Iz nove dobe.
497
je komaj umela, o čem da govori; ko    je bilo potrebno; tudi to so dognali, da
ji je pa Lidija nekaj denarja stisnila v     otrok še ni krščen, in za dobro uro je
roko, potem je koj zakričala, naj narede,    Pavla že preskrbela za dete vse potrebno
kar jim drago.   Vse so dogotovili, kar    pri redovnicah v svoji nekdanji hiši.
Usmiljenost.
Kmalu sta je peljala Lidija in ko-stanjar v kočiji v župno cerkev h krstu. Moško se je obračal Jakop in s ponosom je držal deklico, da ji je duhovnik oblil malo glavico z zveličalno vodo. — «Saj se mi je zdelo, da nekaj še ni v redu.
„DOH IN SVET", 1893, štev. 10.
Na, krščeno ni bilo! Sedaj se pa res smeje kakor živ angeljček.» Tako je govoril Jakop po krstu. Pavla in Lidija sta se smejali njegovi dobrodušnosti. Ostal je pri Pavli na gosposkem kosilu in tam se je odločno izjavil, da svojih
32