5. ftevffln.
XU11. im
rtSlnVeAaki
v Ljubljani na don dostavljen:
Delo leto.......K 24 —
boi leta........lfr—
četrt leta........ 6 —
pa mesec........ 2- —
ceJo teto.......K »—
pel lem........11-
četrt leti........550
Doptst naj se frenklrajo. Rokopisi ac ae vraeato
Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na lero^ telefon M. 34.
Ia praznike.
"cJJato:  prtnrintppi nctft vrani aa  um     no 14 vin., za dvakrat po IS vtn., aa trikrat ali večkrat po lt vio. M većina inaerdjah po dogovoru. IfpravmUtvn naj te poiilj*)o naročnine, reklamacije, maerati itd. ta je adaaaalatrattvne atnafft
-- NfMitzM *t«vtfka veJfn IS vinarjev. -—
Na plime na naročila nrez isindnbne vnonutve naročnine se ne ozira Narodna ttakaraa telefon št. a&
»Slovenski Narod* velja po postit aa Avatro-Ograko:                                2S Nemčijo: odo leto.......K 25;— ,   celo leto.......K 28 ->
Fe« ^eta      * ....   I *6-50             Ameriko hi vse drage dežele: na mesec .   .  .  .  ....   2*30 I   celo leto.......K 30 -
Vprašanjem glede laser&tov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št 85,
Klerifiilnl naskok na
Ljubljano.
Fstavni odsek deželnega z hora je zadnje dni razpravljal o zakonskem načrtu, ki pa je sestavila klerikalna večina glede spremembe občinskega volilnesra reda ljubljanskega.
O tem famoziiein nacrtu, v katerem se kaže v najjasnejši luči vse klerikalno nasilstvo in vsa brezpri-znerna klerikalna krivičnost. smo svoječasno že obširno govorili.
Dokazali smo, da se ne gr-j kle-likah^em pri spremembi občinskega volilnega reda ljubljanskega za nič drugega. kakor streti v občinskem '»vetu moč narodno - napredne stranke ter polagoma dobiti tudi to prvo in edino avtonomno občino v debeli v svoje roke.
ustavnega
odseka prihod-
s k lepih njič.
Vsakomur izmed uas bo se v živem spominu,   kako   cw> klerikalci v
času, ko v deželi še niso bili na krmilu, vedno in vedno povdarjali svoj demokratizem, češ, da jim je le-ta v vsem njihovem delovanju zvezda-vodniea. V imenu tega demokratoma so zahtevali ue le reformo dezel-nozbor>«kega volilnega reda, marveč tudi demokratičnim načelom odgovarjajočo preosuovo občinskega ix<\& ljubljajnskega.
• .Slovenec* je takrat dan za dne vom kričal: »Ven s splošno in < aako volilno pravico!*
Ko pa so se klerikalci ne s svojo močjo, marveč a pomočjo vlade doku-pali do moči v deželi, so jim demokratične fraze takoj zamrle na jeziku in pokazali so takoj s svojim prvin nastopom, da jim je bil deuio-kratizem samo pretveza, samo sredstvo v dosego njihovih egoističnih Za klerikalce torej pri tej auho- , teženj in da ni v niti tronice devi akciji niso merodajni stvarni mo-
mokratskega naziranja ali prepriea-
I nja.
Dezeiuozborska volilna reforma Vzpričo tega   uepobitnega   dej- , je prvi dokaz za to. drugi dokaz pa je
re-
tivi. marveč edinole najbolj o>kosrčni strankarski nagibi.
oni
stva moramo pac z vso upravičenostjo povdarjati. da je klerikalni načrt o spremembi ljubljanskega občinskega volilnega reda Wsloji nemoralen, ker izvira iz po v se in nemoralnih nagibov.
Ko >mo zadnjič pisali o tem načrtu, <mo bili šr» mnenja, da se bodo v klerikalni stranki sami še našli pravični, pošteni in dostojni možje, ki se bodo sramovali naravnost tolovajskega naklepa, ki so ga zasnovali
! sprememba občinskega volilnega : da za kmetske občine.
Najbolj kričeč- slučaj za to. ua je bil in je demokratizem v ustah V:leri-I kal cev samo puhla fraza, s katero sleparij*) nerazsodne ljudske mase, pa je od B ji h -sestavljena volilna reforma za mesto ljubljansko. Samo en zgled!
Klerikalci so preje vpili, d* je treba v občinskem svetu ljubljanskem dati volilno pravico tudi done
klerikalni kolovodje proti Ljubljani, i daj brezpravnim slojem.
rpr delovali na to, da >e oni načrt ako /p up umakne, pa vsaj tako preosnu-jp. da bi se na njem izbrusile vsaj o*trine in da bi se iz njega odstranile v-.aj one stvari, ki tako kričeče kažejo, da je ta zakonski načrt zgolj »politicuni". ki se ni malo ne o/ira na stvarne potrebe in zahteve modernega r-asi, marveč zasleduje v vsem in v vsakem samo uajsamopaš-nejše strankarske koristi.
V tem nameni pričakovanju smo se korenito motili, zakaj klerikalna večina ustavnega odseka ni samo v eeloti sprejela vsega načrta, marveč je eelo še neke določbe spremenila in peias«.
Konstatujenio to za sedaj brez v^ake ojvazke, spregovorili pa bomo o
Občinski svet, nrvasevajp tnk časa, je že pred leti i*o s^. o ji iniciativi sprejel reformo občinskega volilnega reda. po kateri bi se imel kreirati 4. razred, v katerem bi volili 6 občinskih svetnikov vsi tisti, ki doseda j nimajo volilne pravice.
Ta načrt občinske volilne i'd'or-me >e je predložil deželnemu odboru, oziroma zboru v odobrenje.
Tu pa so vrgli ta kolikor toliko demokratski reformni načrt y>od klop ter izdelali svojega, ki se m ia imenovati naravnost karikatura modernega reformnega projekta.
Klerikalci so pač dali volilno pravico doslej brezpravnim slojem, uvrstili pa so jih v III. ra/r«xJ, kjer vzpričo številnosti malih tiavkopla-
.r -j ■> f   i.ir ■■ , „ ■■     ■■     , n trm ■
čevaleev itak ne luorejg priti do veljave.
Toda to jim se ni bilo zadosti!
Zdelo jim je ]>otrebno paralizirati ise odločilni vpliv malih dnvko-plačevaleev v tem razreda ter so v t<» svrho uvrstili v III. razred še voli lee I. in II. razreda.
Z desnico m> torej dali brezpravnim slojem volilno pravico, z levico pa so oropali vođine pravice ne samo U> sloje, marveč celo one vol i lee, ki so dosedaj volili v tem razredu.
Potem pa naj še kdo pravi, da klerikaJiii na'-ii \ < s 11111 * reform«: za mestni občinski *vet ni demokrat l-čen!
A še nekaj je treba pribiti.
V smislu klerikalnega načrta se imajo vršiti volitve v občinski svet ljubljanski po propoicionalnem sistemu.
Ta sistem je gotovo idealea ker je ui»jpravičnejši, a umesten je samo, ako se ga dosledno izvede v vseh zastopstvih — tudi v deželnem in državnem zboru.
Docela nedopustno in krivično pa je. ako se h'*če za ta proporcionalni sistem izrabiti Ljubljano kot pre-iskuševainega kunca zgolj zategadelj, ker je to v prilog klerikalcem.
Z narodnega stališča pa ta klerikalna nakana ni samo, relativno vzeto, skarjno krivična, marveč je vredna najstrožje obsodbe, ker se s to volilno referata zopet od uro vrata Nemcem ia aemčurjem.
Nad vsak dvom je namreč zviše-no. da oobe Nemci, čim se ozakoni kler*k^laa volilaa reforma za •-.iuh-tjaao. aajmaaj 5 občiaskik svetnikov.
Vpr»samo >*edaj pošteno sl<-,v«*n-sko javnost, če ni ta klerikalna volilna rrf^rjra nsravso^t kuHodristvo, v aeno vpijoči a^reh na slovenski narodni stvari?
Ali smo se za to skoro p'd stoletja, v zavesti s« pra\ične svoje stvari, bariii za slovensko obćiiikko zastopstvo v I.jubljaai, da 27 let po slovenski, teiko prib«>rjeni zmagi nastopalo amvpiiski klerikalci ter prostovoljno odpro oa steaaj vrata nemškim sovrajroru v mestno hišo?
Kri nam zastaja v žilah, govorim nam mrje na jeziku ob misli, da h«t<Vjo s cinično ravnodušnostjo in blazirano hladnokrvnostjo zagrešili ta nečuveni narodni zločin ljudje, ki li »čejo na zunaj igrati celo uavduše-
ne narodnjake in svirati prvo violino v vseh narodnih vprašanjih!
Žalostna^ nam majka, če bodo taki »rodoljubi« reševali našo narodnost in naš<» narodne koristi!
Ali sploh zaslužij«> ti ljudje, da se jih še imenuje s poštenim imenom Slovenci"? Menimo, da bo vsa res narodno misleča slovenska javnost soglašala z nami, ako konstat u jemo, da se na Slovenskem ni še nikoli zgodilo tako gadno in podlo narodno izdajstvo, kakor so ga zagrešili naši klerikalci, ko hočejo sedaj v brezumni in •lepi svoji strankarski strasti v tri-uoitu uvesti .\ciuce v mestni občinski svet Ljubljanski, od koder smo jih po polnoletni težki borbi z združenimi močmi s težkim naporom izti-rali!
Kodoljuboui, ki so 1. 1882. izvoje-vail slovensko Ljubljano, mora pač krvaveti srce, ko vidijo, da uničuje sedaj plodove truoapolnega njihovega dela v svoji zaslepljenosti klerikalno herostratstvo!
Toda vsako zlodejstvo se maščuje in prepričani smo, da zaden*1 klerikalce kazeu za njihove zločine še preje, kakor si mi mislimo. Vsaka krivda se maščuje in klerikalci le naj računajo s tem, da v pravilu tudi zanje ni izjeme.
Tudi zanje že piše nevidna roka na steno: Mene, tekel, tfarsinl
Kdo b3 tržaški Ml
Iz Trsta, 7. januarja.
Dr. Nagi, dosedanji tržaški škof, je torej imenovan za koadjutorj* dunajskemu kardinalu - nadškofu s pravico nasledništva in bo pač že v najkrajšem času zapustil svoje rne-do ter se preselil na Dunaj. Srečen pot in da bi nikdar več* ne slišali o njem!
Kdo postane Nagla naslednik v Trstu, kdo postane škof tržaško koprske škofije V
Naravno je. da to Lahe zelo skrbi. Zeiijo si škofa, ki bo hodil po istih potih, kakor Nagi, škofa^ ki bo podpiral italijanske težnje, ki bo med Slovenci in Hrvati sejal po izdajalskih duhovnikih neslogo ter pomagal zatirati Slovanstvo.
Svoje dni je bila tradicija avstrijske politike, da mora biti tržaški škof Slovcimc ali Hrvat. To tradicijo je avstrijska vlada sama ubila,
pri čemer ji je sv. stolica pomagala s tisto veselo navdušenostjo, ki jo kaž^ Rim vselej, kadar je treba udariti Slovane in podpreti Italijane. Voditelji katoliške cerkve so pač Lahi in smatrajo slovanske vernike za ovce, ki jih je nebeški oče vstvaril, da jih laški gospodarji katoliške cerkve strižejo, slovenski pastirji pa derejo.
Laska stranka je že proglasila svojega kandidata za lepo škofovsko službico v Trstu. Ta kandidat je mon-signor Pet ronio, zagrizen Italijan, ki je kot poseben nasprotnik slovanskega bogoslužja zelo priljubljen pri iredenti.
»Piccolo« je danes posvetil vpra* Šanju, kdo postane tržaški škof, jakr. dolg članek, v katerem je vzel na rešeto vse slovenske škofe, kar bi jih moglo priti v kombinacijo. Njegov trud je bil prav nepotreben. Da goriški nadškof ne pojde za škofa v Trst. je ob sebi umevno in da misli vlada na ljubljanskega Jegliča samo kada> gre za to, kam spada, v samostan ab v bolnico, to je pač tudi naravno.
Tudi škof Mahnič ne pride v postov. Ne mara ga ne vlada, niti Rim, vladi je preveč nestrpen, bojevit in ekstremen — Kimu je   preveč slo vanski.
Oftajie torej samo Flapp in če b* ta hotel, bi bil tudi takoj imenovan. Cisto zanesljivo vem, da je tržaški namestnik princ Hohenlohe, ko se je udeležil Flapi>ovega jubileja. škoiV Flappa — brez dvoma po višjem na ročilu,že sondiral, če bi ne hotel priti za škofa v Trst. »Pieeolo« ima prav ko govori, da Plapp neče priti v Trst a resnica je tudi, da zadnja beseda se ni izrečena^
To pa zaradi tega, ker je vlada v silni zadregi, prav v taki, v kakršni je bila po smrti nadškofa Zorna, kr si ni znala drugače pomagati, kakot da je takratnega ljubljanskega Škoffc Missio poslala v Gorico in mu za odškodnino preskrbela kardinalski klo buk.
Za Petronia se vlada nič preveč iie ogreva. Ta ji je preenostranski-»Eiu Gegenstuck zum Mahnič<c se je reklo, ali mogoče je vendar, da zmaga naposled Petronio, če namreč vla da ne iztakne boljšega kandidata.
Za sedaj bi vladni krogi najraje spravili za. škofa v Trst kakega Nemca, ki zna italijanski in ki v narodnostnem oziru ni prononeiran. Vladnega človeka iščejo, ki bi ga Italija-
LISTEK.
Kako ]e Brisale izsledil tata.
J n r a j L u b i č.
O ti prešmentana mala stvarca,
da imaš ti toliko moč! Zaradi tebe se ljudje pehajo, trudijo, ljubijo, zdva-jajo. goljufajo, ubijajo. Brez tebe ni miru, brez tebe ni vojske, brez tebe ni nikjer nič, kjer pa si, tam te ne spremlja j*>vs«>d sreča. Denar, denar, sveta vladar! Za denar, pravijo se dobi vse. Denar vzbuja lakommjst, poželjenje in gorje tistemu, ki se ne zna vladati. Ta koplje samemu sebi KTob.
Cena Brigule je bila sicer skromna ženska, ali krivično se ji je zdelo, da njenemu rnoiu denar kar nič ni hotel iz rok. Pa bi bila vendar potrebovala kak priboljšek, saj je imela precej otrok in koliko truda, koliko posla ima skrbna gospodinja. Moški pa so že taki, kar nečejo tega videti, pa je. Nekateri pomečejo V svoji sebičnosti vse v svoj želodec, drugi zopet stiskajo, ne da bi sebi in svojcem kaj privoščili.
Nekake srednje vrste mož je bil Brigule. Vkljub svoji majhni plaći si je bil tekom let na neverjeten način že toliko piištedil, da je lahko
gledal v bodočnost. Saj njegova Cena tudi ni bila zapravljiva ali imela jc libe ral ne j še nazore o življenju. Sem-patam je vendar treba piti kako kupico vina več, nego jo mož privošči v razmerju z naporom seveda. Kje jo vzeti, če mož vedno s svinčnikom v roki dokazuje, da za vino pravzaprav ne preostaja veliko, da so strokovnjaki dognali, da alkohola prav nič treba ni, da je ta celo gospodarski min. Kaj pa bodo otroci, če se bo vse sproti porabilo. Treba je iz njih napraviti vredne člane človeške družbe. Cena je vedela, da ni ravno taka sila, da bi se nikjer nič ne poznalo, ako bi se oba kaj več privoščila in je to tudi svojemu možu neštetokrat zatrjevala. Ali kdor ima zamašeua ušesa, ta ne sliši nič. Cena si je morala torej sama pomagati. Uvedla je v svoji mali državici brez vladarjeve vednosti nekak komunizem v dualizmu.
Kar je žena to je mož. Pravi svet* Ambrož. — Kar pa mož je, t«* je žena. Pravi naša Cena.
Nikjer ni zapisano, da bi morala žena pomanjkanje trpeti ob polni skledi. Svojo vest je s tem prav lahko potolažila in ni ji bilo težko, ko je segala po sicer tujem toda po njenih zakonskih nazorih obema zakoncema skupnem blagu. Ali Brigule je bil prefrigan. Vedel je na pmmet, koliko in kakega denarja   ima vsaki
dan v žepa  Imel pa je nav.uVo, da je svoj drobiž puščal v hlačah, ki jih je na večer, ko se je odpravljal spat. obešal poleg postelje na klin. Ker pa pomota ni nikdar izktjučeua in ie bil j liri gule u ver jen, da ima v svoji hiši j samo poštene ljudi, ni nikdar nič rekel, ak«» mu je iz hlač   kaj malega I zmanjk;iio. Vendar je piičel premišljati in je na svoj drobiž bolj pazil.
Cena o vsem tem ni nič vedela. Izpozabila se je pa, meneč, «la je vrne v redu, in je vsaki večer, ko je moz zaspal, brezbrižno uravnavala nerodno razmerje med svojim in sopro-govim žepom.
Kako je že s tistim izrekom o vrču t Aha! čakaj, čakaj, uboga « enka. tudi tebi je odklenkaio!
Brigule je, ko mu je drobiž iz žepa vendarle malo preveč redno uhajal, prišel do prepričanja, da to ne more biti kar tako. Nekdo se po-lašča njegovih bridko zasluženih novcev. Pa kdo? — žena mu je poštena, na to bi bil vzel strup; otroci so premajhni, služkinja pa bi vendar ne imela tolikega poguma, no, drugih ljndi pa ni bilo v hiši. Tujec bi si ne upal plaziti tako pogostoma v njegovo stanovanje, tudi bi dobiček ne odtehtal posledic, ako bi se ga zalotilo. Tu se mora nekaj storiti, da bode konec temu počenjanju. Prišel je na dobro misel, ki jo je še isti dan izpeljal.
V noči potem ja Kilo ▼ njegovem stanovanju tako neroansko soparno,
<ia se je Cena nemirno premetavala po postelji ter si z rokama brisala patrne kaplje, ki so ji curljale ik> obrazu. V jutro je Brigule kakor navadno vstal ter se obiekeL Radoveden je bil, kako se je njegova misel glede tatu obnesla. Ni trebalo daleč hoditi gledat. Brigule jc bil pero-vodja preiskovalnega sodnika in se je tekom let naučil, kako se mora zločince izpraševati, zvijati, da se iz njih kaj izžme. Tukaj se je torej, »lasi brez potrebe, postavil na stališče preiskovalnega sodnika in je pričel:
Cenka, meni je nekaj drobiža zmanjkalo. Ne veš, kam je to šlo?
Cenka, ki se je bila ravno pre-dramila, se je sprva prestrašila, češ, sedaj me pa ima, ko se je pa domislila, da je glede pretecenega večera nedolžna, se je ojačila.
Res ti je zmanjkalo? odgovori, kakor da bi nič ne bilo. Jaz o tem nič ne vem.
Bodi pametna, Cenka, hudo je, nedolžne ljudi kriviti, ali res nič ne vest
Le j ga no, navsezadnje boš še mene dolžil. Niti ne vem, kje si denar imel —.
Ali nisi imela včeraj mojih hlač v roki t
Naj se ne ganem z mesta, ako sem ti kaj vzela.
Jas bi le rad vedel, ako si včeraj segla v žep mojih hlač.
Pojdi uo. kaj hočejo meni tvoje hlače.
Ali sem imel denar notri, pa mi je večkrat kaj zmanjkalo — nekdo mi je denar ven jemal.
Sem ti že povedala, da jaz o tem nič ne vem.
Bodi odkritosrčna. Cena, imam dokaze.
No, ti dokazi ne zadevajo mene.
Če si taka, pa je prav. Ti torej včeraj nisi imela pri mojih hlačah nič opraviti. Do sedaj sem te imel za odkritosrčno. Tukaj poglej, pa boš videla, kako lažeš!
Brigule pomoli zrcalo svoji ženi pred obraz.
Ta strahu na ves glas zaikrici.
Vidiš, jej očita Brigule, vedet! sem hotel, kdo meni zmerom jemlje denar iz žepa, pa sem včeraj mesto denarja dal saje v žep, ki so se prijele tvoje roke, ko si noter segla; v noči pa si jih razmazala po obrazu, da si sedaj vsa črna. No, ali te imam, ali ne?
V očigled takemu nepobitnomu dokazu je Cena onemela in se je zatekla k zadnjemu ženskemu orožju — k solzam.
O joj, solz pa Brigule ni moajei videti, toliko da ni zamenjal vloge ter se jel opravičevati on. S tem je svoji Cenki izpoved zelo olajšal in jej tudi ves ginjen dal svojo odvezo, ne da bi se mogel zdržati, napraviti jej dolgo propoved.
ni Akceptirali z zadovoljstvom, Slovenci in Hrvatje pa bi mn ne m ogli drugega očitati, kakor da je tujec in da ne zna njih jezika. Pa je menda prav težko, dobiti takega človeka, kajti čuje se, da hoče vlada prositi Nagla naj ji pomaga poiskati takega kandidata,
Slovenca ali Hrvata torej ni pričakovati na tržaškem škofovskem sedežu, narodnega celo ne. Ce ne bodo dobili kakega Nemca ali ponemčurje-nega štajerskega Slovenca, kakršen je bil n. pr. Missia. postane skoro gotovo kak Italijan škof v Trstu. V tem sta Rim in Dunaj edina, ker sta tudi edina v nasprotju do Slovencev in Hrvatov.
ilmm klerikalci na delu u bmmi
(Dop> iz Novega Torka.)
Slovenci, ki so prebili nekaj let v Ameriki in se potem vrnejo v sta-ro domovino, so večinoma za vedno izgubljeni za klerikalizcm. V svobodni Ameriki, med velikim naprednim narodom se jim razširi obzorje in kar jih je količkaj nadarjenih, pridejo do spoznanja, da je duhovsk > gospodstvo v stari domovini največja nesreča in da si ljudje, ki so vpreže-ni v duhovski jarem, v nobenem ožini ne morejo pomagati. l'e v Ameriki živeči Slovenec ni p...poln duševni revež, mora priti do spoznanja, da si more pridobit] večjih pravic in v je veljave le tn>ti narod, ki <tre verige, v katere so ga vkovali duhovniki; da se more narod n ravno in u m st veno povzdigniti in dospeti do večjega blagostanja, če se otrese dnhovskega jerobstva.
To spe znanje X vse bolj širi med Slovenci v Ameriki in se po njih razširja tudi v stari domovini.
Klerikalci imajo dober nos za Vsako nevarnost, ki preti njihovi oblasti in njihovi mošnji in zato so začeli posvečevati posebno skrb ameriškim S o vencem.
Ustanovitev družb** sv. Rafaela je bil prvi korak, ki *o ga storili klerikalci, da bi dobili na svojo vrv ameriške Slovence. S to družbo so hoteli dobiti monopol za izvažanje in vrače vanje slovenskih izseljencev in mislili so tudi že na ustanovitev bančnega zavoda, po katerem naj bi ameriški Slovenci po:il.jali svoje prihranke v staro domovino, To je klerikalcem toliko bolj dišalo, ker so računali, da prihranki ameriških Slovencev ne bodo več romali v varne denarne zavode, nego v tNtc zavode, ki jih imajo kienkalei v rokah in ki jim noben razumen človek ne zaupa.
Z družbo sv. Rataeia niso imeli kierikaki posebne sreče. Neki slovenski duhovnik, ki je v Clevelandu ociganil Slovence za lepe tisočak-, vsled česar ga je škof pregnal, je mislil v Novem Vorku delati »za vero« s tem, da je ustanovil agenturo sv. Rafaela. Toda naselniška oblasl trn uradno spodila z naselninkrga "toka, ker je izseljence goljufal. Kje ^e zdaj kiati ta blagoslovljeni pošte-njakovič, nam ni znano. %
Mnogo poskusov »o napravili klerikalci s časopisi, da bi ameriške S m vence obdržali v duševni odvisnosti in v nevednosti. Toda kaj posebnega niso dosegli. Naprednih ča>o*»i--ov niso mogli ne prekositi, ne izpodriniti, kar je naravno, ker hodijo v Ameriko ravuo inteligentnejši rojaki, ki jih revni klerikalni listi niso mogli obvladati.
Sedaj se čuje. da pripravljajo klerikalci veliko akcijo, da bi zavladali    nad ameriškimi Slovenci. V
Vidiš, ueil je svojo Cenko, noben paragraf državljanskega, kazenskega, zakonskega ali Bog vedi še kakega prava ne daje ženi pravic d j moževega imetja. Komunizem obstoja le v idealnih zakonih, kakoršnili pa v sedanjem, nad vse realnem življenju ni. Ako žena možu kaj stakne, mu tega ne iTiamos, marveč — -ukrade - in kdor krade je tat. Tele seveda ne bom rekel tatica, saj -i imela o moje vem imetju zmedene pojme. Vendar ni bilo lepo od tebe, da si mene, svojega zvestega, udane-ga ti moža nalagala. Sedaj vem, da nobeni, prav nobeni ženski ni nič verjeti. Da ti pa dokaz m, da ti ni--eni sovražen, bora stav il v svoj mesečni proračun tudi postavko: ^Pri-holjšek Cenki«, da boš imela kaj za prilivati — seveda, preveč tega ne bo, kolikor morem, veš, ti zamor-ka ti.
Tem besedam je sledil sladek objem v znak odpuščenja.
Cena je bila s tem izidom zadovoljna, dasi je pomenil za njo konee lepih dni izza novejše dobe. vendar je bila vesela, da le tatica ni.
Odsihmal sta zakonska Brigule složno vlekla voziček zakonskega življenja. Samo pri krčmarjevih tam nasproti niso mogli izslediti, zakaj Cena ne pošilja več po vina.
* Ameriki živi okroglo 140.000 Slovencev, večinoma v dosti ugodnih razmerah, tako, da se klerikalcem že izplača kaj riskirati, saj smejo v slučaju ugodnega uspeha upali, da se jim bo dobro obrestovalo, v
I        Tu pri nas ,ie znano, da hočejo
* klerikalci    poskusiti svojo   srečo s : tem, da pokupijo vse vplivnejše slo-. venske časopise hi ustvarijo organizacijo, ki bi kakor mreža objela vse
; ameriške Slovence.
Naravno je, da so najprej obrnili svoj* poglede na jako ugledni in vplivni »G'as Naroda« in na tiskarno in banko Franka Sakserjn. i        Cuje se,    da  bi  klerikalci radi j najprej dobili ta list s tiskarno in ! banko vred v SVOJO roke. X ki frančiškan, ki je v Ameriki vse prej, kakor na dobrem glasa, se mudi sedaj na S ovenskei i, da d« to akcijo.  Carji h t. t:, da m klcri-| kaki Za »Glas Naroda« ži ponudili j prav znatno kupnino. Ker ja list do-: aro uiKijau in cvci ta tako tiskarna kakor banka, ft sW#SM da icii podjetij ne bo dobiti paaaati.
Baje stoji za celo t> akcijo družba sv. Mohorja; če : narja, naj ga le riskira.
Slovenci v Ameriki pa se no bodo dali z zvezanimi r '-#j':ni \j*ti v klerikalno mrežo. Že sedaj je pTO-skrbljeno, da kjerikali nin, naj nastopi ]k>u Mohorjevo :!i kako drugo krinko, n_* ho dobro postlano v svu-. bodni in napredni Ameriki.
Slovenci v Ameriki so se energično   uprli   obisku    I jub janskega Škotu li<»'.aventnre, ko je kotel priti ! sejat neslogo in prepir in si polnil i mošnjo. Nepozabno je, kako je tedaj j vrl katoliški   duhovnik    po v rdignil
* svoj gias proti kranjskemu klerika-j lizmu in s svojim odtočnim praf*-, stom zoikT obi.-*k škofa Bonaventure
prisilil Ijnbljansk »ga nadpastirja, d i je ostal pri svojih koštrunih. Taki i dogodki so značilni. Tu se je pokazalo, kaka moč tiči v ameriških Slovencih. Preprečenje škofovega obiska je bila zmaga ameriških Sloven-I cev, lajikov in ooštenih duhovnikov, j nad kranjskim klerikalizmom in ta i zmaga :ia.:» daj*-    pogum in zavest j zmagovitosli  tudi  za  bo*loč    1 rbe.
t'e imajo klerikalci kaj preveč ? denarja, naj le poskusijo -svojo svečo.
Skrhljcuo je, dc bo odpor mogočen i in da se tudi takoj t lanovi   doh i konkurenca, ki bo toliko i   . jv □ pe-vaia, ker kak pater Kazimir vendar ni n.ož, ki bi mogel računati, da mu j ho kdo kaj zaupal. Tudi družba, sv. j Mohorja lahko poskus: svojo srer*c\ ' če ima kaj odveč tisočakov^ se jih bo 1 lahko iznebila, zakaj to nI rtrm
klerikalcem: vsf r>i načr-" i -dejo v nič, naj ^o ti di premeten • narejeni iu še tako dobro podprti z denarjem. Amerišk! Slovi tel e ne pod sleparskemu kranjskemu klerikalizmu za nobeno ceno.
Ni je človeške uredbe iia ^vetu, ki bi ne imela svojih   napak   in pomanjkljivosti    in    kar jc j oi človeškim rokam,   se   teh napak in pomanjkljivosti   tudi   ne ho ni dar znebilo. To velja, tudi v poln. >se-I gu za vse državne nora ve. Sam. na-I i ven človek more misliti,   da   * dr-J žavna uprava ustroj, ki funkcij' ira j brezhibno, pri kateren« so izklj ene J zmot-,   pristranosti   ali   celo « tne krivice.   Tudi   državni funkci oar je naposled samo človek, poln s v<->U in ostane pod kozo krvav tudi če ima   z zlatom vezeno   uniii rmo .'.»j uradniški talar na -** d.
Waka državna iv r« v a je torej samo relativno dobra iii zanesljiva. A žalostno je, da o avstrijski upravi niti tega ni mogoče reči. Starodavno jc mnenje vso civilizirani K v rope, da je avstrijska uma^a o;,i ;>aj ; [h na svetu, da vlada v njej policijski duh in da vsled tega preziri postave in ljudske pravi r m avstrijski državljani pač nimajo vzroka t * i fodbi količkaj ugovarjati.
Celo justica ni pri nas na isti visoki stopnji, kak r na Nemškem, 1 raneoskem ali Italijanskem ali v drugih kulturnih državah in nemška gospodstvaž- ijnosi. je z. . \ ju-siico toliko ; v,   da opažamo
vsestransko nevoljo zoper justico.
Že narodnestna nasprotja so vstvarila razmere, ki ne koristijo zaupanju ljudstva v justico. Povsod je tako. da ljudje eloveku Kastne na-rodnosti več zaupajo, kakor i in da pri s dniku t\" bo tako hitro mislil, da nr.j je namenoma storil krivieo, kakor pri sodniku tuje narodnosti, v katerem vidi vedno svojega političnegn, nacijonal-nega in osebnega nasprotnika. Ko bi ti Wascrji, Gleispachi in Pitt!« 5i vedeli, kako so sjmm' zaupanje ljudstva v justico s tem, da so n J Slovenci nastavljali in še nastavljajo Nemce in ne m skuta rje, bi se prva I dva v grobu obrnila, Pittrcich pa bi ' šel nemudoma v pokoj.
i       Se vse huje, kakor krivice, ki se gode Slovanom   pri   personalijah v
jun lici, i>a uplivajo na javno mnenje take razsodbe, ki žalijo pravni čut pi ( bivalstva, naj se že potem ujemajo s kako staro postavo ali pa ne.
Vzemimo na pr. samo razsodbe najvišjega sodišfa o zakonskih zade-rah bivših   katoliških duhovnikov. Edrava pamet pravi vsakemu člove-| ku, da katoliška cerkev ne more ime-J ti nobenih pravic do duhovnika, ako ta iz cerkve izstopi in da mora torei • takemu sMiovnika biti svobodno, da se oženi,   Če hoče, kakor vsak drugi •'o :;►ravni državljan. Različni sod-j ni dvori so to edino logično stališče tnoi is pripoznaii.   Pravno vzeto ni ...i   erkev nič drugega kakor ; - društvo;   k 1 r iz kakega dru-Stva izstopi,   izgubi   vse pravice in dolžnosti bivšega člana.
Najvišje sodišče pa neče pripoznaii te£fa stališča. Izdalo je že več razsodb, v katerih pravi, da se katoliški duhovnik, tudi če izstopi iz cerkve, ne sme oženiti. In take raz-vzbude v ljudstvu ne-
za»iprosti f
Z '   i j 1 amjvičje sodišče zopet iz-d i Io razsodbo,   ki vzbuja po vsi Ev-• t i   prav neprijetno senzacijo. V K rakovem ja neka židovska branjev-' tseh   zavijah« svoje
stare eaoafaisa, Tako mi uda novaod, ko-ir poznajo. Med drugim I Lpirj m je imela ta branjevka tu-1       M ovitkov nekega je-
zuvitskega   časopisa,     na katerem itku je bila natisnjena neka tako-Dovana Bveta podoba. Zato ker je sk« branjevka v te ovitke s sve-to podobo zavijala sladkor, zato jo je če obsodilo na sedem
dni zapora 1
radi   te   razsodbo se vsa .>,v-><' "   l lavo orijeina. Saj vemo vsi, d   je t       •   i vse avstrijske javne uprave   »deutseh   und elerical«, ali take razsodbe bi vendar nihče ne hi al m BBOgoee. Rečena branjevka je pač kupila stari papir, da zavija vaiij svoj s blago in ji je bilo malo mar, kaj je na ajem nas-ikano. Neki [ ferika lec, ki jo je denuneiral, ji je iJ že prej grozil z ovadbo,   a žen-r   kupila in plačala in je čislo   naravno,   da ga je hotela po-i'oiti.
Kdor hal   :-)>oznati ves obseg te razsodbe najvišjega sodišča, naj po-le   : ■ : K liko tisoč in tisoč ljubi um alt .-arr-r) na Kranjskem zapreti, ko bi hotel i ukazno vat i vse tiste, ki i:   i jo     ko    h e.dodelstvo« na ve-slovenska   domovina je . i:, vi j !: le ri kalnimi li-
sti in knj  rami, v katerih se nahajajo »  podobe. Pri vsakem branjevcu na vsakem stranišču ježe, a t di naj     .i. tercijalom še ni pri-aa misel,   da bi bila poraba tega • :\ vsi —- nl*olanske namene kažnjivo dejanje.
Ne, take razsr>dbe ne pojmi nih-i najzvitejsa rabulistika ne bo ljudi prepričala, da je bila ta sod-1 -L? postavna. Danes došli inozemski listi '. ovore o tej sodbi tako, da tega ae i       oo pi aatisnitL   Ob sebi se . (ia se bo o tej razsodbi govo-tB zboru. A kaj '     to v prii icri i nezaupnostjo, ki i Ti      : a   zbudim v najširših krogih.
ke raza«   . . kakor so zgmraj . so veo i-. zra»r*euja* da je nel ;i  ; -  vn:» nesigurnost,
ki j m f-r/.avo in za justico samo prava nesreča.
>tnUt arnmalatto« je agle-z izzivajočim po-smeho >j   imenoval  Avstrijo prav i aa to razsr, Too o vporab: ka-lature; za bolno državo smaf    . •   Vvstrijo in žaljivo govore, ;ski državljan ne sme za-» državno upravo, da, n^ki riiriški lisr    i;li celo,   da Av-ploh ni pravna država. Kam ii:df-:;*iio?
t:m:ii jtnnh.
Od Drave, 6. jau.
Do lanskega {"ta je bil načelnik . lezniške postaje v Ptuju Nemec Neumann. Vsled agitacije uradnika Sigla, zlezel je načelnik Neumann kot zastopnik v občinski odbor ptujski. Podrejenemu uradniku se je imel načelnik zahvaliti, da je prišel do častnega mesta v občinskem odboru l To je uradnik Sigi izkoriščal v službi in izven službe, načelnik pa je bil navezan, da je moral molčati! Končno je doletela Sigia usoda, da se je vendar moral ločiti od Ptuja, od političnih prijateljev in priljubljene mu agitacije; moral je v Gradec. \ s.drugi bi bil občutno kaznovan; Sigi pa je prejel za svoje polilično delovanje le plačilo! Načelnik Neu- j mann je bil udeležen pri vseh go- j njah, pri vseh sk epih, katere je za- | krivil mestni odbor ptujski. Železni- '
6hi uradniki niso manjkali pri nobeni lumpariji, storjeni proti Slovencem, proti večini prebivalstva, od kojega podjetje živi!
Neumann in Sigi pa nista bila sama, imela sta zveste tovariše med uradniki, n. pr. Sketha, Grossa in poštnega uradnika Schollerja. Ti podrejeni uradniki so uživali za časa volitev popolno svobodo, da so opravljali posle navadnih cestnih agitatorjev! Namesto, da so sedeli v uradu, so se vozili z najetimi vozovi za voli1 ce, so volilce zganjali in priganjali! Saj so za to uradniki nastavljeni in plačani, ka-Ji?
Pa v Ptuja je to navadna prikazen! V Ptuju tirja paša Omig politično službovanje za nemško stranko od vseh uradnikov. Uradnik, dasi Nemec, ki bi opravljal le svojo službo, je v Ptuju nemogoč! Tako globoko so zavožene razmere! Višje in-stasms so dosihdob bile popolnoma slapa, niso hotele nič slišati, nič videti!
Pri justici ni bilo prav nobnee izjeme! Najboljše priče so razne Orni gove pravde in njih izid!
Pa danes hočemo ostati pri železniških uradnikih.
Načelnik Neumann je šel vsled bolezni v pokoj. Na njegovo mesto je prišel Nemec Reichl, rojen baje na Spodnjem Avstrijskem. Po mišljenju je baje krščanski socijalec! Ze to ni bilo Ornigu in njegovi kliki po godu! Začeli so rovati proti Reichlu, in to celo v javni seji.
Ko pa je načelnik Reichl od vseh uradnikov zahteval strogo izpolnjevanje uradniških dolžnosti, ko ni hotel prizanašati politikom in agitatorjem med njimi, so se ti zatekli k Ornigu, so poklicali tega in celi mestni odbor na pomoč in odpor Disciplina politične stranke je velevala, Ornig je s svojimi kar priskočil in l>oj se je vnel na celi črti!
Ornig in njegova stranka v sred-stvih ni zbirčna! Pri ravnateljstvu južne železnice je Ornig v imenu mestnega zastopa tele^rrafično zahteval, da se načelnik Reichl nemudoma drugam premesti! Vse je bilo radovedno na odgovor, posebno, ker je Ornig vpletel mestni zastop in ker se v svoji omejenosti rad sklicuje na to, da je generalni ravnatelj dr. Egger njegov »uutzbruder«. Reich! je Se v Ptuju; pač pa je politični Sketh bil premeščen v Beljak, Grcss pa bi moral sedaj v Gradec. To je Nemce razkačilo, tak odgovor na njih kategorično zahtevo!
Sedaj so pograbili zadnje sredstvo zoper Reichina: mobilizirali so ^nrnarje, povzročili so demonstracijo in celo napad na železniški urad! Mod tumorji so se odlikovali kom i ji in nemški visokošclci; baje sta bila med napadalci tudi oba sina magaci-nerja Vedernjaka, izmed katerih eden prakticira pri kazenski sodniji v Ptuju. No, morebiti pa se bode vendar dognalo, kdo je bil med izgredni-ki in napadalci, akoravno mestna policija ni nič videla^ nič slišala! Skoda, da niso delavci teh predrznih tantalinov do dobrega namazali! Potlačiti pa se stvar ne bode dala zlahka, dasi se je pritksk na priče že poskusil! Boj med postajenačelnikom Reichlnom in županom Ornigom pa je dosegel vrhunec. Ornig po stari navadi tirja sporazumno s kliko, da naj bode načelnik železniške postaje aktiven politik, potem šele uradnik, da naj bede delaven pristaš Ornig-Malikove stranke, naj protežira v službi vse one, ki služijo posebno zvesto in vsestransko tej stranki, naj jih protežira in naj jim prizanaša povsod, četudi trpi podjetje, služba in vsi drugi uradniki! Javnost zasleduje to borb v pazljivo! Radovedno je vse, ali bode ravnateljstvo stalo na strani svojega uradnika, ali pa na strani bankerotne politične stranke, Kateri načelujeta Ornig iu Malik! — Slovenci ptujskega okraja pa bodo morali tudi na javnih shodih ravnateljstvu južne železnice vendar enkrat povedati, da naj energično zavrne Ornigovo vmešavanje, da hočejo imeti na postaji dobre, postrežlji-vc in prijazne uradnike, ne pa Orni-govih podrepnikov, politične faki-naže!
Belgijo in novi Kralj.
Kralj Albert I. je zasedel belgijski prestol. Državni zbor mu je dovolil civilno listo in to po debati, ki je bila sicer zelo interesantna, naravnost senzacijonelna, ki je pa vzlic temu ni smatrati za sliko razmerja med kraljem in med belgijskimi državljani.
Pri debati o kraljevi civilni listi so imeli glavno besedo socijalni de-mokratje, ki so seveda zastopali *vo-je principijelno, torej protimonarhi-stično stališče. Govorili so proti temu, da bi se kralju plačevalo iz državnih dohodkov na leto poltretji milijon frankov, češ, da delo, ki ga kralj opravlja, pač ni vredno kakega plačila in so pač nekoliko teatralič-
no izrekali prepričanje, da je Albert I. zadnji kralj belgijski, da se be Belgija izpremenila v republiko.
Ker je prerokovanje, dasi je bilo v starih časih zelo lukrativev rnetjč, prišlo v naših dneh ob ves kredit, bi bilo seveda popolnoma brezplodno preiskovati, v koliko so upanja socijalnih demokratov utemeljena.
Zanimivo pa je, da so tisti socijalni demokratje, ki so pri razpravi o kraljevi plači tako energično tolkli na boben republikanstva, z novim kraljem pravzaprav jako zadovoljni in da so največji belgijski monarhisti tudi največji nasprotniki novega kralja.
Albert I. se je, dokler je živet kralj Leopold II., držal popolnoma v ozadju in se ni čisto nič vtikal v javne zadeve. Porabil je svoj čas, da se je pripravljal na svoj kraljevski poklic. Študiral je razmere. Obiskoval ni samo bolnic in kadetnih šol, nego hodil tudi po tovarnah, po premogo-kopih in trgovinah; občeval ni samo z generali, tarokisti in muzikanti, ne-'.ro tudi s financirji, s trgovci, z žur-nalisti in znanstveniki. Tak mož mora kaj znati.
Klerikalci so ga že tedaj opazovali z nepritajeno nezaupnostjo, sedaj pa je pri njih skrajno nepriljubljen in na vso moč hvalijo umrlega kralja Leopolda, ki pač ni zaslužil nobene pohvale, najmanj od »čuvarjev morale«, to pa vse tako zasukano, da meče slabo luč na novega kralja.
A to se klerikalcem ne sme preveč v zlo išteti. Kralj Albert I. je namreč res tako nastopil, da ga klerikalci ne morejo biti veseli. Brez vseh ozirov je kralj Albert pokazal, da je odločen in dosleden nasprotnik klerikalcev.
Prvo, kar je storil, čim je pre> vzel kraljevsko krono, je bilo to, da je odstranil z važnih mest na dvoru vse klerikalce in postavil namesto njih same odločne liberalce, ves kraljevski dvor je sedaj liberalen, vsi bližnji kraljevi svetovalci in pomočniki so liberalci, vsa pota, po katerih so klerikalci prej uplivali na krono so zaprta.
A ne samo to. Kralj Albert je celo javno posvedočil, da so mu socijalni demokratje dosti bolj simpatični, kakor klerikalci. Koj prve dni -vojega vladanja je dal razumeti, da bi prav rad videl, če bi liberalci in socijalni demokratje dobili večino v državnem zboru, v katerem imajo -edaj klerikalci še nekaj glasov večine. Tako mnenje izrazi kralj v tre-aotku, ko se že pripravljajo liberalci in socijalni demokratje na skupen nastop pri volitvah proti klerikalni stranki.
Spričo temu je pač umljivo, da zbadajo klerikalci kralja kjer morejo. Vsaka malenkost jim je dobra. Ko je kralj pri slovesnem vhodu v Bruselj zapazil raz delavski dom visečo črno zastavo, razobešeno povodom smrti nekega delavskega poslanca, se je spoštljivo odkril. To je klerikalce strahovito razljutilo in koj so napadli kralja, češ »pred nobeno cerkvijo se ni odkril, samo pred žalno zastavo socijalnodemokratičnega lumpa«.
Povsod na svetu so klerikalci enaki: kdor neče biti slepo orodje njihovih prizadevanj, tega skušajo uničiti, bodi kralj ali najpriprostej-ši človek. »Und der Konig absolut, wenn er unsern Willen tut«.
Belgijski klerikalci bi radi pripravili kralja v tako stisko, da bi moral pred njimi kapitulirati. Začeli so s tem, da ga skušajo napraviti nepopularnega in da z jezuvitsko zvijačnostjo razširjajo mnenje, da sploh ni pravi kralj.
Umrli kralj Leopold II. ima od zadnje med mnogoštevilnimi svojimi metresami dva sina. Ker se je dal kralj Leopold nedolgo pred svojo smrtjo s to svojo ljubimko cerkveno poročiti, začeli so klerikalci razširjati mnenje, da imata sinova kraljeve ljubice, oziroma žene, pravico do krone in ne sedanji kralj. Posebnega sadu od te agitacije pa ni pričakovati. V Belgiji je namreč samo civilna poroka postavno veljavna, le cerkvena poroka nima po postavi veljave in zato baronica Vaughan, ljubica umrlega kralja, ne velja za postavno poročeno ženo kralja Leopolda in sta njena sinova nezakonska ter vsled tega nimata nobene pravice do krone.
Klerikalna agitacija proti kralju zna morda nekoliko utrditi pozicijo klerikalcev med njenimi volilci
— to je vedno uspeh   take agitacije
— bo pa tudi mnogo volilcev odbila od klerikalne stranke. Te moči klerikalci nimajo, da bi kralja strmoglavili in če se po kraljevi želji združijo liberalci in socijalni demokratje francoske in flamske narodnosti na skupen boj pri volitvah, potem bo pač konec klerikalnemu gospodstvu ▼ Belgiji*__
Ogrsko.
Dr. Lukacs   se   pelje na Dunaj
sam ter bo v nedeljo sprejet pri cesarju v avdijenci. V ponedeljek bodo novi ministri zapriseženi in v torek bo njih imenovanje publicirano v uradnem listu. V sredo ali v četrtek pa se nova vlada predstavi parlamentu.
Lukacsev kabinet danes še ni po-polen, ker mu še manjka ministra za Hrvaško. Vrše se tozadevna pogajanja. Ce ne bo hrvaško-srbska koalicija napravila kompromisa, bo sabor azpuščen. Lukacs hoče imeti v kabi netu Hrvata, ki bi vodil pogajanja s koalicijo.
Justh Lukacsev kabinet prav 'stro napada. »Ne bom se uklonile je dejal Justh »brezpogojno volii večine. Stranka mora varovati svoje >rineipe. Počakamo, da se predstavi kabinet iu mislim, da se ne zgodi nič irugega kot pri predstavi kabineta rejervary. Storiti moramo isto kar smo storili napram Fejervarvju«.
Danes še vedno ni gotovo, ali bo Lukacs dobil od parlamenta začasni iroračun. Ce bo proračun odklonjen, bo Lukacs imenom kabineta takoj ; nial demisijo. Cuje se, da bi v tem -lučaju bil parlament takoj razpu-sčen. Kdo bi pa vodil nove volitve, to je pa sedaj še čisto negotovo. Morda ;»o celo Lnkaes sam prevzel to nalogo in da bo zato po svoji demisi" -novic imenovan.
Grof Forgach.
Dunajska   Die Zeit« piše, da je \ «trijsko-ogrski poslanik v Helgra-du grof Fonrach prosil za odpustitev.' iVošnji se bo baje v najkrajšem ča-'^1 ugodilo. Grof Forgach pride v zunanje ministrstvo.   Grof Forgach je 1 tisti, skozi kojega roke so šli oni ^lenitni Friedjungovi rdokumenti< ! zato se 7 vso upravičenostjo odhod zanika iz Belgrada spravlja v uve-' z izidom Friedjungovega procesa. Kdo bo Forgachov naslednik se še ne Dr. Baernreither. ki gre v krat-na Srbsko, izjavlja, da potuje tja v svrho studij.   — Na pristojni"? stih seveda   vest o odhodu grofa Torgacha dementirajo.
Čuje se, da odide tudi srbski poslanik na Dunaju dr. Simič in da ga nadomestil sedanji zunanji mini-•r dr. Milovanovič.
Kralj Peter.
P< trogradski list »Novoje Vrem-i   prinaša ve**, da pride v kratkem -:i kralj Peter v Petrograd. — Ta se je v /     : th   času pogosto -irja'a pa tudi zanikavala. Tudi laj diplomatični krogi ne verjame-• preveč tej novici.
Dnevne vesti«
Klubcva seja naprednih delnih poslancev bo v ponedeljek ob -etih zjutraj v mestni posvetoval-ici.      V Ljubljani bivajoči deželni -lanei pa imajo nrrdposvetnvanje :,.fri. ob treh popoldne.
Zviti   klerikalci. Klerikalci ed a ga jo za novi občinski volilni »d ljubljanski, kakor je znano, pro-rorcionalni sistem, na podlagi kate-»*ga pride v oheinski svet najmanj Sem cev. Pri tem so ti »narodnjaka Iku lira 1 i tako - le: Naš načrt spremembo občinskega volilnega da ljubljanskega je tako kuriozen krivično sestavljen, da je izklju-• no, da bi ga vlada predložila cesar-v nd».brenje.    ak*» ne sprejmemo rj določb, ki bi bile izredno po vo merodajnim krogom. Preudarjaii mtertja ter končno prišli do za-iaeka, da je edino sredstvo, ki bi □ogočilo, da bi vlada od klerikalcev zvarjeni načrt občinskega volil-i -ga reda za Ljubljano priporočala rju v sankcijo, to, da dado v ob-nskem svetu zastopstvi) tr.di Nem-►*m. In veliki ter prepričani narodnjaki, kakršne se delajo klerikalci, niti tr« notka pomišljali ter so »prejeli, ne da bi jih le malo grizla ost, v svoj reformni na^rt določbe, ia podlagi knterih je Nemcem odpr-5a pot v občinski svet ljubljanski, »dkoder so jih b ta 18**2. vrgli Slo-enci jedva z naporom vseh svojih il! Za skledo !e«V; so torej klerikalci ;»rodaii    slovenski*   narodno stvar Nemcem  in  vladi.    Mati Slovenija, ;jkri si oči!
-  Zakaj ni dr. Anton Bonaven-nra sposoben za Naglovega nasled-dka? Včerajšnji t II  Piceolo« razprav ja o eventuvalnih kandidatih a izpraznjeno mesto tržaškega ško-a. Med drugim navaja imenoma vse -kofv, ki spadajo pod nadškofijo goriško, ter navaja vzroke, zckaj ta ali osri ni sposoben za tržaškega škofa. r> ljubljanskem    škofu    dr. Jegliču oiše: »Dr. Jeglič v Ljubljani ne mo-e priti v pošte v; znana njegova brošura, ki so jo splošno obtožili za pornografsko, ga gotovo ne usposblja, da bi prišel na to ugledno in delikatno mesto.«
— Shodi narodno • napredne M ranke na Goriškem.   V četrtek so
bili trija shodi: r Tolminu, kjer is irovoril A. Gabricek, na Cesti v Vipavski dolini, kjer je govoril dr. Puc in svetokrižki nadučitelj Med vešče k
ter v Komnu, kjer sta govorila drž. poslanec A. Štrekelj in dr. F\>dgor-nik. Vsi shodi so bili dobro obiskani; v Komnu je biio 600 ljudi, v Tolminu nad 400, na Cesti 500. — V nedeljo bodo shodi v Črničah v Vipavski dolini, v Kobaridu, v Cerknem in v Dutovljah na Krasu. Potem bo še par potrebnih shodov, da se razkrinka pred celo goriško deželo politično lopovstvo klerikalne bande.
r Brezobzirnosti je treba. Slovenci smo vse preveč mehki, vse preveč popustljivi in obzirni ljudje. Zoper storjene krivice sicer časih malo zagrmimo in si domišljamo, da smo s tem kdo ve kaj storili, potem pa se resignirano udarno in prenašamo storjene krivice z žalostjo v srcu, a brez odpora. Marsikaj bi bilo pri nas drugače, če bi imeli več brezobzirnosti. Zlasti bi bila potrebna taka brezobzirnost proti državni upravi, kadar nam usi juje nemške uradni ke. Zadnjič Smo u. pr. ožigosali način, kako je višjesodni predsednik odprl nemško - nacijonalnemu svetniku Boschku pot do višjesvetniške-Sia mesta. Dva odlična slovenska sodna svetnika, gg. Topiak in Kobler sta morala stopiti na stran, da ju prehiti mlajši in slabše kvalificirani Bosehek. Ta je sedaj član civilnega senata. A mož ne zna slovenski, mož je absolutno nezmožen, da bi naplavil juridično in jezikovno pravilen referat a- slovenskem jeziku in ni dvoma, da bo delala pri obravnavi o slovenskih tožbah Bosehkova jezi kovna nesposobnost njemu samemu, sodišču in strankam vsaj velike težave, lahko pa provzroči tudi še ško do in krivico. To je treba, da posežejo vmes slovenski odvetniki. Ti so kot zastopniki svojih strank, dolžni varovati interese pravico iščočegr občinstva in ta interes gotovo zalite v a tudi to, da so vsi uradni referati ^tvarno in jezikovno brezhibni. Bosehek ni zmožen uapraviti tak -et'^rat. Ze naprej ga vidimo, kakr bo mečkal in lomil slovenščino. Naj bi slovenski odvetniki pri vsakem t.nk^m slučaju vložili protest ir prepričani smo, da bi se Bosehek ne mogel dolgo vzdržati in bi se moral vzlic vsi nezaslišani protekciji, ki jo vživa samo zaradi svojega nemško - naeijonalnega mišjenja, kmalu preseliti v kak nemški kraj.
Štajerski deželni zbor. V sej: \ ine 5. t. m. je predlagal poslanec dr. t Kukovee,  da  ^e   ustanove slovenske* me^čan^ke šole v /talcu, St. Jurju ol \ iu/. želez, in v Trbovljah. Imenom klerikalcev je o tej stvari govori' oo^l.  (\v.   Vervtovšok.   Predlog  se j» od k a zal  šolskemu odseku. Temu odseku se je tudi izročil prerl'og posl. Horvate k» glede olajšav v obiskovanju šole. — Prihodnja seja bo v ponedeljek.
+ Klerikalna požrtvovalnost- Iz Kranja nam pišejo: Naši k erikalci so priredili na Sil vest rovo zabaven večer v r,Ljudskem doasa«. Vstop j< bil vsakomur prost. Ker pa so s pri reditvijo Je imeli sttoike, so oklenili, la bodo med udeleženci nabirali prostovoljne prispevke. Eden izmed na vzoeih mladih profesorjev je vzel v roke krožnik, ga pogrnil s serv i* to fer jel nabirati prispevke. Šel je od eosta do gosta in vsak je z mnogo obetajočo gesto segel pod servi* to. K»-r so bili med udeleženci profesorji, zdravniki in razni dobro situirani ljudje, so prireditelji veselice pr a k'.vali, da se l>o prostovoljnih dones kov nabralo vsaj par kron. Ko je profesor obšel že vse goste, je stopil k Mrancki mizi, da bi preste] nabrani denar. Vse dražbe se je polastilo neko nervozno razburjenje, ki je do-s višek, ko je nabiralec dvignil
servieto s krožnika in se je zablešealo na krožniku — ne o svetlih cekinov pač pa 5 pravih  krajcarjev. — Tablo!
K škandalom na celovškem kolodvoru. Prosimo vse tiste Sloven ce in Slovenke, ki so imeli zadnje mesece na koroških železnicah in zlasti na kolodvoru v Celovcu radi slovenskega jezika kakšne zapreke ali neprijetnosti, da javijo to nemudoma z natančnim navedenjem časa, kraja, okolnosti in eveutnvalnih prič gospodu odvetniku dr. Janko B r e j-e u v Celovcu.
4- »Hribarjev vodometa. Tako nazivlja »Slovenec« v svoji že preveč znani perfidnosti tisti vodomet na Cesarja Jožefa trgu, ki so ga zdaj začeli h val a bogu podirati. Predbaci va županu Hribarju, da je zapravil z napravo tiste grde sklede več občinskih tisočakov. Vsakemu Ljubijan-čanu pa je dobro znano, da je sicer tedanji občinski svetovalec Ivan Hribar iztekel nevenljivih zaslug za zgradbo našega izvrstnega vodovoda, ali pravzaprav, da je Hribar vodovodno zadevo šele spravil v tek in s svojo energijo tudi dosegel izvršitev, da pa ai imel ingerence na način izvršitve tistega vodometa, ker ni imel nad mestnim stavbnim uradom nobene oblasti! Ce bi bil imel
Hribar odločati a detajlih iirrlitve, bi bil delo poveril kakemu umetniku, ki bi bil napravil ličen arhitektonski načrt. Tako si je pa pač tedanji stavbni urad v obliki nelične sklede postavil sam primeren spomenik. Po »Slovencu« bo pa Hribar menda kmalu spioh vsega kriv, tudi tciga n. pr., da so prišli nekdaj Francozi na Kranjsko in da smo imeli turške vojske v starih časih. In na sodnji dan popoldne se bo izkazalo, da je le Hri barje vo gospodarstvo krivo, da se je svet podrl.
4» Orožniki — agentjef Draginja vedno večja, davki težji in težji, beda hujša, narodi ječe vse bolj pod težo bremen. Pa vse še ni dovo.j naši socijalno moderni državi, vsak čas si izmisli še kaj novega, da bi se iz ljudstva iztisnilo še kaj denarja. Najnovejše je, da so   ustanovili neki »Flottenverein«.   Kar se v Avstriji ustanovi, je vse v korist nemštva in na škodo Slovanom. Na tem »Flot-tenvereinu« nimamo   Slovani prav nobenega interesa;    naj    ga vzame vrag, če ga hoče. A Nemci so navaje ii, da si svoja proti   Slovanom na oerjena podjetja puste plačevati od Slovanov. Tudi za svoj »Flottenver-ein« hočejo slovanskega denarja, in ker ga Slovani izlepa nečejo dati, so si izmislili  nekaj    genijalnoga. V rirastniku   nastopajo   gg. orožniki kot agent jo tega >Flottenvereina< Prepričani smo, da se gg. orožniki e^a   posla   niso   lotili prostovoljno narveč da so bili prisiljeni. Orožni J, ;ma že itak dosti trdo službo in se zr »vojo zabavo v svojem prostem časi: >ač ne bo prostovoljno posvetil nad egovanju občinstva    za prispevk Flottenvereinu«. Tisti, ki so si stvas /mislili, so seveda dobro vedeli, dr <odo nnjlaglje svoj nnmen dosegli e vprežejo orožnike. Ker je pa 5 K a  ta čisto nepotrebni »Flottenver in« le nekaj in so naše narodne na rave za nas vse večjega pomena, k;; :or nemški »Flottenverein«, ki n-■ospeši za v adanje Nemštva ob Adr" ii — moramo odločno protestirat roti zlorabi jen ju gu. orožnkov, zlati ker tudi ni primerno, da se javo nnkcij^narje, k::kor so gg. orožniki, •orablja za take posle.
-f- Iz žan.aarmerijske s=uibe. Zr tražmeštre postajne poveljnike s< menovani s 1. t. m. Jurij Valant \ Kost a je vici. Val. Legat v Sled nku, Ivan Mak v Višnji gori in Jo ip Dovsrnu v Cernopilm.
— Slovensko    držetno gledališče.   Danes noviteta »Sehastijan, vc-iki knez   grorgijski«.   Noviteta jc »rav dobro našturlirana. —   Jutri v icdeljo   pop. ob 3. drugič Jelenčev
Erazem Prerijamski«   kot ljudskr sredstava pri znižanih cenah; zvečei oriljubij^na in lepo opremljena opc rasa »Valčkov čar«. — V tor^k je K >redstava operete »Dolarski: prince a« t^r gostuje   v   v*logi Da;sy gdč '^ar.ka Hrastova, gojenk« »Glasben-Matic««. Predstava se vrsi na zahto anje par-^bonentov.      ta mepoc go tuje   g. Ignacij Bor?-? al k   v B.iorr tjtiae-Bjornsoani i drami »Nad na "o moč«. Forizori se tudi Goethejev, ragrdija »Egmont«. Opera »Tosc«< n opereta »Loveeva žena« sta ž«> na f ud i ran i,   a vršiti se morajo   se iz usnje za orkester.
— »1'čJteIjske Tovariš« je v pro lavo SOletnice svoiega izhaianja iz el v slavnostni obliki. Ta lično ilu trirana slavnostna številka prinaš: •elo vr«io jako zanimivih člankov historičnega   in aktualnega značaja
z katere zadoh^    brnlei jasno Fiiko • ko ,ie slovensko nčiteljstvo v 50 le-ih napredovalo   in kako je njegov« r dar: je stanje.
— »Slovenski Pravnik« je z de-•embrsko številko zaključil svoj 25 etnik. Ta strokovni list uživa med iarieti največji n?led, ne le med slo
enskimi. n« srn to ii med hrvat^kinv "n me«1 nemškimi. List je ustanovil
>okoini odvetnik Hr. Alfonz Mo«ehe. "redniki so mu bili: dr. Ivan Tav '•ar (od leta 1881 do 188.'?, ko je list
'»časno p^o^eluV), potem dr. Janko EMMiik (18^8).   dr. Danilo Majaron
1^9 do 1P92), dr. Makso Pire ir dr. Viktor Snpan (1893 do 1897), od fedaj pa kr nepretrgoma urejuje dr. Danilo Majaron, ki si je pridobil kot nrednik in pisat» lj za slovensko pravo največjih zaslug.
— Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je priredilo na sv. Treh kraljev drvi popoldne v gostilniških prostorih gospoda So klica v Trnovem svoje drugo pre-iavanje v tekoči seziji. Predaval je gospod Mat ko Rothl o »Emoni«. Gospod predavatelj je podal v nad eno uro trajajočem ffovom zelo zanimivo sliko o starih Rimljanih, ki !«o bivali na prostoru, kjer stoji sedanja Ljub-
jana in pa na Kranjskem sploh. Opisal je njih življenje in njih običaje ter se podrobno bavil z raznimi izkopinami, zlasti z onimi, ki so jih v zadnjem času izkopali na Mir ju. — Prostorni gostilniški prostori gospoda Sokliča so bili natlačeno polni poslušalcev, ki so sledili temu selo zanimivemu predavanju s veliko pozornostjo.
S
vor, ki je v ponedeljek, dne 10. t. m.
ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma«, opozarjamo še enkrat
vse one Slovence in Cehe, ki se za stvar zanimajo, z vljudnim vabilom na številno udeležbo.
— Pri mestnem magistratu po-polniti je službo pomožnega uradnika z dnevšcino 2 K, ki se zvišuje od leta do leta za 50 h; po petih letih zadovoljivega službovanja^ pa postane definitiven z letno plačo 1500 K ter pravico do pokojnine. Prosilci z dovršeno srednjo šolo imajo prednost pred drugimi prosilci. Lastnoročno pisane prošnje vlagati je do '5. t. m. v predsedstvu mestnega magistrata.
— Jutri v »Narodni dom«, kjer priredi v veliki dvorani in stranskih orostorih pevsko društvo »Slavec« '.abavni večer. Spored je jako raznovrsten, tako da bode nudil vsestran-
ko zabavo in vžitek, in sicer v sa-nospevih, čveterospevih in zborih, v
elikem   kostumiranem komičnem
oeterospevu ter plesu do jutra. Za-etek ob pol 8. zvečer.
— II. veliki ples »Narodne Dravske Organizacije« se vrši nepreklicno v soboto, dne 22. prosinca 910, na kar se opozarjajo slavna larodna društva z željo, da upošte-ajo ta dan pri prireditvi svojih •redpustnih veselic. — Odbor »Na-odne Delavske Organizacije«.
— Veliki   pustni korzo v Ljub-jani. Po preteku mnogih let bod« melo naše mesto v tekočem predpu *u zopet presenečenje prve vrste, ajti na pustno nedeljo, dne 6. febrn-rja vršil se bode veliki pustni kor o po načinu, ki je včasih vso Ljub-iano in okolico pokonci   spravil in ako bode tudi letos. Odbor dela naj J>širnejše priprave, opozarja pa ž< edaj, da bode pristop kolikor največ
ogoče vsakomur dovoljen, ker gr« z tega stališča,    da naj se letošnj:
redpust, ki je sicer jako kratek, ka; :ajsijajnejše zaključi.    Za sedaj to-• j:   Maske in občinstvo   pozor n; »astno nedeljo, dne 6. februarja, ta-
rat bode veliki pustni korzo v Lju!-ioni.
— VI, Velika   mednarodna ma-'■ kara da tobačnega delavstva,    ki b< v soboto, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v veliki    dvorani    in    vseh stranskih nrostorih ^Narodnega doma«, bod'*-, kar je iz predpriprav razvidno, tudi letos   nudila obilo zabave in smeha. \a maškarado   odpošljejo svoja za-;topstva   vsi   civilizirani narodi in demena. Ker se je mednarodna ma kara da še vsako leto v vsakem ožin zborno in zadovoljivo obnesla, je m* ootrebno ž« zdaj   navajati vse posa oeznosti, ki letos gotovo ne bodo zr stale za onimi prejšnjih let. Kdor se loče n°kai ur zabavati v dobri in po teni družbi, ter se nasmejati iz srca isj pride. Čisti prebitek je namenjej v podporo obolelim članom, strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani.
— Naprednim Slovencem. In^ti ncija, kakor je »Znanstvena knjiž sica« Omladine v Ljubljani je bik a nas krvava potreba. V dvojnen žiru. Prvič, da zamašimo vrzel v aši znanstveni literaturi. Drugič 'a pomagamo pri stvaritvi sloven kega jezika kot znanstvenega jez' ";a.   Z našimi izvodi smo častno sto
-^i 1 i v vrsto znanstvenih bojevnikov r. zvezek: Miselni razvoj evropskegr 'lovcštva od slavnega   češkega uče jaka Drtine.   Poznati moramo zgo lovino razvoja Človeškega duha — Ir lam slika   na   jako pristopen in ra-'umljiv   način v l^pem   slogu prof Hrt i na.   Razvoj človeškega duha od oočetkov pa do danes. Prevod je sko-U in skozi gladek in v tem oziru do-icsek za znanstveno slovenščino. II. '.vezok. Dr. Rostohar:   Uvod v znan-tveno delovanje. Delo je originalna :n strogo znanstveno.   Dobilo je pri manje tudi pri naših   kulturnih nn-protnikih, pri kJerikaV'h. (»Čas«). Mej tem,   ko je prva knjiga razum-'jiva vsakemu, ki ima le nekoliko izobrazbe, torej širšim vrstam v narobi, je druga kniiga le za one,ki imaio Is temeljne pojme iz znanstva. — Če -as bo zavedna slovenska inteligen 'a podpirala,   bomo   lahko izdajali vedno več lenih del. Moramo omeniti, da dosedaj nismo želi tistega zanimanja za našo izdaje, kot bi jra morali. Zato pa tudi nismo mogli naših publikacij redno izdajati. Če hočemo da se približamo slovenski univerz' tedaj   —   moramo   podpirati našo znanstveno literaturo,   če   ne so vsi naši glasovi prazna fraza. Ustvarimo naprej vse predpogoje.   Dolžnost inteligence in naroda je,   da nas a na-ročbo podpira. Obe deli se naročujeta pri »Omladini« v Ljubljani.
— Slovenske starše in vzgojeval-ce slovenske mladine opozarjamo na izborni mesečnik »Domače ognjišče«, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter velja vse leto samo 2 kroni 50 vinarjev. »Domače ognjišče« prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih
hibah in čednostih, »lasti i» o smotah in napakah staršev in slabih vzgojiteljev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojeva-teljev, povesti in zanimive drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov, kakor je »Domače ognjišče«. Kdor ljubi mladino, kdor ve, da leži v srcih in dušah slovenskih otrok bodočnost našega naroda, tisti bo rad naročil in čital »Domače ognjišče«, ki je polno plemenitih idej in kori-stonosnih inicijativ! Naj bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hiše! Naj bi ga čitali in ubogali star-ši, potem nam napoči lepša bodočnost.
— Za vrtnarje, oziroma lastnik*, vrtov. Po naših vrtovih so posamezne grede ob krajih navadno zavarovane z okroglimi kamni. Ta primitivna ograja pri gredah je neenako-nerna, precej draga in nepraktična. V drugih deželah so že pred dlje časa začeli opuščati te kamne in zavarujejo grede z betonskimi jako lično modeliranimi in barvanimi izdelki. Ti so navadno po meter dolgi, tako la napravi janje tega zavarovanja ^red ne vzame dosti časa, so jako trpežni in ceneni in tudi jako praktični, ker se posamezni kamni lahko orevrnejo, taka betonska ograja pa ae. Take ograje za grede izdeluje v Ljubljani »Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.«
— Zakaj se je Kolinska kavina orimes v kratkem času tako priljubila našim gospodinjam, da jo po-.*sod zahtevajo in vsako drugo zavra-•jjo? — Zato, ker je najboljša od . seh, vedno sveža, iz izvrstnega ma-
»rijala, izborno pripravljena in nič iražja od drugih slabejših in manj rednih fabrikatov. Poleg tega pa je voiinska tovarna tudi naše domače »odjetje, in torej tudi zato zasluži, la ga podpiramo. Nobena slovenska rospodinja, ki je le enkrat poskusila iravo Kolinsko cikorijo, ne bo nikla r več kupila kake druge.
Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslala gg. dr. .1 Gosti, vodja deželne blaznice na Studencu in Ant Mladič, c. kr. okr. sodnik v Šmarju* po 10 K mesto venca na krsto rajnemu g. dr. K. Bleiweisu vitezu Trste-niškemu. Hvala! — G. Iv. .Tarec, obe. redar v Matuljah je nabral in družbi poslal 3 K 40 v. Hvala njemu, hvala darovalcem!
Iz Kamnika   nam   pišejo: Nft Slovenčevo vprašanje: »Kdo je naj-. ečji lump?« odgovarjamo samo to-i: Deset minut pred odhodom »Sokola« na pokopališče je prišel načel-iik kamniškega »Orla« že s pokopa-'išča na Klanec. Tu je toliko časa čakal, da je prišel iz »Društvenega do-r.a« »Sokol«. Ko je Maver zagledal Sokole«, jo je zopet ubral na poko-oališče. Na 2aljab je kakih 20 korakov od groba opazoval ves čas, ko >mo pokopavali Biankettija. Drugi Jan na to je izšla v »Slovencu« in-1'amna notica. Pomisliti je treba, da je Maver načelnik »Orlov«, torej za-rrizen   sovražnik »Sokolov«,   da je Maver zagrizen klerikalec, torej človek,   ki ne more videti političnega nasprotnika, pa če je ta tudi slučajno ljegov kolega. To je faktum — dru-rega nič! Občinstvo pa naj si samo >dgovorl,   kdo je tisti,   ki je metal 'dato na grob političnega nasprotnika   in   kdo   je   denunciral c. kr. »radnika. Po tem pojasnilu si bo velel   odgovoriti   tudi »Slovenec« na >voje   vprašanje:   »Kdo je največji .ump?«
Prijateljem sankanja so nudi v Kranjski gori in Podkorenom dovolj prilike za ta šport. Domačini ga goje prav marljivo, čeprav snega ni mnogo, a je primerno zmrznjen.
Iz Jesenic. V četrtek vprizoril J6 javorniški Sokol duhovito dramo >Mladost«, ki je privabila toliko občinstva, da je bila dvorana pri »Jele-uu« natlačeno polna. Omenjena gledališka igra je prav primerna za jeseniške razmere, ker v nji odsvita ravno kontrast med staro, po izkušnjah dozorelo, častivredno duhovščino in med mladimi kapelani, ki so še polni lemenatarskepa duha, ki ne poznajo bistva življenja in so tedaj ne dozoreli, a jih v vseh dejanjih vodi slepi fanatizem, ki ima za seboj konflikte vzbujajoče nagibe. Anico je igrala g. Mici Pečar s Kranjske gore in rešila svojo vlogo nepričakovano sijajno. Prav ljubka, naivna in živahna je bila, kot to zahteva vloga. Poljska noša, kakršno so sploh nosili vsi igralci, ji je zelo pristojala. Lepa igralka je prejela velik krasen šopek in svojo simpatijo so ji izraže-vali gledalci z večkratnimi burnimi aplavzi. Izborno je igral g. Pretnar kapelana. Prav nič se ne da kritizirati. Vlogo se je naučil dobesedno (g. Slavec!) in vsaka kretnja, vse ge-stilacije sploh, vsak izraz, izgovarjanje besed, patos, vse je odgovarjalo značaju, ki ga je predstavljal in vse je bilo skladno s prizorom in s celoto. Čast mu, vrlemu zavednemu in navdušenemu Sokolu! O. Spicar je rojen sa komiko.  V omenjeni  pa je
prerzet vlogo A man duša, bebastega
in jecljajočega mladeniča, Anirinega
brata. Njegovim izvajanjem vsa čast. Veliko napora je bilo treba. Gospoda Puca pa bo tukajšnji jeseniški oder vzgojil do popolnosti. Ko dobi v ob last tudi glas in prebije še nekatere druge težkoče, tedaj bo pravi diletantski umetnik. Predstavljal nain je župnika Hoppeja. Tudi g. Slavec je sodeloval kot umetnik. Bil je ljubimec, Ivanček. No, ker je ta gospod precej izvežban v ljubezenskih prizorih, zato ne bomo o tem zgubljali be sed. Omeniti je le, da je bil v poljski narodni noši jako lep, kakor so si šepetale mlade dame. Omeniti je tudi stalno igralko gdč. Ravnikovo, ki se je kakor navadno povsem ugloblla v svojo vlogo. Hvala tudi vsem damam, ki so posodile sobno opravo, posebno pa gdč. Medice vi. /teleti je, da se ta drama ponovi in ne samo pri nas, nego tudi po sosednin krajih. Hvala velja tudi si. tamburašketnu zboru pod vodstvom c. učitelja Leona Pibrovec.
»Sokol« v Spodnji Idriji je imel 6". t. m. svoj ustanovni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni bratje: Fran Bončina, starosta. Fran Hegedi-, podstaro-t:o Peter Lukan, načelnik, Ivan Bazovičar, Alojzij Velikajne. Fran Sedej, Fran Lapajne, Andrej Poljan£*c in sestra Ivanka Trk nano-va odborniki, Fran Majnifc in Marica Rnpnik. namestnika, Marica Beričič in Ivan Brus, pregledovalca računov Kot delegata na župni ustanovni občni zbor se izvolita brata Pet« r Lukan in Ivan Bazovičar. Spodnje-idrijski odsek idrijskega Sokola j<* torej dobro izpolnil svojo nalocro, po poldrugem letu svojega obstanka je že pripravil podlago samostojnemu sokol>kemu društvu. Spodnjeitlrijski Sokol šteje oh svoji ustanovitvi nad 60 članic in članov ter ima skoraj vse potrebno telovadno orodje /last bradljo, drog in konja. Novou>tanov Ijenemu sokolskomu društvu je zagotovljeno lepa bodočnost! Na zdar!
Društvo ^Sokolski dom« v Idriji ima v torek 11. t. m. ob 8. uri zvečei v sokolovih prostor-h svoj redni občni zbor. Prijatelji sokolstva dobro došli!
I. izkaz darov za Sokolski dom v Hrastniku. Neimenovan v Celju 50 kron. br. Stokaunik izdražil -okok: na Silvestrovo pri Košu za 48 K 46 vin., isti izdražil razglednico in dr. darove na dolski veselici 45 K *»5 v. gramofon pri Rošu 12 K 80 v. Po 10 kron gg. poslanec R »Mek, dr. Kol-šck, Peklar. Na občnem zb >ru : S<.-kola« nabral starosta 8 K 66 v, isti našel v čepici 8 K 80 v. br. Jurko H kron. strelci pri Rošu nabrali o K 40 v. Po 5 K so darovali gg. dr. Šti-kcr, L. Sch\ventner, Fr. Dežman in ga. R. Plavšak. G. F. Le bar nabral v Brežicah 13 K (darovali gg. Lcbar 3 K. po 1 K gg. Sitter. dr. Stiker. Pi-šek. Setine, JJalon. Agr<'ž. Iva7.; ! Snpan. Gabron, Pečnikj. Po 2 K: gg. F. Dolničar, Iv. Jakša. Stermcc-ki. Br. Jurko nabral na Dolu *2 K 80 vin., g. Jenko daroval 1 K, P. 40 v in M. OS v. >kupaj 259 K 65 v. Blagin rodoljubom sokolski Na zdar!
Odbor.
Občni zbor celjskega »Sokola« se je vršil v torek zvečer v telovadnici , Sokolskoga dninam v Gaberju pri Celjo. Tajniško poročalo je podal dr. JSandor Hrašovec. S »kol« je kazal v preteklem letu veiiko delavnost. Prejemkov j^» bilo 2055, izdatkov 1^75 kron. Vsesokolski zlet v Vv-lje se vrši letos o priliki slove-ne otvoritve »Sokolskega doma« v Gaberju. V.-esoko ski zlet se vrši tako, da bo možno bratom <*Vhoni od pot o-vrti naravnost v Sofijo k slovanskim slavnostim. Volitev odposlancev k »Zvezi« se je opustila, ker se hode itak kmalu ustanovila Štajerska sokolska župa in bode potem ta zasto-oala štajersko sokolMvo pri »Zvezi«.
Redno zandarfnerijsko postajo *o dobili s 1. jai • m t. 1. v Storah pri Celju, politična občina Teharje. -— Doslej je bila tu le ekspozitura.
Občina Brejc pri Ptuju najame 4^.000 K za gradbo nemške šob! To bo nova ponemčevalnioa    za •lesni ptujski breg. Žalostna slika za bodoč nost Slovencev!
Nemcurske makinacije. Piše se nam iz mariborske okolice: Znano je, da se je ljnd-ka šola za mariborsko okolico razdelila v nemško in — slovensko. V<*ak*< bode imela svojega vodjo; nemčurska seve aeniftkega in slovenska - s!ovi n-kcga. Toda mi nismo optimisti ker imamo tozadevno že mnogo izkušenj . . . Naš« nasprotniki delajo sis ematično ter na \ Sfl kri p je v ponenvVvanje nase okolice. (Vlada stori tudi svoje!) Slovenska okoliška srda v \aAtenberg Kar-čevini je vendar namenjena slovenski okolici. A naši prijatelji so vedeli privabiti v to šolo nekatere otroke nemških staršev, da so imeli potem povod, zahtevati — nemških paralel};. In to se jim je res tudi posre-' Z moment o m pa, ko so se osnovale nemške vzporednic*' na okoliški šoli mariborski, preminil je tudi slo-
vanski značaj toga učilišča. Danes imamo dva zavoda. V koliko bode eden »slovenski«, odvisno bode od tega, kdo mm bode vodja . . . Nemški
»Volksrat« tu že rovari ter je enemu
učitelju - - to vemo iz prav zanesljivega vira — že namignil, naj se pobriga za voditeljsko mesto na tej soli. Mož je v mariborski okolici dobro znan, ker je tu služboval več let, zdaj pa v nekem drugem šolskem okraju »vandra« od šole do šole, kjei ga ravno rabijo. Ta mož je povsem nemškega mišljenja in utegne i>o-stati res tudi vodja slovenski okoliški šoli. V par letih se bode tudi na tej Šoli poučeva o več nemškega, ne-&ro je treba in sčasoma slovenske šole — ne bode več. Ne bode dolgo, da bode jezikovna meja pri Mariboru, a ne pri Spielfeldu . . . »Schnlverein« in Siidmark« skupno delata z vso silo proti našemu življu, a naše krvi zvezarji« bojkotirajo edino naše obrambno društvo, družbo sv. Cirila in Metoda.
>/Sokol« v Gorici je imel v sreda -\<»j redni letni občni zbor »pri Je-!enu«. Društvo je delovalo v minulem p -slovncm letu jako marljivo, kar je glavnem zasluga brata staroste dr. los. Levpuščeka, ki je bil letos zopet zvoljcn za starosto. Sklenilo se je, nabirati sklad   za   lastni Sokolski Ion v (lorici. — »Sokol«   v   Št. An-Ireža tik Gorice je zbral za svojega starosto zopet brata Zavadlava,
Dragonee    pod    vlakom. Blizu Solkana pri Gorici se je vrgel včeraj zjutraj okoli 1. ure pod vlak planin-ke - i   niče   neki   v o j a k - d rago n ec, korporal, 5. dragonskecra polka, ki je taeioniran v Gorici. Vlak je strašno '/o. šaril ubogeua vojaka, Xe ve s,» c vzroka, ki bi ga bil gnal v strašno -mrt.
t lovcško nogo so našli ob Soči ►ri Solkanu. Bila je že precej razje-I »na. Nogo je prinesla s seboj zadnja vodenj. Sedaj poizvedujejo, odkod bi bila ta noga.
Poskusen samomor v cerkvi. Tr-aški    agent Viktor Con ten to je šel včeraj dopoldne v cerkev sv. Antona novega, kjer je pri stranskem oltarju dlje časa molil. Nato je potegnil iz žepa revolver ter se ustrelil na < vo »-tran prsi. Ko so pritekli cerkovniki in župnik dr. Pederzcdli, je ežal Con ten to brez zavesti pred ol-
* rjem. Dr. Pederzolli je kandidata
• ' -izilil s sv. oljem, poklicani d ravni k :ra je pa spravil v bolnišnico. Cerkev so takoj zaprli. Popol-ine so jo morali znova blagosloviti.
Zapri i so v Trstu 291etnciru pot-i •     o.da Desicha iz Sežane, ki • si epa ril neko deklo za večjo svoto lenarja pod pretvezo, da se l>o z njo poročil.
Oropana cerkev Neznani tatovi so   včeraj   ponoči oropali opatijsko
• . ki stoji sredi letovišča tik ob '•rju v bližini    hotela > Štefanija«.
Tatovi so odnesli vse predmete z ol-fnrja in izpraznili vse pušice. Orož-o    ^e    doslej    ni    izsledilo pre-Irznih tatov.
Žalostna smrt nadebudnega mla-ilk niča. Na Reki se j*> ustreli! 221etni jak K v gen Kadbulek. Pripeljal se je iz Budimpešte, se nastanil na Reki hotelu »Deak« in se tamkaj v -vf>ji >!»i  ustrelil. Zapustil je več pisem, iz katerih je razbrati, kaj ga je po-io v smrt. Mladenič je bil čudovito ambieijozen. Hrepenel   *• po nekaj izrednem, po nekaj siin vzviše-iem     i-«1 1 je prit i z;J frati i v neki ostan in ker se mu ai osrečila doseči ta vzvišen ideal, se j» ustrelil.
V Vuzenici na Svetih - ah kra-Ijev dnn. Maje z glavo je ljudstvo, 11 ajalo po prvi sv. maši iz cerkve in se na tihem vpraševalo: »Knj ne-ki ima g. fajmošter, da se   je danes oijai v te preklicane liheral-
• f Saj j" vendar še nekaj   let pri
. pa nikoli ni bil tako tnal na p riznici !< Bes čudno, kako da je ir. dekana novo leto napolnilo s takim srdom napram naprednjakom!.' Mari ira to ,\< zi, da se j" veselica Vuze-niške podružnice navzlic odsotnosti vseh g. duhovnikov tako sijajno » ila in rlonesla družin čistega dobička 201 K 20 v? Brez zamere, go-spola, ampak fejra menda vendar ne morete zahtevati, da bi se klečeplazilo pn d Vami. Kolikor mi znano, povabilo .se je Vas prejšnja leta ved no osebno in pismeno; odzvali se niste vabilu, ker se liberalcev navidez-00 bolj bojite ka peklenščeka. Dopola la so se Vam gotovo tudi to po: vabila, seveda z istim — negativnim
iisjiehom. No. nič se ne bojte zavoljo tega! Saj vemo, da Vam tega vest ne pripušča. Toda malo preveč si domišljujete, ako menite, da imate pravico kmečkemu ljudstvu prepovedati, da bi občevalo z osebami, katere itnnjo drugo osebno prepričanje kot Vi! Mari ni vsakemu svobodno, da privatno občuje, s komur hočeTZakaj se pa n. pr. rnarnberški g. dekan že leta pajdaši z znanim nemškim izzi-vačem in protestantom, g. Schober? Zato glejte raje, da svoje stanovske dolžnosti zvesto spolnjujete in ne dvigujete leto za letom samo tistih 160 kron pavšal i ja za spovedi, trud za to
■jpasjBBjBjBjmajBF
plašilo pa milostno prepuščata ubo-remu kaplanu! Istotako as na stri* ija s Vašim narodnim čutom, da na »riznici obsojate na vse protega slovenske napredne liste, nemške časnike pa pavšali ter hvalite, oziroma ce-'o priporočate. — Ne maram se še lalje s takimi žalostnimi pojavi ikvarjati, temveč sklenem za danes : besedami: »Narod, odpusti jim! Saj ne vedo, kaj delajo!«
fitevilo   učencev na avstr. sred* ■jih šolah.   Začetkom   šolskega leta 1909/10 je bilo na gimnazijah 95.319 (med temi 2689 učenk) in na realkah 18.067 učencev vpisanih;   vseh skupaj   torej 143.386 srednješolcev. Po posameznih kronovinah   pripade na Xiž. Avstrijo 12.271 gimnazijcev in J590 realcev,   na Gor. Avstrijo 2161 gimnazijcev in 805 realcev, na Salc-burško 565 gimn. in 333 realcev, na Štajersko 3070 gimn. in 1739 realcev, na Koroško 1032 gimn. in   397 real., na Kranjsko 2175 gimn. in 782 real., na   Primorsko   2728 gimn. in 2049 real., na Tirolsko in Predarlsko 3771 gimn. in 835 real.,   na Češko,   na čeških   gimn. 10516,   na   nem. ^jimn. 7345,   na čeških realkah 10.36o, na nemških 5129;   na Moravsko na češke gimn. 4707, na nem. gimn. 3418, na eeških    realkah 4603,    na nem. 4111;   na Slezijo 2031 gimn. in 1550 r-al.,    na Galicijo    33.632 gimn. in 3S66 real.,   na Bukovino 5118 gimn. in 746 real. na Dalmacijo 1324 gimnazijcev in 619 realcev. Zanimivo je opazovati    razmerje    med številom gimnazijcev in realcev. To se lahko povzame iz vsega:   čim kulturnejša, naprednejša   je dežela,   čimveč je v njej   obrti in prometa,   tem večje jo število realcev v primeri z gimnazijci. Le poglejmo si Tirolsko — okroglo 3780 irimn. proti   835 real., torej kakih   22 % real.   ali Gor. Avstrija okrog 36 (i a lic ija   samo    ) 1   < ,
Bukovina le 12 ' < . Nasproti pa Niz. Avstrija 78 Moravsko   — češki
zavodi 98 V, nemški celo 120 %, Češko — češki zavodi 98 %t nemški okrog 70 ''r realcev v primeri z gimnazijci. Pri na« na Kranjskem je razmeroma še dokaj ugodno razmerje; zakaj upoštevati se mora, da je na ljubljanski realki precej tujih učencev iz sosednih kronovin. Razmerje gimn. proti real. je 2175 : 835 ali reducirano: na 100 gimnazijcev skoro 38 realcev.
»Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« so poslali od 15. novembra do 15. decembra 1909 sledeči gg.: Po 400 K: Ljubljana: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, in slavni deželni odbor kranjski. Po 50 K: Dunaj: dr. Stan. Lapajne, dv. adv. Po 30 K: Celje: polk. A. Susič; Ljubljana: A. & K. Skaberne. Po "20 K: Bovec: Leop. Jonke; Dunaj: vid. svetnik Ant. pl. Globočnik, dvorni svetnik Vlad. pl. Globoeuik; Litija: not. Luka Svetec; Ljubljana: veletržec Iv. Knez, Slovensko omizje »Pri Roži«. Trst: not. Viktor Vesel. Po 15 K: Maribor: Kkso. knezoškaf Mihael Napotnik; Središče: dr. Jon. Spešič, mesto ven-e : f dr. Omuleru. Po 10 K: Celje: dr. Jos. Semec; Dunaj: vid- svetnik Ant. I le: dr. Fr. Kartin; prof. Jos. Stritar: Gorica: dr. H. Turna; Gradec: vseuč. prof. dr. Matija Murko; Konjice: dr. Iv. Rudolf; Kozje: dr. Jos. 1'a.rle: Kranj: ga. Jos. Puppo: dr. Val. Btempihar; Kranjska gora: dr.
Ti čar: Ljubljana: Arce Rajko. ccs. svetnik Iv. Mumik, prof Ple-P-ršnik, dr. Poček, dr. Svigelj;Smar-je pri »Jelšah: dr. Ant. Mladič; Trst: učit. Ant. Hrast, Iv. Man koč. Po 8 kron: Jesenice: A. Schrcv. Po b K: llaucnstein: Fr. Svetlič; Ljubljana: prof. R. Perušek; Maribor: dr. R. Pi-puš: Modling: nadrev. Jos. Mojač; Novo mesto: dr. Iv. Schegula; Ptuj: dr. Jnrteja. Po 5 K: Borovnica: Iv. K ran je; Brežice: dr. Iv. Benkovič; Celje: dr. Juro Hrašovec; Idrija: Fr. K s. Goli; Krško: Anton Jugo vic; Ljubljana: Iv. Gričar, Iv. Mejač, Leopold Mikusch, Vikt. Rohrmann, A. Sara bon, prof. Tavčar; Ljubno v Savinski dolini: Fr. Ks. Petek; Mozirje: Rud. Pevec; Pazin: živino-zdravnik Jos. Rebek; Spodnja Šiška: Iv. Pušar, Al. Zajec; Sv. Trojica v Slov. gorici: dr. Al. Kraigher; Trst: dr. O. Rvbar, nadsv. Anton Furlan; Inec: Avg. Belle. Po 4 K: Dunaj: Neim. gdč. v »Zvezdi«; Gorica: Aut Sante!; Gradec: Stef. Rojnik; Kranj: J. & A. Majdič; Ljubljana: not. Aleks. Hudovernik Po 3 K 50 v: Predloka: župn. Jos. San-cin. Po 3 K: Dunaj: dr. Jan Lenoch, nadsvetnik Val. Stergar; Ljubljana: Val. Kopitar, Fr. Stupar. Po 2 K: Grm: R. Zdolšek; &t. Ilj pri Velenju: župn. Ant. Kolar; Št Peter na Krasu: Jos. Medica; Unec: Matilda Sebo-nikar. — Skupno 74 darovatelje v darovalo 1457 K 50 v. Pripominjamo, da se je v novembru na 90 prosilcev razdelilo nad 1500, v decembru na 80 prosilcev nad 1300 K! Da bo društvu mogoče tudi zanaprej v tej meri podpirati uboge in marljive visokošolce. prosimo prijatelje in dobrotnike naših visokošolcev še nadaljnib, oziro-
ma no vik podpor, ker sicer bi moralo društvo tudi najpotrebnejšim darove zmanjšati ali pa še celo odreči. Darove sprejema blagajnik Ivan Lazar, nadrev. juž. šel. v p. Dunaj IIL/3 Reisnerstrasse 27.
»2e spet nova ortografija?« Kot
odziv na tozadevni dopis pribijem sledeče: 1. Pri pisavi slovenskih krajinskih imen vlada silna zmeda; da bi se ji prišlo v okom, so sklenili slovenski geografi, naj se v izdaji novega zemljevida slovenskega ozemlja pišejo vsi deli lastnega imena z veiiko začetnico. 2. Tako so imena tudi že natisnjena v knjigi »Vojvodina Koroško«, ki jo je pravkar izdala »Slov. Matica« (Stari Grad, Beli Potok, KadunČev Most, Novi Trg v Celovcu, Jadransko Morje i. t. d.). 3. Jaz sem v praksi kot urednik za sledoval to vprašanje na stotinah imen ter v teoriji po virih od konca 18. stoletja do najnovejšega časa in sem se po več ko enoletnem študiju in po mnogih posvetovanjih odločil za način, ki se v glavnem krije z odločitvijo omenjene enkete in ki je edini tak, da bi napravil v tem vprašanju za vsak slučaj red. Dotične moje študije prva polovica je te dni izš^a v »Ljub. Zvonu«. 4. Moja odločitev ni naknadna samovoljnost: kajti že pred 35 leti jo je nasvetoval Ci-gale. priporočal jo je Levstik in držal se je je nekaj časa Leveč. 2e izza 18. stoletja pa se nagibi je odločitev v to smer, v katero sem krenil jaz. Jaz priporočam dosledno latinski način pisave, ki se res prilega našim potrebam; a zdaj je obična pisava umerjena čisto po nemškem pravopisu (samostalnik z veliko, pridevnik z malo), ki ga je naše oko tako vajeno, da se nam zdi n. pr. pridevnik, pisan z veliko, naravnost prevraten.
To pojasnilo dajem interesovane-mu občinstvu, ki si naj izvoli poiskati natančnih informacij v ^Ljubljanskem Zvonu«. Gospoda A. K. pa, ki se je rešitve vprašanja lotil ne z boljšo poučenostjo — o razvoju in stanju celega vprašanja, nima niti pojemčka — ampak z očitanjem neumnosti, tujih vplivov (!) itd. prepuščam kruto usodi ljudi take vrste. — Prednik »Slov. Plan. Vestnika«.
Strašna nesreča se je zgodila snoči v D. M. v Polju. Gostilničar Auer se je spravljal spat. Preje je še naročil dekli, ki je poštovala otroka, naj pospravi po hiši predno gre spat. Dekla je postavila dete na klop ter ga jela slačiti. V tem trenotku je pristopil sosedov, še ne l4letni deček. Imel je v rokah flobertovo puško, smeje se je rekel, da bo dete ustrelil. In res je nameril na otroka. Puška se je sprožila in krogla je dete zadela v čelo. Dete je umrlo na rani danes zjutraj.
Kinematograf »Pathe« na Dunajski cesti ima od sobote, dne S., do torka, dne 11. januarja, sledeči spored: Neprijetno delo. (Komično.) Morska simfonija. (Po naravi.) Pot h križu ali Quo vadiš* (Po Sienkie-vičevemu romanu.) Divji mož. (Komično.)
Elektro-Radiograf »Ideal«, Franc Jožefova cesta, zraven glavne pošte, hotel »pri Maliču«. ima od sobote, dne 8., do torka, dne 11. januarja 1910 sledeči spored: Neapolski ognje-niški otoki. (Po naravi.) Zadnji pogled. (Drama.) Dal ki. (Največje mesto v sever. Indiji.) Elektra. (Zgodovinska grška tragedija.) Dvoritelj slabo revanžiran. (Komično.)
Semenj. Dne 5. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 715 konj in volov, 245 krav in telet, skupaj 900 glav. Kupčija je bila pri konjih kakor tudi pri goveji živini prav dobra, ker so prišli po konje Lahi, po govejo živino pa Tirolci. Cena goveji živini je bila od 56 do 68 h kilogram žive vage.
Nevaren tat aretovan. V sredo popoldne je prodajal pri stariuarjih delavec Anton Ježek, rodom iz fimartnega štiri svilnate ženske rute. Ko je policija o tem izvedela je Ježeka aretovala. Ježek se je izgovarjal, da mu je rute prodal neki neznan moški v Zvezdi za 1 K 60 v. Ko je drugo jutro Ježek nekemu iz poli-cijsk. zapora odpuščenem kaznencu hotel odposlati pismo svoji ženi na Glince je jetničar Ivan Pirh to opazil ter se je doarnalo, da je Ježek že pred enim letom nekemu špediterju ukradel zavitek svilnatih rut vrednih 157 K in kos kontenine. Ježek je tudi obdolžen, da je nekemu drugemu špediterju ponravljal račune in na ta način goljufal stranke. Dolži te ga tudi drugih tatvin. Poleg teh pa ga zasleduje tudi sodišče.
Ogenj v sušilnici. Preteklo noč je okoli 12. ure zapazil mesar Ivan Erbežnik na Poljanski cesti šte. 81, da je v njegovi sušilnici, kjer je imel okoli 500 kg svinjskega mesa, nastal ogenj. Službujoča straža je o tem takoj obvestila gasilno in reševalno društvo. Na lice mesta je takoj prišel oddelek požarne brambe pod poveljstvom načelnika g. Striclje. V teku ene ure se je tudi požarni hrambi posrečilo ogenj pogasiti.   Ogenj je na-
pravil lastniku okoli 1000 kron škode.
Ponevcril je dne 3. t. m. svoji gospodinji Mariji Kunčičevi, proda jalki premoga na Sv. Petra cesti hlapec Anton Lagoja 23 K denarja, katerega je dobil za premog. Lagoja se je nato podal v Litijo, kjer je obiskal svojce. Ko se je pa včeraj zopet povrnil, ga je policija prijela in izro. čila sodišču.
Za kruhom. Včeraj se je odpelja
10 z južnega   kolodvora v Ameriko 30 Hrvatov in 11 Slovencev. V Hel je šlo 25 Hrvatov, v Line pa 25 Ko čevarjev.
Izgubljeno in najdeno. Stroje-vodjeva žena ga. Antonija Messuer jeva je izgubila denarnico, v kateri je imela Čez 20 K denarja. Neka da ma   je   izgubila 4 kupone državni' jubilejskih rent.     Delavka Terezijn Skubčeva je izgubila bankovec za 20 kron. Ga. Marija Turkova je naš1.' zlat ženski uhan. šolski učenec Vladimir Šlajpah je našel srebrno žen sko zapestnico.
»Pri črnem medvedu« jutri ple< na veselica. Več v inseratu.
Uradne vesti. Dne 28. januar^ t. 1. bo pri okrajni sodniji v Ljuii-Ijani, odd. V., dražba zemljišča vloz. st. 111 kat. obč. Log, s pritiklino, sr-stoječo iz 2 krav, 2 vozov itd. Nepr<* mičnini   je   določena   vrednost na 0420 K, pritiklini na 421 K. Nr manjši   ponudek znaša 4534 K. Dne 3. februarja t. 1. bo pri okrajni sodniji v Krškem   dražba zemljišč* vlož. št. 71   kat. obč.   Mršeča vas. Zemljišče je cenjeno 8065 K 15 vin. Najmanjši ponudek znaša K 5376*77.
— Dne 4. februarja t. 1. bo pri okraj ni sodniji v Ljubljani dražba zemljišča   vi. št. 115 kat. obč. Gameljne. Zemljišče je cenjeno 500 K. Najmanjši ponudek znaša 334 K.
Slovenci m Slovenk!
(Zaplembo tega sestavka je razveljs vilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 190S. govoril dobesedno tako-le:
»LTporabljam, zavedajoč se tega* *vojo imuniteto v to, da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovi-lim glasom kiičcm vsemu narodu, da »e naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, impak da ne obiskuje nemških in -lemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno iveljavi svojo moč kot konsument, ki '.aniore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četu-
11 na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjeni-•e nas ne more nihče prisiliti, da bi '.ahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provoeirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zlo-'inec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasramujejo ir >alijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljuje-jo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Čeh mora kupovati pri Čehu!«
Drobne novice.
50 let v ječi. Odbor za pomilo* ščenje v državi Connektitut v Zedi-njenih državah je prejel prošnjo, naj se pomilosti Johna Harrena, ti je bil leta 1859 umoril svojo ženo ter bil obsojen na smrt. Kazen se mu je spremenila v dosmrtno ječo, v kateri sedi že 50 let v Harren je zdaj star 70 let.
* O Martu. Mars je bil vedno za astronome zanimiv objekt opazova nja. Doslej se je vedno trdilo, da so na Martu veliki vodni kanali, ki spo j u je jo razna morja na Martu. V zadnji seji angleške astronomične družbe pa je izjavil ravnatelj greenwich-skega observatorija E. W. Mandrer. da na Martu ni kanalov in da so tudi mnenja o prebivalcih na   tej zvezdi same fantazije. Predložil je najnovejše Martove fotografije, ki jih je na pravil znani ameriški astronom prof. Hale. Na teh fotografijah n io kan« lih ne duha ne sluha. Mandner pravi, da so kanali na prejšnjih fotografi jah le optična prevara.
* Pomnožen je ljudstva v Algerb ji. Ravnokar izišla statistika podaja zanimive Številke in živo sliko o naraščanju francoske kolonije vSeverm Afriki. Prebivalstvo Algerije obsega danes 3,231.850 duš. V zadnjih 34 le tih se je število mohamedancev, ži dov in inozemcev podvojilo, med tem ko se je število Francozov potrojilo.
— Mesto Algir, katero je še let* 1872. samo 48.000 prebivalcev štelo, ima danes 100.000; Oran je imelo leta 1872. — 40.000 prebivalcev, a danes itejs približno 100.000, in v Constantini je v istem času prebivalstva od  29.000 na  55.000  narast lo.
)
mmm
i^etai prirastek FraifOEOT,
▼ AJgreriji naseljujejo, znasa povpreč-
bo 2000.
* Samomori na Dunaja. V letn
1909 je bilo na Dunaju 520 samo-moro? in sicer 374 moških in 146 ženskih. Poskušenih samomorov je bilo 853. Najmlajši samomorilci so
bili en 1-l^tni, en 131etni in dva 14-l^tna   dečka;   najstarejša samorilca
sta bila neki 871etni starec in 851etna •tnrka.      Samomorov iz ljubezni je
bilo 197, radi bolezni 185, radi revščine 138 in radi rodbinskih sporov
172 slučajev.
* Iredentisti v Trsta. Svoj čas je policija pri preiskavi v prodajalniei manufakturnoga blaga znanega iredento vca Ruggero Bernardino na Korzu našla v skrivalicu glavne blagajne dva ravnooglata predmeta, navidezno bombo ali petarde. Nosila sta napis: Ne prižgi s plamenom«! Bernardino, ki je izvohal nevarnost, jo je pravočasno popihal iz Trsta, predno bi ga mogli aretirati. Omenjena dva nevarna predmeta so poslali na vojno ministrstvo, ki ju je dalo preiskati od artilerijska sekcije. Na to je tukajšnje deželno sodišče izdalo tiralnico za Bernardinom. Proti aretiranim Nikolaju Quaran-taotto. Brunu Ferlugi, Marcelu De-panlu in Juriju Ravaliei — vsi so člani mazzinijan^k** ^Associazione giovanile   trieetina« — se je nvedlo
ko postopat preiskavo vodi preiskova ni sodnik g. Rpongia. Pri li preiskava1: pri omenjenih are-icih so našli ve« vinjet s karikaturami cesar in in slavečih Ober-danka. kakor tudi bocato korespondenco z najbolj znanimi iredentisti iz Itolije »Pio© je se ve trdil, da so bilo preiskave br<»zvspešne.
Planinski ples.
Čestitim damam, ki hočejo so-a*i pri priredbi planinskega plesa, se uljudno naznanja, da bo v ponedeljek ob 6. uri popoldne sestanek v večji restavracijski sobi »Narod neera doma«.
Telefonska in brzojavna poročila.
1   r*ki namesinik bolan.
Gradec, S. januarja. Namestnik jrrr.f f'!ary - Aldringen je nevarno obolel. (ravniki so mu strogo prepovedali, da ne sme zapastiti }>oste-
Ije.
mdalozna afera.
Zagreb. c. januarja. Ban oaron Ranch  le oddal   razna graditeljska
oela  svojemu    pristašu stavbeniku tir »s« i. Za ia dela je vzel pred meseci pr   viadi    predplačilo    v znesku K ter    pobeenil.    Izvršil je namreč   zverski   zločin   na nekem deset letnem dekletu.   To afero se je krat  posrečilo    javnosti prikriti, v na-neč, da <»e je v Zagrebu na •tvar z   j        ilo, se jc te dni vrnil. Ker pa se je med tem za njegov zlo-in   zvedelo, ga je državno prav dni-stvo da i o aretirati.   Rauchovcern je T«? afera skrajno neljuba.
Ur. Lukacs in hrvatsko - srbska koalicija.
Zagreb, 8. januarja. Hrvatsko-- '"..a koalicija je izdala ta-le komuni ko: Vesti nekaterih listov, da ima srbska koalicija danes sejo, so prezgodnje. Isvrsevalni odbor k< alicije je imel 5. t. m. sejo. na ka-
je razpravljal o imen -vanjo dr. Lukacsa za ogrskega ministrskega predsednika. Izvrševalni odbor je po-
ker pričakaj*, da  as ba potrudil tadi sa rešitev hrvatske kri
ve. Koalicija bo imela v ponedeljek v
Pešti konferenco, na kateri bo sklepala o svojem stališča napram dr.
Lukaosevi vladi.
Žrtev amadiarake pravicami L Budimpešta, 8. januarja. »Slovenski Tyždenik« je priobčil pred kratkim članek, v katerem je razpravljal o razmerju Madžarov napram Srbom in zagrebškemu »vele-izdajniškeniu« procesu. Radi tejr<i članka je državno pravduištvo obtožilo urednika Josipa Dvofaka radi ščuvanja proti madžarski narodnosti. Sodišče je Dvorska obsodilo v 8mesečno ječo in na 1000 K globe.
Ogrska krisa. Budimpešta, 8. januarja. Pogajanja ministrskega predsednika dr. Lukacsa z Justhovo stranko so se razbila. J ust h je izjavil, da njegova stranka na noben način ne bo glasovala za proračunski provizorij.
Katoliška duhovščina proti Poljakom.
Vratislava, 8. januarja. Proti poljska gonja se je jela širiti v zadnjem času tudi med katoliško du hovsčino. V tukajšnjem duhovniškem semenišču, v katerem se vzgojujc mnogo Poljakov za dušne pastirje, so te dni prepovedali gojencem učenje poljskega jezika in poljskega slovstva. Ravnatelj Steiumann se je iz-lazil: »Verske resnice itak znate oznanjati, drugega pa vam ni treba. Da bi pa bili narodni agitatorji, to pa ni združljivo j* sveto vero.«
Posl&nik grof Forgarh.
Belgrad, S. januarja. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se proglaša za izmišljeno vest, da bi bil avstro - ogrski poslanik grol Forgach prosil za vpokojenje in da bi bil dr. Milovanovič določen zu srbskega poslanika na Dunaju. Pozdrav slovanski trgovski zbornici.
Sofija, S. januarja. Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica je poslala slovanski trgovski zbornici v Petro-grad brzojavko, v kateri izreka v oči novega leta željo, naj bi imelo delo za kulturno ujedinenje slovanski!? narodov v novem letu Čim največji uspeh. Slovanska trgovska zbornica jo takisto brzojavno odgovorila, da gradi vse svoje nade v boljšo bodočnost na bratsko vzajemnost slovanskih narodov.
Bolgarsko • srbski sporazum  v Makedoniji.
Skuplje, 8. januarja. Meti makedonskimi Srbi in Bolgari se vrše že dlje časa pogajanja, da bi se med njimi dosegel sporazum, ki bi omogočil skupno obrambno akcijo proti Albancem in Grkom. V zadnjem časa so ta pogajanja že v toliko dozorela, da so lahko računa s tem. da bodo v doglednom času medsebojne borbe med Srbi in Bolgari v Makedoniji popolnoma ponehale.
Gospodarstvo.
— »Ljubljanska kreditna bank*.
V mesecu decembru 1909 vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,801.823 K 53 vin., dvignilo pa 2J&&ŽM9 K 43 v. Skupno stan.ie kon-.♦m decembra 11,307.241 K Mi v.
aprednjaki,
prispevajte za
Narodni sklad!
Darila.
|a drusbo sv. Cirila ia Metoda:
O. dr. D. Treo, odvetnik v Gorici 20 K mesto venca na krsto pokojnega Kar. Bleiweis-Trsteniškega. G. dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici, 5 K, pričnina g.* Alojzija Schrev, c. kr. nadpostarja na Jesenicah. Ga. Marija Werli ▼ Cirknici 6 K 20 h, katere je nabrala vesela družba v »Ka-žotu« na Silvestrov večer. G. Franc Dekleva, mornar ladje Nj. V. Štefanija, 5 K kot novoletno darilo družbi. Rodbina Ferd. Sajovičeva iz Kranja 10 K mesto venca na krsto g. dr. Kar. Bleiweisa viteza Trste-niškega. G. Anton Kralj, Sušak, 14 K 36 h, nabrali na dan sv. Štefana v hotelu »Klotilde« na Pečinah zbrani Slovenci. G. Medica Fran Mori 21 K, nabrano na drugem sestanku tridentinskih Slovencev. V morju ptujstva, daleč, daleč od krasne slovenske domovine v laškem Triden-tinn zaceli so se zbirati Slovenci rodoljubi k medsebojnemu občevanju. Ni več dolgo, ko bodo vsklili ti sestanki v močan klub vseh v Tridentu živečih Slovencev. Skupaj 81K 56 h. Hvala! Živeli zavedni darovalci.
Za dijaško kuhinjo »Domovina«: G. Jos. Kušar, odvetnik v Kranju, 10 K, mesto venca na krsto dr. Kanda vit. Bleiweisa-Trsteniškega.
Za Trubarjev spomenik: Gospod Pustoslemšek iz Litije 50 vin.
Harodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utesujo e, mišice in živce krep-čiijoče, kot mazilo dobro znano „MollOVO francosko iganje ln sol" katero se splošno in u pesno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1'SO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOU-o? preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2
Plesna svila
od 1 K 15 h naprej me ter, zadnje
novosti.
Pran k o in «e 4»#»i*!njevt4» se poSlje r.t
dom Bogata izbira vzorcev s prvo polto T varna sa svilo Nrnnrbrri, Ziirleti.
62 4
s^f^^ Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme vmdriuje zobe ciste, bele in zdrave.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 8. januarja 1910
Termin.
Plenica za april 1910 . . PSenica za oktober 1910 . .
Rž za april 1910.....
Kuruža za maj 1910 . . . Oves za april 1910 .  .  . .
Efektiv.
5 vin. ceneje.
z* 50 k£ 1420 za .50 kg 118"
za 50 kg 9 95 za 50 kg fi 67 za 30 kg   7 63
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. januarja: Andrej Lisjak, gostil-ničar, fi6 let, Poljanska cesta 60.
Dne .5. januarja: Marija Rodič, posest-niča, .57 let. Stara pot 15. — Makso Kajfež, posestnikov sin, 11 mes.. Zaloška cesta 15.
Želodčni liker
jc najbotjSc krepcilo želodca 1
Bliza in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdraje doma!
64
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .   „ 4-SO.
V.
Naslov za aartciia: „FL0RIAff"f Ljubljana.
Postavno varovano.
Proti 6
zolioiii in ili zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v LJubljani, Beslfeva cesta štev. 1
••leg Franc Jožeferega jubilejnega mestu.
Melusiue-ustna in sobna vođa.
Sunja, Hrvaško, 22   februarja 1908 Blag gospod lekarnar!
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-uetne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-strania neprijetno sapo iz ust. Za ©hranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Neteorolostčno poročilo.
v:-i-a nI a«rjea 3H-'.'.       Srcfiji rratii tlak 736'ftam.
TT Čas s j apazo-Š vanja
Stanje i ^
baro- ^ >
metra e *
v mm C— P.
Vetrovi i Nebo
7. 2. pop. 748 8      15 si jivzhod jasno „ s 9. zv.   749 8  —2 6 si. svzhotf
8. 1 7. zj. j 7478  —49 slab jug j
i I        I        i i
Srednja včerajšnja temperatura —2 2°, norm. —27 . Padavina v 24 urah 00 mm.
Manija Svetita neznanja v svojem imenu ter v imenu vseh sorodnikov, prijateljem in znancem žalostno vest, da je na* preljubi soprog, gospod
Janez Svetlin
kurjač Jut. selesnlce u p.
včeraj dne 7. januarja, ob 10. zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, previden a av. zakramenti za umirajoče v 81. letu starosti udano in mirno v Gospodu preminul.
Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo, dne 9. januarja t. 1. ob V, 4. popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti št 21, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah.
93
Ljubljana, 8. januarja 1910.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
TIa mnoge dokaze sočutja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
Frcsa Turka
izrekamo za izraze prijateljskega sočutja najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo stanovskim tovarišem rajnkega za častno spremstvo ter vsem ostalim, ki so s svojo udeležbo izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku. 95 Bog povrni!
V Ljubljeni, 8. januarja 1910.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Za mnogobrojne dokaze ganljivega sočutja povodom bolezni in smrti nepozabnega soproga, oziroma brata in strica gospoda 91
Andreja Lesjaka
gostilničarje
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se še posebno darovateljem krasnih vencev, biajvni vojaški upravi tukajšnje garnizije za blagohotno dovoljenje voj. godbe ter vsem, kateri so blagemu pokojniku v tako obilnem številu pri sprevodu zadnjo čast izkazali.
Bog jim povrni stoterokrat!
Ljubljana, 8. januarja 1910.
Žalujoči ostali.
eventualno tudi kot prodajalka papirnate in galanterijske stroke, UČO službe. Vstop s 1. februarjem, lahko tudi s 15. januarjem. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 53
Mi manafakturna trgovina
v LJubljani
išče izvežbanega
k engros-zalogi.
Ponudbe: 57
Ljubljana, postni predal ste?. M.
p toki Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rabimo izborne Fellerjeve kroglice z rabarbarom in znamko »Elzine kroglice«. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite :e tudi, uravnavajo telesno odvajanje ia pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone.   Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elizin trg št 238 na Hrvaškem
I-* o s 1 cl m o.
Na pojasnilo in priporočilo14 priobčeno v tem listo v zadnji Številki pr. I. od gdč. Mlaka Horvat, modistinje v Ljubljani, podajamo sledeči stvarni odgovor: Naznanila nam je navedena gdč. požar dne 21. pr. m., torej požaru sledečega dne. Takoj smo ukrenili vse potrebno glede poizvedbe škode in tudi pozvali oškodovanko, naj naj izvoli izvedenca — cenilca. Odgovorila nam je, da ne ve nobenega. Težavno je bilo res dobiti ga tačas, ko so imele vse trgovine toliko posla radi bližajočih se praznikov, končno nam je obljubil tukajšnji modni trgovec, da nam da svojega, povsem zanesljivega in izurjenega, poslovodjo na razpolago, scve do praznikov le zvečer za čas pozatvoritvi trgovine* Hiteli smo to oškodovanki naznaniti, a je nismo našli več v trgovini, vkljub temu, da smo jo bili naprosili, naj je še ne zapre. Ponovili smo torej svoje naznanilo drugi dan Ia ou so Js popolaonsa strinjala s tam, da bodi lzvodonoc — conlloo ornaionl g. poslovodja. Takoj na to, torej že 22. decembra pr. L, pričeli smo ceniti škodo; seveda je bil, kakor smo razložili, g. izvedenec na razpolago le zvečer; sicer pa povdarjamo, da je v lokalu dvojna Auerjeva luč, pri kateri se vidi vsak predmet vsaj toliko natančno kakor po dnevi. Največji de! škode ocenil se je vendar po dnevi, dne 26. decembra pr. I.; saj smo delali še ta dan ravno iz ozira na oškodovanko, tako da je trajala cenitev v vsem le 4 dni, dočim bi bila gotovo končana v dveh dneh, če bi nam bil mogel biti g. izvedenec nepretrgoma na razpolago. Trditev, da bi bili nal cenitev zavlekli, je torej ravno tako aoatomaljoaa, kakor druge trditve v ,.poslanem", osobito glede cenitve ostalega blaga.
Postopali smo ob cenitvi res natančno in to še posebej ls slodoMfc razlogov3
Dan po požaru poročali so o njem vsi trljo lJ«MJeUuld dsiovIsTl in so omenjali in sicer slovo«sfca taovadka, da Jo ikodo „prilično 600 kron", uradni Ust
pa, da Jo Jo „nekaj čez 400 kron". ___
Zavarovanka sama Jo pa trdila, da uaia slmpaia Utoda nad 5000 kron!
Ta velika razlika v zneskih narekovati nam je morala pač že sama ob sebi previdnost in natančnost in to tembolj, kor so al dalo dognati o vzroka pokara ■HttaaV Jasnoga. Oškodovanka je trdila prvotno, da je nastal ogenj morda vsled kurjave, a preiskava je pokazala, da tema ai moglo biti tako.
Povdarjati pa moramo: g. izvedenca smo opetovano opozarjali, naj ceai popolnoma napiIslismals. tako da vzdrži lahko tadi saprlaoino svojo oonttov. in oa pravi da Jo % mirno vostjo pod prlsogo vzdrinjo.
Prepuščamo o tem sodbo občinstvu, kdo je ravnal pravilno, mi — ali gdč. Horvat. as
88565646
FS
71
14
Rožne stvori.
* Foersterjev »Gorenjski slav-eek« je imel pri svoji premijeri dne 1. t. m. na Narodnem gledališču v Brnu velik uspeh. Občinstvu je zelo ujrajala že vsebina opere, predvsem pa seveda melodioznost glasbo in lepi slovenski naro<lni motivi.
* Češki odsek »Slovenskega planinskega društva« bo izdal to pomlad novega votinika za Savinjske, Julske in Ziljske AJp,\ za Karavan ke in Kras ter za tržaški, kvarnerski in istrski zaliv. Vsi po<latki bodo temeljili na avtopsiji sotrudnikov.
* Cook. Iz Kodanja se javlja, da »e bo poročilo kapitana Looseja o ponarejenih dokumentih Cookovih kritično revidiralo, akoravno je univerzitetna komisija Cookove papirje že zavrgla. Cook pride baje se ta teden v K odan j.
* Češke narodne dame za reško »Šolsko Matico«. Na starega leta dan dopoldne so oddala češke aaroeass dame po svojih zastopnicah gospej Podlimi] in gospej Beneševi   za    češi i
Šolsko Matico« prekrasca dar :»5.000 K v samih bankmvih po UM)) kron. To svoto so češke rodoljubkiuje same nabrale v Prasri. Pač lep vsajtod požrtvovalnosti in narodnega navdušenja!
* Chopinov jubilej. L. 1910. bo *to let, kar ae je narodi] slavni poljski komponist Fryderyk Chopin. V
.Lvovn se jj sestavil krožek prijateljev godbe, ki priredi v oktobru t. L slavnosti na ćasr komponistu. J. L. Paderewski je že obljubil svoje sode-vanje.
* Čehi v Rusiji. V Kijeva se je tistanovil odhur tamkajšnjih Cehov, ki nameravajo začeti meseca marca z izdavanjem češkega lista j Cech na Rusi«. V Kijevu nameravajo ustanoviti tudi češko knji-rarno.
* Spopad na turško-črno2;orski meji. Iz Pripolja se javlja, da so <^ na tur>ko-črnogorski meji spopadle turške čete s Crnogorci. Turki so hoteli odgnati čedo goveda, pa so jih Crnogorci presenetili. Vnel s;* je krvav boj. En orožnik in dvajset turških vojakov je padlo na bojišču. Iz-arube Črnogorcev niso znane.
* Knjižniea slovanskih avtorjev, je začela pravkar izhajati v Petro-srrathi v založbi mesečnika »Slavjan--kj Mir«. V prvem zvezku so sledeče stvari: Maehar: Gol ga ta; Krrno-picka: Pesem; Kranjcevic: Slutnja: Uskokovie: Fragmenta vitae in Cankar: Hiša Marije Pomočnice.
* Nap£,i na profesorja. V neki vasi pri Lvovu so napadli kmečki fantje profesorja Christa in zasebnega uradnika Skorupa. Da bi sc napadalcev ubranil, je profesor streljal z revolverjem. Eden je bil ubit, vec ^antov pa ranjenih. Končno so napadalci izvili profesorju revolver, ga vrgli na tla, bili ter hodili po njem, dokler ni brez zavesti obležal. Pozneje so ga spravili v bolnišnico; polomljenih ima več reber in kosti.
* Andrerjev zrakoplov. K<;tr«ii->ki   škof Pa-'*al   v Saska«-evaiiii
Se v. Ameriki — tako se poroča iz Londona — }<* dobil od misijonarjev vest, da so 900 milj severno od morja, torej v arktičnih pokrajinah. Iv-k i-rnaki našli pred letom zrakoplov. S;)-deč iz popisa je to Andreejev zrako-plov. Iz raz'ičnih okolnosti se sklepa, da so Andreja in njegove tovariše ubili Eskimaki.
* Solsk; obisk v (ialiciji je skrajno slab. V K rakovu, kjer jf> par dovolj prilik^ za šolsko izobrazbo, je bilo nad 5000 šoloobveznih otrok, šolo pa j h je obiskavalo — kakor na-znania dež. šolski svet — le nekaj nad 2000, torej niti ne polovica. O-tali so bili brez vsakega pouka. Kakšne so šele razmere na kmetih si je lahko misliti. Tako skrbi katoliško polj ko plemstvo, ki ima v (ialj-H ji ves vpliv v svojih rokah, za izobrazbo mladine!
* Ljudske šole v Avstriji. Leta
1908 se je izdalo v Avstriji za Ijnd-■4." šole 87,^90.926 K, od tega je država plačala le 262.920 K, torej Namo 0 29%; vse ostalo so plačale obline in kronovine. Vkljub temu hoče imeti država vrhovno nadzorstvo nad šolo zase. Povsod drugod vzdržuje šole država sama ali popolnoma, ali pa znatno zanje prispeva. Zahteva, da bi tudi pri nas prevzela država vsaj polovico stroškov, je sieer zelo opravičena, pa se najbrž^* £e ne bo prav kmalu izpolnila.
* Zaklad v morju. Pri Aneoni na Italijanskem so potejrnili ribiči iz morja poldrugi meter visoko krasno izdelano vazo in čudovit etruški -n^kofag iz marmorja z orožjem in drugimi rečmi. Ribiči so prodali vse skupaj kanoniku v Civitavecehia. Oblast se trudi, da bi dragocenosti rešila. .
* Koliko odvetnikov ima Ogrska. Objavljeni so statistični podatki, iz katerih je razvidno, koliko je na Oarrskem odvetnikov. Koncem leta 1904 je bilo uvrščenih v listo odvetnikov na Ogrskem 5300; leta 1905
— 5512; leta 190« — skupno 5776; leta 1907 — 5994, in koncem leta
1908 jih je bilo 6215.
* Naraščanje prebivalstva na Angleškem. Po najnovejših podatkih je naraslo prebivalstvo na Angleškem v zadnjih 25. letih za 10 milijonov. Število porok je nara>io na Irskem, dočim je padlo na A mrle-škem in Škotskem. Smrtni odstotek je znašal leta 1SH1. ls-7, dočim je znašal lansko leto samo 15 1 na tisoč. Zelo oči vidno je pa padanje porodov v zadnjih tridesetih letih. Ae leta IS£1 je bilo na 1000 ljudi 3< porodov, leta 1908 pa še ramo 26.
* >Star   anarhist.« Prelsednik
ruinunskega senata v IhiV \r v iir-neral Rudisteanu je te dni dobil pismo, v keterem >e grozi, da bo senatno poslopje povodom kakega zborovanja zletelo v zrak. Pismo je spissv-no v laškem jezi-u in ima t »Star anarhist . Vlada je vsled teara v velikih skrbeh in ,ie o 'redila dalekosežne varnostne odredbe.
* Okužila se s tujimi lasmi. O
čudnem  in  groznem slučaju rkii*e-nj,i        >čajo i'. New Torka: V Pitts-burcu je nedavno temu kup;la : r d-stojnica neke trgovine kito las. K1 n In potem je nevarno obolela * eednj so >e na njej pokazali sumljivi zi;eki sobove bolezni. Baz iskovan ja i i dokazala, da je došla kita s otoka v Ka-rabajskem morja v osrednji Ai   • •'. ki, kamer pošiljajo gobove bul najhuje vrste.
* Češki denarni zavodi ra Dnra-ju. Na Dunaju živi glasom privatnega štetja do 500.000 Cehov (»uradno« so jih »našteli« 100.000). Že vred 22. leti se j" ns&anovila (teta 1887.) v I. okraju na Dnnajn prva češka posojilnic:;. Njena aktiva so znašala koncem I. 1^08 694 442 K in je imela '^77 članov ter 9906 K ei-ie-ga dobička. Leta lv96 sta s e u ■tnr.n-vili na Hunajn dve češki posojilnici; češka rokojel-ko - obrtnik:«. i>:wnjij-n i e c i v [IX okraju in ena v VIII. okraju. L^ta 1896 so ustanovili ee-ško ljudsko posojilnico v X. okraju; leta 1897 pa češko ljudsko posojilnico v II. okraju. Potem do leta 19 0 ni bilo opaziti posebnega razvoja. Večji češki denarni zavod se je osnoval zopet leta 1906: posojilnica za Fiinfhaus: 39. junija ir?0() je imela 1.215.^60 K vlog. Ta posojilnica je
ustanovila podružniee v Vil., VIII. in IX. okraju, pa tudi v Postorili in BrecIavL Leta 19MK je bila osnovana tudi: Prva posojiluiea slovanskih uradnikov na Dunaju in obrtniška posojilnica v Meidlingu. Češke posojilnice na Dunaju so ž* n gospodarski einitelj :'u krepiji v prvi vrsti č^ški srednji strsn. Svoj lep razvoj i.iiajo češki denarni zavodi zahvaliti ustanavljanju podružnic praških bank na Dunaju, na reč: Zivnostenske bank** za Češko in Moravsko. Osrednje barke čeških hrani nic in Češke industrij ke banke. Prva je pričela na Dunaju delovati leta 1897 in je ustanovila zr ekspoziture v treh okrajih. T:idi podružnici obeh druarih bank se krasno razvijate in vse tri tvorijo s svojim kapitalom mogočno češko trdnjavo na Dunaju.
* Dukes —   časopisa?   ka4 tlojr. Kakor vsako leto, je izdala »Airone-na ekspedicija M. Dukes nasi«, D« naj, l 1, VVollzeile 9 tudi letos nov pisni kaUilojr v obliki lieneera i najboljše opremljenega zv* v.ka.    C vo je,   ,ia bo ta knjižica vsake m t: rentu   zelo dobrodošla, kajti -Ijena je v resniei   tako,   da je ravi kaži|>ot za vsakega   iadustrijca, trgovca in obrtnika. Katalog je velike važnosti tudi za one, ki iščejo potom časopisja   boljših služb, zvez s kr talisti itd. — Interesentom se razpošilja brezplačno.
* K pomladnemu gnojenju. Sp mladi se najprej ernoji ječmenu. x a Češkem se pose je j em< na aa .'!>"." ha površja, aa Moravskem 200.062, skupaj 500.426 ha. Na češkem se pridela 5,477.982 stotov, na Mora vsi e 3.091.234 stotov ječmena; v obeh deželah se pridela 8,569.210 stotov ječmena. Ako se porabi za gnojenje 250 kfc superfosfata z 17—1S% raz-topljive fosforove kislino in 2° kaliumkorida, potem se pridela na vsakem ha najmanj za 6 statov več, s čimer se dosese tudi veliko večj i vrednost zemlje. I^nzen tega s>^ doce-že z re alnim gnojenjem najboljša kakovost ječmena, takozvani izvozni jeezaen, ki ga pivovarne mnogo dražje plačujejo. — Najboljše je, ako se za ba uporabi 250 kg 17—16 saperfoafata, 150—200 kg 10" kalijeve soli in 80 kg aniojiij :kovega sulfata ali 100 ker čilskega sol i trm. Ob pravem gnojenju bi se zvišala produkcija prima - ječmena na ("e-ftkom za 900.000 stol Sir, na Moravskim pa za 600.000 stotov. Tako bi tor»-j dalo 1,500.000 siatov ječmen*«, ako bi se prodal po 14 K okro«r 12 (> milijonov kron dobička za Češko, okrog 8*4 milijone kron za Moinv-f^ko, skupaj torej 21 milijonov K dobička.
Išče se v najem
dobro iia gostilna
v bi ?im Ljubi ane.
92
Več v Ljufelj&M, StreUška ulica 2. I&ča se za maj &li avgust
s št rimi soham% kopalno foho in dru pin.i prit Lltaaani, v južni b^i; najrajše v vdi.
Ponudbe pol |,4" glasna po.-fa
1< lefe §5
z letnimi i* r čerali, jlove? ščine ia če
!!•< gi će tli-;: RsJ iip"«1 ne i n izoa, ^
se isce
o'> v ' plaći ,.a ttgov<ao na cebe'o v Gradca. 86
r*< nudbe   z   navedbo ri^ol pla<" • »S <>»/ N,»- «tol Sl3. S."
77
ss Mmm na sn
na Sv. Martina cesti,
mm u i] Siti
a^-w   ttuir.i J J cj«auCls
V a-iti jc mi o3k?Isaika 5*o:> gratrcv!!i z^-^ljiso aa Franc Jc-toloA Q3i'A T3 1,1, nz&zir, de^ac. 1
Jk Abijil
- I
bo k
j-«:vir.e iz doma i^rcjen.h prašičev.
K obilnemu obiska najvljudneje F. n G. Cclte.
vabita
94
"     '.i:.4...-..i fc-.-.i..L
JCjabljam, Vdfm u'icc 113.
Velika EjiJcsa
jnvdov, zhisra in src-
Kov, prstan v, vst.ž c in cčal itd.
Blrp PF7E UJtt
Solidna postrežba. Cene najnižje.
W
'i tiSL fc2 ljm$ 1311L1
n.:-is!:a cesta št. 17
V; -. - V
Deklica
stara 20 let, ki ima 8 razredov in veselje   do   loterije  in   prodaje tobaka,
ae sprejme.
Vrč   se  iv. IMitflH CCSti
it 24 ▼ Ljubljani. 87 Lepe prsi
dobe. deklet« in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo krepiš sa prsi ali vodo sa prst. Rabi se samo zunanje; edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3—, K 5 — in K 8— Zra.en spadajoče milo 60 vinarjev Prodaja jih gospa Katke Mensel Dan a j II., Pratsrstrasse 03, vrata 7 6.
InteSigentna Čehinja bi
ziiMa raioledie
z Rlor&7iskega za razglednice s £lovenakega. 73
Naslov: Cmma B&čkova^ urad: v aduuni^tr  »Ldo\ych  Novin«. B»no.
Novo spremljena
s posebrim vhodom v moderno ?gra-;rni l«iši se odda od 15. t. m. naprej -ohdro mu gospodu, z ali brez hrane, P* ij-n>La eestt št. 24, II. nadstr. blizu
Da svoje izborne, najnovejše j Iz zlate trdolitine  izdelane j alce z močnim glasom pov- j jod uv dem, sem se odločil raipcdaritl 2500
£ onograSor. Zahtevajic proti vpošiljatvi io v ^ ^.semskih znamkah prospekt in lahko dobite prekrasen fonegraf zastonj i« carine prosto. 4437 ^
i Razposiliaije govorilnih   strojev „!iOwSn", j ^j^fViL>6um?endor:esir&ssellM5. j
Razpošiljam hdeso
za štiri tedne n« poskainjo in vpogled proti po v sel j u. Posamezni del- kole* čudo-ito nočen >d dt»bri
iicdlrovani cenc-rniki poštnine prosto.
Franc Dnšek
^vt^raJra kolss, "po*ao št 80, ob dri listnici Ce&ks. 42
UriLc"ao d^vc!$eaa, is 15 let obstoječa nLjSiarelša ll^^ljaaska
pOi^iS slamal in slažet
^■3
j3 r.
r u
Gosposka uSica štev. B9
itto nujno: nekar prenro<:tih in boljšili kc-haric za Ljbtrtjano, Pulj, Florenco Ad., več lišen, deklic za odločena opravila, pe.Tinnj in deklic k otrokom za Ljubljano in zunaj, 3 kavarniški bia^nlčarki, hišnica za večjo stanovanj ko h.so     Ljubljani itd.
P&tnsna tukaj.
Vestna ia koliko i možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanji.n dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Presi se za natančni naslor. 6~
Zagreb. Ilica št. 40
prp roča svojn %eHWo in razširjeno tvornico
žaluzi j
U dptčic. ž^ieznfn Id iaseciS rolojev za pKdo in prodo oln>ce
ponajoovejsem sestavu V.iS vrsf« las n K, tka nih In p atn«n h 79
V* n 1 P t 12 rjlZH2nega *»•»-«^». 1U1CI t* «i«   rt •-■»itd
N»va patentirana psrasaa drtafa.
Novo sk!adl£ea vsake vrsta odsi.
vuvirje prvovrstnih tvornic
in lurmonijev ameriksnskcgi sistema
X)t stnkovnjaV in zapriseženi izvzeti* c dež. so* i iU op^rjam na blago-gasnost n trpe :nnt svojih instrumenta* ter rri-porcura zlasti neprekc-.\ /.   sljin /.
y$li\ - J( itznaanon
i iianine. j inslvo 10 let. ^     Veliki* naraznorTStoiš*
izbira. 76
irpDSoja in pr-9:ja nace-ntjC tuoi na DAva * D j a-čiii brez ziiatU edino te /.   nar.'cna tvrflU S
Jftfosz - -
- - TJreznik
nć^'l Sa bre Jvtit ce. jf, t ubi ana, Qrad. ičt \t. 11, poicggsuin« ,pr;IC oni".
Gospodična
se sprejme ▼ loterijo In glavat trafiko 75
xj Radovljici.
3000
slik porabnih predmetov in komadov za darili obsega moj najnovejši glavni katalog, ki ga na zahtevo vsakomur pobijem
DaV gratis
in franko. C. kr. dvorni dobavitelj Jan SOtt> rad, Most it 483 (Češko).
V nn< o zgraieni hiši v Ilirski liiict Št. 29 86 Odda za majev termin već
stanovanl
z vrtom in pritlikami. 7S
Vpraš-        pri jjo^poHinji V SlOAt*
fikovi dlcl št. 23, levo.
Revmatizem. 451!
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem sc rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, Iliertissen, Bavarsko
^ tmmmmmwffimwm
Dobro ohrasleai 477°
z vrlcm i Masi, v Kasjsiai ulici št. \
ter nekaj
stavbnega prostora
se taksf proda.
Posredovalci izključeni. Več pove £ Josip Kozaki mesai ▼ Ljubljani, Poljanska cesta.
zšel je ~W8 "m novi slovenski cenik
6vok3lss, Mili strojev, gramofonov, piel!
itd itd. 4691 s čudevito nizkimi cenami pri
F. Batjelu
Gorita, Stolna ulita 3-4.
Tam je velika zaloga vsakovrstnih automa-tičnih"gramofonov za gostilne od R 15 do S i.'OO. kakor tudi dvokoies, sivalnib strojev, zastopnik kmetijskih strojev, orkesžrijcncv. — Mehanična delavnica. — Predaja se tudi na mesečne obroke. Ceniki frank«
Pozor!
V gostilni uri Kreutzeriu
na Marija Terezije cesti št. S vsako nedeljo
Za obilen obisk se priporoča 8s gostilničarka.
Srebrna ura ankerica s prekrasno graviranim dvoj-natim pokrovom, natančno idoča Za vsakogar najboljša ura za trpež. Doba Ija jih proti triletnemu jamstvu po povzetja za samo 7 K. Tvrdka za ure
Leonom Sckaediter.
Dnnaj, XVI 2, Lerchen feldercartel 5.
(Zamena ali denar nazaj\
i
MM w
Vinko jtiajdič
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pSeničnth mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranth pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 V Ljubljani: Pod grada. Trnovem, Eoćevja, Trata ftorlcl, Celovca, Beljaka, Bolesna, Inomosta, Tri« dsnta, Zadra. Spljetn, Brcegaovssm. Kotora, Sarajeva ta Paljn.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj.
0 Mkl neumnosti
Poglavje o človečki neumnosti je neizčrpno. Vzlic vsi kulturi, vzlic vsemu   napredku   je   človeški rod
pravzaprav še strašno neumen in je pe na milijone ljudi, ki se razlikujejo od živali samo po tem, da hodijo po dveh nogah in znajo govoriti nekaj sto besed.
Toda o teh nečem govoriti, nego
0 takih ljudeh, ki so nmstveno precej ali tudi nenavadno razviti, \k\ store easih vendar uprav velikanske neumnosti. Temu se ni čuditi. Kakor se dobe v blaznicab ljudje, ki so v svetlih momentih izredno inteligentni, tako se dobe med inteli^ejiti Ijudjo, ki imajo trenotke, ko so pravi norvi.
Tipičen je pač slučaj francoskega slikarja Courbeta. Ta je bil .iako uarleden umetnik, a za časa pariška komune je ta umetnik po naročilu rcvolucijonarjev storil barbarski zločin: vodil je uničenje svetovnoslav-nega umotvora, spominskega stebra Vendomc.
Pozneje se je izkazalo, da je bil Courbet mož, v katerem je bila združena z umetniško genijalnost jo uprav idijotska zabitost. Kot umetnik j< pravi ustanovitelj realisti&se -ole in je dal slikarstvu novo smer t#»r svoje stališče zagovarjal tako <iiajno. da bi tega najbistrejša .«riava ne mogla storiti. Ko pa je bil zaradi vandaličoega uničenja vendomskega >tolpa postavljen pred sodišče, je svoje početje tako neumno opravičeval, da je vse strmelo. V razsodbi je izrecno povedano, da je sodišče spoznalo, da je Courbet popoln tepec iu ga v^lcd tega obsodilo samo na šest me--ecev ječe 1'metnik Courbet je dobil aradi uničenja znamenitega umotvora ravno tisto kasen, kakor bi jo Hi I dobil kak capin, ki ne zna ne citati ne pisati!
Ko je Benjamin Franklin izua-^e! strelovod, torej napravo, ki jo 4andanes pojmi vsak kmetski otro-aj, četudi živi samo nuni kravicami in prašički, je svojo iznajdbo pr.nilo-f.\\ kraljevski družbi znanosti v Lon-«nu. ('lani te družbe so bili Dajana-n onitejši angleški učenjaki. a Franklinovo iznajdbo so sprejeli z umobesnim smehom in jo proglasili velikansko oslarijo.
Plinovo razsvetljavo je izumil •<»/ Leboru. Predložil je svojo /najdbo francoski akademiji. Tam -o znanstveniki izrekli, da spada Le-v blaznico. Malo je manjkalo, I^borja niso vtaknili med norce.
1 ko -o v Birminghamu že l. 1*0.">. ili plinovo razsvetljavo,   so se v a rizu še smejali Leborju. Pariz jc
š>l»> 1. 1^18 dobil   plinovo raz-►vet I javo.
Dne 11. marca 1878.   torej pred ■ J leti, je odlični fizik       Moncel pojavil v ^Academie   des Sciences« v Parira Edisonov fonograf. Vsi aka-miki <o strmeli narl to iznajdbo, a če ni hotel — verjeti. Prišlo je do ime debate. Naposled je akademik Moveči    učenjak Bouillaud prijel Nfoncela za vrat in vpil: »Vi ne-amni slepar, vi goljuf, kaj mislite, i smo člani akademije znanosti tep-Konee je bil, da so zbrani uče-aki,   sami   /nameniti   možje. De Moneela — ven vrgli.
Ker je v javnosti zaradi tega nastal velik hrup,   je akademija dovo-'a. da ji De Moncel še enkrat poka-h/disonov fonograf.   To se je zgo-lo 30. septembra. Akademiki so na meno ogledali aparat,    zmajevali z L'l a vami, se smejali in čudili, a niso »ieli. naj li verjamejo ali ne. Zgo-omenjeni    akademik Boillaud, svojega časa največji    francoski hu-r anist.   si je aparat najbolj natanč-
* nfriedal in potem izjavil: Nikdar bom verjel, da zna navaden plnh »roducirati     plemeniti človeški
1 as;   vi.   De Moncel,   ste   v mojih
• h slepar, ki ni vreden, da še kdaj ^topi prag akademije.
In danes* danes 8jx>znavajo fo-? f graf vsi šolski otroci!
Ziodovinsbe črtice.
xir.
O angleškem kralju Jurju TV. rekel njegov rodni brat: »Kar je na svetu hudodelstev, vse jih je sto-h I kralj, le samomora ne.«
Rojen je bil kralj Jurij 1. 1762., r nrl je 1. 1830.
Jurij je bil nadarjen in skrbno • zgojen človek,   a že v mladih ietih
je udal največji razuzdanosti, kvartae. pijanec, zapeljivec in nečist-nik najhujše vrste. Ljudstvo ga je vražilo in nastale so večkrat proti njemu revolte. Tako ga je ljudstvo : 1817., ko se je peljal na otvoritev parlamenta, na javni cesti napadlo in ga hotelo umoriti.
Še ko je bil Jurij prestolonaslednik se je zaljubil v izredno krasno vdovo Fitzherbert, ki je bila takrat stara šele kakih dvajset let. Jn-nj je na vse načine poskušal,  da bi
iapo vuovo aapeljaJ ia jo pregovoril, da bi postala njegova metresa, toda vsa zapeljevanja ia pregovarjanja niso imela uspeha. Strastnega Jur-ja je to tako razljutilo, da se je poskusil zabosti in se je precej teško ra-uil. Tedaj so zaceli zdravniki in dvorniki nagovarjati lady Fitzherbert, naj se vender usmili zaljubljenega princa, češ, samo ona je v stanu, rešiti mu življenje in ga spraviti ua boljša pota.
Ludy Fitzherbert se je res dala pieprositi iu je obiskala Jurja, ki je vsled   prizadete si rane moral ležati
v postelji. Jurij jo je poljubil, ji nataknil na roko poročni prstan in jo proglasil za svojo soprogo.
Lady Fitzherbert se je iw zdelo, da je bila ta poročna ceremonija ven der malo preveč sumarična in je zbežala na Nizozemsko. Šele na obljubo, da -c Jurij z njo pravilno poroči, se je vrnila nu Angleško.
Poroka se jc vršila dne 15. decembra 17S5. A kako! Princ Jurij s« je poročil tajno, namreč ne da bi vedel za to njegov oče, vladajoči kralj, niti vlada in poročil ga je samo protestantski duhovnik, kar je bilo neveljavno, ker je bila ladv Fitzherbert katoliške vere. Po angleški ustavi je vladarju sploh zabranjeno poročiti se s katoličanko. Princ Jurij je bil torej po zakonu vsled svoje poroke * kai"iisko ladv Fitzherbert popolnoma izključen od prestolonaslednik štva.
Zakonika sreča ladv Fitzherhen ni bila nikdar posebno velika, a se ta je bila uničena 1. 1794. Takrat se je namreč prestolonaslednik Jurij obrnil ua augleski parlament naj mu zviša apanažo in naj i»ia.-a ni^-ove dolgove, znašajoče nad 16 milijonov kron. Opozicija v parlamentu s** je odločno uprla iu je hotela pred vsem vedeti, ce je prestolonaslednik res v nasprotju s postavo poročen s katoličanko Fitzherbert. Jurij je najprej sploh tajil, potem pa izjavil, da pse nima legitimne zene, pač pa ženo, ki je vendar nekaj več. kakor njegova ljubica.
Parlament ni bolel drugače plačati J ur je vik dolgov, kakor tla seva-
vi svoje razmerje z ladv Fitzherbert v red. Zaradi denarja je dal Jurij Si o jo poroko z lady Fitzherbert proglasiti nezakonito in neveljavno in sv je hitro poročil — to pot praviloma — s svojo sestrično, prince-siajo Karoliuo brunšviško Ta zakon je bil tako nesrečen, da je prince/.;-nja KarolLna že dobro leto po porok i zapustila svojega moža in -e dala od njega ločili.
Jurij je zdaj zopet poskušal pridobiti si srce ladv Fitzherbert, a ta. je bila pripravljena, vrniti se k njeni u samo s i>ogojein, če prizna svojo poroko z njo za pravnoveljavno. Jurij je to storil in živel potem z ladv Fitzherbert celih osem let. Za iady Fitzherl»ert to pač niso biia vesela leta, kajti Jurij je bil dan na dan pijan, je živel skrajno razuzdano m si konečno izbral se stalno met reso v osebi ladv Hertford.
J>ta 1*'J<J. je ]K>stal Jurij ari-^bški kralj in tedaj se je ladv Fitzherbert definitivno odkrižal. Proces na ločitev kraljevega zakona je bil senzacijonalen. Izrečena je bila pač ločitev, ker je bila poroka postavno neveljavna, a proces je spravil na dan tako grozne grdobi je, ki jih je storil kralj, da je izgubil med narodom zadnjo iskrico .»poštova Obče simpatije so bile ua strani zapuščene ladv Fitzherbert in tudi člani kraljevske rodbine so imeli napram njej največje obzire.
Ko je kralj Jurij IV. L 1831. umrl, m> našli, da je nosil na zlati verižici okrog vrata minijaturu o sliko lady Fitzherbert, med njegovimi papirji pa so našli lastnoročno pisano naročilo, da naj mu dene jo v krsto podobo obožavane soproge Marije Fitzherbert, ki je bilo edino bitje na svetu, katero je resnično ljubil.«
Slovenka, z lepo pisavo, mm sprejme
takoj. Mesečna plača K 90 Akcepti ran gospodični se povrne vožaja IIL razreda do Prage.
Ponudbe naj se posilisio na Vy«
drevo tavana hranil Praga vm.
asa
Stampilije
h vrst aa
itd.
Anton terne
Uatim.Sw.Mnc t
•MM
hiša z vrtom
a MuUJanL
Naslov pove u pravarstvo »Slovea-skegs Naroda« 4532
Ml Bajec
naananja si. p. a. občinstvu, da se 356 nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
»aav. aa— Lta.
i|e aa aaaaae eele
Velika zaloga suhih vencev.
e
o
trn IJ
d ji 1 e
1
.a
352	1
a •o	e o C N e
	• e c ■rti
	z a
o	a a
	a *» a e a ■ SI
z <	■a e >o e a L F-
—	o a
I       frishri kraijski
lanenooljnali f irnež Oljnate barve
a »ai adi tak pa Vi* 1 kg kakar tadi v vedjik
fasadne barve
za kiše. pt vzorcih.
Slikarski vzorci
is papir za vztree.
£aki
jristaj aifldki za vizitc, za ptUltra ta za ftic
Steklarski klej
(kit) prt*
Izdelane postelje
iz rdefefa posteljnega inleU.
»biro
5^   Prav dofiro napolnjeno 1 Per-aaaaal aaaai nica a,i blazini,  180 on
mummmmmmm dolga, 116 cin Široka K 10*—, K 12 — K 15 - in K 18 —. 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13-, K 15 K 18—, K 21-. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3 K 350 is K 4 —, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4 50 in K 5 50. Izdelujem ♦odi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-drod iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljSi K 33—. Pošilja se poitniae prosto po povzetju od K 10 — naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 913 pri Plula na talkam. 4856
V Aiusmo in Kanado
pripravna, ceaeaa Ia zaaeiUva vatala
Cunard Une.
m
Panonnia, 1. marca 1909. Pannoma, 11. januarja »o 10. Saxonia, 23. februarja 1910.
Is Llvsrasola t 1515 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta S. januarja,   2o   februarja, 9.   mar ca, 19-
aprila 1910. Mauretanla dne 29  januarja,  19. februarja, 12.  marca  1910,       aprila 1910. Pojasnila in vozne karte prt
v Mašita*!, glesmskeve allee Mer. 2S*
poleg cerkve ^rc» Jezuaovega.
flajsc'je za tose
Svoji k svojim!     Jfarodia tvrita!
te
nafkaHM.
prn
mh
Karbolinej JllUvec (gips)
za stsasarjc is zl stark.
Copici
319
Umttp izocOca za zttarjc ta za vsaki stat
pripusta
yniol/ JCanptmann
Milko Krapes
nrar in trgovec
Ijnbljana, jsrSUev trg ita. 3.
■ Ustanovljeno leta \85i. ——
Cen), občinstva priporočam svofo bogato salogo 1954
atanakfk te ftopafk ar, akanav, pratanat te vaeiilc
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta, namenil sem se prodajati aobre alago po lareaae aiskl caal.
Popravili to£io ia cciol
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
ItsJu Irtraaćsf taj sattNSi trasta.
2aUcvaftt
po niskih
oeaah priporočam svojo
trsoulno
z tfllflntefllsKIiii ta vseh vrst knniraRlUffl htatoa
as«   taj p|ffffi|sanH,
Devocionalije
ia vse vrste blago aa ka*|a pata.
ifflsi nlMi M Mpl
^Intra Škaf
Gostilno
na račun
■prejme gospvdltaa, ki je dobra
kuharica in natakarica. 20 Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«.
Kontorlst
vešč stenografije, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, in
spreten železničar, ga sprefmata V
slntbo. 42
Ponudbe, v katerih naj se navede dosedanje službovanje, plačilni zahtevek in dan mogočega vstopa, so nasloviti
na: poštni predaleč it 40 v Celju.
Pozor!
Sedanja zima kaže, da bo
mr le
neznansko drag, zatorej se takoj obrnite*
na tehnično agenturo strojev
G. Brlnšek
inženir in zastopnik T. Wittove specialne tovarne kompresorjev,
naprav za hlajenje prostorov in
strojev za izdelovanje umetnega ledu.
£jubljana, Miklošičeva cesta 26.
Resni interesenti dobe proračune in cenike zastonj in poštnine prosto.
T0IFL
OV
TALAHDA
CEYL0N CAJ
Priporočamo
za novo leto in predpust
glasovite in zajamčeno naravna pro-
ilV0dev odlikovane z zlato kolajno.
Janš Sonci, Grand crćmant
franc. šampanjec. 4579
Carte df Or
domača specijaliteta.
Asti spumante
turinska specijaliteta.
Bakarska vodica
primorska specijaliteta.
pivnica šampanjca.
Ceae nizke. lahtevajte eeatmdk.
Dragotin Puc
: tapetiBU ii preprogarski: mojster
v tvrdki Pac it Komp.
Iadelnjem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      niskih oeaah.
LJubljana
Jsarije Zercrije cesta 11.
33H1
MLF
96
Razglas.
Pn 45. žrebanju srečk ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, ki se je vršilo 3. januarja 1910., je bilo izžrebanih naslednjih 800 številk :
se
Št.
40651 43529 29099 23087 25668 15889
z dobitkom K 50000 • it « 3030 , 2000 . 1000 „ 1000 . 1000
161, 238 244. 276 308. 330 665. 935. 940. 1176 1311. 1354 1377 1808. 1872, 2137, 2138, 2212. 2356. 2:>»>7.
3578, 3808, 3811, 3843, 3845, 4415. 4417. 4438, 4518, 4538.
Št.
400 1447
Št. 66728 . 48679 . 12463
. 25735 . 67« 1 I , 22304
145S,
z dobitkom K
1000 1000
600 600 600 600
522
527. 553 583 593 1649 1075. 1683
10191, 11127.
11889, 12977, 13891,
14654,
16127,
17901
17988.
19034,
19861,
21491,
22308.
23686
25014
25774.
27013 27908
3485. 3500, 434, 4331, 5006, 5151, 5215, 6472. 6510, 6524, 7901, 7951. 7973. 8599. 86<>4, 8608, 9439, 9590. 11061, 11084, 11750, 11840, 12953, 12970. 13606, 13852. 14565. 14582. 15926, 16075. 17289. 17299, 17928. 17970, 18949. 19007, 19631, 19*14 21427 21479 22175. 22301, 23039. 23459, 24845. 24b86 25662, 25733
27128. 27276, 27932, 28144 28992 29066, 29205 30036. 30040, 30176 32123 32131, 32283 33677. 33723 33773 34262 34335 34364 o.?l9 34935 35422 36006 36071. 36162 36694 36706, 37042 37790 37816 38014. 38783 38830 39132 39523 39616, 39636 40145 40315, 40489 41378 41504. 41688 42853 42888. 42905, 437*8 43881, 44007, 44739 44931, 45483. 46499. 46534. 46677 47730, 47968, 48104 48650 48711'. 48947. 49952 49970. 50734. 50854. 51679. 51686 53199 53208 54068 54087. 55047. 55« 49, 5f>845, 56<»27 56621. 50662, 57*18. 5fc 62, 59416, 59506 60665. 6<»694
5692, 5697, 5699, 5795
6525, 6537, 7119,
8036 8063, 8093.
8633 8682. 8766.
2988, 3042 3912 4052 4593. 4595 5908 5960
10349,
11151,
12013,
13015,
13923,
14716,
16618,
17548.
18039.
19091,
19884.
21529
223Jti
23701,
25« 61,
26108
27311,
28154.
294< 19
303»8
10408
11189,
12306,
13027,
13969
15193,
16641,
17648.
1KJ74.
19123.
20574,
21543.
22443
23837
25165
26241
27422
28293
29549.
30394.
32395, 32762 33929 3398« \
34424
35553. 36297 37064 380t:4
34456, 35601, 3«>314
37139. 38100,
39139, 39194 39683, 39701, 40497. 4«'555 41912, 42095. 429*7. 43280, 44069. 44211 45636, 45637, 46766, 47215 4*201, 48272 49051. 49085.
7257. 8123, §826. 10458, 11238. 1238 4, 13040, 13971. 15213. 16748. 17720. 18293, 19237. 2< 1631. 21548. 2201 )5. 23945 2521< 26335 27565 28S42 29789. 30619 32819 33989 34449, 356lO, 36380, 37165 ' - • 3921«, 39717 40597, 42 i 20 43* »8 44235,
7272
8296.
8984. 10637. 11391 12433, 131 >94 14064. 15436. 16764, 17756 18368, 19319 20704 21644, 226 -
2 mo
25318, 26348, 27604. 28381.
rod i, 8435 S9<W) 107'6, 11398 12475
13276 1 ns.s
1 h I 16767. 17758 18406, 19450
2 i< m
21945 22717 24060,
25328 26545 27645 28395, 29792. 29955, 3' 632 30819
41OT, ; 120 6215 . • 6 .i 9
9202,
3241, 4247, 4710
■
7502 8499 91 10767, 11409, 125**4, 1 l 14271, 15654. 17075 17*22 18433, l*7. 21157 21983,
3282, 4194 4794. 6i 15
8 139.
9 161,
620, 1712, 3480 i
4904, I
7784, 8586, v.. ;,
32991.
34020 :• 1478 ; 56»>
36404
37395
38297,
39224
39*73
40736
42154
43384
442G9
33072
34076,
34596
35774,
36419
37451.
3-313
39229
39996
40798
42314,
22 722
24947
25418
26627.
97633
98672
29983
3152' >,
3 3118
34078
34744
35879
36460
37548,
38401
39246,
40067
41010.
42398
10796 1 1490 12710 13313 14. 13729 17200. 1783>6 18642, 19 84 21*2; 2198 1 22934 945412 23537, 98681 \ 27679. 2S69S 90006 31610,
11047, 11500, 1-1733, 13488, 14497, 13*09, 17271, 17851, 1*865. 19615, 21373, 21013, 22954» 24 75*,
:2,
96901, 27797, 28989, 3O007, 31994,
43482, 43565, 442*0, 44367
33445. ;•:><>, 34141, 31125,
34768 34896«, 35950, 33996, 36 vi, 3 'i 61, 37707 37758 38549 39277 40075 41309. 42626 43582.
45667, 45770, 46030, 46193 47929 47275, 471*-, 471 0 48344 4*381, 4841 i
61584,
63529
640-2
65317
66201.
67102.
6S300.
68933,
70048
71219
71994
73513
74'85,
61601,
63580
64158
65339.
66249,
67 i 08.
6834H
68951,
70071
71382
72003,
73525,
74277,
50099 50893 51906 53122 54167 55231. 56177. 56742 58465. 59895, 60890 61632, 635*1, 64359 63393 66321. 67141. 683*0, 69160. 71 »288 71404 72185, 73595 74489,
30172
50957
51966,
53367
54244
55243.
56221.
56758.
585-7.
60046
60941,
62055.
63583
64396
65425
66370.
»•7245
50394,
50994
519*5.
33403,
54476
55252
56281,
56812
58686,
»K)60
61096
62545
6359*.
64875.
65603
66455,
67*14
6*3*2 f*450. 0-J170. 60652 70440 70590 71436. 72407,
71434 722-7 73644 74531,
656,
74608, 7
60.— Od doslej
4*3 lo
49132 3< »353. 51056. 52388 53492. 54537 55503 56320. 57273 5*761, 60077. 61145, 62606. 63855 64896 6574 i 66504 67848 6*720 69703, 70628 71512 72051. 73723, 74670,
38736. 394 S*. 40088, 41351, 428U >, 43617, 4441 1. 44727 464i 9, 47620 48576,
49549
5< '368,
5112!.
52395.
5375 i,
54655
55524.
56354
57283
58826
0 !2*:i
61 152
62871.
63894.
64897,
65885
66560
0*732 69*27, 701)61 71027
73734. 74672,
49650
5' »385
51134
52451.
53776
54709.
555541
56374
57325
5*«* 66,
6< /279.
61242
62*92
63936
G5023
65898
60572
68128
68777.
I 1875
70766
\ 1710
72885,
73*26,
74622
4967 0
54 !418,
5127*
51571.
53801.
5474S
55653
56376.
57573,
58933
6oi- \
61246.
62051,
63949,
650 i 0
63< -25.
66711
68076
6*77*.
6997*.
7- »806
71*33,
732! 4.
73930,
46237 47345
484 T7, 49750 50476 51345 »53063, 53827 54791. 3" 731 54 470. 57598 59145, 60351 61320, 63047, 64000. 052 »2 66i '0j3, 03991 68220 6*-i 9. 69996 70873 7 i 953. 73249 73983.
49926
bi H 94
51418
53173
53990
54*12
55 737,
50513,
5 "096.
592-< >,
0< >5-5.
61379
63485,
64054
65203.
66188
671 »80.
68237,
68884
70010.
71030.
71969.
7345 S.
74151,
74916 z dobitkom po
izžrebranih srečk se nastopne Še niso oredložile v izplačilo: Št.   9180 z dobitkom K 1000 — n 41027 .       „       „ 1000 — „ 66115 .       „        „ 1000-—
St. 32,
1523, 1569,
2891, 2965,
4704, 4751,
6422, 6435,
7558, 7647,
9253, 9256,
9911, 9929,
10696, 12394, 13598, 15073,
51, 135, 318, 454, 552, 1090, 1209, 1255, 1274, 1293. 1443, 1504, 1604, 1700, 1871, 1892, 1973, 2345, 2480, 2523, 275 i. o, 2822, 3015, 3205, 3441, 3660, 3685, 4066, 4371, 4479, 4540, 1545, 4075, 4789, 4992, 5208, 5590, 5694, 5707, 5771, 5900, 5987, 6204, 3218, 6453, 6473, 0491, 6616, 6718, 6840, 6858, 6930, 7132, 7521, 7522, 7S45, 8163, 8258, 8578, 3805, 8819, 8864, 8930, 9078, 9159, 9210, 9360, 9435, 9458, 9575, 9609, 9612, 9744, 9770, 9855, 9857, 9863. 10020, 10060. 10106, 10115, 10295,  10319, 10400, 10524, 10688,
10778, 10888, 10892, 10895, 12402, 12614, 12835, 12841, 13996, 14003, 14025, 14198, 15104, 15306, 15420, 15450, 16130, 16200, 16391, 16504, 16645, 17571, 17578, 17809, 17892, 18001, 18552, 18621, 18634, 18677, i 8790, 19485, 19682, 19698, 19738, 19775, 20789, 20811, 21299, 21309, 21321, 22502, 22544, 22569, 22591, 22688, 23613, 23718, 23735, 23746, 23775,
11120, 13019, 14257, 15759, 17030, 18014, 19272, 19906, 21493, 22862, 23815,
11676, 11751, 11877, 12019, 1219' 13923, 13315, 13424, 13441, 13556; 14412, 14447, 14830, 14P81, 13 - . , 15825, 15841, 16064, 10009, 16094, 17057, 17161, 17232, 17245, 17501, 18032, 18044, 18362, 18139, 18464, 19284, 19304, 19314, 19315, 19403, 20078, 201^7, 20311 20321, 20486, 21646, 21795, 21853, 22328, 22427, 23102, 23237, 23363, 23373, 23433, 24036, 24047, 24081,
24179 21277
24364, 24442, 24612, 24765, 24787, 24871, 25056, 25 34 . 254 M, 25458] 15485,'
25520, 25609, 25686, 25719, 25759, 25784, 25884, 26020 \ " 127, 26130,
26156, 26178, 26334, 26528, 26630, 26691, 27016, 270-92, 27130,27419, 27833,
27871, 27880, 28219, 28237, 28238, 28329, 28337, 28478, 28373, 28736, 28758,
28797, 28950, 29028, 29044, 29301, 29477, 29510, 29594, i    8, 29807,
29951, 30661, 30194, 30203, 30211, 30523, 30760, 30811, 2, 31131,
31346, 31358, 31402, 31442, 31576, 31663, 31679, 31706, 3! 723, 31736, 31760,
31798, 31804, 31815. 32111, 32351. 32367, 32482, 32489, 32552,32724, 32845,
32992, 33119, 34333, 34440, 34922, 35005.
33619, .33622, 33814, 33888, 34463, 34512, 34668, 34689. 35033, 35049, 35116, 35288,
34007, 34106, 34129, 34168,34275, 34694, 34706, 34738, 34761, 34071.
35499, 35509, 35658, 35606, 35761,
38149, 38168, 38287, 38471, 38712, 38715, 38977,39002,39087,39115,39240,
39297, 39468. 39637, 39722. 39827, 39836, 39910, 40116, 40178, 40269« 40277,
40345, 40414, 40422, 40645, 40662, 40809, 40890,41132,41254,41394,41468,
41671, 41706, 41710, 41717. 41783, 41792, 41887, 42043, 42078, 42080. 42205,
42533, 42619, 42625, 42785, 42837, 42864, 42923, 43015, 43097, 43184, 43333,
43416, 43516, 43913, 44120, 44275, 44469, 44597, 44654, 44948, 44950, 45001,
45206, 45236, 45263, 45553, 45590, 45672, 45686, 45724, 45832, 45908, 45923,
46216, 46238, 46245. 46273, 46316, 46319, 46380, 46395, 46409, 46426, 46466,
46519, 46615, 46684, 46707, 46823, 46958, 46963, 46997, 47088,47193, 47204,
47208, 47335, 47433, 47445, 47734, 47760, 47816, 48008, 48056, 48264, 48459,
48641%
49591,
51250,
52556, 54510,
55586, 56073, 59051, 60508,
62052, 04151 65156, 6ni32,
68881,
70539, 71387,
72563, 73624, 73779,
48737,
49698, 51342,
525S4,
54582, 55591, 57028, 59092, 60970, 62189, 64183, 65176, 66 *30, 67462, 68912, 70546, 705« 71438, 72579, 73841, 74920.
48790,
498fl,
51537, 52593, 54899,
55685, 571 .2, 95315, 6l°3t, 62379, 6 1253, 65366, 66464, 67893,
690i
71985, 72531, 74,
48884,
49942, 51553, 52818,
54936,
55777, 57357, 59402, 61424,
62705, 64490, 65575, 06639, 68104, (79076, 70788, 72106, 72642, 73950,
48940. 50031.
51636,
53040,
54945,
55810, 57479,
S9*ft7, 6181 4t
§31*). §4474, 6563S, 66661, 68232, 69261, 70739, 72108, 72762, 74011,
48965,
50296, 51654, 53210,
54966, 55870, 57580, 59804,
OlhS?,
63^57,
54*83,
65649,
66762,
68368,
69617
70883,
72230,
72913,
74103,
48983,
50300, 51853. 53291, 54979,
55979, 57609, 59904, 61066,
63700, 64601,
65660, 66785, 68439, 70145, 70991, 72403, 72963, 74155,
49001, 50482, 51876, 53609, 54998, 56008, 57683, 59998, 61911, 63712, 64635, 65690, 67031, 68547, 70167, 71113, 72408, 73017, 74269,
49089
50812 51934 53902 55100 56487 57975 601.38 61929 63721 64670 65795 67109 68638 70219 71205 72522 73272 74335
49502 50850 52186 54059 55125 56494 58824 60275 61955 63762 64765 65800 67238 68677 70242 67206 72526 73366 74520
49561,
50168,
52332, 54291, 55274, 56606, 59008, 60370, 61979, 64079, 64949, 66059, 67353, 68855, 70523, 71257, 72527, 73497, 74773,
Ha prodal
je v Ljubljani nova, moderno zidana
ia
Magistrat deželnega stolnega mesta
v Ljubljani, dne 3. januarja 1910-Župan:
Ivan Hribar.
med katerimi sta t odi dva dobro vpeli   gO^l^Hi,   re   p«,  prav ugocinih
pogojih proda. P*taqmia se d*io v rjostila-i „FH
IŠČ6 86 mlad, izkušen • V
Mosta13. Novi Vodisat 10.
4847
Potni stroški se povrnejo Na«tor> *aknj.
Por udbe zorimo Rudolf Zidan,
urar in zlatar v Krškem. 16
C. kr avstrijsko
aam
državne železnice
... - u; '.'.'O*
mm
f*E^iiv.rM   c»«t 1«
>d iz L\z+*liua* (ini.
t OS sjtjtra). O -        vimk v  smeri r Tržič,
jeaeoios, Trb i, Beljak, juž žel., Gorico, dri. iel.. Trat, c. kr. dri. žel., Beljak (čez Podr^ičico), Celovec
x}utr£;. Ost-bni vlak v ste en: Grosuplje,
Rndoifovo, Štraio-Toplice, Kočevje, d*2-5 Oopotane. Osebni vlak ▼ smeri: }ese-r>: jaa,   (ćex   PodroSČico), Celovec,
Pr igo,   rai iane, Berlin
5»40 ccpof3ri*». Osebni vlak v smeri: Tržič,
.      , Trb«i,  Beljak, jui. £el, Gorico, iri žel.. Trst, c kr drž lat, Beljak, {čca
Podr~šč;co>, Celovec
t aa p-.-o'4ra,   Ocfbni vlak v smeri: Gro-Rudolf Ovo, Straia-Topiice, Kočevje.
8pcDo;d ia. Osebni vlak v smeri: Triič,
icc, Trbtt, Beljak, juž   žel., Gorico, dri. žel , Trat, c kr ari. žei., Beiiak. (če* Pot roiico), Celovec 3 23       *or.  O .bi: vlak v smeri. li-2!č, . r■ :^   Eoliak,  (čea PodrcSĆico), Celovec Frago, Dru.Janc, Berlin
r   O zvcftsr. Os. bui viak ▼ smeri: Grosuplje, Ej o 3*rala>Toplice, Kočevje,
1^ pon»51.  Osebju vlak v smeri: Jesen'ce, jui. £ei..  Gorico,  drž. žel.. Trat, C- . lif.Ijak, j ni. fe!„ (čei
... co) i^rago, Diizdane, Berlin.
,4 ls L*t2il*ar.e (držssvae *cl3LS>lcc}:
z>ur «|: Q šeću i vlat v Kamnik. ] ■  5 rjopoidn": (»«' brj vlak v Kamnik. **1 , x ^e*i*r: « ^ lak v Kamnik.
sera _
aa
red fS:
1909.
FH&ođ v LJabllaao i.atne iolezaSee
7-12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, DraŽdan Piage, B*.ljaka, juž. iel, Trbiža, jeeeaic Gorice, Trsta, Tržiča.
8*02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Topiic, kudolfoveira, Grosuplja.
li-33 doooiđno: Osebni vlak » Berlics Draždan, Prsjrc, Celovca, Beljaka, juž žeL čez Podrošč co in Trbiž, Gorice, diŽ. ŽeL Jesenic, Tržiča.
2*59 pope dne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Topiic, Rudolfovega, Grosup.ia.
4M5 peooldne: Osebni vlak ii Beljaka, jci žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrt-žico), Gorice, drl. žel..  Trsta c kr. dri-žel., Jesenic, Tržiča.
6*49 zv*6«r: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro 5č co), Jetsnic.
8*4.2 zte-5er: Osebni vlak iz Beljaka, ini žel., Trbiža, Celovca, Beljake (čez Podro-šč:co), Trsta, c kr. drž. icl., Gonce, drl žel., Jesenic, Tržiča.
9-C7 zveder: Osebni vlak iz Kočevja, StraŽ©-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
H*03 peneči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. dri žel, Gorice, drž. žel., Jesenic
Prihod v L|abl|aae (driavaa talasale*)
C'**S zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. 10*150 depeldne: Osebni vlak iz Kamnika e*iO zveoor: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednjt evropejskem času.
kr. drisvao-ielezfjvško ravnateljstvo v Trsta.
Hii Hi izpadanja lasi
M m prHljajii L3sl3 ia bis-a zrasleja mm\
„Lasni Petrolin" tJLJTSt
ken:čne;* ItbCTatorii« SiJcbarg 11. /taršljive ,a r irifc« pr-- *-i izpadanje  las  in prh:i.-.jn, j,c no■ i ' .^t ias hi brade in ir nsecino a ^.o      se^rTanje las.      Petro! in" « preiikafiii c kr. utrav-,«ypT> obiano, zapisofali in  pripor xaii  5»»   ^a p« /.-.fatn >:t. Na t t»Je Izkazil zdravulkov ia li itvr.
■ dr. Ucfcier Ia « Hxv iteitn) viic: led različni ni srcasrri vrati iiranaajn Ui, ilasti jH-ptl prhljajK. 9KB   sp'znal    vas iićdek
j,Pelrt»Si!i** « akjtre-
tzt.tiš«nej!!i m so po n»-fm mmjmM ■•r*»d" rablii
„'.iwl Peiroll«" steklenica ■'■ R In K t-59. Same pridna, ako je t steklmkf in OToini 'i-.-ton rtisnjena ftr.na K. Schnrrtiucrs Kchfl. kemični laboratorij SaJcLerg
— Bahnhoi.
m
33
osra moke
»Ji m
v Liijii: Etnonska cesta 2. t Šiški: Jeneina da 231.
Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v l|aH|Wa1i
Dunajska cesta 32. — Teleta it M5.
Karel Mo§U6
lastnik trrdka LatrtaiiH * DMaloelf. Žitna trgovin«.
10
s sadnim vrtom, pod jako ugodnimi [ plačilnimi pogoji. 4850 Več  «p pofrve pri lasmiku h i že I v Simon Gregorčičevi ulici **. 11.
i n . • vi
I
Oradec, Herrcngassc 7, II. nadstr.
Osebni kredit in po^oflla za ranilranfe uradnikom, profesorjem, nčiteljem, umi-rovlfencem itd pod najugodnejšimi pogoji eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevku. Nikakib pred stroškov. Prospekte ic pojasnila daje za Kranjsko: 4845
J. Kosem, Ljubljana.
Krakovski nasip st. 83
Daleč nad vsemi
pridatki kave je vsekdar
j Do polovice zmešana z zrnato kavo je to slastna pijača. 5 kg po povzelju poštnine prosto 4 K. — Velik prihranek.
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lerchenlelderstrasse
Štev. 67. 3847
Zenitna ponudba.
Ifradni/c bi 5e v zvrho jfemTi/a rad sejnanil j ijcbrajeno gospico, ki ima ne kaj premojenja.
JLe resne ponudbe, c\o moaoc* S sliko, pod „Jl Ji št tO?" na uprav. „Slovsnshcga //'ureda'. 10
Stroga tajnost so jamči.
Špiritovi sodi
od finega Špirita od 600 do 800 litrov *n a g      o ie
prav močni in zanesljivi, se dobe po nizki ceni pri tvrdki 593
M. Rosner k drag
f Ljubljani, poleg Kosleneve ?!;o?ani2.
H. Suttner
LJubljana« Mestni trg
razpošilja
3666
ure. zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta. Obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdkol
Veliki novi
cenik zastonj! ~Wml novost!
PioSMa, tenka, prava
tflnf UH Đa ^ kamnov, pokrovi osta-nU|li lil d nejo vedco bel', prav natančno 36 ur idoča — 3a^* S 4"50.
Srebrne ure od 6 kron naprej.
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokolske verižice s slov. trakovi
nikelnasta E 1-20, srebrna E S"—.
mineralni in animalni, najpreiz-kušenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 ktsl no
sa vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za »pomladijo setev neutrpljivo. Dalje
amaiOakoil Hjjtii ii solltrari
superf osf ati.
Dobavljajo jik tm tvornice za anetaa pojila, kaetijske dražbe ia društva.
Rana: Prm Man 17.
596549^4
B9X
44
6927
37
Po sveto.
• Zakaj žre irebe včasih gnojf
Marsikdaj žre žrebe mesto drugre kla-
f rajši gnoj; a to ne iz razvade, am-ak radi nerednegra prebav ljenja, ki provzroea poirostoma uepravilno krmljenje. V takem slučaju ne pomagajo samo zdravila, ampak premeni-:i je tudi krmo. Navadno pomaga te .prememba krme. Skoraj grjotovo jt» .rivo temu to, da se poklada žrebetu preveč surovega krompirja ali repe, i premalo drujre krme. Zato se priporoča, naj se poklada v takem slu ,\iju le prav malo surovega krompirja — in naj se eni razrezani krompir poprej izluži. Razrezani krompir naj aa dene namreč vsakokrat pred Grmenjem v vodo in pusti v njej cul r-nepra krmljenja do drug,eg,a.Obenem iaj se poklada žrebetu vee sena nepo ^prej in če tega ni, naj se mu daje vr) rezaniee iz slame ali pa pšenič-ih otrobov.
• Ali je to tndi čudež? Leta 1906
v bil v San Frančišku močan potres. V nekem hotelu je stanoval arhitekt
\fayers s svojo mlado, šole poročeno vno. Ko je dotični hotel letel na kup, je dobil Mavers teško poškodbo ua »lavi. Od tistega časa je izgubil spojin: živel je kakor človek brez mo-;2nn. Njegova soproga se je vrnila \ -vojim staršem,   sam pa je šel na ivoj dom v Chieago. Ker ni bil nikomur nevaren,   se je v svojem stano-jn gibal po svoji volji. Te dni pa ^el ven iz mesta mimo neke želez-Ske proge   Tu je videl   moža. ki stopil na železniški   tir   ravno v t motku,   ko   je pridirial po projri *k>presni viak. ki je moža grozovito tiesaril. Ta nepričakovani prizor ako učinkoval na Maversa, da je o j prišel k zavesti. Prvo njegovo ^anje je bilo, kje je njegova že-In zdaj, po preteku treh let, obrta vesele medene tedne.
Nove stavbe v Xew Yorku. V i.iih >tirih letih se je zgradilo v Vorku 181 velikanskih pisarni-
• ^oslopij od 15 do 42 nadstropij, poslopja so stala 84.940.000 do-ev. Za stavbe skladišč in prodnikih     poslopij     >e   je izdalo _1.000 dol. V tej dobi se je zgra-
98 r^vih    gledališč    za svoto ."»70.OOO dol., 54 občinskih i>oslopij .V070.000   dolM    21    hotelov za 100.000 dol., 32 cerkev za 2,748.000 . 42 ljudskih šol za 6.365.000 dol., aru za 6,834.000 dol. in 179 sta-avtomobile in  kočije, kar je 6.466.000 do!.. Nehrojno se je ilo   tudi novih stanovanjskih tere so se zazidale ogromne
1^00 kilometrov v verigah in
•Vzju.    Nedavno je umrl v ar.jjl^-kazenski    koloniji v Rodeziji v Vfriki kaznjenec, ki je dal svoj - -vojim begom angleškim listom trato snov za najdrznejše bajke iz :kanskih pustinj. Josip Cresuick radi ponarejanja listin obsojen ^cmanstvo v Rodezijo.   Ko se je z železnico od Bulavravo proti nski koloniji v Salisburv. je opa-lri njegovi čuvaji spe. Dasi je vo-zelo hitro in je imel Cre>-roge v kova ne v teško želez je. ^ndar poskusil pobegniti. Skočil •zi okno. pri čt-mer se je le ne-*no poškodoval ter bežal, kolikor je bilo sploh   mogoče z želez jem •h. v temno noč. Verige in ŽV-so mu ob vsakem koraku pro-•-ale grozne bolečine.    Ko se je raj zdanilo, je strahoma opazil Soj železnično progo. Trudi! prizadeva] si je na vso moč. da bi preje prišel od proge in čez me-»rit>kega ozemlja.    Hrana, ki jo vzel s seboj, je zadoščala komaj za " dni. Lotila se ga je strašna lako-toda   pomoči ni mogel Creswick akovati od nikoder. Dan za dne-je z najostrejšim kamenjem il ob želez je, da bi oprostil svoje . . K<»nčno se mu je po teškem na-tndi to posrečilo. Zdaj šele se je popolnoma svobodnega. Kmalu prišel  do zapuščene ledene bajte.
teri je dobil puško in nekaj stre-a. Fstrelil je nekaj ceber in an-p, ki jih je mirno užival v zapu-1 bajti. Ko se je do dobrega od-^* i I, je kreni! dalje proti beigijske-ozemlju, proti    državi Kongo. r>swicku pa je strejivo kmalu po-in moral se je zopet hraniti z ja-ami. Njegova jetniška obleka mu ;,'<)(, >f> v cunjah visela na telesu, kakih osem mesecev po begu pa na mrzlici   tako   zbolel, da se ni gm\ premakniti niti za korak da-j>. Obležal je v gozdu, oddaljen od tsi Leopoldville, kakih 300 kilome-"r'v» kjer ga je našla neka belgijska -ka  ekspedicija.  Po prestani bo-ttni je dobil Creswick delo na neki H ji, s katero   je dospel v Antwer-"n, od tu pa v London, svoj domači raj. Njegov težavni beg z verigami a nogah se mu je posrečil,   da«i je oral prehoditi 1800 kilometrov. Ko B je lepega dne sprehajal po nekem ndonskem parku, mu je prišel naproti nadzornik detektivov,    ki je srečnega Creewicka takoj spoznal.
Creavriek Je bil aretiran; k njegovi prvotni kasni so mu dodali zaradi bega ie sest mesecev sa nameček. Bil je zopet deportiran v Rodezijo, kjer je nedavno vsled ponovljene se mrzlice umrl, ne da bi dostal odmerjeno mu kazen.
- infalk, U m lani šal*
Lepega dne v zadnjem poletju so se sešli pri župniku Annibalu Serri v pi-jemonteškem mestecu Zuncaglia njegova sobrata župnik Bracco in don Miglietti ter knjigotržec Cavalotti, vsi trije iz Turina. Ta turinska trojica, dasi že priletna, je sklenila, da se! po-norčuje s častitljivim Annibalom, kakor razposajena mladina. Monsignoi Annibal Serra je imel razen svojih časti, redov in častihlepja tudi daleč naokrog znano vinsko klet, polno najboljše in najstarejše vinske kapljice. Zoper to klet je vesela turinska trojica napravila hudoben načrt. In tako so se sešli pri častitljivi starini Annibalu, ko je še počival po bogatem kosilu, ki mu ga je pripravila njegova zvesta Perpetua, hudobni zarotniki z nevernim namenom, da uničijo dobremu Annibalu čim več rujne kapljice. Gospodje so prišli, kakor so rekli, v zelo nujni zadevi, ki ne trpi nikakega odloga. Ko je Annibale ukazal svoji Perpetui prinesti par steklenic najboljšega, mu je začel kolega Bracco zaupno pripovedovati, da pride po naročilu njegove svetosti svetega očeta Pija X., ki je sklenil, da imenuje župnika Annibala Serro za škofa v Posanu. Kdo je bil te vesti bolj vesel kakor župnik Annibal! V svojem navdušenju je pustil prinesti nove steklenice, v katerih se je iskrila kapljica, kakoršne ni imel v svoji kantini niti Horatius Flaccus. V kr tkem je močna pijača tako učinkovala na razposajene Turince, da so začeli pobožnega moža nazivati z „eccellenzoa. Annibalu pa je srce od veselja poskakovalo. Končno so mu svetovali, naj bi poslal svetemu očetu kak znak hvaležnosti. Svojo hvaležnost bi najbolj dokazal, ako pošlje v Rim večjo izbirko najboljših in najstarejših vin, kajti sveti oče je, kakor znano, velik prijatelj dobre kapljice. Župnik Bracco se je ponudil, da bo sam spravil vina v Rim, kajti v današnjih brezbožnih časih bi ne bilo nič čudnega, ako bi kdo izpil božanstveni nektar, papež pa bi dobil prazne steklenice. Proti večeru so se veseli Tu-rinci poslovili pri svojem gostitelju, bodočem posanskem škofu. S seboj so imeli precejšen zaboj steklenic najstarejšega datuma. Toda kljub izvrstnemu spremstvu dveh božjih služabnikov in pobožnega prodajalca laških molitvenikov ni prišel zaboj z napolnjenimi steklenicami nikdar do papeža, kakor tudi Častitljivi Annibale še do danes ni prejel škofovskega dekreta. V svojo veliko žalest je župnik slednjič izvedel, da so se njegovi .prijatelji" iz njega samo krvavo norčevali in da so ga na vsezadnje še opeharili za najboljšo kapljico. Annibale je bil radi tega ves divji. Grozil je, da bo vse tri hudodelce sprani m ječo, kjer naj lakote in žeje poginejo. Cckvena oblast je smatrala stvar za šalo ter je svetovala Annibalu, naj molči, da se še bolj ne osmeši. Annibale Serra pa hoče imeti svojo žrtev. I $a!o o Škotu bi morda še odpustil, toda izpraznjene steklenice krice po I osveti Te dni pride stvar pred tunn-sko sodišče, toda bati se je, da bo častitljivi Annibale še bolj osmečer. kajti vsa Italija se mu smeje in z njo vred se smejejo tndi turinski sodniki. I Smejoči se sodniki pa navadno r obsojajo dobrih šaljivcev.
Ljudevit Borovnik
pmkUmr   v   R<ir«»v juh <
se priporoča v izdelovanje pasek za lovce in stielce po njm-vcistr« sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pro» aola|o »tare sa^okresmee. sprejema vsakovrstna »oprn lla ter Jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse valnici in od mene preizkušene — Mustro-'3 vsni oomfcl gmmtmnl.
U{tinuli:osiuktr
40 asetrov ceflra. ba«-henta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m trov pošilja po povzetja
vrlo znana izve zna trgovina
V. J. Havliček a brata
m retf+araaa*
M«r«64tS takoj
l*rta>"r»el(0)
Vale blagorodje I
Vašo cenjeno pntiffatev smo obdržali z na večjo z»4<> volj -»ostjo, hočemo ostati ie nadalje Vsi* odjemalci ni pn poročati Vašo cenjeno f rmo Svojim za ocem J V.
Pryd' k. »4 f»fttt»r1a « OR
? 1 vinske sode
ia brm«to*ega 1**%, nekaj skoro novih, od 400 600, 1200 1 trov praia p« alskl ceaL
FRAN CASCIO
Ljubljana, Š*l*nburgova uboa it 6.
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gosiode in dečke, jopio in piaščev za gospe, nepre« močijivfih havelokov itd. itd.
Obieke po meri se po najnovejših vzorcih h najnižjih cenah izvršujejo.
UM
. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poieg Urftančevc m&ituf. trgovine priporoča
ieslre. razo rcošto jnrilo, mx c/ralnlKe iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
SBIl16BIJ BB1B6
" Vsak dan sveže
is
priporoma
J. Zalazni)
Stari trg št 21. ■iiiiEiiiiin
□ □IDloiniaiDlD
i
r^oNeke
L Mikaš ^
r
i t#vi
I Ljubljana, Mestni trg.
Sledilna ognjišča Zriumph
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje prizna-kifiT na Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Štedilna ognjišča sa hotele, gostilne, restavracije, kavarno 1. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506
Teoa za itejiln ipiiila „Triunijli"
S. Goldschirtidt A sin Vela 18»  QorenJ« Avstrijsko.
C«no eostetjno p«*j'-!
Najboljši ćtski n^knpai vir.
n g., 04u K 8 K; »vg beicga, f\n* pa   0 K; it;
2815
Kg sivega, dobrega, puhene^a l h ; b lj-/4 K; vt mi polbelejja 28« K; belrga 4 K; b« Irga puh*&teg* SlO K; *% vHeftn« g * sr.c tntbrhga, pul<c iuna. si c^a 6 K. 7 K, fint-jš  prni \>uh Iž K
Bssv4Hb m4 5 kr naprej franko
iSotDiliene past«Ue
drrga, bcK ga aii rumenega ranku ga, pernica !S0 cn d Iga, 16 ca *iroka, z dvema zg av tic^ma, 90 c n d g, »>J c n str , polnjtn z norim, 9iwim, prav stanovitnim puhastim ptrjem 16 K; napoi puh /0 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K, 1 K, )4 K, 16 K, zglav.Tce 3 K, 3 50, 4 K Razpos Ija se po povzetju, od 12 K naprej franko. L-bko se franko zam-nja ali vzame nazaj, za ne gaja-joče sc vrne denar — N-ta učni cenovniki gratis in franko.
S. Bntf;< h, Deten ti it 7S7. lairvi.
Fatflsigerjeva
pasja pogača
iz mesnih vlaken,
najiđealnejSe krmilo za pse vseb pasem.
Na ančni ceniwi in bri šure o n d-linih krmilih za pse, perutnino, fazane, domače zajce, sme in večjo divja, i jo se dobivajo zastonj od firme
H. POLSTERER,
tvornica za Fattingerjevo patentno pasjo pogačo iz mesnih vlaken in za krmo za perotnino Dan. Novo maslo (Wr.-!f®ustadt).
Zastopstvo ▼ Lfabllanl:
AVGUST PUST,
Fran Grosljev naslednik,
Poljanska cesta.
Svarilo.
Colntreeu fili im (Franffi)
edini tverničarji znamenite likerske speci-alitete.
Colntreou Iriple Sec
svare pred nakupom premnogih manj vrednih ponaredb, ki so v prometu.
Lipir Mntreou Tnple Sec
se prodaja samo v originalnih steklenicah in je ime
Cclntrcou Fili. Anoers (France)
natančno razvidno na steklenici, etiketi, pušici in zamasku. 4778
Colntrenu Irljle k
je pristen, čist destilat, svetel in delikat nega vonja in okusa, mesto njega več* krat prodajajo manjvredno ponaredbo.
V tuzemstvu poskušajo, si svetovni sloves stare in pristne znamke
COINTREAU
Triplc Sec
izkoristiti  z natančno ponaredbo steklenice in etikete.
Zahtevajte  torej samo pristni
COINTREAU
mm te iz sam
•cakor ga kaže tale slika.
Hotel LIM1ID
¥ Voloskem
s 15 šobami, kavarno, restavraciio iv potrebnimi postori, 86 da|a M L |a»
marfem 1910 v najom.
Obv^ttla  in  ponudbo sprejema
Poaolilnica v Voloskem. 430? Išče se
kantlner
za veliko iago na Dolenjskem, na
veliko eo(ii»0<iarstvo  *n  v   tr«ov no z
živili. Nastop sredo februarja 1910.
s stalnimi luOO K u t »o in provizije od prodaje, kokor tudi prostim izkuharstvom. Zahteva se kavcija v vrednostnih papirjih ali hranilna knjižica. 4868 Ponudbe s prepisi izpričeval na uprav. »Slov.  Naroda« pod „zacja".
Nedosežno
Najnovejša
+
Higijensko gumasto blago za moške. Poraono aa leta. K 4*60.
tez 2 miljona kosov prodanih v kratkem Časa. Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, oorabno na leta K 2'8D. Kdor pošlje denar* naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 30 vin. več, edina proddja
H. AUER
m   tvornica za gumasto blago. Dana j IZ 2, Nnssdorlersirasse 3—0.
i
•h
Zastonj! Vzorci in ceniki!
Tucat  .50:100 cm  vel.  damastne bri-
salke sec vzorec, čisto platno . K 8' — Tucat 48: 10 cm. vel. cvikaste bri-
salke, čisto platno......„ 446
Tucat   54: 120   cm  vel. dvojnodama-
stne    brisače,   sec.   vzorec, čisto
platno...........14*—
Kos tkanine, 82 cm šir. 23 m dolg,
pripraven  za   životno  in posteljno
perilo...........»» H.od
Jedilna   garnitura   za   6  oseb, čisto
platno, 140 cm vel., servite 60:60 „ 5o0 Tucat   brisalnih   cunj,   čisto platno.
60:70 cm.........„ 550
78 cm široko laneno platno, pristna
phtnina l m........„ —*80
6 rjuh, platno, 150:200 cm     .   .   .   „ 1320
6 rjuh, platno, 150:225 cm......15 —
40 m   brezhibnih  ostankov kanafasa,
eksforda, cefirja, potisk, cef. . . „ 15*— Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče seveda vzamem nazaj. 4450
BERTH0LD HOCHBEBCr, tkalnica
Kostelec Červeny, Krkonoši (Češkoj.
še izboljšana
ustna voda
41
povzroči prijeten hladilen okus v ust'h, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadile h, i*» npradomest-3] vo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo, brez primesi vode, nasičena bata v bolni zt b vi« žena, takoj omili bolečine.
59TacifoIa**
nebi smela pogrešati nobena hiša
Podrobnejša navodila poda popis, ki je vsak* steklenici pridejan.
Cena steklenici je K 1-60.
D h se v lekprmh: BokinCj Mayer, Piceollf   Trnk6tzy,   pn droat^ta
Kanon m v vseh  vn*jih prodalalnah
Naročila od 4 steklenic dalje se rešujeo* poštnine prosto. 4313
I
t 1
JfaboljSi kosmetiksi predmet'
Aza olepianfe polti In teesa so:
dfi atllo po SO n, 1 a ersa« ^o 8 sssm       i a«
za gojitev sob n ust:
da sienthol s " ustna »odapo
sobni prasak po 60 h;
sa obran te v in rast las:
mm _
po i a.
TI izdelki .Ada-, kl so oblastveno varovani, so naprodaj te v
0 lovi lekarni
n. m. Josip ama
v LJubljani Zapito ssspst %• sansot
1
3
Odvetnik
21
dr. Fran Frla
si usoja javiti, da Je Otvorll
z novi
letom 1910 w
svojo
pisurno u LJubljani
iftlošičeva cc:ta 4, ? m Msm Bostilnf I. DiUstr.
Cena 4«
Ravnokar izšle nove
lite ififte plošče!
krone Sn po 2 K 50 vin.
Velika zaloga
slonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike
gramofonov in raznih plošč.
Fb% P. Zajec
urar in opiik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
t »I Cd = ti
snssnssnt'ss 9 s .-53 —^gg^«*" ~~ —«7-
nim papzpjem (š^tiargSjcr?i)!!
iAUBIN
!
oM. v ar.
li?:;       ,;nasieflrtf3af»fRtB]2ki   ;■::!.blagaaamss?9gla&nsga papirja.
ra k«tr >c j« / gl*^: lic pa       - .saiirg^ein* rabtio
ceie u^e.
Traubin fe newtrp!jfT:
Za .»edi'r.o cnrrrjc,
jeklene obra  ko it Ofcvire r~i kuhinjskih cpni šc ih, - vse r'-tc arežja,
_ \ _c strojre d£,:i'>! t. v^jč* m \ e prednete, ki *c Vii prcđactJ to kafccr .»ovi «   ne razpraskSili.
ZaJitevafte, ali ako ni v 7.a!ogt, naročite    pri    svojem trgovcu
Prednosti : 01 najv«. i cccrno»tl in čistosti OMU-žcnih ;      .     >  n£.jhiire^M in u*j»nežnejše rav&aaje.
-%> at*]5ca  za 12 vinarjev traja trtkrat
tako dc'go katar po1* gladilneaa papirja.
Traubšn je važen:
X« vsake gospodinjstva; m fjU:c gostilne is kavane; . S!   rak«    pttBjera!9k£ pred t »tlake:
:vp, ter tuai »5« vrste oio^ja iir.l-, u>n«ii.
Traubin, v«c c1;-::^ pa odločno zavrnete.
Dobiva se v škatljicah a 12 h, 24 h in a 1 kg K I 20
Ite Z"!ec3: Friderik Trasa, fcnaj rm, gcatajna n.
Dobiva ali naroča se pri droseri^skih, s*:ecc2--l=s!tin. barrrJh, ze'crainsbib In
trtjovinEL s milc^'. iamei?:t^i blagom. 4 11
Vsaka  gospodinja naj pazi na l "^SQ
•3
v«
ti
«a 3
GT5
0> "S
S ^ r4 atJffll - S? si* *
. ^a*4
(|9
ee
0} •s)
bj
o
ž.
09 S9
ta
s
Kili psoiiinuB IH oMiie
rerjistrovana zadruga z neemejeno zavezo
I \rm Mm. dom v Ljubljani C3 CDRj]ski testi 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa upravnega premoženja.........
E 17,519.3*2-93
obrestuje hranilne vloge po 41!20o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
in jih obrestuje od dne vloge do dr.e dviga. Stanje hran fin ib vlog dne 31   decembra 1908    .   K 17,202.91T27. 11 Poscjii|2 na zc&iiiišči po 5 1 4'% z 11 ^; na amortizacijo i        ali ;a po 5     „ brez amortizacije; na menice po
I     PeisjilEita sprslsca toži vsak .niii -aLi s^«8 2*nortizoY2n]a dolga.
I URAONE UREi vsaki dan od 8.  12. in ođ 3.  4. Izven
^^9^ nedelj in praznikov
Perje
na poatelje in puh
priporoma p« Mjniljih cenab
1^ HITI
Pred ikoffijo itev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Cene brez konkurence! Elina zaloga le pri tvrdki
Eeber
»rt zlatem ćeliju)
£jub!jana, Stari trg 9
n ■ oni
L'suaorljeso 1845.
ivod mi
'■.srnmrnm Bdi
Lstaaovljfno 1*45.
Edini
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par.
■ j U J.
Pnljanski m ■ Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Šdenburgova nlica št. 3
Postreiba točna. Solidne cene.
8nwh mim
Ljubljana, Dunui^kfi cestn 13
Izborna zaloga
nanitznih in nastrepnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
IT Važao! za Vatno! I
l oo^odinie. troovce io Svinoreite. |
Hiibol sa In najine Jo pottrež&B |
za drofrve, kemikalije, melleća cto- J tjl a, korenine Itd. tndi po Knelppn, Z ustne *od? In sobni prasak, rtbje 1 olie, redllae in peaipalnt moke sa otroke, disaTe, mila in sploh tso « toaletne predmete, lotonraflčne «1 aparate in potreoićiae suurargićna oavesila vsake vrata, sredstva sa desinlekctio, vaaek In paste sa tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih vod In soli   za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo: BTSnkS sol dvoina sol, aoUtar, eeofan, kolmoi, silno apno Itd. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-e
*
er
«* a
roger i jn
o
, ANTON KANC.
j' Ljubljana. Židovska ulica St. 1. ||
i Kapale pa nnfvtst' sani rsiss zelišča » 5 (rate), c?etje, seresise. seness, sterje
12
Dvan ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
tO
l.-J
šivalni stroji
za rodbino In obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
14
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjaMja&e tez mmw v Hem-M
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Flnlanć, Zroonl&nd, Vaderland, Zeeland, Lapland in SanUax£y
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v judna postreiba in spalnice po novem urejene v'kajite za 2,4 in 6oseb, za vsakega potnika eminentnegp pomena, ter traja \ožnja 7 dri
Odhod iz IjEbljant vsžk crek popeians
Naši parniki vozijo tudi na mesec po v c č k ra t s^gffi? W -ffžg-j-ff        • «^5,
cex Kanado v Severno Ameriko in je :ai'/^2^>;-':•-, vožnja izdatno centjša kakor na Novi York   ^;^|^""^^^^V>:-.*- - ;•• -
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
V! ■ -V
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
^eAlsađL
»d južnega kolodvora na levo pred znano gost'lno ?JpH StaTCfil TIŠaSrj
v sredini zdravišča, se O^da dofeo 5 let. — Sedanja najemščina je znašala 2400 kron. V bodoče se bode oddal hotel dotičnemu, ki bo ponudil najvišjo najem-ščino. — Interesenti naj se blagovolijo obrniti pismenim potom na g. Jakoba Peternela na Eledo, kateremu naj se obenem naznani tudi ponuđena višina ua-
jemšcine.
1806