinstvu naznanjati, da sva z dnem tU. t. m. izročila najino
v Kolodvorskih ulicah štev, 24
Ob priliki odhoda iz Ljubljane, čutiva se dolžna tem potom izrekati cenjenim p. n. gostom nasrčnejšo zahvalo za iskazano zaupanje in prijaznost ves čas najinega bivanja v Ljubljani in prosiva, da naju do morebitnega svidenja ohranijo v prijaznem spominu, ter da tudi najinemu nasledniku izkažejo isto zaupanje kakor nama.
V slovo se najuljudneje priporočava udana
Ljubljana, 13 januarja 1900 |Van   Ifl   Mafija Pila.
Naznanilo.
Podpisani usojam si slavnemu občinstvu naznanjati, da ser;, z dnem  ■•». t. prevzel od jsrosp. Imiia l'un
v Kolodvorskih ulicah štev. 24.
Ker bodem skrbel vedno le za dobro in svežo pijačo, točno postrežbo, zmerne cene in ker bodo p. n. gostom vedno na razpolago razni časniki, prosim, da tudi meni izkažejo ono zaupanje kakor mojemu predniku.
Priporočujoč se za mnogobrojen obisk z odličnim spoštovanjem udani (122—1)
Ljubljana, 13. januarja 1900.
Anton __ll>er*t
Štev. 297.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje hranilne vloge po
O
O
in plačuje vrh tega rentni davek sama.
Štev. 559
Razglas.
(113-1)
Občni zbor prve Dolenjske posojilnice
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom
skliče s tem
na 2. dan februvarija 1900 ob 9. uri dopoldne
v pisarno mestne "občine Metlike.
Ako pa k temu občnemu zboru dovolj povabljenih v smislu § 39. posojilničnih pravil  prišlo ne bi, bode drugo občno zborovanje  dne 25. februvarija 1900 ob isti ur: in na istem kraji z dostavkom, da se bode ta dan čez na dnevni red stavljene pred mete brez ozira na število navzočih društvenikov sklepalo.
Dnevni red na občnem zboru je sledeči:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo blagajnika.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Potrjenje računa za leto 1899.
5. Predlog bilance.
6. Volitev ravnateljstva in nadzorništva.
7. Predlogi društvenikov.
Cpomba :
Vloge obrestujejo se tudi po novem letu po 4 novega rentnega davka.
brez odbitka
Nadzorništvo prve dolenjske posojilnice
v Metliki 11. januvarija 1900.
Podpisani uljudno naznanja, da je izstopil iz družbe
Terdan & Bricelj
(128)
plesls.3-rslro podjetje -sr I_i;\^_"fo listni
ter pričel izvrševati pleskarski obrt na svojo roko
Zagotavljajoč solidno, čedn > in ceneno delo se  priporoča v mnogobrojna naročila. S spoštovanjem
Andrej Bricelj.
■si
i i
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrst
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. ui blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburpve ulice št
se priporoča slavnemu občinstvu izdelovanje civilnih oblek in nepi močljivih havelokov po najnovejši poni in najpovoljnejSih cenah. Ang 6ko, francosko in tuzemsko robo ii na skladišču.
Gospodom uradnikom se pri] roča za izdelovanje vsakovrstnih u form ter preskrbuje vse zraven si dajočepredmete, kakor: sablje, meč klobuke itd., gospodom c. kr. just nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
^= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovesti v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 2 Popravila se Izvriujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno.
2
*±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±j
r "z      ~ i
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
mm
laftiBBfl
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
IVelika zaloga            2 j suknenih ostankov. _____A
83
Kranjsko društvo za varstvo lova
Društveni člani, ki žele po društvu dobiti v mesecu marcu t. L
udvojene jerebice
<?p nrosiio da se oglase v tej zadevi pismeno do dne 31. Januvarja t. 1. pri
odboru lovsko-varstvenega društva v Ljubljani, ker bi se pozneje dohajajočim naročilom ne moglo več ustreči. (125-1)
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
C. kr, priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten »"« »- < 1 s« «*«1-«-«~m»»       A v vedno jednakomerni,
vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dale*- iindkriljnjot-i dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
jPriporocfla ln spričevala
raznih uradov in naj slovit ejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (221°-6)
I,, IVTaximiliiinstrasse 8.
- ..... .
Založena W4T7\^ ^| Založena 1847., |&jr
Tovarna pohištva
GLAS
v Ljubljani 2
Tovarna s stroji: Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
^».r*t        Zaloga in pisarna. JL$ jjf   Turjaški trg št. 7
.t I3S5| - „ ;  oprave za spalne sobe,  oprave za jedilne ^'  ;:;   sobe,  oprave za salone, žimnate moli- .. droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
.....
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Oddelek za zavarovanje naroda]
Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško^
Gradec, TJallliaiis-jg-nsse 1.
Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12, junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 $901?.*73 kron^
L. 1897 se je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378*90 kron. Od 1. 1890—
1897 se je izplačalo 1.654 378 16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neispremeuljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev
preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Ce je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5% obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij Ce je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (117—i)
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 3.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura-
19
Zahvala in priporočilo.
čs-v„,Yaem ^enjenirn gostom, ki so mene kot natakarja v gostilni „prl Sikcu« na Valvazorjevem trgu s svojim obiskom častili in podpirali, se
za to tem potom prisrčno zahvaljujem.
Ob jednem naznanjam, da sem prevzel
znano gostilno ,,pri Ribiču"
v Ljubljani, na Dolenjski cesti št. 4.
Priporočam se slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk te gostilne, kjer bodem točno m po nizkih cenah postreeel z cor-lami in mrzlimi jedili, s pristnim vinom, katero sam direktno od producentov kupujem, ter s priznano dobrim pivom iz Auer-ieve pivovarne
Tujcem so tudi čedna prenočišča na razpolago.
Odličnim spoštovanjem
(64~2) Anton Zabukovec.
St. 12168 L 1899.
(48-3)
Deželni odbor je namestil deželnega praktičnega učitelja za mlekarstvo in sirarstvo, ki ima nalog pospeševati napredek mlekarstva in sirarstva v naši deželi.
Ker se pogostoma slišijo pritožbe, da pomankuje mlekarskim zadrugam, ki se v deželi v tako lepem številu razvijajo, dobrega sirarskega veščaka, ki bi bil njim pri ustanovitvi in ureditvi, kakor tudi v nadaljnem delovanju v posvet in pomoč, razgla?a s tem deželni odbor, da bo rade volje ugodil prošnjam mlekarskih zadrug, če bodo zahtevale, da se jim dopošlje deželni airarski veščak v posvet.
Prošnje za to je pošiljati podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 3. januarja 1900
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleSčeče in trpežno, naj kupuje mbiiio
Fernclendl čreveljsko črnilo
za svetla obutala *-am<» (1996—10)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
priv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- &&~ C*A T7a?vn nlarif^r sti pazi naj se natančno na moje ime "JBF~       £ crUUlCUUU.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem o(%wril
podružnico s špecerijskim * # # # # in kolonijalnim blagom
v udobnost svojim p. n. odjemalcem. Založil sem na novo urejeno prodajalnico s Mv«*iiiBi. tioV>rim blasoiu po nizkih cenah, ter bodem skušal svoje p. n. odjemalce kakor doslej tudi v bodoče točno in najvestnejše postreči. (102—2) Priporočam se z vso odličnostjo
^
cfvan cfebačin.
S. 1/00/1
(118-1)
C. lir. okrožno sodšče v Novemniestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje posestnika in neprotokolovanega kramarja Andreja Firca v Sodražici odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež sod. svetnika, Frana Višnikarja z uradnim sedežem v Ribnici in za začasnega upravitelja mase c. kr. poštarja in trgovca Frana Fajdigo v Sodražici.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 20. januvarja 1900. dopoludne točno ob 10 uri, na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po-trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do 13. februvarja 1900. leta
pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Ribnici po predpisih konkursnega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 3. marca 1900. dopoludne točno ob 9. uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek IIL, dne 9. januvarja 1900.
Vabilo
na
S**-        ST\ /y\ ,/T\ ''▼V /»V        /*V /*V .TV /TV /TV
* * *
*
* * *
VIII. redni občni zbor
Vzajemno podpornega društva v Ljubljani
registr. zadruge z omejenim jamstvom
ki bode
dne 30. januvarija 1900 ob 4. uri popoludne
v dniHlveni |»i«uiul. HoiiKreMni trs 19.
iDne-vn.! reci:
1. Nagovor načelnika.
2. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora,
3. Volitev dveh overovateljev zapisnika o VIII. obč. zboru.
*■ ^0r.°ei10 uradnega vodje o računskem zaključku za 1. 1899.
5. Volitev celega ravnateljstva.
6. Volitev petero članov nadzorstva.
7. Slučajni nasveti.
(121)
V Ljubljani, dne 12. januvarija 1900;
Ravnateljstvo.
„eo- ^?P+"!! § 27' dur VXV^ doIoCuJe. da je občni zbor sklepčen, ako je zastopan 11 Lf!Z i Č-1 Cla?°J 08*hno- .^o bl to ne bilo pri prvem, vršil se bode drugi občni zbor na istem kraju, z istim dnevnim redom in ob isti uri dne 14. februvarija 1900 ter se bode sklepalo ne glede na Število zastopanih deležev
Po § 41. izstopijo vsi člani ravnateljstva, kateri se zamorejo zopet voliti.
m
m *
m
34
	
	•
O	KO
u	"ŠT C
	o
OD	_o
	ta
•»m d	
r ~t	K/5
cd	"o
	
	"č5*
	c
priporočam svojo veliRo, bogato,  največjo zalogo
Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam
srebrnine in zlatnine, ure, verižice, prstane, stenske ure, bu-
Namizna oprava (žlice, vilice, nože] iz pravega in kina srebra.
Vse to po jako nizkih cenah in najnovejše vrste.
(123—1) Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem
c« mm
urar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
m'
C 13
v w O
✓ 3 <
CD
Vsak dan sveži
pustni krofi
potice, pince, šarkelji
pri (21—3)
Jakobu Zalazniku
na Starem ti*gru 21.
3 lepa, cena
stanovanja
v najzdravejšem kraju Ljubljane, obstoječa iz 1 in 2 sob, kabineta, kuhinje, shrambe itd. oddajo se z majnikovim trminom.
slovenščine in nemščine zmožen, oženjen ter razume nekoliko vrtnarstva in je vajen konj se vsprejme s 1. majem.       (lui—l)
Več se izve pri uprav. „Slov. Naroda".
Hiša na prodaji
Hiša sredi mesta
na lepem prostoru, v tri nadstropja in z
2 prostornina proiajalnicam
se iz lastne roke takoj pod ugodnimi pogoji proda.
Natančneje pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slov. Naroda". (56—3)
A A Varst. znamka: Sidro.
4
i
4
4 4 4 4 4 4
A
<
LINIMENTCAPSICICOKP.
jz Richter-jeve lekarne v Pragi
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro'* iz Richter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le  take steklenice  kot  pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-12)
Praško domače mazilo
iz lekarne
B. PRAGNER-ja v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika pušica 35 kr., mala pušica 25 kr., po pošti 5 kr. več.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan.
STrarilo! Vsi deli embalaže imajo  zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih:
C. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah
Avstro-Ogerske.    B (367—19)
I
Za škrofulozne, tuberkulozne, slabokrvne, slabotne osobe, otroke in odrasle priporočam zdravljenje z mojim priljubljenim in obče znanim
Lahusen-a jodoželeznatim
jetrnim tranom.
Najboljši in najbolje učinkujoči jetrni tran. Okus posebno fin. Se lahko in brez neprijetnosti jemlje. Letošnja napolnitev posebno lepa Mnogo zdravniških spričeval in zahvalnic. Zdravljenje traja od septembra do maja. Izvirne steklenice v sivih zabojih a gld. 1.50. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. . Natančnejša pojasnila daje rad
izdelovatelj. (2333 - 3;
Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu.
#
Pravo
* plzensko pivo *
\z zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva v zalogi
(21»>0-7)
Ivana Gorupa
* LJUBLJANI.
Telefon:
št. 90.
Spretnega pisarja
sprejme takoj (53-3)
jDr. Pran Mayer
odvetnik v Šoštanji.
Čokolada
(198-51)
SUCHARD
J
Pcvsod & na prodaj. *
Cacao
i
i
Eenil bi je
mlad uradnik j imetkom ter S letno plačo 2400 s pravico do pokojnine, ugodne sunaj-nosti v hrvatskem kopališču bi is u stolnega mesta 2a -greba j dekletom, ki Ima primeren imetek, ln sicer takoj. Več se isve pri uprav-nistvu tega lista ood naslovom
ki I
1?' I
r
J5
C. kr. priv. občna
Assicurazioni
zavarovalnica
Generali" v Trstu.
I C I
Ustanovljena leta 1831.
Vložna glavnica in garancijski zaklad znaša nad 153 milijonov kron.
--- &gg---=-6H««=---
Tvrdka J. C. Mayer
katera je imela tukajšnje
glavno zastopništvo za Kranjsko
i \i jrii ii immim Jmsm Mi" i Tri
dolgo vrsto let, odložila je to zastopništvo z dnem 1. januvarja t. 1.
Tajnikom in voditeljem tega glavnega zastopa
imenoval se je vsled predloga gospoda J. C. Mayer-ja
>	•
1	H
	•
1	H
>	•
kateri je doslej oskrboval posel glavnega zastopa pod vodstvom tvrdke J. C. Maver.
Centralno ravnateljstvo.
#
i ?
I lil
(96-2)
> ♦ i
4F
1T