OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
T * ' *
«vrsujemo vsakovrstne
|L tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO *
Commercial Printing of All Kinds
^XXIX.—LETO XXIX.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MARCH 11, 1946 -	ŠTEVILKA (NUMBER) 49
Kuske čete začele j uniik iz Mandžurije
^aAJ^Tmarca.-Rus- "
nile j6 a° Se P°P°lnoma umak-tam ■ Mukdena, toda položaj časnih naPet' P°roča. kitajska lja fJa a asencija. isti vir jav-žari V mestu izbruhnili po-in da
nil, l možnost, da bo izbruh- . ko®unistična vstaja.	k
Kita isto .	i'
v pJ"Ka agencija pravi, da se .
C ne sile in da bod°d
kih juT, morda po umiku
raslo nad s u®ale prevzeti kontro- n stom, ki ,m. mandžurskim me- n
bivalcev dva miIiJ°na Pre" b
IIP-	k
Packard' Časnikar Reynolds č: ilandŽuri-0r0Ca iz Čangčuna v kažej0 d31' da Vsa znamenja n W 86 je RusiJ'a zavzela, k 14 ,UriJ°- katera je bila d v°jne J? središče japonske 0 NoŽai fldustrije, reducira v P b° m fmočnosti. tako da F ^ožati ^a. najmanj 20 let i,
Jada dovolila k
1?cene za : a,ce m oblačila s
Na^f^TlO. marca-	!
Hov v es Povzela dvoje	a
ve4Katerih namen je spra-	" Kie *aloSe moških srajc,
HihTfke ter ženskih in	«
Hg, k"blačil iz bombaževine	e
•Sosti b°do na razpolago	e
oPa '	č
fV0Iadjedovolil,dasece- t SC^0^110™ iz boms'Pr«^ °d5d0 lOodstot-Stiv0 PriCank da bo to dalo \ (1KiZa Večj° Produkcijo
li m ' Jih danes ( 0 *°Soče kupiti, v eriern r>n •
L Civiln0 Je administracija |Hsti|„ produkcijo odredila, t Ne J"* kvarne, ki
so izde- p
t>rodUk0oidra§0 blaS°- Pove- F
Ha r!: JO cenenega blaga, I \ d njkUje" ž
N S	v cenah bo ®
SovPtadel na rame konzu- d H; 0°da.°PA urad se je r Si p^1?"1 Za korak, da se v N l°dukcija oblačil, ker 1
\ <Ha sredstva odpove_ i:
r t
d 2a banket Theo- £ V^. °rja Andrica	£
;redni«tvu lahko do- 5
C>C.Aa banket na čast 1
šil Su a L1eveland Pressa" r
ki 86 b° Vr' c .> v h"kf marca ob 6:30 c
tifNik u "Carter"-Glav-c
OV drna banketu bo slovi- '
bo tun;' Abba Silver in na- ,
tX^e so po $2.50. 1
CN or pod	Pokrovi-
U1itv o ?anizacije	"Ameri- '
k, ^uncil."	1
V*°či b ^	1
W^ofo odo predstavniki <
S]5etore°Stl V Clevelandu in i
jo, Hnci 3. da bomo imeli tu- ,
obro reprezentaci-dobila
fj^W U- S. STEEL
10. marca Hii ^U Sf, T Je danes nazna-
V	tooL steei c°- °b-
V	"1 ju .! količino jekla v Sv AiseJV* ^delovanje SjSah razer avtomo-VcSai ,°d° obUubljene ko-1
% dg; d°stovale majhni Janskih potreb.
Komisija za Trst se odela s plaščem popolne tajnosti
Imela ne bo nobenih stikov s časnikarji in podala nobenih objav za javnost
TRST, 10. marca—Mednarodna komisija izvedencev, kateri je poverjena naloga, da izdela priporočila za novo! italijansko-jugoslovansko mejo, je naznanila, da ne bo imela nobenih stikov z zastopniki časopisov in da ne bo dala v javnost nobenih poročil glede svojih aktivnosti.
Izjava, ki je bila podana da-'fries, pravi, da se ne bo imelo F lobenih pogovorov s časnikarji e aodisi od strani komisije kot ce- j ote ali od njenih posameznih F članov.	1 e
Javnosti se ne bo obveščalo' n liti glede predmetov, ki jih bo j tomisija razmotrivala, niti gle- j j le bodočih potovanj v spornem n ozemlju, kakor tudi ne glede n irocedure. ,	k
Francija, Rusija, Britanija ^ in Amerika zastopane
s
Izjava, ki je bila danes po- , lana, podaja imena ekspertov, satere so imenovale štiri sile ;a določitev meje med Italijo n Jugoslavijo. Člani komisije so g
sledeči:	d
p
Za Francijo: predsednik Jean ^ Wolfram, ekonomski ekspertj^ lecque Weulersse in geografski! skspert Maurice le Lannou.
r
Za Rusijo: predsednik Vladimir S. Garaščenjo, narodnostni r ekspert Sergej A. Tokarov in t ekonomski ekspert Ivan V. Ko- t 5etov.	r
Za Britanijo: Predsednik S. I H. Waldock, ekonomski ekspert £
Zahteva boljšo 1 oskrbo za otroke (
--r
Dr. Leonard C. Mayo, ravna- t telj tehničnega vseučilišča Ap- \ plied Science v Clevelandu, ki je j, predsednik Child Welfare lige v £ Ameriki, je včeraj dejal: "Mi , živimo v deželi kjer je najvišji standard življenja na svelu, toda mnogo naših otrok ne do 11 nikdar vedelo, da ni najnižji."
Dr. Mayo je navedel več naj- } bolj kritičnih problemov, ki jih; j imamo pred seboj za rešiti. Med temi so pomanjkanje otroških j domov, kar je vzrok, da mnogo ] otrok sedi v ječi. Zopet se je za- j čelo uposlevati otroke v indu- , striji, kjer se jih veliko ponesreči. Obstoji pomanjkanje priprav in potrebne oskrbe za pohabljene otroke, kot tudi ni dovolj zanimanja za oskrbo j otrok ob rojstvu. Inštitucije za ■ oskrbo zapuščenih otrok so sil- ^ i no zastarele. Mnogo, oziroma večina od teh je v takem sta-! nju, da bi se jih moralo zapreti.
Ako se hoče izboljšati sredstva za oskrbo otrok, je treba trošiti 50 milijonov dolarjev v prihodnjih dveh letih za obnovitev in gradnjo novih modernih inštitucij za otroke, je rekel dr. Mayo.
OPA preiskuje trgovine
V četrtek se je v Clevelandu pričelo preiskovanje trgovin po uradnikih OPA, da se dožene^ če se držijo določenih cen in ne računajo preveč. V širšem Clevelandu imajo zaznamovanih 300 do 400 trgovcev, kateri nočejo upoštevati regulacij glede cen živilom. Ako se v tej !kampanji, katerega zasači, pre-' ti jo, da mu bodo vzeli prodaj-j no poslovnico.	|
R. J. Stopford in narodnostni r ekspert R. G. D. Laffan.	1
Za Zed. države: predsednik r Philip E. Mosley, geografski r 'ekspert Otto E. Guthe in eko- £ nomski ekspert Leonard Unger. J Ameriški in britski časnikar- r ! ji, ki se nahajajo v Trstu, so t (nocoj rekli, da se je komisija 1 morda odločila delovati tajno, c ker je smatrala to za potrebno, ^ da se zavaruje pred morebit- 1 nim političnim ali celo dejanskim nasiljem.	c
i
•Jugoslavija pobija poročila ^
0	mobilizaciji
J	r
BELGRAD, 10. marca. — Ju- t goslovanska agencija Tanjug je 1 danes označila alarmantna po- t ročila, ki sc. se razširila v ino- j j zemstvu, češ, da Jugoslavija mo- c | bilizira velike vojaške čete na j Morganovi črti, za neutemelje- r na.	i
V	izjavi Tanjuga se tudi ome- ( nja poročilo v tem smislu, katero je pddal v javnost po obis- -ku postojank ob Morganovi li- <" niji ameriški general John C. ^ Lee, poveljnik ameriških sil v j
Sredozemlju.	,
- 1
Bivši Clevelandčan umorjen 1
Frank Daniels, 52, bivši j Clevelandčan, je bil v soboto ' najden umorjen v njegovi "an- ! tik" trgovini v Tampa, Fla. Za- 1 boden je bil z bodalom v vrat, na ' katerem ročaju je bilo znamenje 1 svastike. Motiv umora je bil oči- ! viden rop.
-
Zasačeni pri kuhanju žganja ,
Dva moža sta bila aretirana na naslovu 2481 E. 63 St., ko sta '
1	kuhala žganje iz koruze v 100-galonov velikem kotlu. Pripravljenega sta imela še 500 galonov robe za skuhati; 50 galonov belega žganja je bilo pa že sku-hanega.	^
NA OPERACIJI
V	Glenville bolnišnico se je prošli petek podal poznani Anton Bokal st., 731 E. 157 St. V; ! soboto se je podvrgel operaciji,
, katero je srečno prestal. Prija-' tel ji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje!
IZ FLORIDE	I
Poznana rojaka, Martin Ko-' žar, ki lastuje Nottingham Winery, na Waterloo Rd., in Lud-j wig Gustinčič, ki ima svojo farmo v Perry, Ohio, pošiljata vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz lepe Floride, kjer se i nahajata na obisku. Srečen po-' . vratek, fanta! ) -
*	SIJAJEN USPEH
k
Sobotna veselica, ki sta jo pri-l redili v prid Jugoslovanskemu
-	rdečemu križu društvi Euclid,
-	št. 29 SDZ in Cvetoči Noble, št. j 450 SNPJ je privabila nad 700
-	posetnikov. Pripravni odbor je
-	j kljub nepričakovanemu obisku [vsestransko postregel občinstvu.!
Grčiji grozi nova ( meščanska vojna
ATENE, 6. marca (O.N.A.)— , Politična situacija na Grškem j se slabša od ure do ure radi zahteve desničarjev, da ne sme priti do preložitve volitev razpisanih . za 31. marca. Ker bi te volitve J brezpogojno privedle do diktature desnice, pač ni pretirano -reči, da je neverjetno, da bo meščanska vojna izbruhnila nanovo.
Še eden ministrov, Hercules Petimezas, je odstopil, dočim je ministerski predsednik Sophou- s< lis izjavil, da je pričakovati še b nadaljnih resignacij. Vse to po- p meni, da člani vlade, ki so pri- j1 staši strank centra, zdaj odkrito 1< priznavajo, da je vlada nezmož- 1 na nastopiti proti desnici in iz- r trgati njenim organizacijam s kontrolo nad vojsko in nad žan- J darmerijo.	^
Vlada je brez moči napram d fašističnim elementom	v
Primer te nezmožnosti kaže ^ dejstvo, da je bil Manganas, mo- v narhistični prvak, ki je kriv re- 11 volte v Kalamati preteklega januarja, in s tem tudi umora 14 talcev, katere so bili vzeli in poklali uporni desničarji, šele ta teden obkoljen od armade. Toda 1 poročila iz Peloponeza pravijo, da ni bil aretiran, temveč da se ^ je bratil s častniki, ter skupaj z njimi slavil in veseljačil na raz-ličnih monarhističnih priredi- . tvah.	c
Britanske oblasti pravijo, da ^ jih je konec vstaje v Kalamati "neprijetno presenetil." Prizna- c vajo, da so bili vsi njihovi na- ~ pori, da preprečijo ta škandal, j zaman.
Pritisk Angležev in monar- 1 histov je prevelik	s
Ministerski predsednik So- I phoulis tudi priznava, da je po- ' stopanje monarhistov nedopust- * no, a trdi, da se ne drzne, da bi preložil volitve na pozneje. Jasno je, da ni kos dvojnemu pritisku—katerega izvajajo Angle- ^ ži in monarhisti.
Nekateri angleški opazovalci 1 so izjavili, da sicer nimajo niče- 1 sar proti temu, da se volitve j preloži, a da ne bi mogli ostati ^ dalje kot do 31. marca, ker so za pozneje že vezani drugje. Člani , nadzorne komisije baje sami za- J govarjajo, da se volitve preloži, a smatrajo, da bodo mogli osta- J ti na Grškem le mesec dni po ( 31. marcu. Ta rok pa bi bil pre- , malenkosten, da bi zadovoljil le- j vico, ki zahteva najmanj šest r mesecev odloga.	• (
(Zadnja poročila iz Aten pravijo, da je šest ministrov nazna-j nilo, da bo stopilo iz vlade, ako se volitve ne bodo preložile na j poznejši čas.)
Diktatura desnice bo izzvala j civilno vojno
j Zanimjvo je, da so prvaki le-j vičarskega pokreta EAM ne-' davno izjavili, da bi sprejeli izgubo 10 ali celo 20 odstotkov glasov, povzročeno po ponarejenih voliVnih seznamih, ako bi imeli jamstvo, da bodo potem nastopile normalne razmere.
Toda ravnanje desničarjev navidezno pripravlja diktaturo desnice in z njo najbrže obnovo i meščanske vojne.
$500 ZA BOLNIŠNICO
Pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk so zadnji četrtek večer članice odobrile darovati $5001 v sklad za bolnišnico v Jugoslaviji. Ta vsota predstavlja pre-■ ostanek priredbe, ki, jo je kro-i žek imel 17. februarja. Vsa čast ! zavednim članicam!
GlSlpva konferenca velike trojice za razčiščenje nesoglasij in
razpršitev sumničenj na vidiku
_____— -i.
Novi grobovi
JOSEPH MARN -
Po daljši bolezni je umrl Joseph Marn, star 56 let. Doma je bil iz vasi Bistrica pri Št. Ru-pertu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 36 n leti. Po poklicu je bil kovač, g Tukaj zapušča soprogo Danico, ^ rojeno Predovič, šest sinov: Jo-sepha, Maxa, Alberta, Stanleya, 11 Johna in Anthonyja, tri hčere: £ Mary, Mollie in Alice ter več drugih sorodnikov. Pogreb se je >
. .	, , Zi
vršil danes ob 8. uri zjutraj iz ^ Zakrajškovega pogrebnega za- t( voda v cerkev sv. Vida in nato v
na Calvary pokopališče.	•
* * •
FRANCES PETRIČ	"
Na svojem domu je premini- ^ la po dolgi in mučni bolezni ^ Frances Petrič, rojena Kumše, ^ stara 50 let. Stanovala je na 19715 Mohawk Ave. Doma je bila iz vasi Borovnica na No- 1 tranjskem, odkoder je prišla v k Ameriko pred 22 leti. Bila je članica društva "V boj" št. 53 SNPJ. Tukaj zapušča soproga r Franka, doma od istotam kot ^ pokojnica, sina Stanley in več sorodnikov, v stari domovini pa zapušča starše Franka in Mari- j. jo, štiri brate Franka, Carla, r Johna in Josepha, sestro Ivan- ^ ko in vec sorodnikov. Pogreb i r se bo vršil v torek ob 1:30 uri ^ popoldne ' iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. £
JOHN SIMČIČ	1
Po daljšem rahlem zdravju ^ je preminil na svojem domu na „ 6911 St. Clair Ave., poznani John Simčič, star 67 let. Doma je bil iz Sopjane, fara Jelšane na Notranjskem, kjer zapušča -brata, dve sestri in več sorod-nikov. Tukaj je bival 46 let in ^ je bil član društva "Cleveland"
r
št. 126 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, sina Johna, ki vodi gostilno na 661
E. 185 St., hčer Mrs. Anna	1
_	j
Cimperman, štiri vnuke in vec	,
sorodnikov. Pogreb se je vršil	J danes ob 9:15 uri zjutraj iz Jos.
žele in sinovi pogrebnega zavo-	I
da, 6502 St. Clair Ave., v cer-	I kev sv. Vida ob 10. uri in nato
na Calvary pokopališče.
* » * 1
MARY BODELL
Včeraj je preminila Mary Bodell, stanujoča na 1007 E. 64 St. Pogreb ima v oskrbi Jos. Žele in sinovi pogrebni zavod, na . 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti : bomo poročali jutri.
Kampanja Ameriškega rde- , čega križa
Mesec marc je posvečen kampanji za Ameriški rdeči križ. Cuyahoga okraj ima zbrati skupaj $1,608,000. Do sedaj je zbra-i nega šele $330,415. Kdor še ni prispeval v ta humanitarni sklad, je prašen, da to stori čim preje mogoče.
Struthers, O. — Dne 17. fe-( bruarja je umrl Andrej Keva-lo, star 61 let, doma iz Jugoslavije. Bolan je bil za tuberkulozo 7 mesecev. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri in sestro, v sta-j rem kraju £a dve sestri.
Truman izrazil vero v nadaljno sodelovanje Rusije za rešitev vseh sporov v okviru Združenih narodov
WASHINGTON, 9. marca—Nekateri tukajšnji diplomatski krogi sodijo, da so.napetosti v mednarodnih odno-šajih z ozirom na nesoglasja z Rusijo postale tako resne, da je za razčiščenje sumničenj, ki so napolnila ozračje nujnov..potrebno, da se predsednik Truman, generalisim Stalin in premier Attlee snidejo na novi konferenci. •
Obstoječi vtis je, da je polo-*-žaj takšen, da se smatra kon- s< ferenca, ki naj bi vzela na reše- z to vse potežkoče, ki so nastale ^ v zadnjih par mesecih, za edino m sredstvo, ki bo odstranilo sedanja trenja. Dvom namreč obstoji, da bi se to dalo doseči po- ni tom običajnih diplomatskih raz- d govorov, pri katerih bi se spor- Z na vprašanja obdeloVala posa- ti mezno.	A
r<
Truman bo vztrajal, da se konferenca vrši v Washingtonu?
VI
Vprašanje pa je, kdo bo pod- ^ vzel inicijativo za novo konfe- ^ renco velike trojice in kje naj ^ bi se taka konferenca vršila. ^ Predsednik Truman je včeraj T rekel, da snidenje glavarjev . treh velesil ni izključeno, toda n razumeti je dal, da ako se bo ^ konferenca vršila, bi se ista morala na vsak način vršiti v Washingtonu.
Sporna vprašanja, ki bi prišla v na dnevni red nove konference, P bi se nanašala na Italijo, Iran t' Turčijo, Mandžurijo in Bolgari- n jo.	d
Kar se tiče Italije, se spon su- g če predvsem glede vprašanja, j kaj naj se stori z italijanskimi kolonijami, medtem ko je kriza glede Irana nastala, ker Rusija v ni umaknila svojih čet iz iran- P skega ozemlja do 2. marca, ka- ^ kor je bilo prvotno dogovorje- d no..	2
Rusija je informalno dala ra- J zumeti, da bo zahtevala terito- ^ rijalne koncesije od Turčije in d najbrže bo tudi zahtevala vza- t jemno sovjetsko-turško kontro- v
lo nad Dardanelami.	^
r
Zed. države pošljejo	r
bojno ladjo v Sredozemlje r
Značilno je v tej zvezi naznanilo ameriškega državnega de- j partmenta, da bodo Zed. države poslale truplo nedavno umrlega turškega poslanika domov na krovu bojne ladje "Missou- i ri" To se tolmači kot dokaz, da j. želi Amerika demonstrirati svo- £ jo moč na morju v Sredozemlju, j kjer se poraja konflikt med j I Sovjetsko unijo in zapadnimi x silami.	(
Napetost glede Mandžurije je f nastala, ker je Rusija odstrani- < la industrijsko opremo v vojni ^ industriji, katero je tam zgra- j dila Japonska, in jo pošilja domov kot vojni plen.
Kar se tiče Bolgarije, je Rusija v petek poslala v Washington protest, v katerem obtožuje Zed. države, da se na svojo pest vmešava v formiranje bolgar- < ske vlade, medtem ko je konfe- J renca v Moskvi, ki se je vršila : prošlega decembra sklenila, da < se bo bolgarska vlada priznala1 od zapadnih sil, čim bodo vanjo sprejeti zastopniki opozicije, kar
se je imelo izvršiti sporazumno z Rusijo.
Churchillov govor povečal mednarodno napetost
Državni tajnik Byrnes je v nedavnem govoru izjavil, da bodo Zed. države ščitile načela Združenih narodov s silo, ako treba, toda obenem je rekel, da Amerika ne bo branila "mrtve roke reakcije" ali "status quo".
Moskva je na Byrnesov govor ugodno reagirala, toda bombo je vrgel bivši britski premier Churchill, ko je v govoru, katerega je obdržaval v Fultonu, Mo., v prisotnosti predsednika Trumana, odprto napadal sovjetsko vlado in izjavil, da se bo nova vojna preprečila le, ako Zed. države sklenejo vojaško alijanco z Veliko Britanijo.
Predsednik Truman se oči-vidno zaveda, da je Churchill šel predaleč in da je z ozirom na to, da je govor imel v njegovi navzočnosti, tudi on sam prizadet.
Značilna izjava predsednika Trumana na časniški konferenci
Kvarni vtis, ki ga je napravila ta okoliščina, je delno popravil prošli petek, ko je na konferenci s časnikarji izjavil, da ni misliti, da bo ozganizacija Združenih narodov radi obstoječih nesoglasij z Rusijo šla na kose. Zed. države tega ne bodo dopustile, je rekel Truman, potem pa je dostavil, da ima trdno vero, da bo Rusija, še nadalje lojalno sodelovala z Združenimi narodi, ne glede na trenja, ki so nastala glede Irana in Mandžurije.
NOVI AMERIŠKI KARDINAL GLENNON UMRL
DUBLIN, Irska, 9. marca— Danes je tukaj umrl ameriški kardinal Joseph Glennon, ki je šele pred 15 dnevi v Rimu dobil kardinalsko čast. Glennon, ki je star 83 let, se je ustavil v tem mestu na povratku v Zedinjene države, ko je zbolel. Njegovo truplo bo z letalom vrnjeno v St. Louis, kjer je sedež njegove škofije. Pokojni kardinal je bil rojen na Irskem.
Nov kupon za sladkor veljaven
Kupon št. 9 stopi v veljavo danes in z njim lahko kupite pet funtov sladkorja za vkuhavanje sadja, kadar koli hočete do 31. oktobra. Uradniki OPA opozarjajo gospodinje, da je teh pet funtov sladkorja vse, kar se ga bo letos dobilo za vkuhavanje.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
II. marca, 1946
"ENAKOPRAVNOST "j.
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO '
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ___________________________________________$7.00 j
For Half Year—(Za pol leta)____________________________________________ 4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece)______________________________2.50 ■
______,__._ C
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:	, (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)__________________$8.00	1
For Half Year—(Za pol leta)________________4.50	,
For 3 Months—(Za 3 mesece)__________________2.75	|
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) ________________$9.00
For Half Year—(Za pol leta)______:______5.00 i
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at :
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1G79.	;
"	c.|^io4	;
Donald Bell (O. N. A.):
Amerika in Sredozemsko vprašanje
Libija, ogromna peščena planjava, postavlja danes velikim silam problem, katerega jim je tako težko razrešiti, da je vsa mirovna ureditev povojnega sveta ogrožena. V tej deželi, ki šteje približno 67 tisoč Kvadratnih milj in samo 900 tisoč prebivalcev, ni najti skoro nobenih prirodnih bogastev. Petroleja ni, in poljedelstvo je siromašno. Redke oaze so povezane s stezami in slabo zgrajenimi cestami, kajti Libija nima nobenih železnic. Promet se vrši s tovornimi avtomobili ali pa na starodavni način, s karavanami velblodov.
In vendar so radi te siromašne in puste dežele razpravljali državniki Amerike, Rusije in Velike Britanije ves pretekli oktober in november in še do danes niso našli nobenega sporazuma.
Francija bi želela, da ostane Libija pod upravo Italije. Anglija jo je najprej zahtevala zase, a. je pozneje pristala na to, da se izdela mirovno pogodbo z Italijo ne da bi bilo vprašanje Libije odločeno. Rusija hoče, da naj postane Libija dežela pod mandatom organizacije zedinjenih narodov, toda pod individualnim poverjeništvom Sovjetske unije. Amerika predlaga kompromis—varuštvo in kolektivna uprava Britancev, Rusov, Francozov in Ameri- j kancev. Cilj naj bi bila popolna neodvisnost dežele po 10 ] letih varuštva.
Teh nasprotujočih si naziranj in zahtev ni bilo mogoče izmiriti. Sporazum je videti trenotno nemogoč. Italijanske mirovne pogodbe ni mogoče sestaviti, tako da zavezniki ne morejo sklicati mirovne konference v Parizu, ki bi se imela začeti dne 1. maja t. 1. Presenetljivo pa je, da je nesporazum, ki ima tako važne posledice, nastal radi ogromnega kupa peska, ki je eden naj siromašne j ših predelov vsega sveta. Čemu je velesilam toliko do te dežele? Zakaj je bilo nemogoče najti sporazum v navidezno tako postranski zadevi?
Vzrok temu je seveda strategija. Kdorkoli vlada nad peščenimi obalami te puste zemlje in ima v svojih rokah onih par bornih pristanišč, katerih pomoli spijo v vročem sredozemskem soncu, je tudi vladar na potu iz Gibraltarja do Sueškega prekopa.	/
Rusija zahteva izhod v svobodno morje. Francija bi želela, da nastane v Sredozemlju ravnovesje sil, če le mogoče brez Sovjetske unije. Ljubše je Franciji, da dobi Libijo v roke slabotna Italija kot ena velikih sil. Ameriško stremljenje pa gre navidezno za tem, da se v skladu z željo Britanije prepreči prihod Rusije v Sredozemsko morje, obenem pa, da Britanija ne postane izključni gospodar tega dela sveta.
Amerika že sedi v komisiji za Tanger, ter je tako soudeležena v kontroli zahodnega dostopa v Sredozemsko morje. Ni nam do tega, da bi podpirali angleške aspiracije za nadvlado v Libiji. Ako se udeležimo še v komisiji za varuštvo nad Libijo, bomo imeli delež v oporišču, ki je največje Važnosti za kontrolo prehoda do vzhodnih vrat v Sredozemsko morje.
Zadnja poročila namigujej-o, da se Anglija počasi bliža ameriškemu stališču, četudi zelo nerada. Angleško oporišče v Egiptu je zelo omajano. Ako bi imeli Angleži svoje posadke v Tripoliju in Bengaziju, Tobruku in drugje v okolici, bi jim bilo mnogo lažje ojačiti svojo pozicijo v Egiptu. Če pa bi jo izgubili, bi to izgubo tudi mnogo lažje prenesli.
Veliki Britaniji je dobro znano, da je največja nevarnost, ki preti njenemu carstvu, sovjetska politika koloni-jalne neodvisnosti. Vsled tega bo prva in najpoglavitnejša skrb angleške politike, da prepreči Rusiji vstop v Sredozemsko morje. Ako potrebno, bodo Angleži prav rade volje sprejeli delitev vpliva v Sredozemlju, da spravijo Ameriko na svojo stran.
Kaj pa Sovjetska unija? Ali imajo ruski prvaki v Kremlju res. namen in upanje, da jim bo uspelo, preriti se do Afrike in si prisvojiti važno oporišče na njeni severni obali? Še vedno sem prepričan, da je njih pravi namen le, da postavijo svoje zahteve in ukrepe svojo pozicijo v bodočih pogajanjih, Nc vidi se mi verjetno, da bi realisti, ki
PISMA IZ STAREGA KRAJA
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
Partizani so reševali ameriške padalce
Mrs. Helena Debevc, 1110 E. 72 St., Cleveland, O., je preje- ji a zelo zanimivo pismo od svo- d jega brata, Antona Maček, Pod- 1 skrajnik, št. 1. Cerknica p r i v Rakeku, v katerem ji sporoča, v kako so partizani reševali ame- 1; riške padalce, od katerih je bil o eden Slovenec, Martinčič iz s Pittsburgha, Pa., drugi pa iz North Caroline. Dalje poroča, o kako sta se sešla druga dva so- n solca iz Clevelanda, od katerih s je bil eden partizan, drugi pa- t Jalec, iz Clevelanda. Pismo je j vseskozi zelo zanimivo in se L glasi tako:	d
"Podskrajnik, 18. jan. 1946. r "Dragi mi sorodniki!	1
"Tudi jaz- se Vam po dolgem z easu oglasim, da sem še med ta 1 živimi. Saj tukaj je to že kar ^ v navado prišlo, da ako se dva s poznana res snideta, je prvi na- £ govor: "O, kaj si še med ta ži- t vimi?" Saj mislim, da to že ' precej dobro veste, kaj se je vse 1 godilo v tem času po naših kra- 1 jih. Dostikrat me je že smrt 1 objemala, no, pa sem se je vse-lej srečno otresel.	1
"Od brata Janeza sem tudi £ prejel pismo, da je še živ. Zdaj * se spet nahaja v Franciji na starem mestu. Njega so bili 1 Nemci- odpeljali v Nemčijo, tam 1 je bil 29 mesecev, prav prokle- 5 to lačen. On se čudi, da more c on človek ob tako majhni hra- 1 ni še živ ostati. No, saj je pa tu- ; :li marsikateri izdihnil. Upam, : ia boste tudi od njega v krat- 1 kem času prejeli pismo, če ga 1 še niste, saj sem mu jaz poslal -Vaš naslov, me je prosil.	'
"Veste, tukaj so se dogajale 1 strašne reči. So pežigali, pobija- -li, ropali, pobirali ljudi in jih ' odvedli'v internacije, da so tam ' jd gladu in še. na razne druge načine umirali. Tukaj je bilo 1 'oliko ubiti enega človeka, kakor eno muho. Ni bilo nič sod- < rije, ne orožnikov ali policije. Kar je kdo hotel, to je delal. Nismo bili nič gospodarji od ; lofcene reči. Meni so Italfjani /zeli eno prvovrstno žepno uro, znamke "Omega" z obojem in verižico. Domobranci so mi vzeli dva kolesa; eden je bil čisto nov, tako da moram zdaj )cš hoditi. Pokradli so mi pa dosti še drugih reči.
"Zdaj so se razmere že dosti boljš ile. Red je vsak dan bolj-; š;. Seveda na razpolago še ni-namo nobene reči; je še vse na karte. Kar se tiče živeža, dajo noke kar skoraj zadosti. Mesa Jobimo za en teden 10 dkg; masti pa 20 dkg za en mesec. Seveda, bolj malo je, no, pa že gre. Kaj pa takrat, ko je bil Italijan tukaj, ko nismo dobili 15 mesecev nobene reči, tudi soli ne?!
"Najtežje mi je za delavno1 obleko, in pa obutev, ker za j vsako večjo reč je treba prošnjo narediti in tista vzame ča-1 a predno pride rešena. Potem se dobi na š^ tisti vojni mate-rijal, ki je menda iz papirja, ker je kar precej raztrgano.
"Kakor sem zvedel na Rakeku, da je vrš ata umrl. Naj mu bo lahka tuj.i zemlja. Njegovega brata Gregorja so pa Nemci ubili takrat, ko so Cerknico požgali. Tisti dan so požgali 100 hiš z raznimi drugimi po- ^ 'slop ji. Zažigali so na ta način, la je kar iz tanka ogenj bruh-ul. Istega dne so pobili tudi 50 'judi, koliko jih je pa zgorelo po ikednjih in kozelcah, to pa ni mogoče ugotoviti. V grobu, i kjer je zakopan svakov brat, I jih je 18 skupaj. Tako, da dolgčas jim rti.
"Od Bizjakovega Jožeta, to e ta starejši Maljin sin, se tuli do sedaj ni še nič oglasil. režko, da je on še med ta živimi. Kako se je njim zgodilo, 'am je gotovo že Malija pisa-a. To Vam moram tudi malo ipisati, kako smo šli amerikan-ikim letalcem na pomoč.
"Bilo je 18. marca, 1944 leta, >krog 10 ure dopoldne. Kar po lavadi je tudi ta dan letelo več 1 (to ameriških bombnikov bom- . jardirat Nemčijo. Kar naenkrat ' jih napadejo nemška lovska etala in začnejo se streljati, 1 la je kar regljalo v zraku. Kar laenkrat en bombnik zaostane z jate. Smo precej vedeli, da je . ladet. Že se začnejo odpirati j jadala; vseh je bilo deset. Pr-/e je veter odnesel proti Po- , stojni in št. Petru; zadnja dva , sta padla pa na vrh Javornika, } ;ako da enega smo prav videli, , i je se' je ustavil. Drugi je padel , pa zadaj za Javornik. Takoj se las zbere sedem moških in gre- , .tio hitro, da če bi slučajno na , kakšni bukvi obvisel, da bi ga rešili in pa, da ga ne bi Nemci a.li domobranci v roke dobili, ker bi jih prav gotovo ubili.
"Imeli smo enega med seboj, ki je dobro govoril angleško. Ko rias je Amerikanec zaslišal, je začel bežati, ker je mislil, da smo Nemci. Ker je naš tolmač večkrat klical po angleško, se je pa vseeno ustavil, pri enemu debelemu javoru. Ko smo se mu približali, je takoj dvignil roke. Gotovo se nas je bal. No, saj ni čudno. Bilo je konec tedna, da smo bili vsi precej po-rrščeni in bolj slabo oblečeni. Malo tudi raztrgani. Zraven tega je pa še vsak imel svojo sekirico. Ko smo videli, da je mož v strahu, mu je takoj tolmač povedal, s kakšnim namenom smo prišli do njega. Potem je bil pa precej boljše volje. Takoj nas je vse zbogom sprejel in vsakemu je dal po eno cigareto. Še jaz sem jo za žgal, čeprav nisem kadilec.
"Nato se domenimo, da ga jaz in eden z Dolenje vasi spremiva v Dolenjo vas k Japcavim, po domače rečeno, ker govori perfektno angleško. Jaz zvijem in Stisnem padalo pod pazduho in odrajžamo. K6 pride k Jap-cu, so mu precej postregli prav po amerikanskem sistemu, tako da je bil prav zadovoljen. Zjokal se je, ko je videl Japcovega šest mesecev starega otroka; je rekel, da ima on ravno enega takega, Pa si je gotovo mislil kje si Ti in kje sem zdaj jaz. Se bova videla še kdaj, ali nikdar več?
"Med tem časom so naznanil, našim partizanom, da je padalec tukaj. Že je prišel partizan in ga je kar z vso naglico odpeljal proti Ložu, da ne bi Neme! ali domobranci slučajno prišli v vas. Tam nekje so jih nabirali. Kadar jih je bilo kakšnih 20, Pa je priletelo amerikansko letalo in je odletelo z njimi na svoje mesto.
"Drugih pet tovarišev je šlo pa še drugega letalca iskati. Dobili so ga še eno uro peš hoda naprej od prvega. Najprvo so našli padalo, ki je viselo na en: bukvi. Njega so našli pa še kakšnih 700 metrov naprej. Bil je težko ranjen. V rami je imel odbito roko, tako da je še samo pod pazduho malo keži cjržala Zdaj so začeli ukrepati, kaj naj z njim naredijo. Kar tako pustiti g i je bilo težko. Sam n: mogel hoditi, je bil že toliko izgubil krvi, da je oslabel. Nesjt ga je bilo pa spet težko, ker so
vodijo zunanjo politiko Sovjetske unije, resno mislili na to, da bodo vdrli na afriška tla. Najbrže se bodo zadovoljili s tem, da v zameno Trst pripade Jugoslaviji. Najbrže bodo preprečili vsako možnost mirovne pogodbe z Italijo vse dotlej, dokler jim velesile ne bodo ponudile tega kompro-I misa.	•
Prisiljeno vojaško vežbanje se zahteva od vseh študentov moškega spola, kateri se vpišejo v katero univerzo v Kanadi. Resnici na ljubo, tudi v marsikaterem ameriškem kolegiju so mladi fantje že v vojaških uniformah in se vež-bajo pri svojem kolegiju. Na univerzi v British Columbiji v Kanadi obdržavajo študentje pouk na prostem o živalski anatomiji.
bili že vsi zelo utrujeni in lačni. Zraven tega, je bilo pa še kakšnih 80 cm snega. Končno smo se vseeno odločili, da' ga nese-mo na Dolnje jezero. Odsekamo ■si dve ranti, jih prevežemo z vrvmi od padala. Z padalom pa ovijemo njena, da ga ni zeblo. Zdaj pa na rame z njim. Seveda počivati smo morali na vsa-j kih sto korakov. Štirje so nosili | njega, ta peti je šel pa naprej ^ voznika iskati, da jih je že ča-! kal pod javornikom. Ko smo ga pripeljali na Jezero, smo mu dali takoj zdravnika. On mu je j odrezal roko: mu dal injekcije in ga obvezal. Drugi dan smo, ga odpeljali na Babno polje in odtukaj pa v partizansko bolnišnico.
"Kasneje smo zvedeli, da se je srečno pozdravil. To je bil še fant, star 19 let. Pisal se je Martinčič in je bil doma iz Pittsburgha, Pa. Prvi je bil pa že oženjen, 26 let star" in doma iz North Caroline.
Če hočete, bi jih mogoče še .ir šli potom časopisa, ali po radio: Bi Vam lahko sama povedala, kako se jima je kaj do-padlo v Sloveniji. Za spomin smo dobili vsak en kos padala.
"Nekaj dni preje so ravno tako padli padalci v Logatcu. Tam sta se dobila dva in sicer tolmač, doma iz Logatca in eden padalec, ki sta v šoli skupaj v eni klopi sedela v Clevelandu.
"Kako ste se pa kaj Vi imeli skozi to vojsko? Upam, da veliko boljši, kakor mi. Ker dela, vem, da ste dosti imeli. Saj koliko je bilo treba narediti samo za zrakoplove. Saj smo jih samo mi kakšen dan videli čez 5,000. Ali živež se je vedno lahko dobilo in druge reči? V rje-/ar'nosti tudi niste bili tako, kakor mi. Jaz ko sem na njivah delal, sem imel vedno v jamel-eu graben skopan, <la kadar so začele žvižgat kugelce, da sem notri skočil.
"Bilo je na cvetno soboto le-a 1914. Grem proti domu od •soseda, kar poči par sto korakov nad mano na hribu. Piska, :a se zapiči zraven mene kugel-ea v zemljo. Zakaj me je stre-'jal, ne vem. Mogoče samo za poizkusil jo, če me bo zadel. In t'6 je bil domačin iz Begunske fare. Najslabši ljudje so Mini-ševci, tudi Bizjakovega Jožeta so Miniševci vzeli. Oni so marsikaterega spravili na oni svet.
"Kaj pa Godičevega Matevža "e še spominjaš? On je bil dolgo časa pri Frolečih na Radle-ku, kakor gospodar. En dan si je šel ž eno steklenico po vode k beču. Tam so ga dobili domobranci in so ga- toliko stepli, da so mu trikrat roko zlomili, nekaj reber polomili, oko mu je pa viselo doli do srede lica. Po vrhu tega je bil pa še večkrat ustreljen.
"Njegovega brata Jožeta in eno dekle iz llaVnika, so pa tu-li- na ono stran Cerknice proti Martinjaku vjeli. So imeli oba v Cerknici zaprta. Potem so jima rekli iti domov. Tj\m so jih pa že dr ugi čakali. Ko sta prišla
mimo, so jih z brzostrelko ustrelili.
"V Velikih blokah so tazad-njega ubili Mačkovega Antona iz Radleka. On je dobil 18 strelov v glavo, tako, da ko je padel, se je glava tako razletela, da so jo z lopato v krsto pobrali.
"Zdaj pa končam mojo slabo pisavo in Vas prosim, da bi mi tudi- Vi kaj kmalu pisali, kako se imate. Kaj pa domov, Lenka, ali misliš še kdaj priti? Če bi kaj kmalu prišla, bi gotovo še | mater živo dobila. Veš, imajo že ! čez 80 let. Prejmite najlepše ' pozdrave vsi skupaj. Smrt fašizmu — svoboda narodu!
"Anton Maček".
DA SE OHRANI MLADI ROD
Ameriški Slovenci smo že precej tisočakov prispevali za pomoč našim rojakom v rodni Sloveniji. Prispevali smo potom različnih organizacij in zadnje čase nekaj tudi direktno. Nikdar v zgodovini niso bila slovenska srca v Ameriki bolj mehka in radodarna, ker nikdar prej rodna Slovenija ni bila bolj pomoči potrebna, kot je zdaj, po dolgih štirih letih sovražne okupacije in po njenih silnih bojih za osvoboditev. Prvo pomoč je Slovenija že dobila, četudi si ne domišljamo, da je bila ta pomoč dovolj na, toda njene rane se še dolgo ne bodo zacelile.
Poleg gospodarskega uničenja spada med najhujše rane Slovenije njeno slabo zdravstveno stanje. Posebno Velja to z ozirom na mladino, na otroke, ki so dolga leta pogrešali dovolj ne prehrane in oskrbe. Ti otroci so bodočnost Slovenije, toda tisoče in tisoče jih je, ki se ne bodo mogli nikdar razviti v močne in zdrave državljane, ako v kratkem ne dobijo primerne pomoči in oskrbe. Tisočera ta mlada, nedolžna bitja razjeda pogubna je-tika, ki preti uničiti mlado cvetje, predno še razvije, ako ne bo oravočasne in dovolj ne pomoči. ' drugimi besedami povedano, velikemu delu bodoče slovenske generacije preti predčasen pogin. Ako pomagamo rešiti ta rastoči mladi rod, bomo veliko prispevali k zdravi ift srečni bodočnosti Slovenije.
>;<
Zato so naši rojaki, raztreseni sirom Amerike, z veseljem pozdravili sklep Slovenskega ameriškega narodnega sveta, da se začne zbirati fond za zgradbo moderne otroške bolnice v Sloveniji. Kakor hitro je bil ta sklep objavljen, so začeli prihajati velikodušni prispevki za ! ta plemeniti, človekoljubni namen. Prihajajo v dolarjih, v sto-1 takih in tisočakih. V raznih naselbinah se organizirajo prire-j ditve, katerih dohodki so namenjeni v podporo te humani-1 tarnc akcije. Razne organizacije in ustanove prispevajo večje in manjše vsote v ta namen. Odmev, ki ga je dobila ta akcija, je splošen. Zdi se, da ameriška i Slovenija kar tekmuje, kako bi
ŠKRAT
Med vojno je plul parIllk Queen Mary po morju.^Na Potl so opazili rešilni čoln, poln lJu" di, toda velikega parnika se » , ustavilo, ker so se bali, da Je dotični rešilni čoln le vada, ne®' ška pretveza, da bi s podmor; nicami lažje pogreznili največ]1 parnik na, morju. Oddali pa s0 signal, da bodo sporočili dru- , gim, da so videli ta čoln fc ljud" mi.
Drugi dan so ameriške vojne ladje res našle dotični čoln, je imel rešence iz nekega affle, ; j riškega potopljenega parni a-Med r,ešenci je bil tudi Charles Johnson, sin poveljnika veli ladje Queen Mary, z istim ^ nom. Po rešitvi je sin očetu slal brzojavko s sledečim bese-dilom: "Moj oče, nekoristen«^ navadno je plul mimo naprej, brez da bi me rešil-
Neki.vojak v vojaški bol»lS' niči je dobil posebno dobro P° strežbo od lepe in prijazne bo^ ničarke. Neko jutro pravi v0Ja bolničarki, ko ga neguje: | sem zaljubljen v tebe, jaz nočem pozdraviti."
"Nič se ne boj, saj se ne bos-ga tolaži bolničarka. "Zdravi^ je tudi zaljubljen v mene in J videl, ko si me včeraj zjutiaJ poljubil."	-••Vjl^^M
najhitreje in najuspešneje P® magala starokrajski Sloven r da ohrani svoj mlsfdi rod, ki P meni njeno bodočnost.
Proti zgradnji moderni bo'i?* ?e za bolehne in slabotne o^. ke v Sloveniji pač ne more .-. nikakega ugovora. Otroci so dolžni in potrebujejo d°bre P hrane, zdravil in oskrbe. 'j ei ne pripadajo nikakim s kam, sariio potrebni so P00^ in naši slovenski otroci so. ^ so kje kaki predsodki,	e\0
gotovo ni ali bi jih biti proti tem nedolžnim zr ^j. Iruge svetovne vojne. Me ^ v mi so mnogi .tudi taki, ki ^ vojni vihri izgubili svoje r0.!iiei •je in sorodnike. Kdo ne bi usmiljenja .ž njimi!	gj0.
Vsi danes vemo, da sPada p0 /enija med dežele, ki so bi ^^ vojni najbolj prizadete, °P ^ sene in izropane. Treba ^ ^ ogromnega dela in žrtev, ^.j gospodarstvo dežele spet p° na noge. Z drugimi besedam^ vedano, Sloveniji, ki bo v ^ federativni Jugoslaviji uPraaf)j: enota zase, manjka in bo ^ kalo fondov za obnovite^ okrevanje. Z zgradnjo	s\
bolnice za otroke v Slove1 bomo ameriški Slovenci P^j vili najlepši spomenik 1 nekdanji domovini in si
zagotovili njeno trajno 11 ^ 1 nost. In, kar je še več, iva° ^ tirno zavest, da smo portiaS^^ ' stim nedolžnim vojnim yA pp ki so nujne pomoči najb i trebne in katerim njihovi s ne morejo dovolj pomag
Zato, prijatelji, prav got0^il> bomo zapirali naših src ^jti'' denarnic, kadar bomo vp ,<„i
v »-»pci^
■	za prispevek za pomoč » g{flo
■	deci Slovenije. Zato se	■ ) izogibali prireditev, ki bo
i rejane v ta plemeniti s\o-
■	Slovensko srce je mehko ^ i venska roka je radodar^^L
-	napram tujcem, ki so v P
i Zato smo prepričani,, da ^ ^t
■	vpričo te dobrodelne akO.1^ y
■	nežila naša srca, kot se 11 ^ ,ic
■	nikdar prej. In četudi nl0! e f
■	bomo naše rodne Slove'1 J^j
-	kdar več videli, nas bodo n^o
-	kdaj v sanjah obiskale i'1
•	pozdravile smejoče oči ?)£,riil1 i skih dečkov in deklic, Wrfp
■	smo pomagali do zdravja ,
•	dostne sreče.	^si'"
i Posneto iz Nove Dobe, fl .JM i1	Ameriške bratske
Sarca,l946
ENAKOPRAVNOST
STRAN S.
Nmbe in dopolnitve v osnutku ustave v ^rativne ljudske republike Jugoslavije v
^ ''Ljudske pra-l: we 8. januarja. : odbora Fe-| tije 1 republike Ju-' g ezne skupščine in ,	sta zaklju-
ania f ° med obema Posameznih
Sini p Jf? ustavodaj-
feMavnee °Zen0 en°tno aestn 2 8 osnutka. Na
MaJamo Qne .iene
, ^'le izvršene več-"ejse spremembe -
iP0GLAVJE
^5aljieudska
% drv vlJa je zvez-^k,. rePublikan-•odov j?"081 enakoprav-Edo J* 80 na temelju O^čbe, vklju-^ovoC;d?ePitve> iz-a Zlvii° skupil tT drŽaVi- '
Oblast
VPl6,dstavniške or-V^ molijo dr-Vl 3USplošne- ena-% Z Volilne, pravi-
'C^i v vseh
'M?V>aSti 80
'SreH llCem" Z za"
K?1?0'v kat-
Sičeio U1 lahko vo-.SV°je ljudske 1 Pred potekom ga 80 bili izvolje-Hi.	J
Vp^AVJE W*6 narodov in 1 C tePublik
ljudska repu-ustavo.
S5kaskl-esvo-
a'jC jno-
rePublike mo-
^et-UStaV0 FL1U. LW>k ozemlja
iez njenega
&SSS?sredst™
> ali rePubliki
Kata V rokah
y imovina j. al1 pravnih ii 4 iti
Avkii5a bogastva NZ^neral-
lil tins*. n zrac"
I \ ! brz°jav, ^ °bčeljudska
^^a v ro-i. a država sa-Ug'm v izko_
5,Xe a Je Pod nad-\ ^ h P°vzdige
So"1 ^S0dar6kih
S država
n razvoj
Nr^^kim J.
,f' S !Plra nad,-
' ** < Sni nadzor V ^ gospo-
? ?>tva m gospo.
Vjcleiaf strokov.
i" na-
meščencev ter ljudskih organi- ^ zacij delovnega ljudstva.	,
Č'. 3 G. Občeljudska imovina je glav na opora države v raz- , voju narodnega gospodarstva.
Občeljudska imovina uživa , posebno zaščito države.
Upravo in razpolaganje z ob- ; čeljudsko imovino določa zakon.	j
Čl. 18. Jamči se zasebna last- ] nina in zasebna podjetnost v go- ] spodarstvu.
Jamči se dedovanje zasebne j lastnine. Pravico do dedovanja ureja zakon.
Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo , ljudske skupnosti.
PrepoVedan je obstoj zasebnih monopolističnih organiza- , cij, kot so to karteli, sindikati, trusti in podobne organizacije, ki so ustanovljene z namenom, da se diktirajo cene, monopolizi-rajo tržišča in oškodujejo koristi narodnega gospodarstva.
Zasebna lastnina se lahko omeji ali razlasti, ako to zahteva splošna korist, toda samo na temelju zakona. Z zakonom bo določeno, v katerih slučajih in v kakšni višini bo lastniku dana odškodnina.
Pod istimi pogoji se lahko z zakonom podržavajo posamezne gospodarske panoge, ali podjetja, ako to zahteva splošna korist.
Čl. 19. Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo.
Zakon določa, ali ima ustanova in oseba, ki ni poljedelec, zemljo in koliko.
Velika zemljišna posestva ne morejo biti na noben način v zasebnih rokah.
Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon.
Država zlasti ščiti in podpira malega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, cenenim kreditom in davčnim sistemom.
V. POGLAVJE
Pravice'in dolžnosti državljanov
Čl. 24. Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbenega življenja.
Za enako delo imajo ženske j pravico do enakega plačila kot moški in uživajo posebno zaščito v delovnem razmerju.
Država zlasti ščiti koristi matere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč ter pravico matere do j plačanega dopusta pred porodom in po njem.
Čl. 25. Državljanoma je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi.
Cerkev je ločena od države.
NE BODITE "SUCKER"
da delate vs<j svoje življenje za druge. Z $6,000 vplačilom takoj, si lahko napravite lepo življenje. Tu vam nudimo hišo s 24 sobami; popolnoma opremljeno in vedno oddana v najem. Letni dohodek $5,000. Cena je samo $13,000. Govorimo slovensko.
PORATH REALTY
10522 Superior Ave.
: RA 5777 - RA 6858, Mr. Pausic _;___
BENEŠKE ZASTORE IN
OKENSKE ZASTORE napravimo po meri, sčistimo in popravimo
ADDISON SHADE
1313 ADDISON RD.
•' Frank Lrvstck in Bill Sclilitzer | MU 3694 - MU 0279
> it	I ivnj ouat - iviu wi J
■ — ..............; —
' t »» P£TEK) je zadnji dan za
; VjgCOMETAX
Ik.	2a hitro iii točno postrežbo pri
vJ. KENNICK
Ave. (od 9. zjutraj do 8. zvečer)
Verske družbe so svobodne v svojih verskih zadevah in izvrševanju verskih obredov.
Prepovedano je zlorabljenje cerkve in vere v politične namene in obstoj političnih organizacij na verskem temelju.
Država lahko gmotno pomaga verskim družbam.
Čl. 26. Zakon in družiija uživata zaščito države. Država ureja pravne odnose zakona in družine s svojimi zakoni.
Polnopraven je samo oni zakon, ki se sklene pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona lahko državljani izvršijo tudi poroko po verskih predpisih.
Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč.
Starši imajo do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti, kakor do zakonskih otrok. Nezakonski otroci imajo enake pravice in dolžnosti, kakor zakonski. Položaj nezakonskih otrok ureja zakon.
Čl. 28. Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov.
Nihče ne sme biti pridržan v priporu dalje od treh dni brez pismenega in obrazloženega sklepa sodišča ali javnega tožilca. Najdaljši rok pripore odreja zakon.
Nihče ne more biti kaznovan za kaznivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane na temelju zakona, ki določa pristojnost sodišča in kaznivo dejanje.
Kazni se lahko uvajajo in izvršujejo samo na temelju zakona.
Nihče, ako je dosegljiv državnim organom, ne- more biti sojen, ako ni po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican, da se zagovarja.
Peč za gretje
na premog in drva se proda po zmerni ceni. Vpraša se na 1084 E. 71 St.
Proda se
izložbene omare za trgovino.— Vpraša se na 1272 E. 169 St. ali pa pokličite IVanhoe 1264.
Dekle ali ženska
dobi službo za hišna opravila;
nič pranja ali likanja; želi ser
I da ostane Čez noč. Poizve se na
17820 Nottingham Rd., ali pa
pokličite IV 7330. i__
Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ
Uradnice društva sv. Ane št. ' 4 SDZ za leto 1946 so sledeče: Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167 St., zapis-nikarica Genovefa Zupan; blaga jničarka Jbsephine Oražem; rediteljica Mary Pristov; nadzornice. Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Vsr slovenski zdravniki v Clevelandu so društveni zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1, ob 8. uri zvečer.
W Olajša bolečine n
I Hrbtobola J
V. Za blagodejno olajšanj, f , nje poskusite čisti, [ ) /	lahki in preizkušeni
1 \ f J ' / na°in- P°m£>ga pri ( y J / navadnemu hrbtobolu. I	Samo denite velik
Johnsonov BACK v	-1 J PLASTER ravno na
boleči Kraj. Njegovo nežno lečenje prijetno GREJE vaš hrbet, olajša bolečine in okorelost. Gorka flanelasta podložka obvaruje proti mrzloti, nudi oporo— vpliva prijetno! Izdeluje Johnson & Johnson. V vseh lekarnah.
_-_ !
Kazni za prekrške pravnih predpisov lahko izrekajo organi državne uprave samo v mejah, ki jih določa zakon.
Noben državljan FLRJ ne more biti izgnan iz države.
Iz svojega prebivališča je lahko državljan izgnan samo v primerih, ki jih določa zakon.
Dr/avljani FLRJ uživajo v tujih državah zaščito FLRJ.
Čl. 34. Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana.
Izdaja domovine je največji zločin napram ljudstvu.
Vojaška obveznost državljanov je splošna.
Čl. 36. Država skrbi za izboljšanje zdravja ludstva z organizacijo in nadziranjem zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev, zdravljišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov.
Čl. 37. Zagotavlja se svoboda znanstvenega i n umetniškega dela.
BEACHLAND CLEANERS
preje Poje Cleaners 631 E. 185 st„ poleg Pick'n'Pay 21f-urna posluga. K nam se je pridružil J. Mihelič, krojač
St. Clair Sewer Co.
3609 St. Clair Ave., EN 3680 Posluga podnevi in ponoči. Vaše vodovodne naprave sčistimo in uredimo.
7)!E AH!>W£Di \ jj I'T^-i P ' T3 mm* I K'HS i rr-jgk ■-] •
fesi«®
THE mgf-r. • GREATER	; '
CLEVELAND	WjUi,-' '
SATURDAY thru SATURDAY ! MARCH {6 .... 23 'i vtj^i PUBLIC AUDITORIUM,
e $40,000 RAZSTAVA cvetlic, rastlin in grmičevja v glavni areni.
• 'BLUE RIBBON BUNGALOW'
kompletno urejen, opremljen in splaniran. 1 o INSIDE-OUT DOM, izobraževalna razstava po Home Builders' Association, c $50,000 RAZSTAVA najnovejše električne opreme. Moderne kuhinjske peči. c IZOBRAŽEVALNE, zanimive razstave, važne za vsakega člana v družini.
SPLOŠNA VSTOPNINA / r
vključivsi federalnega davka 030
RAZSTAVA ODPRTA:
Pričenši 16. marca — 2. do 11. zvečei [ nedeljo, 17. marca — 1. do 10. zvefcei l 18. marca do 23. — 11. zj. do 11. zvečei
"NAJBOLJ KRASNA RAZSTAVA TEKOM LETA"
KYLE MILKS ON BROADWAY . . . Miss San Antonio, the milkmaid, is Kyle MacDonnell. She demonstrates how New York looked at Times Square when it was farmland, by milking a cow in the "hub of the world." The photo was taken in front of a New York theatre during the opcnlrifr of a movie built around San Antonio, Texas. Miss MacDonnell admits that she wonld rather use a milking machine, but decided to humor natives of New York City and demonstrate the old hand method.
Država podpira znanost in' umetnost radi razvoja ljudske kulture in ljucrke blaginje.
Avtorska pravica je z zakonom zaščitena.
Čl. 38. Zaradi povzdige splošne kulture ljudstva, skrbi država, da so šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem ljudskim slojem.
Država posveča posebno pozornost in zaščito vzgoji mladine.
Mladoletne osebe uživajo posebno zaščito zakona.
Šole so državne. Samo z zakonom se' lahko dovoli ustanavljanje zasebnih šol, a njihovo delo je pod nadzorstvom države.
Osnovni pouk je obvezen in brezplačen.
Šola je/ločena od cerkve.
Čl. 43. Zaradi zaščite državljanskih svoboščin in demokratične ureditve FLRJ, ki je določena s to ustavo je nezakonita in kazniva uporaba državljanskih pravic zaradi izpre-membe in rušenja ustavne ure-
! ditve v protidemokratični na- j men.	1 (Dalje prihodnjič)	-__i
Vesii iz življenja ameriških Slovencev {
C
New York. — Dne 28. febru- j | arja je v Brooklynu naglo umrl J ^ Anton Anžlovar, star 63 let, do- ; ma iz vasi Lazute pri Kočevju in v Ameriki 39 let.
Linden, N. J. — Od morna-. rice je bil častno odpuščen Fr. . Pasarich, tretji sin Pasaricheve , i družine, ki je služil 32 mesecev . kot radijski operator na ladji Boston in bil ves čas na Pacifiku ter se udeležil več bojev. — V bolnišnico se je podal Joseph Cipot st., ki je bil operiran na roki: V bolnišnici je bila tudi
■	Tončka Strychnievic, doma pa . se zdravi Mary Skerl.
Klein, Mont. — Dne 20. fe-
-	bruarja je bil ubit pri delu v ro-
■	vu Klein Mine John Ratkovich.
-	Nanj je padla težka plast kam--' na in je bil na mestu mrtev. Bil
-T *
GOBS DON NEW UNIFORMS . . . Bell bottom trousers, suit of navy blue, the traditional uniform worn by sea-faring men since the 14th cen-tury, are soon to fade into oblivion. Left to right; blue, white and gray, with shirts to match. The blue and white arc dress uniforms, while the gray is primarily the working uniform. White trousers may be won with the blue battle jacket in warm weather. The sailors will keep their "pea coat." The new uniforms will be given a three-months test.
Maybe You Know . . J/ fax^y
_g«_J	RED CROSS INSTRUCTORS LAST YEAR TRAINED
MORE THAN 100,000 YOUNGSTERS AND ADULTS '	IN SWIMMING AND WATER. SAFETY. COURSES
n .	WERE GIVEN IN RURAL COMMUNITIES WHERE THE
PRESIDENT TRUMAN IS PRESIDENT OF THE ~	'
AMERICAN NATIONAL RED CROSS. OTHER AMERICAN <-----/	.
RED CROSS PRESIDENTS HAVE BEEN CLARA BARTON, ^^ \ / ___■! —^
WILLIAM HOWARD TAFT, WOODROW WILSON, ^. \ L— \ WARREN G.HARDING.	, \ /—rRE°c
CALVIN COOLIDGE, HERBERT HOOVER,	/ \.<
AND FRANk-UN D. ROOSEVELT Cj^jl J	^ E
A FORMER BANKERS' ^^ ^^X irT^^Jil
CLUB IN TOkvo WAS WA,,	3	Ki	US*® PVK/
OPENED AS A RED CROSa^K^^ sX^X^<	MKST/
CLU9 SHORTLY AFTER	P TSftffiSBVf VC^V'
THOUSANDS OF SOL DIERS^^^^Y^^^C^ ^L AND^SAnORS U^-
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK* LOANS F H A- LOANS G I LOANS
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction Loans
APPLY AT
Si Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
je 58 let star in v Ameriki 4G let. Zapušča ženo, dve hčeri, pet sinov (mlajši je še pri vojakih v Calif orni ji), vnukinjo in brata Marka v Californiji.
Fair por t Harbor, O. — S častnim odpustom so se vrnili od vojakov: Victor .Baje, služil 37 mesecev, Herman in Charles Kapel; služila po 31 mesecev, Frank Zalek in Stanley Zalar, služila po 34 mesecev.
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU TEE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown .poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas
6 večerov v tednu • 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno ražven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Proda se
j Kuhinjsko mizo z dvemi sto-li; košaro za star papir; gugal-nico za porč; Zelo velik mlin za mleti meso; thermos posoda, drži eno galono; posodice za cvetlice; žaga; grabi je; lopate; kladivo in drugo hišno orodje; 2 para "roller skates;" "bow and arrow" set in razni drugi športni predmeti. Poizve se na 225 E. 156 St., Suite 1, IV 3372.
Išče se 4 ali 5 sob
za tri odrasle osebe v družini; dve delajo, mati je doma. Želi se dobiti do 1. aprila. Kdor ima za oddati naj pokliče EX 1434.
Zakonski par
brez otrok; zaposlen; želi dobiti v najem 3 ali 4 sobe. Pokličite HE 7574.
P R E G L E J T E
žlebove—odtekališča—strehe
in naročite takoj KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE., pri Ivanhoe GL 4540
THOMAS FLOWER SHOP
Cvetlice za vse namene 14311 ST. CLAIR AVE., GL 431S
Albin, Andy in Fred Thomas, lastniki
PARK RADIO
7220 ST. CLAIR AVE., EX 5922 Pridemo iskati in nazaj pripeljemo RADIO APARATI — PLOŠČE ELEKTRIČNI PREDMETI
SANDOR & SMITH CO. Slovenske plošče in note
RADIO APARATI — ELEKTRIČNI PREDMETI — DARILA
10407-11 Union Ave. MI 8886
j Uradniki Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu
za leto 1946: Predsednik Andy Jerman; podpredsednik Anton Sternad; tajnik Michael Boič; blagajnik ; Franc Smalc: zapisnikar John ! Gabrenja; nadzorni odbor: j Math Intihar, John Jamnik in :John Omerza; zastopnika za Skupna društva SDD Louis Mo-dic in Anton Mihelich; za Cosmopolitan ligo Math Intihar in Anton Mihelich. —■ Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
Oglašajte v Enakopravnosti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
lljnarc^
== . . = i TEREZA Eli EN NE
i
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)	; rr
i I'i
"Ali ste sicer še kaj opazili?" ■■ ^ je vprašal Gutenberg, ki je opa-! ^ zil Terezin pomenljiv pogled.
Matilda je oklevala. Toda dr- P žavni pravdnik ni popustil. ^
"Povejte porotnikom natan- i čno vse, kar ste opazili, in nič j -se ne bojte!"	n
"Opazila sem, kako je gospod grabil gospo Mullerjevo!"
"Kako?"	b
"Njeno obleko mislim in ta- ^ ko dalje."	I
"Kakšno obleko?" Matilda ° ni takoj odgovorila na Guten- ^ bergovo zadnje vprašanje.	^
In zdaj se je oglasil predsed- ^ nik, da mora gospodična Matil- ^ da pfovedati porotnikom, kaj je ^ prav za prav opazila.
Matilda je priznala, da to, kar r je videla, ni spodobno. Videla je gole noge gospe Mullerjeve in gospod Muller jih je hotel ne- f prestano poljubljati. Nato je j nenadoma zaihtela.	r
"To je bilo mesece pred umo- ^ rom," je godrnjal Gutenberg. "In temu pravi gospod Muller . ,nobena zaupljivost'!"
Pričeval je tudi neki natakar g iz Berna. Ničesar drugega ni vedel povedati kakor, da je ne- g kega popoldneva postregel s čajem gospodu in gospe Mullerje- , vi v spalnici gospoda Mullerja. ^
Za njim je izpovedala neka hotelska sobarica, da je bila po- j stelja v sobi gospoda Mullerja dvojna postelja, in včasih se ji je zdelo, ko da sta spali v njej dve osebi. Vendar pa ni nikdar opazila, da bi gospa Mullerjeva prestopila ali zapustila sobo gospoda Mullerja.
Gutenberg je klical pričo za pričo. Že je utrujal sodnike in porotnike. Toda zaslišal je če- j dalje bolj naglo, dasi je često ; pregledaval svoje papirje in , stavljal nekatera vprašanja tri- i krat ali štirikrat. Izpraševal je ] vse prebivalce iz Gama, ali so v . pogledu duševnega stanja obto- j žencev opazili kaj nenavadnega. Nihče ju ni nikdar štel za dru-gačna kakor za popolnoma nor- < malna, so dejali. Zlasti je pou- , daril, da sta zmogla svoje ljube- < žensko razmerje strogo prikrir ] vati s hladnim premislekom. Na ] stotine oči ju je obdajalo, toda < s skoraj diabolično premetenost- ; jo sta se izognila javnemu opa- i zovanju. Gutenberg se je okre- i nil ^ Joggnju, ki je tudi sedel i na klopi za priče. Toda stari i očak je bil trd oreh! Takoj spo- i četka se je branil priseči.	i
"Mene hočete prisiliti, da bi ] govoril proti gospodu Muller ju? ] Kdo me bo prisilil?" je hreščal. < "Priseči in krivo priseči, ko 1 imam slab spomin? Ničesar ne vem! Le vtaknite me v kletko < — to mi je vseeno! Kamor gre ; gospodov sin, tja pojdem tudi jaz, to pravim! In nobeno pra- i se ne bo verjelo, da sta gospod < ali gospa Mullerjeva kriva. Pa l četudi bi sam videl, ne, ne bi . verjel! Pet in šestdeset let na Gamhofu! Vse sem videl, kako I so prišli na svet v teh pet in ] šestdesetih letih. Jaz naj od- 1 prem usta in pomagam tožilcu? : Jaz? Zaradi mene raje v ječo, to pravim. Drugega pa ne bom 1 rekel nič!"	i
Medtem ko mu je tekla voda iz oči in nosu, niso vedeli poslu- : šalci, ali bi jokali ali se smeja- ! li. Časnikarji so si ogledovali ] starega Joggija kot krasen primerek stare generacije. Njego- i vo volovsko zvestobo in njegov ; odpor so odkrito priznavali. Gu- i tenberg si je še na vse načine prizadeval, da bi izvabil Joggiju ; par primernih odgovorov, toda vse brez uspeha. Sodni sluga je , moral odvleči starca s klopi za ■ priče. Toda zdaj se je v Joggiju vzdramila besnost. Precej kozarčkov žganjice se je bleščalo 1 iz njegovih oči. Nazadnje so ga
—————— 1
norali odstraniti iz sodne dvorane, ker je neprestano obsipa- 1 /al državnega pravdnika z 1 smerjavkami. Senene vile mu bo i aotisnil v vamp, utopil ga bo i :am, kamor ne vtakne niti hu- < iič svojega nosu! "Da, pa teme-jito! Sakrament vendar!"
Predsednik je prisodil stare- ; mu Joggiju denarno globo dvaj-set frankov zaradi upornosti m , sramotilnega zmerjanja. Med- , tem ko je Rothlisberger plačeval globo, se je polagoma polegla veselost, ki jo je povzročil ta prizor. Nato so spet poklicali Terezo in jo še enkrat zaslišali. Gutenberg je ponovil eno izmed njenih prejšnjih izjav, ki se je nanašala na način, kak& si je priskrbela arzenik.
"Nekega dne ste ga vzeli iz njegove listnice. Kdaj je bilo to?"
"Pred davnim časom! Ne spominjam se točno," je odvrnila. Nekega dne je visel njegov suknjič preko stola, on pa je odšel ven. Takrat sem vzela strup."
"Kako ste vedeli, da ga je imel v žepu?"
"Nisem vedela. Po naključju sem ga našla."
"Ali vam je dal arzenik gospod Muller?"
"Ne," je zatrdila Tereza, "vzela sem ga brez njegove vednosti."
"On trdi, da ga je nosil s seboj vse do noči petnajstega." ,"Laže!"
(Dalje prihodnjič)
Rdeči križ za veterane v bolnicah
Bolni ali ranjeni vojak, ki bo morda moral ostati v bolnišnici še tedne ali mesece, preden bo docela okreval in se vrnil v civilno življenje, se še vedno lahko obrne na Ameriški rdeči križ za pomoč in drugo, prav kot prej, ko se je boril na fronti.
V	bolnišnicah širom dežele vzdržuje Rdeči križ danes isto službo kot jo je izvajal v bolnicah preko morja v času, ko so se še vršile bitke. Osobje Rdečega križa pomaga bolnim in ranjenim vojakom reševati osebne in družinske probleme, dalje skrbi za razvedrilo in zabavo veteranov v bolnicah s tem, da jim oskrbuje knjige, revije, razne igre, godbo, itd. Uslužbenci Rdečega križa tudi pišejo pisma za one veterane, ki vsled ran in poškodb ter pohabljenosti na rokah ali drugače ne morejo sami pisati svojcem in prijateljem, a onim, ki so izgubili dar vida, či-tajo itz listov in knjig.
V	slučajih odpustitve iz bolnice in iz vojaške službe obenem zaradi trajne pohabljenosti, je Rdeči križ vedno pripravljen pomagati. V vseh takih slučajih obvestijo vojaške in mornariške bolnice Rdeči križ, ki potom svojih tozadevnih uslužbencev informira odpuščenega veterana glede vladne podpore in drugih pravic z vidika njegove poškodbe ali pohabljenosti. Ako tako želi, mu tudi pomagajo napigati tozadevne prošnje in mu oskr-bijo zveze z drugimi potrebnimi uradi ali predstavniki bolnic, kjer se je prej zdravil. Na njegovo željo ga tudi priporočijo lojalni organizaciji Rdečega križa v kraju, kamor se iz bolnice poda. Domača služba Rdečega križa je pripravljena pomagati njemu in njegovi družini v raznih problemih, tikajo-čih se njegove podpore, odškodnine in drugega.
Ker se mnogi veterani še dolgo ne bodo mogli povrniti v ci-vilnp življerfje, se aktivnosti Rdečega križa v veteranskih
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
; bolnicah širijo. V sporazumu z 2 Veteransko administracijo daje Rdeči križ na razpolago svoje plačane uslužbence, ki skrbe, da se spodbuja in koordinira v g kolikor mogoče večji meri nude-, nje prostovoljne službe v vete-i ranskih bolnicah.
Sredi januarja letos so uslužbenci Rdečega križa pomagali ; v 30 veteranskih bolnicah, kjer i so vodili in nadzirali delo pro-> stovoljnih delavcev in delavk iz
■	okoliških krajev. Vsi oni, ki se 5
■	priglasijo za prostovoljno delo v veteranskih bolnicah, poma-
■	gajo veteranom in bolniškemu
■	osobju v najrazličnejših ozirih, 5 1 celo v učenju preprostih ročnih
" del in rokodelstev.
Poleg vse navedene pomoči,
' ki jo nudi Rdeči križ bolnim in i
i ranjenim veteranom v bolnicah,
i pa izvaja tudi dodatne aktivno-
• sti, ki so neposredno v zvezi s i i tem delovanjem. Lansko leto je :
5 Rdeči križ potom prostovoljne-' ge dela mnogih svojih prijateljev širom dežele omogočil, da
I	se je poslalo v bolnice tukaj in ; 3 preko morja nič manj kot 680,-
000,000 navitkov obvez. Prostovoljni delavci in delavke so tudi ukrojili milijon raznih obla-" čil za bolnike tukaj in v raznih , drugih deželah.
Tudi civilni bolniki v bolniš-
g
nicah te dežele so deležni pomoči od strani Rdečega križa. Lansko leto so prostovoljne bolni-čarske pomočnice, ki jih je izu-" ril Rdeči križ, dale 14,736,326 ur svojega časa na razpolago 2,596 civilnim bolnišnicam širom dežele. Od 24,766,000 milj, ki so jih preteklo leto prevozila vozila Rdečega križa, jih je bilo mnogo, ki so služile v svrho prevoza pohabljenih malčkov in slepcev, bodisi v razne bolnice ali pa tudi na vesele izlete v naravo. Vse to je vključeno v programu Ameriškega rdečega križa, ki rad služi vsem, ki so v potrebi, v naši deželi ali pa dru-o god po svetu.
0 Društveni koledar
1-	_
V 9. marca, sobota. — Skupno ve-z selico v prid Rdečemu križu )l Jugoslavije, priredi društvo "Euclid" št. 29 SDZ in druš-e tvo "Cvetoči Noble" št. 450, ? SNPJ, v Slovenskem društve-
nem domu na Recher Ave. e 10. marca, nedelja. — Ples od-a bora za postavitev spomeni-ka našim vojakom, padlim v n v o i n i iz collinwoodskega
)1	,	v.
okrožja.
16. marca, sobota — Ples SANS n št. 48 v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
Si
16. marca, sobota. — B o i 1 e r - j makers NYCRR —Ples v spodnji dvorani Slov. deL do-;
II
ma na Waterloo Rd. . 23. marca, sobota. — F i s h e r 1
1-
Body Local 45 UAW—plesov . obeh dvoranah Slov. del. doma na WaLorloo Rd.
n
24. marca, nedelja. — Club 1: Oreški—prireditev in ples v obeh dvoranah, Slov. del. doma na Waterloo Rd.
1
31. marca, nedelja. — 32 W— C.P. club—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd.
7. aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD—koncert in 1 ples v obeh dvoranah Slov. del. doma na Waterloo Rd.
21. aprila, nedelja. — Svoboda ,, SNPJ—ples v zgornji dvorani 1 Slov. del. doma na Waterloo! Rd.
21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
27.	aprila, sobota — St. Antho- i ny Society—ples v zgornjii ^ dvorani Slov. del. doma na i Waterloo' Rd.
28.	aprila, nedelja — Strugglers j SNPJ—ples v zgornji dvora-j ^ ni Slov. del. doma na Waterloo Rd. t
28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v dvorani Slovenskega, delavskega doma na " Waterloo Rd.
4.	inaja, sobota. — Concordia Society—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Wa-
1 *
terloo Rd.
5.	maja, nedelja. — Hrvatski kulturni klub—koncert in ' ples v obeh dvoranah Slov. del. doma na Waterloo Rd.
12. maja, nedelja. — Waterloo 1 Grove W.C. — ples v zgornji j dvorani Slovenskega delav-; skega doma. 11a Waterloo Rd.!
.2. maja, nedelja. — Waterloo ] Grove W. C. — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
2. maja, nedelja. — 25-letnica Community Welfare kluba v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. s programom in večerjo v počast ma- : teram.
19. maja, nedelja. — Betsy Ross AFU — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
J6. maja, nedelja: — The Three Vet's Club —ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
L. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
8. septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
15. septembra, nedelja. — Ženski club Waterloo — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
22. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
6. oktobra,, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—pies v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13.	oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Sloven-s k e m delavskem domu na Waterloo Rd.
27.	oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive Macc—prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road-
10. novembra, nedelja — V Boj
SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
24. novembra, nedelja "; ,
ski zbor "Jadran" - , in ples v obeh dvo*J», venskega delavskega" Waterloo Rd. > jj r 1. decembra, nedelja- " ženi bratje SNPJ ^ zgornji dvorani ^ delavskega doma na loo Rd. 8. decembra, nedelja- ' sivne Slovenke topples v zgornji ^ venskega delavskega Waterloo Rd. 15. decembra, nedelja " , seph Cadets-j-P nji dvorani Slove' ^ lavskega doma Road.	. J
22/ decembra, nedelj^ v pomoč stari" a , dvorani Slovenj skega doma na v ^ 25. decembra, sredaje?"(s listični klub - P nji dvorani	p
lavskega doma Road.	. ^
29. decembra,
slovenskih žena^ nji dvorani	p
lavskega doma » Rd.	fe .S
31. decembra, tore ' t,o!> trov ples pevskeg ^ dran" v obeh ^ d venskega delaVs^S Waterloo Rd- ^M
Convalescent Soldiers Turn to Art
IWffilT T .Iw.a^^.v... -	-	<*. Aim«nrUksttfaR WMdfcrre "^^	-	u
SoitJi»r-artists at Torney General hospital, Palm Springs, Calif., enjoy instructions from noted artists. Pfc. Johann Kacsorak of Lorain, Ohio, center, 5.id Pfc. George Pearl of Menard, Texas, are sketching Joyce Rose?jetg, New iforlc City artist, who varies a period of teaching as she poses for the two. soldiers in a life class.
PLINSKI FORNEZI
in konverzijski grelci
SE TAKOJ INŠTALIRAJO!
Vaš dom ima gor koto v ieku 24 urah, ko se sprejme
naročilo!
Kompelentni inženirji za gretje vam nudijo brezplačen pregled in proračun.
GREAT LAKES FURNACE CO.
Our Motto and Pride: "GUARANTEED SATISFACTORY RESULTS"
CEdar 9173	>	3068 EAST 116th STREET
Tri slike iz Burma: Levo: F. Messerbey, poveljnik sedme indijske divizije od Bri-tiške 14. armade. Na sredi: Ameriški tank in po ameriško izvežbano kitajsko osobje, kateri so demonstrirali Japoncem v boju pri Walumbum, kako dobro so izurjeni in kako znajo rabiti moderno vojno orožje. Desno: Kitajski fant, od ameriško izvežbane transportne edinice, zadovoljno uživa svoj riž> °grnjen z japonsko vojno zastavo, ki mu služi kot predpasnik.
Globoko užaloščeni naznanjamo vfeIT Jja ^ kom, prijateljem in znancem, da nam }e iztrgala iz naše srede našega preljublje11
FILIP KRAŠI>,
v h^0 i
Pokojni je preminil nagloma za srcn 11. februarja. K večnemu počitku smo 9 ^ c^ po opravljenih cerkvenih pogrebnih vi sv. Vida dne 14. februarja. Pokopan je vary pokopališče.	rj C6*
Doma je bil iz Gornje Rečice, Loško1 P^ I V Ameriki se je nahajal 33 let, in je štva Naprej št. 5 SNPJ.	^J
V dolžnost si štejemo, da se iskreno ^ ^ številnim sorodnikom in prijateljem«	f.
tako lepe cvetlice in vence in
krasili
nega, ko je ležal na mrtvaškemu odru. prejmejo sledeči:	Mr.'''1 f
Mr. in Mrs. Tony Glavan in družina;ji) Andy in Carnie Petkovšek ml., Eddie. ^ ju »jj nie Petkovšek, Mr. in Mrs. John Evatz< Rossman in družina. Tony in Amy ^ 5 ' | rio Kolenc in družina, društvo Naprej s ' pep';, Klub Ljubljana, prijatelji od Weatherhea^ ^
Najlepša zahvala bodi izrečena sled ^ darovali za sv. maše, ki se bodo brale ^ ^ , kaj duše pokojnika: Mr. Jakob Leesh. Frank Gor j up, Mr. in Mrs. Louis CimPeJ: Mrs. Math Zandar. Mr. in Mrs. Louis W < in Mrs. Joe Macerol.	^op'',f:
Hvala vsem. ki ste prišli pokojnega je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi oCJv° : ga spremili na njegovi zadnji poti »8 10 ^
Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Sinovi za vso poslugo in pomoč ter greb. Hvala lepa Rev. Baragi za oprav > y ne pogrebne obrede.	^ tfrj
Iskrena hvala bodi izrečena vsem* kj jji O li na strani in nam bili v veliko tol^ ^J ter vsestransko naklonjeni v dneh na.aje^ii Enako najlepša hvala klubu Ljubljana- ^ ni so prišli pokojnega pokropit in se	^
govega pogreba.
Ako smo slučajno izpustili ime	7 J
je pomagal na en ali drugi način, pr°s •oprostite ter se vsem enako najlepše * 'j
Ti, dragi očem in brat, počivaj v y ameriški zemlji. Tvoj blag spomin bo111 naših srcih do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
Mary Petkovšek, pastorka* ^ Frank, pastorek;	• tffi
Jakob Krašek, brat v star1 A
Cleveland, Ohio, dne 11. marca, l04^^^^