Kako do večje reproduktivne sposobnosti?
Na vprašanje so odgovorili Gorazd Račič, Miran Verdel in Siniša Nikolič
Bežigrajsko gospodarstvo iz leta v leto z visoko stopn/o ra-sti povečuje družbeni proiz-vod. Ob analizah gospodarje-nja vedno ocenjujemo poslo-vanje kot relatlvno uspeSno. Vendar se za tem izrazom skri-vajo zelo slaba razmerja deli-tve družbenega proizvoda, saj vsako leto namenjamo za raz-Sirjeno reprodukcijo relativno manj sredstev. Na vseh nivojih v občini ze dalj Časa stisimo enaka opozorila, da tako ob-naianje do porabe žaga vejo, na kateri sedimo.
Vsi smo v dvojnl vlogi proiz-vajalca in porabnika, od kate-rih ima slednja vedno večjo te-2o. Skrb za bodočnost naše družbe pa nam nalaga krepitev proizvodnje, kvalitetne nalož-be v visoko produktivno te-hnologijo, racionatizacijo go-spodarjenja in izboljšanje pro-duktivnosti dela. Zelo indikati-ven podatek nam pove, da smo v letu 1970 dosegli stopnjo re-produkcije 14.7. v letu 1977 pa je la stopnja znaSala \e Se 7,7.
Za Bezigradom večkrat po-navljamo: gospodarstvo je preobremenjeno, treba bi bi-lo.: itd, zato smo zaprosili tiste, ki se ukvarjajo z gospodarski-mi gobanji Bežigrada, da po-skuSajo odgovoriti na vpraša-nje. kako oziroma, na kakšen način priti do večje reproduk-tivne sposobnosti gospodar-stva, od katere živimo mi, še bot) pa bodo bodoči rodovi.
Pogovarjali smo se z Goraz-dom Račičem, predsednikom družbenoekonomske komisije pri občinskem sindikalnem svetu Miranom Verdeljem, podpredsednikom občinskega izvršnega sveta in SiniŠo Ntko-ličem, izvršnim sekretarjem za družbenoekonomske odnose občinskega komiteja zveze ko-munistov.
NE MOREMO NAREDITI VEC BREZ VIČJIH LASTNIH INVESTICIJSKIH SREDSTEV OZD
Gorazd Račič: »Ze vsa leta izkazujemo visoko stopnjo ra-sti, med 7 in 10 odstotki. V lanskem tetu je industrijska protzvodnia porasla za 12 od-stotkov. Zal pa, če gledamo
naprej, ti rezultati nimajo ni-kakinih u&nkov. č» piny*4*
mo delitev dohodka tako, da zajamamo vse porabnike In vsa združevanja, dobimo po-datek, da gospodarstvu za ra-zvoj tehnologije ne ostaja niti lastna amortizacija, kar pome-ni, da se lahko ohranja le na dosedanjem nivoju. S samou-pravnimi sporazumi smo na-menili v tem srednjeročnem obdobju veliko sredstev za iz-gradnjo infrastrukture, Gospo-darstvo se lahko razvija le z bančnimi krediti, tako da so zahtevki nasproti razpoložlji-vim sredstvom v ogromnem razkoraku.
Politične posledice se kaže-jo v pomanjkanju motiva za boljše delo in večje vlaganje v sredstva akumulacije, glede na to, da se v bistvu vsa novou-stvarjena rast preliva iz organi-zacij združenega dela. V mno-gih primerih tako nesmiselno vztrajajo na intenzivnih nalož-bah v tehnologijo, čeprav sredstev ni na razpologo. Po-dročje sploSne in skupne po-rabe skokovito narašča, v sled-nji pa smo na račum razvoja gospodarstva že dosegli nivo visoko razvitih držav. Za dol-goročno izbojšanje, takega stanja se moramo preusmeriti v zmanjšanje vseh vrst združe-vanj sredstev, da bo gospodar-stvu ostato več sredstev za lastni razvoj.
Pripravljamo vrsto planskih dokumentov, v katerih morajo družbenopolitične skupnosti temeljito začrtati to preorien tacijo. NemogoČe in nesmisel-no je kar naprej vztrajati pri viSji produklivnosti dela, če ta nima izoblikovanih ustreznih motivnih učinkov, če bomo uspeli s sistemom nagrajeva-nja na osnovi minulega dela, bomo v ekonomski sistem vgradili oprtjemljiv motiv de-lavca za kvalitetne investicije. Ker se gospodarstvo ne more naslanjati na lastna sredstva, tudi nirna ambicioznih investi-cijskih projektov. Vztrajanje ph višji produktivnosti ali bolj-ši organiziranosti nam ob sla-bih sredstvih na področju in-vesticij ne more prinesti kvali-tetnega premika.«
PREMAJHNA JE OBVEZNA STOPNJA AMORTIZACIJE
Miran Verdel: »Na akumula-cijsko sposobnost gospodar-stva vplivajo ukrepi v ekonom-ski politiki in odločitve pri sa-moupravnem sporazumeva-nju. Za fin*nsiranje aajnou-pravnlh fnteresnlh skupnosti v predloženem obsegu so se v gospodarstvu sami odločili, na ekonomsko politiko pa izvršni svet ne more vplivati. Obvez-nosti iz samoupravnih spora-zumov se za to srednjeročno obdobje ne dajo menjati. zato se mora gospodarstvo ob večji stopnji rentabilnosti samo pri-zadevati za večjo akumulacijo. Tu so pomembni močni ra-zvojni koncepti, nova tehnolo-gija in dohodkovna povezova-nje. Dopustili smo, da za Beži-gradom delež druzbene repro- -dukcije izključujeta dve dej-stvi. V osnovna sredstva vlaga-mo z vefikimi in dragimi kredi-tt, ki nato dušijo lastne razvoj-ne sklade, vendar se tako ideje hitreje uresničijo. na drugi sta-ni od je počasnejša pot ustvar-janja lastnih sredstev.
Cena razvoja tehnologije je presegla obvezno stopnjo amortizacije, tako da so čista sredstva manjša, kot je obvez-na amortizacija za enostavno reprodukcijo. V kratkem času tu ne moremo narediti veliko, vendar pa lahko v naslednjem srednjeročnern obdobju stori-mo na podlagi dobrih razvoj-nih planov več za večjo aku-mulacijsko stopnjo. Smatram, da ni rešitev v zmanjšanju splošne in skupneporabe, am-pak v njeni umiritvi in v boljSih in rentabilnejših naložbah. Da-nes veliko gradimo skladiŠČa, upravna poslopja praktično vlagamo v zidove, v tehnologi-jo neposredne proizvodnje pa investiramo bolj malo. O delitvi dohodka bi se morali pogovar-jati šele na osnovi ustvarjene-ga dohodka. nasprotno pa nam samoupravno sporazu-mevanje in dogovarjanje o de-litvi požre največ časa in ener-gije.«
TUDI BANKE NAJ NOSIJO RIZIKO RENTABILNOSTI INVESTICIJE
SiniSa Nikoltč: »Gledenato, da lahko le z kvalitetnimi last-nimi rnvesticijskimi sredstvi svetleje gledamo na našo go-spodarsko prihodnost, moram
takoj na začetku poudariti, da je v njih vse preveč bančnih kreditov. Z ozirom na lastne finančne zmogljivosti ozd so investicijski programi tudi preobsežni in preveč slonijo na adaptacijah, rekonstrukci-jah in zamenjavi opreme, pre-malo pa vlagajo v novo proiz-vodno tehnologl|o. Vpra&anje je, kako zagotoviti lastna sred-stva za tehnološki razvoj. Mi-slim, da dohodek vse preveč delimo v škodo deleža za raz-širitev materialne osnove dela. Smo celo tako daleč, da kakor ta delež pada, tako poraba ra-ste. Tako stanje je nevzdržno in je nasprotno vsem sprejetim pofitičntm in ptanskim resolu-cijam. Odvisnost osebnega dohodka od produktivnosti dela je izredno majhna, zato je sedanji sistem delitve osebnih dohodkov na podlagi osebne-ga ocenjevanja in ne - dela, nesprejemtjiv. Nova sindikalna stališča prinašajo tu pomemb-ne spremenbe, saj nagrajeva-nje po delu navaja delavce tudi k večjim vlaganjem v matenal-no osnovo dela. Organizacija dela ni stimulirana k cenejše-mu delu, čeprav poslovno in samoupravno zadostuje za-konskim določilom.
V naši občini bomo v skladu s sklepi CK ZKJ in ZKS obrav-navali pojem stabilizacije. V združenem delu bomo zahte-vali izdelavo stabiltzacijskih programov s konkretnimi ukrepi za povečanje učinka dohodka. Večji poudarek mo-ramo dati združevanju sred-stev ozd v smislu osvobajanja od kreditnih odnosov. Nespre-jemljivo je, da banka daje kre-dite do vtsokega odstotka, ozd pa jih z visokimi obrestmi vra-čajo, ne glede na uspeh poslo-vanja, Čeprav je prav banka s svojim strokovnim aparatom bistveno vplivala na izgradnjo same investicije. Banko ne za-nima, če investicija ustvarja iz-gubo, ne nosi rizika in čeprav je tudi krivec zavožene investi-cije, mirno pobira svoj dobi-ček. Vse preveč imamo tudi tozdovske miselnosti in maj> hnih investicijskih programov.
Na podlagi dohodkovne po-vezanosti, produktivnosti in zagotovitve odločanja delavca o pogojih ustvarajnja dohod-ka, moramo njegovo delitev v okviru planskih dokumentov preusmeriti v korist materialne osnove dela.«
Pripravil: DANE BESEDNJAK