# St. 153 MMm Hitan f JtfnM (biti nnMOiUjM ptfak M. iunUa 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik KLVIII Ote)«. Iz vsemU pondeljek. ▲siikega it 20. L piHM m M sprejemajo, r Ait«i Oerbtc. — Za iMMOUtVB IKUfttO 4 Uredništvo: ulic* «v Ijajo ttredo1* . Nt£ . Izdajate) ,, ;» Tlak tiskan leta L 33.— ta celo leta t urednfiN« In uprave it U ■t rt ■d DINOST Poaamezne ttevitkc v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računi}« t Srokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov wun po 40 ce* otmrtafce, »hvale, poslanica ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavoda« nn po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poiUjajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* Frančiška Asiškega Stev. 201, L oMfetropje. — Telefon arednlltva li uprav« 11-67. Iz nevarnosti v nevarnost nemčiti. Delovanju velikih nemških trgovskih hiš naj se gre, velikopotezno na roko, posebna z olajšavami na železnicah. » * • Na spomlad leta 1915, posebno pa po glasoviti bitki pri Gorlicah, ko je bila ruska fronta prebita, so Nemci z vso gotovostjo računali tudi na končno zmago centralnih vlasti- V tej gotovosti in samozavesti so že tedaj začel! snovati načrte za preuredbo Avstrije v smeri nemških «hochzielov». Na Dunaju so se začeli shajati možje- iz vseh nemških strank in struj na posvetovanja. Pa ne morda kaki vsakdanji divji in obenem nepremišljeni politični naganjači, ampak možje avtoritete v najraznejših poklicih: politiki, učenjaki, pisatelji, urad-1 pa Bismarckui začrtanega svetovnega goni ki. čast raki. Razpravljali so o dveh spodstva! Iz Avstrije pa most, preko točkah: o bedočem razmerju monarhije do katerega bi se valil veliki nemški val, ki nemške države in o preuredbi narodnostnih 1 xiaj bi narodno, kulturno in gospodarsko razmer v Avstriji. Plod teh posvetovanj 'zagmij in zadušil vse druge narode, ki so so o veliki noči letat 1916 povili v program,!termi pogodu na poti. ki so ga sprejele vse nacijonalno - nemške j Tu ^ posebna prilika, da zopet nekoliko stranke Avstrije. Glasom lega programa i 0brači namo z našim ljubeznivim in do-naj bi se ustanovila čim tesnejša politična,!sje(jniin <;piCColcin». Tudi on je posnel — «■■->."! ■ w V i Imm » rt H \r n f trrt-rn m rtri A i nO 1 f-Tim \ _ po Seveda smo iz velikega kupa tega obsežnega programia potegnili le nekaj naj-markantnejšUi točk. Komentarja ni treba nikakega, ker že to navedeno kriči, kaj n nameravali Nemci z našimi pokrajinami: da so hoteli iz našega Trsta napraviti iztočišče za svoj politični in gospodarski pohod na Vzhod, za dosego svojega, že w v * — -—-- — - —— ---------■---tr * vlaška in gospodarska zveza med Avstrijo | _ Prager Presse» _ ta nemški program preuredbe z ~ preUredbo Avstrije in posebej še nase-: Kralje-. p^«™. In — zgraža se. Kar zahteva državnem f ~piCColo» —cinič- in Nemčijo. Glede notranje Avstrije pa je zahteval program siva in dežHr, zastopane v nost, . naslov:"»Avstrijsko cesarstvo*. Galicija, bukovina in Dalmacija naj zboru, naj bodo imele,Jcrt državna enot- na raHnirana krutost, ki je hotela izrabiti . cesA.JV'' Furlane proti bratom lastnega plemena ter , . . '.a, J se iih poslužiti v osla-bljenje še tiste obram- cposeben položaj* in naj se izključijo iz . bUa Italijanom pod tujin- •državnega zbora (da bo tako ivemcem skjin zatiranjem. Mii pa ne bi omenjali ob zagotovljena večma). Za cesarstvo Avstrijo t- riliki žalostnih spominov iz predvoj-tse djploči nemški jezik kot drzavn* jezik.! n[h časov _ sa: vemo, da rekriminacije saj vemo, Če bi nas ne silil v to «Picccu Pa tudi glede enih treh dežel s «potsebnim koristijo____* ___-__ položajem* zahteva, program določbe v ja sam s pogeinoapestrofe nanašnaslov. zaščito nemške posesti, nemških interesov j ^pi^^* foeleži danes a grozo* te in pravic nemškega jezika. Posebno se j načrte Nemcev. Mari pa meni, da smo ml mora povsod pospeševati nemško šolstvo.! abiji( kako je vsa italijanska, politika V czapadni Avstriji* naj se šolstvo uredi j atronanco istega'cPiccola*, iz sla.be- tako. da bo vsakdo, ko *je zadostil šolski sovraštva ^a lastnih slovanskih- ssde-lobvcznosti. poznal nemški državni }e^-|žclanov vedno ijufe&nkala s tistimi Nemci, V narodnoš mešanih podtočjih naj se usta- sq snovali takc načrte t?adi v pe^ubo navijajo nemške ljudske šole povsod, ^! tukajšnjih Italijanov?* Kako je cesta ob to « zahteva državni interes*. V področjih,; voIit;_b celo beraciU za njih ptanoč! Kako kjer je v uradnem občevanju v rabi le^ časopisje opravičevalo tako nena- ji^vjio in pogubno zavezništvo — v Imenu ne" | skupne in enakovredne kulture?! Zato na čitanro- danes s čudnimi čustvi pogabsio vavezcištvo dpagojezične šole odpravijo, nemških srednjih šol naj se Število skrči resnično potrebo (seveda bi to «P?trebo» Q Knci v svei, icaict določali Nemci!). Nove nenemške sole naj * nekdanja po^Jka naših Italijć se ne ustanavljajo vec. Vsa zakonodaja v,,. n(>V(>r;„tn« slenote kakor ic dnevi, ko je bila Avstrija zrušena na Piavf, so rešili tudi Slovane v Julijski Krafiui. Iz I dokumenta, ki prihaja iz Prage, morejo šolstva spada v delokrog državnega zbora (kjer bi imeli Nemci večino). Razmerje med Nemci in drugimi narodi naj se uredi 19ko. da bo nemškemu natodo zagotovljen ^bto1^ffib tfl. Sla- S iasn. razbrati, kaka « ? pn, vancar. na iugu monarhije. Tu je rečeno, I pravl,ala.. Na to prav,, da ,e .mel « p^ da se mora v zaščito državne enotnosti Izjavo praškega_ drfaanenta živo zav^t odločno pobijati prizadevanja za kaka nevarnost ,e grozda te* krapanL.Z* zedinbo slovenstva in hrvatstva. Tudi se:'« P^ ^ samo me reke, Vosp^evati in izvijati svojstvenost i meglo zapel javiti posamezne vlade, da bi skušale izrabljati sebi v prid tudi čisto merske interese. Na vprašanje, kake posledice bi znala imeti sedanja polemika z ozirom na parla-meirtrrnf položaj, je De Gasperi odgc vovil, da prav nobenih. Popolarska stranka j s zavzela svoje siedanje stališče po dolgih in temeljitih razpravah. Vemo — je zaključil — da je naša odgovornost težka in nismo je prevzeli z lahkim srcem. Mussolinijevo vlado smo podpirali od začetka in tudi sedaj smo napravili vse mogoče napoje, da bi se približali stališču vlade, kljub temu da snto neomajni pristaši sorazmernega volilnega reda. Toda preesnova volilnega reda, kakršno odobri komisija, je zares nesprejemljiva: Upajmo, da jo zbornica poprav L Ako se to kltjuib vsem našim naporom ipak ne zgodi, potem bomo? erucdušno glasovali po svojem prepiičanju, ker smo uverjeni, da bomo pri tem postopali, kakor zahtevajo interesi dežele. Italijanska vlada bo daSa inicijativo za mednarodno izšeljenisko kcnlerenco RIM, 28. Ministrski predsednik M^i^gh iini si je stavil naiogo, da v imenu italijanske vlade skliče v Rim mednarodno konferenco, ki bo proučila izseljeniško vprašanje. Papež za rešitev odškodninskega vprašanja v krščanskem dami. RIM, 28. Papež Pij XI. je poslal državnemu tajniku Gas»parriju pismo naslednje vsebine: Ko je papež Pij XI. stopil na sedanje mesto, je v strahu radi gorja, ki je takrat razsajal po vsem -svetu in v bojazni, da bi se to gorje v bodoče še bolj ne razširilo, dal nalog državnemu tajniku, naj predstavnikom narodom tolmači njegov svet, naj pomislijo, da bo Evropa še globlje zagazila, ako bi se tedanja podajanja za pomirjenje narodov razbila. In res eno samo leto ja pokazalo, da je bila papeževa bojazen upravičena; kajti razmere so se po genovski konferenci tako poslabšale, da s sira- avtomobilu čedno oblečen mladenič, potegne iz žepa samokres in odda 4 strele skozi okno avtomobila na ministrskega predsednika. Atentator je hotel skočiti na pločnik avtomobila, ker se mu pa- zaradi brze vožnje ni posrečilo. Streljal je v hitrem gibanju m ne da bi ciljal. Prva krogla je prebila 7 mm debelo steklo okna na avtomobilu, druga krogla se je zarila v sedež, pri tretjem strelu je steklo^ odletelo ter so drobci ranili g. PaŠiča na nosu in na obrazu. Četrta krogla je zadela na roki. Po četrtem strelu je atentator začel bežati. Šofer je med tem ustavil avtomobil m cd vseh strani so hiteli ljudje proti vozu. Neki novinar je odprl vrata avtcmacinla, v katerem je g. Pašić sedel sklonjen nazaj. Ko je cpnzil množico je dvignil obe roki ter ponavljal: Nič ni, rtič ni. Atentator je v divjih skokih bežal proti Bosanski ulici poleg stavbe Državnega sveta. Za njimf isc dirli ljudje. Pri vratih poslopja državnega računovodstva so ga 'dohiteli orožniki in detektivi ter ga prijeli. Atentator se je ljuto branil. V borbi je bil ranjen detektiv Ivan Jurič. Medtem se je zbrala precejšnja množica, ki ie atentatorja hotela linčati. Ljudje so tolkli po njem in orožniki so ga komaj ubranili. Prepeljan je bil v avlciiichilu na policijsko ravnateljstvo. Na policijsko ravnateljstvo je prispel notranji minister Vujičič, ki je osebno vodil prvo zaslišanje. Atentator se piše Miljutin Rajič, rci-jen je leta 1897 v Budimpešti, rimsko-katoliske vere. Izjavil je, da kot Hrvat simpatizira z Radićem. Maščevati se je hotel nad PaŠi-čem zaradi njegove hrvatske politike in zlasti zaradi Obznane* katera je proglašena nad HRSS. Pozneje je atentator svojo izpoved popolnoma spremenil. Dejal je, da je izvršil atentat iz osebne maščevalnosti. Rajič je bil prej v službi' pri oddelku jugoslovanske reparacijske komisije v Parizu. Tam da je bil odpuščen, da je pozneje prosil, naj ga zopet sprejme v službo, da pa je bila njegova prošnja odbita. Zato je bil zelo ogorčen in je sklenil ubiti Pašića. Tekom zaslišanja se je Rajič za-pletel v protislovja. Neposredno pa zaslišanju Rajiča je bila izvršena aretacija njegove matere Pavline. Aretiran je bil tudi njegov brat, uradnik pri Ujedinjeni banki. Bila sta takoj zaslišana. Obnašala sta se baje jako cinično. Preiskava se vodi zelo energično in je baie dognano, da ima atentator še več sokrivcev. Proti večeru se je vršilo drugo dolgo zaslišanje atentatorja. Pokazalo se je, da je hon? gledamo v bodočnost. In pa-pež, kot uaj- pre volilnih okno-žij in sicer 1. Piemont (glavno mesto Turin, volilo se bo 47 poslancev); 2. Ligurija (Genova — 13); 3. Lombardija (Milan — 70); 4. Benečija (Benetke — 53)* 5. Julijska Krajina (obsegalo bo Trst, Videm, Pulo in Zader; glavno mesto Trst, volilo se bo 23 poslancev); 6. Emilija (Bologna — 41); 7. Toskana (Firence — 38); 8. Marche (Jakin — 16); 9. Lacij in Umbrija (Rim — 30}; 10. Abruci in Molise (Aqtrila — 21); 11. Kam partija. (Neapelj — 49); 12. PugKe (Bari — 32); 13. Kalabrija in Basilikata iCatanzaro — 28); 14. Sicilija (Palermo — 57); 15. Sardinija (Ca^iari — 12). — Tri-dent in tirolski Nemci bodo spadali v okrožje Benečija. Razmefe v popodarski stranki — Članek mons. Pucci-ja ni bil napisan po ukazu iz Vatikana RIM, 28. V političnih krogih se živahno razpravlja o krizi, ki razsaja v popolarski stranki. V nasprotju s splo&iim mnenjem, ki je prevladovalo še včeraj tudi med pristaši popolarske desnice, se sedaj navala, da članek mons. Pucci-ja nf bil napisan y sporazumu z vatikanskimi krogi, temveč da je napravil v teh krogih zelo - mučen v ti«. Kardinal Gasparri da je nasproti časnikarjem odločno zanikal trditve raznih listov, da bi bil Vatikan v kaki zvezi s čiankom mons. Pucci-ja. Gre le — je rekel državni tajnik — za novo epizodo v nesrečni polemiki med listoma «11 Popdo» (Don Sturzo) in «Corriere d'Italia» (grof Grosoli). To pojasnilo o zadržanju Vati-1 duhovnik, ne sme služiti za kamen izpodti- A—_____ * C t ♦ _ J_ ffl_ ---— — "I m- ^ C*! ma mmAaI«« Jr AvimImmIf«!« obsoja, ker je precej dhroumnoi zamišljen in se da na razne načine tolmačiti. Kar se tiče preosnove volilnega reda, pa da soi visoki; vatikanski krogi mnenja, da je ne- Enmerna, kajti sedanji parlamentarni po-ržaj je tak, da ne morejo nastati za viado nikake neprilike. — Vendar pa vztrajajo politični krogi pri prepričanju, da ohrani članek mons. Pucci-ja svojo važnost vse dotlej, dokler ne bo iz Vatikana dezavuiran v obliki kakega pol uradnega pojasnila. Listi objavljajo izjave predsednika popo-larskega poslanskega kluba De Gasperi-ja, ki je tudi posegel v to prerekanje. De Gasperi zaniloisje odločno vesti, češ da je vodstvo popolarske stranke poslalo v Vatikan nekatere svoje poslance, da vprašajo za mnenje, ali naj se kongres v Turami vrši adi ne, ali naj Don Sturzo ostane nadalje politični tajnik stranke ali ne. Vsaj odkar je on član vodstva stranke, se ni dogodilo nikdar, da hi hotel Vatikan omejevati politično avtonomijo popolarov. Sedanja gonja tudi ni nič novega. Nittijeva vlada je padla, ker so biliiJ popolari sklenili na svojem neapoljskem kongresu, da preidejo k opoziciji. Tudi tedaj se je takoj pojavila gonja, s katero se je hotek* dokazati, da imai Vatikan svoje prste vmes. Isto se je ponovilo tudi povodom takoimeno-vanega popolarskega «veto» proti Giolit-tiju. Tej gonji je napravilo konec še le odločno pojasnilo, ki ga je objavil uradni list sv. stolice «Osservatore Romano*. In to je tudi naravno, kajti ni mogoče misliti, da bi mogli biti italijanski katoličani potisnjeni na stopnjo nekake mlado* letnosti, s čimer bi bili zapostavljeni v primeri s položajem katoličanov pri drugih narodih. Tudi dejstvo, da je Don Sturzo je baje dal predsednik «Gioventu Ca4to4ica» odv. Corsanego. Neki visoki prelat pa je izjavil, da se £bmek mons. Pucci-ja v Vatikanu odločno kanja« Saj je načelnik avstrijskih krščanskih 90cijalcev mons. Seipel tudi duhovnik, ki je sedaj celo manistraki predsednik. Ravno tako imam češki katoličani mim- prcdloge za rešitev ta!ko važnih vprašanj. $vest si težke odgovornosti, bi se uvedla republikanska ustava. Narod bi imel pravico voliti predsednika federativne republike za ddhro petih do desetih let. Obstoje!i bi dve narodni skupščini, ena v Sciiji, druga v Bel gradu. Važni sklepi Ra&ćeve stranke ZAGREB, 28. Včerajšnji aSlobcd'ni dom* objavlja načelne sklepe Hrvatske repuibl^ kanske seljačke stranke, ki so bili sklenjeni na seji glavnega odbora dne 25. t. nt — Prvi sklep daje navodila pokrajinskim organizacijam, da prekličejo vse sedaj po deželi napovedane javne shodie in da sklicujejo zaupne sestanke volilcev v smislu § 4. zakona iz leta 1875. V drugem sklepu glavni odbor reagira na velevažnć Ifl'JUiHJr-nike glavnega organa narodnciraidikalne stranke «Samoupravo*. Tretji sklep precizira načelno stališče stranke glede .utved'-be banske čajsti. Po nekaterih vesteh' zadnjih dni namerava beigrajska vlada odpraviti pokrajinskoj namestništvo in vzpostaviti funkcue bana- Sklep zavzema načelno, odklonilno stališče. Glavni pogoji radikalne stranke za sporazum. LJUBLJANA, 27. Današnji «Slov. Narod* prinaša pogovor, ki ga .je imel njegov poročevalec z nekim uglednim radikalnim politikom na potu med Zagrebom in Belgradom. Ta politik je še vedno velik oiptimist in je trdno prepričan, da mora priti do »konečnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. PoKtili odobrava korak vlade proti Radiću, prepoved zborovanja je bila čin države v samoobrambi. Radikalna stranka je za sporazum. Pri zadevniH pogajanjih pa vztraja stranka na treh načet-nili točkah. Od teh točk radikalna stranka absolutno ne popusti niti za piko. Tri glavna" načela za sporazum so: 1) Nedotaknjenosfc državnega in narodnega" jedinstva, 2) Ohranitev monarhističnega principa (vprašanje krone je indi skuta bel) in 3) ohranifrav enotnega in sklepnega parlamenta. Razpoloženje v radikalnem klubu je tako« da vlada nr? sme nikakor privoliti v kako federacijo in na kako avtonomno federativno* rešitev problema o sporazumu, Rusija Kako je bil izpuščen patriarh Ti hon. Vesti d njegovem mučenju izmišljene. Njegovo pisma na Sovjetsko sodišče. RIM, 28. Ruski predsednik v Italiji javlja: Nekateri tukajšnji listi so včeraj prinesli vest« da je bil patriarh Tihon zlostavljan v ječi V Moskvi. Ta vest je popolnoma izmišljena. Ne samo, da ni patriarha nikdo niti dotaknil, am< pak patriarfi je bil celo izpuščen na svobodoi na podlagi sklepa višjega sodišča, ko je pismeno izjavil, da nima ničesar proti sovjetski vladi MOSKVA, 28. Patriarh Tihon je naslovil na tukajšnje višje sodišče to-le pisano: Kot duS-nemu pastiriu mi nalaga vest, da izjavim na- slednje: Ker sem bil vzgojen v monarhis lični družbi in sem živel pod vplivom protisovjet-skih oseb, sem bil — pripoznam — prepojen s čustvi proti sovjetski vladi in ta prezir me je dovedel do sovražnih činov, kakor n. pr. do poziva za mir v Brest-Litovskem, do izobčenja sovjetske vlade v letu 1918 in do raglasa proti odloku, s katerim je vlada odredila za-plenitev vrednosti v cerkvi v letu 1922, Pripoznam, da me je sodišče popolnoma upravičeno smatralo za odgovornega, kesaju se vseh 'dejanj proti sedanjemu državnemu redu in prosim višje sodišče, da me izpusti. Odslej nisem več sovražnik sovjetske vlade in postavljam za vselej visok zid med seboj in monarhistično protircvolucijo, bodisi v notranjosti države, bodisi inozemstvu. _____ Francija Mednarodna trgovska zbornica v Parizu Sporazum o vprašanju pomorskih običajev PARIZ, 28. Po dolgi temeljiti razpravi se je mednarodni trgovski zbornici posrečile- doseči popoln sporazum glede pomorskih običajev. Zbornica je sestavila seznam vseh tehničnih izrazov v pomorski stroki, ki so v rabi v posameznih državah ter dodala vsakemu izrazu razlago. Konferenca v Lausanni Nov pritisk zaveznikov na Turke? PARIZ, 28. * Petit Parisien» poroča, da je včeraj prispel v Pariz tajnik na konferenci v Lausanni g. Massigli ter prinesel s kor hitro) bo Poincare odobril izjavo, nastopijo zavezniki skupno v Lausanni. Uradnikom pri Društvu narodov se me godi slabo ŽENEVA, 28. Kakor znano, morajo vse države, ki 6o pristopile, k Društvu narodov, sorazmerno prispevati za vzdrževanje iste; ni jim potemtakem vseeno, koliko potrosi Društvo narodov za vzdrževanje nameščenih uradnikov. Nič čudnega torej, ako se je francoski poslanec Margaine zanimal za to vprašanje. Dognal je, da je glavno tajništvo* Društva narodov pričelo delati v letu 1920 s 100 uradniki, danes je tu zaposlenih 480 oseb. — Uradniki so plačani tako-le: Glavni tajnik dobila 19 tisoč šterlin (1,900.000 lir! p. ur.); ravnatelj mednarodnega urada 3.350; načelnik političnega oddelka 2,120 šterlin; dva asistenta vsak po 1.000 šterlin; tajnica 588, strojepiska 440 šterlin. V Carigradu razsajajo kužne bolezni CARIGRAD, 28. V času od 13. do 19. t. m. je pega vi tifus povzročil 4 smrti, koze 3.__ Parnik na odprtem morju t ©gaja. NEW-YORK, 27. Na parniku Ddnt«ldik», ki obsega 10.000 ton in je last neke amerikansko-nizozemske družbe, izbruhnil požar natakala ^pivovarni Dreber, kjer je zaposlena. Ženska je zadobila dolgo rano na dlani leve roke. Dobila j« prvo pomoč v mestni bolnišnici. Ponarejen denar. Pred včerajšnjim so policijski agenti aretirali 44-letnega Antona De Martini, stanujočega v ulici Molino a vapore št. 4. Pri njem so našli ponarejen stolirski bankovec. De Martini trdi, da ni vedel, da je bankovec ponarejen; kljub temu je bil mož odveden v zapor v ulici Coroneo. — Radi sličnega vzroka je bil pred sinočnjim aretiran 27-letni Kajetan Rossi, stanujoč v ulici Ponzianino št. 11. Ta je imel pri sebi ponarejen petlirski bankovec. Majhen požar. Včeraj zjutraj je iz neznanih vzrokov izbruhnil ogenj v lopi kočijaža Josipa Godnig, katera se nahaja v ulici Rivalto št. 1. Na lice mesta so bili telefoničnhn potoni poklicani gasilci. Po polurnem gašenju je bit ogenj vdušen. Škoda, .ki je krita z zavarovalnico znaša okoli 5000 lir. Težka nesreča v kamnolomu pri Sesljanu, Včeraj predpoldne okoli 11. ure se je v kamnolomu pri Sesijanu usul plaz kamenja ter podrl 19-letnzga kamnoseka Frana Uršiča, stanujočega v Gorjanskem št. 75. Navzoči delavci so mladeniča, ki je bil težko poškodovan, prepeljali z nekim vozom v Nabrežino, fcjer je ponesrečenec dobil zdravniško pomoč. Zdravnik je ugotovil, da ima mladenič, poleg precej nevarne rane na glavi tudi pretresene možgane in težke notranje poškodbe. Ranjenca so prepeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični od- Kapitan je potom brezžičnega brzojava javil, da plove ladja z veliko brzino proti prekop ^ neprevidnosti. Komaj par dni - , . , Panama v upanju, da )i prifcaja pomoč, Mor- ^s ^pripetila v Komnu seboj osnutek skupne izjave, ki so ga se- nani skušajo z vsemi sredstvi pogasiti ogenj. P * nes'reča z jcran£0 kf sta jo povzročila stavili zavezniki v Lausanni, o vprašanju Parnik nosi blaga v vrednosti 1 milijona do- - .....---a že podpisov, o šoli, kjer se bo poleg slovenščine poduče vala tudi italijanščina, kar je bilo sploh nesmiselno, ker taka šola itak že obstoji na Bregu, ampak o samoitalijanski šoli. Mali oglasi SPALNA SOBA, iz bukovega lesa, s psiho in tremi zrcali L. 1400.—, druga iz jelkovega lesa z mizo in dvema stolicama L. 1000.— Skladišče Via U dine 25. 913 ŽELEZNE postelje, otroška posteljica, železne vrtne stolice se prodajo po nizkih cenah. Skladišče via Udine 25._912 OBEDNA SOBA iz palisandrivega lesa z marmorjem in ogledali, druga iz hrastovega lesa, se prodata po nizki ceni. Skladišče via Udine 25. 911 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Prijazna postrežba, tajnost zajamčena. Via Giu-lia 29. 914 PEKOVSKI pomočnik, sposoben, govori nemški in deloma hrvaški jezik, išče primernega mesta. Naslov pri upravništvu. 909 GOSPA bi dajala uradnikom dobro in obilno domačo hrano od 180 lir naprej mesečno. Gfcufufič, Chiozza 18/11 903 SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazztf Liberta se prodajajo po cenah brez konkurence spalne sobe, popolne, z, mizico in dve«, ma stolicama po L 1100.— poročne sobe od L 2000.— naprej, obedne sobe s etolicami p pristnim usnjem od L 3000.— naprej, pohištvo za letovišča, kuhinje, stene in omare za predsobe, garniture za klube, sobane, popolne oprave za urade, tudi posamezni, »osi. Velika izbera stoHc, naslonjačev i. t. d.' Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohištvo v tranzitu po posebnih cenah. Samo v Via Pauliana 1, vogal Piazza Libei tŠ 90f PRODAJALKA, izučena v trgovini z mešanius blagom, z dobrimi spričevali, išče službe, najraje na deželi. Jožefa Vidmar Postojna 245. 906 REDKA PRILOŽNOST. Krasna trgovska hiša z lepimi stanovanji, parketiranc sobe, veliki trgovski lokal z lepimi, velikimi, suhimi skladišči, 2 veliki kleti, pekarija, vodovod v hiši, v prometnem industrijskem kraju v bližini mesta, tik ob postaji v Sloveniji, zaradi družinskih razmer po primerni ceni na proda;. " Natančna pojasnila daje Anton NagliČ, trgovec Štore pri Celju, Slovenija (26 16) POZOR! Krone, koral«, zlato, platin *n zobovje pc najvišjih ceaafc plačuje edini grosist; Befleli Vita. via Madonmna 10, I. 33 SREBRO, zlato intmljante plača več kot drugi Pertot. via S. France^co 15. 11. 45 plačevanja turškega državnega dolga; ka-llarjev. DNEVNE VESTI Promocija. Gospod Anton Žnideršič iz Go-[l. julijem t. 1, znižane pristojbine za braojavke rice. sin Ravnatelja liceja in tehn. zavoda v! naslovljene v notranjost Kraljestva in sicer se Idriii bo dne 30 i. a na zagrebškem vseu- i bo ob delavnikih računalo za besedo po 20, SprcTo^i^k za doktorja juris. Mlademu ob praznikih po 30 stotink za vsako beseda doktorju naše čestitke! Za nujne brzojavke bodo omenjene JP™tojfa*ne Bolezen Masar^kc. Generalni konsulat če- potrošene. Za prazmene dneve se bodo snia-hoslovaške republike nam je poslal sledeče' trah vse nedelje, bozicm prazniki, novo leto porodilo iz Prage: Vesti o težki bolezni pred- • m dan XX. septemora. sednL čehoslovaške republike Masa^ka, ki Šolala akh^o castn^o sluzbo. Ujadm Osj Italija in prevrat na Bolgarskem. Uticijczm italijanski viri zavračajo kot povsem neosnovane vse vesti v jugoslovenskih listih, ki ob-dolžujejc Italijo, da je imela v bolgarskem prevratu še posebno roko vmes. Tudi g, Ninčič je z vso odločnostjo zavrnil vesti, ki so trdile, da bi bil on obdolžil Italijo, da jeona finan-sirala revolucijo na Bolgarskem. Takim zatrdilom z dveh strani nc smemo odrekati vere. Izjavljamo pa, da je na italijanski strani — pri časopisju — mnogo krivde, če se take za Italijo neljube vesti v Italiji širie v tem sitnem položaju taval po sobi, se je spotaknil ter telebnil po tleh. Pri tem se je nenavadna čelada razbila in mali mož *se je spustil v »ok. Orepinje nočne posode so ga porezale po obrazu in na čelu. Prihitela j"e njegova mati, ki se je ves čas mudila v kuhinja, ter nesla malega ranjenca v zavod «Zelenega kri-ža», kjer mu je zdravnik izpral in obvezal nenevarne praske. _ ŠIVILJA izdeluje krasne obleke od L 25.— naprej. Gladulič, Via Chiozza 18-11 904 KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlati 85,50 Pondares 6-1. 44 (DELAVSKE ZADRUGE) ¥@lika isredna pr©cSaji Največja solidnost Popolno jamstvo JEMNI POPUST?. Vesti t Goriškega Stavka stavcev. Stavci v goriških tiskarnah so sitopili v stavko, ker so gospodarji zahtevali sedemodstotno znižanje plače s 1. julija in še nadaljno astotako znižanje z dnem 1. oktobra. Stavci smatrajo to zahtevo gospodarjev za neopravičeno. Stavka se nadaljuje kompaktno, dasi stavci niso načelno nasprotni vsaki spremembi v uredbi plač primerno sedanjim razmeram. * Godbe ni krožek iz Gorice bo gostoval v nedeleo 1. julija v Ajdovščini v dvorani gospoda Brat in a. kjer uprizori priljubljeno komedijo ♦ Mali Parižan» in burko vseh burk »Pretkani Vabljen je prejšnji kot novi odbor. Predsedmk. Is tržaškega živlienia Pod kočijo je prišel. Na obrežju Grumula je pred sinočn>jim neznana kočija podrla na tla lie ogrožale mir - Ti predlogi z veleresnoj-^ izjavo predsednika so vsekako važen aogoaeJt; v vprašanju zaščite narodnih man'šiii. čeprav' se za v 3 dam o, da bo do uresničenja teh vzvišenih idej še dolga p.ot, da bo treba še mnogo bojev in naporov, da pridejo manjšine do tiste varnosti, po kateri stremijo predlogi na omenjenem kongresu Vse k ako pa so ti pred- £elavca Alojzija Barisson, starega 65 let, sta-logi ponoven znak, ca vprašanje zaščite na- - - "" rodnih in kulturnih manjšin je in ostane na dnevnem redu. Naj ga ta ali ona država še tako odklanja in potiska v ozadje, siliio bo zopet in zopet v ospredje s svojo neodklonl^jivo realnostjo. To dejstvo fe v veliko tolažbo za narodne manjšire. Pomisliti *.e treba, da gre ob tem vprašanju za narodne in kulturne manjšine Nemcev, Slovanov, Ircev, itd., za mnogo milijonov ljudi, za velik sestaven del evropskega prebivalstva, ki ima vso pravico do narodne in kulturne zaščite. Ta pravica milijonov je moralna sila, ki je ne bo možno trajno Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi komik*. Omenjene igre so dosegle vsepovsod popolen uspeh in vsled tega se vabi slavno obči rast vo iz Ajdovščine kakor tudi iz okolice, da v velikem številu poseti te predstave. Prva j>redstava se začne ob pol 4 b druga ob pol 8. Pri odmorih koncert godbe. vse svoje člane na izvanredno zborovanje, ki se vrši danes, 29. t. m. ob 9. predp. v Barkov-Ijah (šola). Prosi se polnoštevilne udeležbe. Tajnica. M. D. P. - Sv. Jakob. Danes ob 20.30 odbo- nujočega v ulici Crosada št. 42. Mimoidoči ljudje so starcu pomagali na noge in nekdo ga je spremil domov. Zdelo se je, da se ni hudo pobil; zadobil je navidezno nenevarne praske po nogah in po prsih. Zato se starec ni zmenil, da bi šel k zdravniku. Toda včeraj zjutraj je začet tožiti domačim hude bolečine na levi strani prs. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik pri preiskavi starca ugotovil, da ima zlomljeno eno rebro. Vsled tega je bil Barisson sprejet v kirurgični oddelek. — Zdravniki sodijo, da je njegovo stanje pre-. . cej nevarno, ker je mogoče, da je starec zado- ©dklanjali, ako se hoče, da pride — kakor je j biJ iu frf«. Trst, 28. junija 1923 •giske kron« • • • • • • avstrijske krene • . , « MMoiafln kron« • • dinarji •• •••••« lejl marke ••••••••• dolujl •••••••• 1 rancoski (zanki , . , , ivicaiald franki • . . . angleški fanti pipUtuti • • • • • 0.25 0.30 0.0315 0.0330 66.50,— 67.— 24.45.— 24.65 11.50.— 12.— 0.0150 0.0170 23.25 22-35 136.75—137.25 398.—.—401.— 102.25.— 105.85 Piazza tfella Borsa 6 pritličje L in II. nadstr. m Raffineria 3 I. in II. nadstr. Nadaljuje se prodaja z SO do 4©°/0 popus Os 6 PODLISTEK ,WILKIE COLLINS: Gospa v belem 116 . je izkazalo, da so bile te besede resnične. Zato sera bil še bolj utrjen v veri, da moram obdržati zase tajno o Persivalovi slepariji. Dedič je bil oni, kateremu je sedaj pripadlo posestvo. Dohodke posestva zadnjih triindvajset let, .ki , bi po postavi pripadli resničnemu efediču, je Najin pogovor se je sukal okoli zadnjega j gospod Persival do zadnjega vinarja zapravil 'dogodka. ! in ta denar je bil izgubljen. Ce bi jaz razkril Moj novi znanec je bil nekoliko znan z od-; resnico, ne bi imel od tega nihče nikake Jcori-.vetnikom umrlega gospoda Pcrsivala in se je sti. S svojira molkom pa sem ohranil dobro nekoč z njim pogovarjal o premoženjskih raz- j ime moža, ki ie s prevaro dosegel, da se je merah in o bližnjih dedičih pokojnika. Neu- Lavra z njim poročiia. Le zaradi »je sem želel godni gmotni položaj gospoda Persivala je bil da se ta skrivnost ne razkrije, zato se v tej tvsej okolici poznan, zato ci njegov odvetnik povesti poslužujem izmišljenih imen. smatral za potrebno prikrivati, kar ye bilo itak; V Kiw>wlesbury sem se poslovil od svojega favno. Umrl je brez nikake oporcjke, pa tudi slučajnega sopotnika in sem &e tako; podal če bi bil napravil oporoko, bi bila brez vred- na sodcijo. Kakor sfm pričakoval, se ni nihče nosti, ker ni imel več nič svojega, zakaj upniki oglasil, da bi nadaljeval tožbe no pot proti me-•o požrli že vse premoženje, ki mu ga je prine- ; ni in ko sem zadostil nekaterim potrebnim sla žena. Dedič posestva *e bil sin nekoga bra- j formalnostim, sem bil prost, tranca gospoda Feliksa Glidc (?cer gospod Per-j Pol ure pozneje sem se nahajal Že v brzo-sival ni zapustil otrok). Ta Je bil častnik v kra- vlaku za v London. ftjevi mornarici. Toda dedščina će bila hudo za dolžena; vendar pa bi se sčasoma utegnil opo moči, in če bi bil ta «kapitan=> varčen, bi mo rfel še pred smrtjo postati bogat mož, Dasiravno «o bile moje misli zaposlene Še-le med deveto in deseto uro sem prispel v Fulham. Od tu sem hitel proti Gowers Walku. Marijana in Lavra sta me pričakovali pri vratib. Mislim, da se sami aiamo zavedali, ka- povratkom v London, vendar to pripovedo- ko ftesna vez nas draži, do tega večera, ko smo panie vzbudilo zwio jadovednostl* Pomeje sc •« zopet se šli. Pozdravili smo se, kakor da se nismo videli že cele mesece, dasi sem bil odsoten le nekaj dni. Marijanin obraz je izražal skrb in nemir. Na prvi pogled sem takoj vedel, kdo ie ooeil vse breme nevarnosti in skrbi. Lavrinc vesele oči in bolj cvetoča zunanjost sta mi razodela, da ji je Marjana skrbno prikrila strašno smrt njenega moža m vzrok preselitve. XV. Ko naju je Lavra ostavila in sem mogel govoriti z Marijano brez pridržkov, sem 91 skušal izraziti svojo hvaležnost in občudovanje, v katerih mi ie prekipevalo srce. Toda velikodušna ženska me ni pustila govoriti dalje o tem. Manjkalo je le malo časa pred odhodom pošte, sicer ne bi bila tako naglo pisala. Ti si slab in pobit, Walter — bojim se da te jc moje pismo preveč vznemirilo? Samo v prvem Mpu, sem odgovoril. Moija duša se je potolažila vsled1 zaupanja, ki ga imam v tebe, Marijana. Ali sem uganil, če pripisujem to nenadno preselitev kakšnemu grozečemu nadlegovanju od strani grofa Fasca? O, popolnoma, ie odgovorila; včeraj sem ga videla, tn kar je najhujše, govorila sem z njim. Z njim si govorila? Ali je vedel, kje stanu-jemo? Ali & ftriiel % hišo? NflT¥&Š§CE POTI tančice za križe, — svileni traki, riliefom itd. itd. Pogrinjala vseh vrst in velikosti — blazine -tančice za rokave — jermenaste obraitsnice moire, bombaževinasti — venci, obrobki z Edina zalogo v Italiji za Julijsko Krajino pri tvrdki Mario (Mlini - S. Mm Qiitoi 5739 - Oenezia Prosi se za italijansko dopisovanje 338 Županstvom! V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega bogastva na poljedelske dohodke. Poiilloio se proti povzetja