Po&tnkta ptefian* ▼ gotovini UtO UIL flev. 177 V UoMJiinl, v torek E. ovsosto 1929. Ceno Din r- Izfaaja vsak dao popokJne, izvaemS nedeife lo praznike. — Insentl do 30 petit & Dio 2.—, do 100 vrst Din 2L50. večjl inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. .Slovenski Narod« vH*a letno v Jososlavtfl 141— Dio, a inozemstvo 300,— Din, — RokopbJ te m Tračalo. — Naia telefonske številke so: 3122. 3123, 3124, 3125 la 3126. Oivoritev reparacijske konference v Haagu Danes oi 11 dopoldne je bila slovesno otvorjena baaška reparacijska politična konferenca vlad Haag, 6. avgusta. Danes dopoldne ob 11- je bila v haaski mirovni palači otvorjena ob navzocBOsti okrog 500 delegatov, diplomatov in številnega občinstva politična reparacijska konferenca vlad, ki ima nalogo, definitivno likvidirati reparacijski problem Po udeležbi delegatov kakor po predmetu razprav je to po sklepu miru najvažnejsa konferenca, ki potneni likvidacijo zadnjih ostankov sve tovne vojne in njenih usodnih posledic Že okrog pol 11. so se pričel i zbirati v veliki dvorani palače miru prvi delegati, ki so priha-jali iz različnih hotelov z avtomobili. Opaziti je bilo, da so dospeli skoro prvi Francozi in za* stopniki manjsih držav, dočim so se Angleži in Nemci pripeljali sele okrog 11. ure. Pred palačo, kjer se je vršila otvoritvena seja, se je zbrala velika množica ljudi, ki so z zanimanjem opazovali prihajanje znamenitih državnikov kot Brianda, Stresemanna, nemške-ga finančaega ministra Hilferdinga, angleškega zunanjega ministra Hendersona in angleškega Knančnega ministra Snowdena. Poleg občinstva je bilo opaziti tuđi nepričakovano veliko šte-vilo novinarjev, ki so s fotografičnimi aparati blokirali vse dohode do dvorane in neprestano fotografirali prihajajoče državnike. Ker je bila plenarna seja javna, so bile vse galerije v dvorani prenapolnjene. Na galerifah so bili poleg zastopnikov nizozemskih korporacij in uglednih Nizozemcev tuđi številni novinarji, ker je zmanfkalo zaradi velikega navala novinarjev prostora v novinarskih ložah. Dvorana je bila slovesno okrašena z zelenjem in zastavami zastopnikov vseh zbranih držav, dočim se je nad predsedstveno mizo blestel v solnčnem žaru zlati okvir velike slike nizozemske kraljice Viljemine. Za predsedstveno mizo so sedeli ~ unanji ministri Briand, Strese-mann, Henderson, belgijski ministrski predsednik Jaspar, italijanski zastofmik Moskogni, ja-ponski delegat Adači in nizozemski zunanji minister Belaerts. Nekaj minut po 11. je vstal nizozemski zunanji minister in naznanil konferenci, da jo slovesno otvarja kot domaćin. V daljsem pozdravnem govoru je očrtal zgodovinsko važnost te konference in izrazil upanje in željo, da bi ta konferenca, ki se vrši v mirovni palači, res pri-nesla končni mir in spravo na vseh poljih fer združila bivše sovražnike in nasprotnike v skup-nefn dehi za razvoj in dobrobit človeštva. Za pozdravni govor se je zahvali! franooski zunanji minister Briaad, ki je nagla&H, da je globoko uverjen, da so vsi na tej konferenci zbrani predstavnik! držav prežeti z iskreno voljo in željo osigurati Evropi in svetu mir s tem, da odstranijo poslednje ovire, ki se morda ovirajo medsebojno zbližanje. Oba govora je poslušala plenarna skupseina zbranih delegatov z veliko padjivostjo ter ju po zaključku burno odobravala. Smatrafo, da je bil govor Brianda zelo posrečen in da ga je prištevati med one govore, s katerimi je že ponovno dokumentiral francosko mirljubnost. Nato se je pričela debata o izvolitvi predsedstva konference« Na podlagi sklepov včerajš-nje konference delegatov šestih glavnih držav se je sklenilo, da bodo predsedovali plenarnim konierencam menjaje se prvi delegati onih držav, ki so sklicale konferenco. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se bodo seje delile na javne in tajne. Prva tajna seja se bo pričela danes po-poldne ob 4. Na njej se bo izvršila izvolitev dveh glavnih odborov in sicer finančnega, ki bo razpravljal o iinančnem stanju reparacijskega problema, t. j. predvsem o Youngoveai nacrtu, in pa tx>litičnega, ki bo razpravljal o političnih problemih, predvsem o vprašanju izpraznitve Porenja in morebiti tuđi še o vprašanju Posarja. Na delo teh dveh odborov polagajo največjo važnost, zaradi česar je tuđi njihovo predsedstvo mnogo važnejse kakor predsedstvo plenarne konference. Po sporazumu, ki je bil dosežen na snočnem dveurnem oosvetovanju ored stavnikov držav sklicateljic konference. bo orgrada v Ljuhlia. no. Kralja so na g\a\ nern kolodvoru pozdravili vlad. svetnik dr. And roka, komandant dravske divizije general Sava Tnpković s setom *o.inega odtralen pas, širok 20 milj. 2. Po irvriitvi tega sklepa bosta oke dria\>i imenovali svoje delegate ra konferenco ter sto* rili vse za obnovo preko šibi rske&a prometa, ki naj hi se vzpostavili ke pred sklicanjem konference. — $*ngh£j% 6. tvguitr Markal Ćjnf. kajšek je predložit nmngkinkki nacijo* nalri vladi ob siren nacrt im preuredi' tev kitajske vojske in skliesnje po* sebne vojaike komisije, ki bi irdrlsla nacrt za splošno vojsiko dolinost nm Kitajskem. Magistratu! nameftčenci svojemu županu Lgubljaaa, 6. avgusta V dvorani mestnega magistrata, bogato z iel*njem U3 cvetjem okrašem in raz^v stijeni, so se danes ob 11.30 tbrali uradniki, relužbenei in delavri vse.h panoq m««tnih podjetij in Mestne hranilnir^, da č«*htajo Županu dr. Dinko Pucu k p^tdesetletau i njegovega rojstva. Čestitke in ovacije županu so bile selo prisrčne, kar dok%xuj<\ da uživa med vsemi magistratnimi nam*1' ščen<*i g- župan nijv«Čj<» zaupanje in ?ry-->tovanje. Ravnatelj dohodarstvenega urada g. Ivan Zupaa je kot predsednik >Zvez<» magi-etratnib organiiacijc če#tital županu, lagla-sujoč, da ima meetno UFlužb^nstvo v nj*»mu svojega skrbnega in pr^vičn^a o?eta. Ka darkoli so bili ogrožftni interesi u*lužb^n-stvaT je bU g. žup>an vedno med prvimi, Bog živi našega župana £e mno^o let čilega in zdravega v blaeoslov sebi, -bčini m oam!c Z galerije s* je vsulo na slavljenca razno evetje in navzoci fco iupanu znova pn-rediii iskrene ovacije. Čestitali wo nadalje magi*tratni direktor dr. Miljutin Zarnik, ki je humoristično »im-boliŽno omenil pomen palice, katero je med njegovim govorom izročila županu gdč. Anuška Jerajeva. Palica v rokaii g. župana naj pomenja simbol pravifnega in dobrega zaštitnika vsega uradniMva. V imenu niljih ueluibene^v je g. župa nu cestital kratko in iskreno g. K. Oblik, v imenu meetnih delavcev g. Orehok in nato urada njihov r-«#topnik- Eoočoo |» v prav l^pih in šaljivih v^rzih ^■^•titala županu g* Marica Koma nova v imenu v+h m*g]«trat-nih uradnic. Vas čas ^^stitk a« je na župana vsipalo ix galerije svm&* rvKje O. župan dr. Dinko Puc st je nato globo ko 11 njen zahvalil v daljsem govoru, v katerem se je dotaknil vseh vpraianj, ta se tićejo magistratruh namešćencev. Odknto je izjavil, da so bih merodajm drugi zunann vplivi in višji pntisk za redukcijo preiem-kov. Trdno pa je prepričan, da se bo posrećilo odstraniti to krivico, obćini odpreti nove vire dohodkov, ki bodo omofoćih, da se bo magistratnemu uradni&rvu *tr>nena krivica j?opravila m da bo dana veću moz-nost za razvoj in napredek ijuNjanskega mesta. Krasne in let* so bile županove be-sede o kulturnu gospodarski in politični mi-siii Ljubljane za Slovemjo in celokupno Ju-goslaviio. Končno je z župan vse navzoče zastopnike uradov, delavstva in nižifh usluihencev zagotavljal, di bo vsem vedno odknt m dober prijatelj in njih raHČitmk. Govor g. župana je segel vsem navzočim iloboko v srce. Županu so znova pnredih iskrene ovacije. Med skromno slavnostjo, ki je g. župana zelo presenetila, ker je Kila tre-pnčakovana. je pniel v dvorano česvet in življenjet. fcal ostane največkrat pri hrepenenju. Pre-zgodnje poziOČaranje »pravi večino ten kandidatov Talije ob vse veselje in pogum. Vržejo puško v koruzo. Zdi se, da imamo Slovenci in sploh Štovani mnogo smisLa za gledalište. Kako uspevajo naši podeželski odri! S kakšnim uspeh om je prof. Šest vodil dramatski t«-čaj ZKD! S kakšnim navduSenjem so igrali zadnje sezone sentjaJcobski diletanti pod vodstvom režiserja škrbinška. Toda vse to je lahko rečemo igračkanje, preganjanje dolgega Časa, zabava. Tu pa tam se zgodi, da se vžge v tak ih tečajih in na takin odrih talent, da ee izlušči iz diletantetva in povzpne na resnični oder, kjer je unietnost, večna umetnost. Toda je nekaj takih, ki nastopijo trnjevo pot gle-dališkega umetnika. Malo jih je, Čeprav je dosti talentov, toda učiteljev, pravih, v gledališki umetnosti iive&b učiteljev 7. velikim strokovnim ananjem in spoeobnoat-mi, kajti le ti morejo spraviti mlađega talenti ranega kandidata na pravo pot, po kateri se povzpne nad diletantetvo, imamo pri nas žal premalo. Ed-en takih učiteljev slovenskega gloda-liskega narašca ja je gotovo režiser g. Mi-lan SkrbinSek. Sam mnetnik in strokov-njak, je vzgojil le nekaj mladih ljudi za teater. 2e pred vojno je imel svoje pri-vatne dramatične kurze, ki t>o jih obidko-vali med druginii tuđi ga. Mira Daniljva, ga. Štefanija Pavlinova (sestra g. Skrbin-ška), ki nam je še v dobrem spominu kot zadnja Borsrtnikova partnerica v >Očetu< ter g. prol. Šest, ki mu je g. Skrbinšek -potem, ko je absolviral njegovo solo \>re-skrbel prosto m-esto v dunajeki >Ottovi< soli, ki jo je svojčas tuđi sam obiskoval. — Ko je po prevratu ravnateljeval v Trstu je v eni 6ezoni vzgojil iz prejšnih diletantov ćelo rrsto pokliča ib igralcev, ki so bili pozneje vsi angažirani po jugosi0venskih odrih (Kralj, MartinČevič, Bratuž, Gabršek, TerčiČ, Pavlinova, Pregarčeva. Kraljeva, Mezgečeva in Vovkova). Tuđi Simenc je začel svojo odrsko karijero kot dramski igralec pri g. Skrbinšku v Trstu. Lp*'*-, bo v dramskem gleda]iscu nasto-pala Ivr..L volonterka gdč. Keenija Kufcer, hčerka znanega eokolskega delavca in infcd-narodnega tekmovalca, bivšega poaeetnika v 2alou g- Kukca. Gdč. KukČeva je Skrbin-Škova učenka. Pred dnevi je nastopila pred intendantom g. Zupančičem in ravnateljem g. Goljo. Igrala je »Nivinec scene v Can-karjevem »Kralju na Betajnovem« in d\e sceni »Pegice«. Avdicija je zelo povoljno uspela in gdč. Kukčevi je uprava gledaiišča dovolila, da nastopi v eledeči sezoni v n;ej primernih vlogah kot volonterka. Naš urednik je imel priliko govoriti a talentirano in mnogo obetajočo kandida- tinjo. * S «obi režiserja Škrbinška. Stanuje prav nasproti drame, kj se mu, kakor pravi, na vse zgodaj, ko vstane zasmeji in »poroga* v obraz- Na divanu sedi gdč. Kuk&sva. Same oči so jo, velike, temne, Žareče oči. živahne so še in kakor bi se viigale iskre v njih. Lepo izbočeno čelo izdaja njeno intellgenco. Kakor srnica je sicer. Živa kakor živo erebro, morda tuđi poredna, vsaj včasih se ji oči zasvetijo v hudomuš-nosti. __ Kako je bilo, da sem se odločila za gledališce? Bilo je takole. Že v rojsLn^m kraju Žalcu sem bila vedno navdušena za tc-ater. Nekoč so gostovali ljubljanski igral-ci v >Scampolut. Od tega dne si nisem mogla več izbiti teatra iz glave. Preselili smo se v Ljubljane Obiskovala sem žensko realno gimnazijo. Domači «0 vedno pazili, da nisem obi-«kovala prepogosto gledaliiča in kina. £e bolj so bili proti temu, da bi se resno začela pripravljati za gledališče. >Atek bo hud<, je tarnala mama A je razumel le moje hrepenenje. Saj se sam z užitkom spominja tistih lepih časov, ko je zelo uspešno sodeloval pri diletantskih predsta-vah. Nekega dne sem ee le ojunačila in po-iskala g. SkrbinSka v garderobi. Potem uie je preizkusil. Čitala sem mu Aškerčevo »Anko«. Nič ni rekel, ne da je dobro ne slabo. Nato sva imela nekaj vaj. Analizirala sva Anko, potem je prišel na vrsto AškerČev »Brodnik*. G. SUrbinžek mi je svetoval, naj nadaljujem s studijem in odtlej sem njegova redna učenka. Uspela avdicija z >Nino< me je še belj vzpodbudila. Studirala eem še »Pegicor v Mannersovi komediji, Ana v >Jakobu Rudi«, Nino v >Kralju na Betajnovk, Hedo v Ibsenovi »Divji rack, Margareto v »Fau«tu<, 6^Jaj Študirava Julijo, nakar sledi Sbawova Cleo-patra. Lansko leto je absolviral pri g. Skrbin-šku svojo gled. solo g. Blaž, ki je preteklo sezono z odločnim uspehom debutiral v Mariboru kot štefan v >Rokovnjačih< in kot Flore Briga v >Dveh bregovihe. Tekme za državno plavalno prvenstvo Veliko zanimanje za prireditev- — 10 klubov je prijavilo 263 plavačev in 71 plavačic« Ljubljana, o. avgusta. Kakor smo že poročali, se vrše v dneh 9., 10. in 11. v kopališču SK Ilirije plavalne tekme za državno prvenstvo, pri katerih so-delujejo skoro vsi klubi naše države, ki goje plavanje in waterpolo. Doslej se je prijavilo 10 kiubov, med prvimi državni prvak »Jadran« iz Splita, ki ima najmočneišo tek-movalno ekipo v številčnem in kvalitetnem pogledu, »Jadran«, ki je prijavil k startu 45 plavačev in 29 dam, prispe že danes ob 14. v Ljubljano. Njegovi tekmovaki, ki so v si-jajni formi, o čemur pričajo nedavno dose-ženi rezultati, zlasti pa nedeljska plavalna tekma na Sušaku, kjer je njegov rekorder benjanović dosegel naravnost fenomenalne čaše, ki ne zaostajajo dosti za svetovnimi rekordi, bo ves teden v kopališču Ilirije tre-niral, da se njegovi tekmovaki navadijo na sladko vodo. Jutri popoldne odigra »Ilirija« z »Jadranom« prijateljsko waterpolo-trening tekmo. Državni prvak v waterpolu »Jug« iz Dubrovnika, ki je obenem »Jadranov« najhujši konkurent, je prijavil 40 tekmovalcev in 22 dam. »Jug* bo v državnem prvenstvu igral važno vlogo in zdi se, da se bo med njim in »Jad/anom« vršila najostrejša borba za prvo mesto. 1 retja, ki bo odločilno vplivala na plas-ma, je sušaška »Viktorija«, bivši dolgoletni državni prvak v plavanju, ki je pa morala lani prepustiti prvenstvo »Jadranu«. Zadovoljiti se je morala s tretjim mestom. Toda »Viktorija, ki je letos najela izvrstnega neimkega trenerja, ni počivala in po nedelj-ski zmagi nad slovitim milanskim klubom »Canottieri« jo je prištevati med favorite prvenstva. »Viktorija« razpolaga z močno gardo starih in izkušenih ter tehnično izvež-banih plavačev, med katerimi najdemo stare rekorderje brata Ljubo in Davora Smokvina, ArČanina itd. Pri nedeljski tekmi na Sušiku je »Viktorija« postavila več državnih rckordov. »Somborsko Sportsko Udruženje« Je pri-laviio samo 15 tekmovalcev in vse kaie, da sc bodo Somborčani udeležili samo water-polo tekem. Somborčani igrajo tehnično si-Jajno in naravnost užitek jih je opazovati, kako virtuozno obvladajo žogo na vodi. V waterpolu bodo vsekakor imeli Somborčani velik plus, ki ga jim bodo ogrožali samo morski klubi, na čelu jim »Jug« in »Jadran«. Beograjski *Bob« je tuđi prijavil samo 15 tekmovalcev in zdi se, da se bo tuđi on udeležil samo waterpolo tekem. Od rečnih kiubov je ie omeniti »Gradjanskega« in »KSU« iz Karlovca, ki razpolagata z močno ekipo plavačev. »Oradjanski« je prijavil 20 tekmovalcev in 3 dame, »KSU 36 tekmoval- cev in 7 dam. Ostaneta še oba domaća kluba »Ilirija« in »Primorje«. Plavalni sport se tuđi pri nas od leta do leta bolj razvija in zanimanje zanj vedno bolj narašča. Vse kaže, da bo postalo plavanje naš poletni nacijonalni sport, tako, kakor je smučanje zimski. »Ilirija« in »Primorje« sta v zadnjih letih močno napredovala. Pred Štirimi ali petimi leti je »Ilirija« na državnem prvenstvu odnesla jedva 10 točk in toliko tuđi »Primorje«, toda zadnja leta je placement na državnem prvenstvu vedno ugodnejši. Tako je lani »Ilirija« zasedla četrto mesto in dosegla 90 točk, »Primorje« menda peto mesto in okoli 35 točk Verietno je, da se bosta domača kluba letos še bolje odrezala. »Ilirija« razpolaga s kadrom izvežbanih skakačev in sigurnih ji je tako z deske, kakor tuđi s stol-pa po pet mest. Kvalificira se kakor znano 6 mest. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Wolfartova v izvrstni formi in da je sigurna favoritinja na vseh progah prsnega plavanja in eventuelno tuđi hrbtnega. Ni lz-kljućeno, da se utegnejo plasirati tuđi ju-niorji »Primorja« in »Ilirije«, skoro gotovo pa je, da so v prsnem plavanju domači tek-movalci med favoriti. Vse kaže, da se bo »Ilirija« borila za četrto mesto, katero ji utegnejo ogrožati edino karlovački klubi. Najmanj bo pri plavalnem tekmovanju zastopan Zagreb, ki je poslal v boj samo tri plavače. Pri tekmovanju sodeluje zagrebški »HaSk«. Tekmovanja se vrše tri dni in sicer se prično v petek, nadaljujejo v soboto ter kon-čajo v nedeljo. Kopališče bo sicer vse tri dni odprto in dostopno vsem, vendar samo za solnčenje in prhanje. Za gledalce je uprava kopališča postavila veliko tribuno. Uprava kopališča je tuđi že določila cene, ki so sledeče: Za člane: omarica 6, mala oenarica 4, kabina 10, dodatna vstopnina 5 Din. — Za ne-člane: dijaška 6, omarica 10, mala omarica 5, kabina 15 in dodatna vstopnica 8 Din. Po stiriurni uporabi bo za kabino doplačati dodatno pristojbino 2 Din za uro. Za oblečene gledake - člane veUa sedež na tribuni 15 Din, stojišče 8 Din, za nečlane sedej 30 Din in stojišče 10 Din. Permanentna tridnev-na vstopnica za stojišče velja 30 Din. Te vstopnice prodaja uprava kopališča od srede naprej. Plavalne tekme za državno prvenstvo so ena največjih povojnih sportnih prireditev v Ljubljani in obetajo napet in za ni mi v sport Pričakovati je, da bodo v hudi konkurenci doseženi številni novi rekordi, ki bodo do* kazalu da naš plavalni sport prav nič ne ta-ostaja za fn^rfm^ki^ Po Savi in Dunavu v Čmo morie Po Sari je šio dobro, na Dunavu je pa doletela naše iante nesrz-ča in kot brodolomci so se vrnfli v Ljub^ano LJaMJana, 6. avgusta. Stoj! Prijatelj, Id bere* te vrstke in upaš, da izveš pikantno storijo — motiš se. Hvala boiu sem bil deležen stroge in dobre vzgoje — in nad njo bi se pregresil, če bi podtaknil prijatelju Bertu kako rdeče • la-ternato Ado. In poleg tega je Đerto že po-ročen in niti jaz. niti »Slovenski Narod« ne bi hotela imeti na vesti rodbinskih škanda-lov, tragedj in ločitev. Vam. cenjeni bralci, pa tuđi ne privoščim, da bi se mu zali na račun drugih. Liudje, ki so starejši in izkušenejši, so mi često očitali, da sem v življenju ustrelil marsikaterega kozla. Pošten sem Se, in se radi tega nikakor ne prištevam k nedeljskim lovcem, in tuđi zamerim jim ne. Nasprotno, prav odkritosrčno pritrdim, da sem bil bo-ter razUČnih potegavJčin in razposajenih dovtipov, pa tuđi kaki neumnosti. A danes sem napravil trden sklep: ne morda, da se popolnoma izpreobrnem in bi hodil po Ljubljani v spokorniški kuti, z roženkrancem in blagoslovljeno svečo v rokah (o, prijatelj Sirk, tvoje karikature v »Ilustraciji« ne po-zabim zlepa), to ne; tuđi to ne, da bi se zaril v Studiranje Življenja in obiskoval visoko solo vodmatskih cinikov, dasi mi hlini njen rektor nesmrtno prijateljstvo, ampak — in to naj ostane med nami —: morda bom napravil še poslednjo neumnost v življenju iii se — poročil. A — in to sem hotel pove-datl — 7 Ado pa nikoli nikdar. Ne s kako določeno Ado, da bi ne mislil morda kdo na ono zlatolaso Ado, ki mi je za god poklonila bonboniero, ne, splošno: z žensko, kateri bi bilo Ada ime. * • Morda se bo zdel komu vzrok neznaten, morda ćelo smešen, a tem naj povem v to-lažbo, da sem se navzel mornarskih manir in z njimi tuđi trme in svojeglavosti. Torej. Ada, o kateri mislim sedaj govoriti, ni niti lepo, kaj sele žalo in mikavno dekle. Niti dekle ni, ampak otok, kakršnih je od Sabca do Beograda na Savi dovolj in preveč. In pri teh otokih — adah — sem bil vedno nesramno ogoljufan. Berto, ki se je vkrcal v tovorni čoln in natančno proučil savsko pot do Beograda, je odredil, da se pri adah ločimo, da vesla-va z Brankom po desni strugi, medtem ko krene sam po levi. Kaj hočemo, admiral je admiral, in kadar je na krovu napovedano vojno stanje, morajo podrejeni člani posad-ke poveljnika ubosrati. Tako tuđi mi. In Berto je napovedal bojno stanje, shrar.il v svoj čoln pijaco in jedačo ter krenil na le-vo. Z Brankom sva zavozila na desno in veslala, veslala. Vražja ada! Voda se niti ne premakne napiti sredi Save se pa kop-Ijejo žabe, muzajo se nama od strani, za hrbtom se nama pa posmehujejo: kva, kva, In ko sva končno srečno prevozila svojo pot in prišla v glavni tok — zagledava da-leč pred seboj Berta, ki si je izbral ugodno, tekočo glavno strugo in naju pošteno poteg-nii. Midva sva pa morala s podvojeno silo veslati, da sva mu bila bližja. In ko sva ga imela dohiteti, je bil spet pred — ado in krenil je levo. In tako sva z Brankom vozila desno, priduševala se na ade, na Berta in na Savo. »No, dobri mornar Švejk, lepo si nas po-tegnil.« se je jezil Ferdo na Berta v beo-grajskem pristanišču. Branko pa je zahte-val, da se med vožnjo ukine vojno stanje in da smejo tuđi podrejeni uveljaviti svoje misli. Hašek, da bi vi videli Berta v tem trenutku! Bogami, napisali bi nov roman »Dobri mornar Berto«; dramatizira! bi ga kak .Skovirjev* urednik, saj imajo sedaj vsi dopust in torej časa dovolj, režiral, insceniral in naslovno vlogo bi pa igral Berto sam. Saj je bil nekoč igralec. Pa Še kak! Stoko-va burka »Ne klici vraga!« je bila njegova krstna predstava. Slovenski gledališki umetnosti bi pa s tako stvarjo mnogo koristili. Povsod: na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Newyorku, povsod, kjer so vprizorili »švejka«, bi se trgali za »Berta«. In radi senzacije bi povsod vabili kot gosta Haškovega originalnega Berta. In tako bi imeli tuđi mi Slovenci Pallenbergu enakega, svetovno znanega komika. In sČasoma bi lahko gostoval Že ves an-sambel, in na mah bi postali svetovno znani. Morda bi povabili našo dramo še na Shakespearjev grob, da bi mrtvemu geniju na čast zaigrali »Machbeta«. MogoČe. — A s HaSkovo smrtjo — so nam vse te mož-nosti pale v vodo. Tako tuđi Berto ne bo ovekovecen in tuđi slovenska drama ne bo igrala na Shakespearjevem grobu. Pa — predaleč sem zafel. Ko je Ferdo Berta nahruliU se je ta na-muznil in — zavedajoč se, da je na kopnem vojno stanje ukinieno — smeje odgovorit: »E, poznam vaju prUateljčka. Ct bi vozili skupaj, bi se eden spomnil, da je lačen, drugi, da je žejen, tretji bi rad pokadil cigareto — mi bi pa Se ne bili v Beogradu. A sedaj smo tu. In tuđi jaz sem ie lafien in Žejen in kadil bi tuđi ie rad.« In kot se z maštao kostio utolaži lačne-ga. renčečega psa, smo bili pri dobrem obe-du potolafeni tuđi mi. Beograd Rad imam Beograd. In kadarkoli sem tu — sem srečen. Cisto drugo življenje je tukli. Nekaj, kar spominja na oni srečni, ii-vahni, predvojni Trst In če gledate Beograd ponoči z vrta zemunske »Venecije« — saj to je Trst Trst s pogledom na Opčine. In življenje! Vrvenje in drvenje po uli-cah, razposajen smeh na votalih, vse prosto, neovirano, nefeairmno. Nikjer ni onih dobrih, starih tet EulaUi, ki špegajo iiza vo-galov, opaznjejo svoje naoot ia zaanlce ta nato pri čaju opravljajo njih vedenje. Tu ni več onega ozkega, malomeščanskega, zadir-ljivega in opravljajočega miljeja, kjer člo-vek pred zlobnimi jeziki še za svojimi štirimi stenami ni varcn. Tu ni Ljubljana, kjer ob tren na Golovcu kihneS in te ob četrt na Stiri ie vprasa prijatelj pred po^to, če si prehlajen. E, tu je velemesto, kjer se lahko skriješ pred vsemi v prijazen kotiček. Kjer se ti ni treba brigati za druge, in kjer se drugi ne brigajo zate. Pa, saj ne mislim tako hudo o Ljubljanu Res je, da komaj čakam prilike, da irknem iz nje, a končno vedno in vedno se rad i>o-vrnem vanjo. In če zabavljam čez njo, zabavljam le zato, ker mi je 4ako zelo pri srcu. Beograd! Takoj po vojni je bil nova nada avanturistov, bankroterjev, ljudi, ki so v vojni izgubili vse in so si hoteli tu ustvariti novo eksistenco. Prav dobro se še spominjani. Pred Šesti-mi leti je bilo. Tedaj sem kot ierijalec pre-potoval ćelo Jugoslavije in jasno — najdlie me je zadrževal Beograd. Student — malo denarja — dosti želja — raje si si stisni! pas in prištedil pri hrani, zato pa razsipal zvečer. Kosili smo tedaj v »čakalnici*. ne-kaki ljudski kuhinji, pri kolodvoru. Nam nasproti je sedel še mlad, lep človek, v oguljeni, zam.izani obleki in sreba! čorbo, čorbo opoldne, čorbo zvečer. Pričel je z nami pogovor. Izvedel sem, da je bil pred vojuo v Gorici, v dobri službi, sploh, da je bil mož na svojem mestu. V vojni je izgubil vse. Vse. Se to oguljeno obleko in razdrapane čevlje mu je vposodiU prijatelj. Revež je bil tedaj. Revež. In plačali srno mu čorbo. * Danes sedim na vrtu zemunske.»Venecije«. Prelepa Nadežda Alvar poje »O, kak ljublju ja Vas«, in šviga s svojimi lepimi črnimi ocrni po gostih, strast vre iz napeth strun spremijajočih ciganov, jaz pa pijem pivo, misli mi segajo preko meje, do tja, kjer »ja ljublju«. *Delak! Strela jasna, kaj pa ti v Zemu-nu?< Pred menoj stoji mlad, eleganten go-spod, smeh mu igra krog usten, ko mi stiska roko. Sedem let nazaj. Cakalnica, čorba, oguljena obleka, razdrapani Čevlji — vse to mi plava pred očmi. »Oskar! Vagant, bankro-ter, — gospod!^ O, Čaši, čaši. »Prijatelji ,moji gostje ste vsi!« je vabil Oskar, njegovi otroci Tatjana, Branko in mala Beba pa so vlekle Branka in Berta k mamici. Midva sva obsedela za mizo. Nekaj ve-selega je bilo v meni. Lomila sta se spomin pred sedmimi leti in današnje srečanje. A Oskar je pričel s svojo zgodbo: »Takrat je bilo zamc najhuje. Bil sem vajen dobrega življenja, reda — a naenkrat nič — nič — nič. Življenje vagabunda mi je bilo težko, prosjačenja sem se sramoval, prijel sem za vsako delo, le da sem se iz dneva v dan preživljal. Vedno sem premišljeval, kje, kako, kam. Poleg tega pa še žena in otrok. Bili so strašni čaši zame. V takih delirijih sem našel nov — zasila izhod. Pasovi za ženske! Teh v naši državi nihče ne dela. Kaj hočeš, sila kola lomi, nikdar še nisem imel šivanke v rokah, sedaj sem pa napravil model za ženski pas. A kaj z njim? Iskal sem človeka, s ka te nm bi skupno izdelovala pa-sove, a vsi so se mi smejali in me imeli za norca! Končno sem našel v Zemunu človeka, ki mi je posodil stroj in začeli smo z delom. Prvi pas je bil gotov. Drugi — deseti — petdeseti. Začel sem jih ponujati po tr-govinah — in razprodal vse. Moj kompanijon je bil ves zadovoljen. Povećala sva obrat Dva stroja. Trije. Pasovi so dobili svojo ceno na trgu. ZašČitil sem svoj patent Danes imamo tovarno. »Plava zvezda — Erika«. Erika preplavlja Balkan. Vesel sem ga bil bankroterja — vaganta, vesel. E, prijatelj, koprive ne pozebejo! Pa Tatjana nama ne da miru. Naj pri-demo k mamici vsi. Berto že pestva Bebo, Branko je našel v Branku prijatelja, midva s Tatjano sva pa tuđi že kot dva dobra stara znanca. Pa, mamica je mamica, ob desetih mora mladina domov. Mi pa, e — mi. Samo to naj povem. Ko je ob dveh zjutraj Nadežda Alvar zadnjič zapela svoj -»O, kak ljublju ja Vas« — je našla v nas štiri najiđealnej^e spremljevalce. Brodolomci Kapetan je kapetan. O našem Bertu bi nekaj povedal, pa vrag ima trikrat močnej-še pesti kot jaz. In čc jih nočem izkusiti na sebi — je najbolje, da molčim. Iztrgal nas je prijetni in gostoljubni družbi in v nedeljo ob 6. popoldne smo od-veslali iz beograjskega veslarskega kluba. Po Savi in Dunavu . . . Gospod urednik! Naslov ni zlagan. Danes je nedelja, 28. julija 1929, ura točno pol 7. Mi smo na Dunavu. Dokazi? Malenkost Sportni klubi. naj-boljSi pa filmski posnetki. ki jih imam Že razvite in so na potu v Ljubljano. (Potujo-£im je nabavila foto-aparat drogerija »Adri-ja«, Šelenburcova ulica 7. Ljubljana). Torej na Dunavu. Spočiti smo, voda teče hitreie in vesla dobro sekaja »Naprej, naprej, dokler je še vetra kejc vptje zadovoljni Đerto. Z Brankom ga že komaj dohajava, tako se mu roudl Parniki nam pošiljajo močne valove, ki nas preko-picavajo, da je veselje. A milo za drago. Vi nas prekopicavate, dobro, mi vas borno se-kalt. HoJ, mi seCemo valove. NoČ |e pala na Dunav. Berto le zavil k bregu la nas fiakaL »Fantje, izprenicmba. » fcraoin vtutva v Športni Čoliu ker * terr se irfžje prevrneva. Branko, ti prevzameS tovorrega, v tem m brtz skrbi. Le nj to pazi. Ce vid)> parnu, ki gre proti tebi in ima na desni rdeco luć — k bregu. Ce ima na icvi zelei.o luć — \eslaj ualje. Mi vozimo lc\o. Rdzumeii?- Pa Še kako. Dobro. Brjiiko. ki je iu . lj«ivu aun,w ral za kapetana, urno nad^iu c vo.fFiic. Z Bertoni si še zapaliva ciguiti'.;, rokr^mljava cb bregu, sedeva v čoln in odrineva * -De.sno! Desno! K bresu!« vpuc Beno pred oštrim o\ inkom za Br^^!\om: šleper :e sredi Donave. \'>e tri luči ima prižgant. Rdečo, zeleno in srednje belo. Branko nai-biže ne ve, ali stoji ali \ ozL »K bregu! - — Tempo, dolea vesla U Zadn.fe je veMaio Ferdu. In vse ostalo. Bilo je kot v napetem hitnu. Branko je skočil iz čolna, Berto ine ie rapustil in sko-čil za niim, meni pa za\pil »Veslaj k bregu1« Tovonn čoln je udarit ob Šleper. N»ć hi'dega ni. Vsi smo živi in zdravi ob bregu. Prtljaga počiva mokra poleg nas. to-vorni čoln je pa hudo nalomljen. Kaj sedaj? Obleke se sušiio. Berto hodi nervozen ob bregu. Sta/ mornar je. Grdo pogledaj na'prej Branka, potem mene. Crno morje' — Se-veda! — Tu ga imata!* in trešči podruje to-vornega čolna v Dunav. • Torej brodolomcu Nobilova ekspedt i a v drugi izdaji. Le s to razliko, da tu ni bilo čkneskih žrtcv, da nišo ili milijom v nič — in da našemu admiralu ne bo odvzet njegov castnl naslov. Sirk vrže puško v koruzo Zopet smo v Beogradu, zopet v Zemunu, zopet v »Veneciji«. Preostal nam je le Sportni čoln. Vsi trije v tega nismo mogH. Da bi dokuplH novesa — o tem ni govora. Branko je krenil nazaj z vozom, z Ber-tom sva pa odveslala proti toku do Zemuna. Težka je bila ta pot A molče sva s podvojeno silo veslala; težko čama je bilo obema. Oskar z ženo in mi trije sedimo v »Veneciji«. Rusinja poje. A razpoloženje ni več isto. »Zvečer se vrnemo v Ljubljano!« »Jok, prijatelji — moji gostje ste. Nika-mor!« Oskar nara je odkupil sportni čoln. In nato vso noč — gostija. S cigani in petjem, v družbi dobrih prijateljev. Lepo je bilo, prijatelji, lepo, hvala vam! A nam je težko. Coln, na katerem smo prebili toliko veselih, pa tuđi tefkih uric, počiva pokojno v pristaniSču. »Orjem !.€ — prijatelj oai zvt*ti, ali *• vidimo še kdaj. Konec Sedaj smo zopet v Ljubljani. Bankroterii — brodolomci A nič zato! Pa tuđi opravi-čujemo se ne. Kar je bilo, je bilo. Vsem onim pa, Id se pripravljalo na slično ekspedicijo, svetujem, da potujejo v maju, ko je voda večja in njen tok močneJSi in ko soln-ce ne žge Se ko za stavo. V Juliju tako po-tovanje ni več Sport ~- je muka. Glede čolnov pa sfedeče. Do Zagreba imejte sportni čoln, do Beograda platnene-Z2L, po Dunavu pa močan lesen Čoln. Edino tako boste pot lahko zmagali. Sedaj pa izvolite. Po vrsti. Vso srečo na pot — in dobro se imejte. In ko dosežete Crno mor je, vts i>ovabi na štefan rizlinga udani Ferdo Delak Koledar. Dane*: Torek, r>. avgusta 19?9, katoii-čani: Go^podovo spr., pravoslavni: 24. julija, HrJstina. Današnje priredltve Kin« Hatica: zaprto. Kino Ideal: Tajnosti Orijenta (Svctislav Petrovi). Dežurne lekarne. Dapes: Bahovec, Kongresni trg, U-star, Sv. Petra cesta, HoČevar Sp ^iska. — Sekcija ZHS. — Vsi aovoi-menovanl sodoAi se pozivluajo, da pomirio po 2 fotografiji format 8 X 6 cm v svrho izsia-vitve legitimacij. — Tajn>ik. Jtcepcicajte se satni a tem, da je aocatnik v uporabi najcenejU^ ker $e doma lahko pere in lika in prekača po trajnosti mnoge druge ovratnike* PRI ZDRAVNIKU — Gospod idravnik, prihajava k vam prosit pomoći. — Oba naenkrat, goepodt? Kaj vama manjka? — Tretji h kartam. DECA GOVORI RESNICO — Tetka, £e te gledam od zadaj, se mi rdi da se od spredaj Iepa, Stev 177 ♦SEOVENSKI NAROD«, dne 6. iv«usU 1929- Strm I Dnevne vesti. — Švedski kouul v Zagrebu. Za hooo-rarnega konzula kraljevine švedske v Zagrebu je bil imenovan Oekar Egersdorfer, kateremu je naša vlada že izdala eksekva-turo. —Velik spomenik Stepaaa Badi«*. Vče-raj je bil v Zagrebu rajetavijen spomenik Stepana Radića. Kip je iadelan v nadnaravni velikosti iz brona. Izdelala ga je ki-parka Mila Vood. Spomenik bo etal v Petrinji. Stroške je krila mestna obKna v Petrinji s prostovoljnimi prispevki mešCanov in kmetov. . — Ceškosloraikc dekliee t Martinšiiti. Kolo erpekib sestara je »prejelo pod svoje okrilje vecjo skupino češkoslovaških dfcklic, tt so odpotovale v soboto ivečer ii Beograda na Sušak. V MartinSčici pri Sušaku ostanejo tri tedne na počitnicah. __ Izlet Zagrebfanov na Bled. V neđe- Ijo je priredilo zagrebško društvo »Merkur« izlet preko Vintgarja na Bled, katerega se je udeleiilo okoli 600 izletnikov. Na TJledu je Merkurjev orkester priredil v Zdrav 111-škem domu matinejo, ki je zelo dobro uspela. Zagrebčani eo bili z izletom, kakor tuđi b pofitrežbo zelo »adovoljni, zla*ti pa hva-lijo naše prometno osobje, ki jim je $lo »elo na roko. — Velika hotelska razstava v Zagrebu-Uprava zagrebškesra veleseima ie sklent-la prirediti letos veiifco hotelsko raz$ta-vo, za katero se je prijavilo Tinogo inte-resentov. Na sejmišču bo razstavljeno vsc, kar spada v hotelsko stroko. Namen razstave je, da se po-kaže Zasreb s svojimi hoteUrjii, restavraterji, kavamarii in lastni-fci penzijonov kot važno središče hotelske industrije. Razstava bo obsesala vse glavne hotelske prostore s kompletno opre*no. Otvoriena bo z 12. jubilejnim zagrebškijn ve-lesejmom 7. septembra in ostane kot sestavni del druge jesenske Drireditve od-prta do 6. oktobra. — Zgradba felozobetonskega mostu v Školi 1 Loki se bo oddaVa potom oferta-line iicitacije dne 15. tm. pri gradbenem oddeU ku obla-stne samouprave v Ljubljani. Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Oddaja zakup« butfeta na posta)! Velenle se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 20. avgusta ti. pri direkciji državnih železnie v Ljubljani. Ojrlas i« n* vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Oddaja zakupa kolodvorske resta-v raci je Ljubljana gL koL se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 2$. tm. pri direkciji državnih žeđeznic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 31. avgusta ti. ponudbe glede prodaje lesa. Fogoji so na vposied v pisarni Zbornice za trgovfno. oi>it in industrijo v Ljubljani. — Skromna patriotičua svečanost pod Triglavom. V nedeljo 4. tm. so na Gorjah pri Bledu na svečan način ođkrHi ploščo na kraju, odkoder je nedavno nas" vladar občudoval lepoto naše zemlje Jn vzkUknil: Ovde je u istini divno! G. Šolski upravitelj Valko Razinzer je govorit o pomenu slavlja. Pavdaril je, da naj nas ptošča spomi-nja na lepoto naše zemije in nas vzpodbu-ja, da to lepoto tuđi očuvamo. Na to je 6-letna učenka Nada Ulćarjeva od-krpla plo-ščo in ginljivo prečitala njen napis. G. prof. dr. Belar je prečital udanostno irja-vo hvaležnosti in Ijubezni do našega kralja, ki so jo poslali na najvišie mesto. Plo-ščo je izdelala in darovala Kranjska industrijska družba. Zal, da zaradi nujnega dela na polju nišo mogti vsi Gorianci pri-sosrvovati svečanosti. — Nakazila v španljo ootUradnega listac >Uradni li«U št 81 z dne 5. t. m. objavlja zakon, e katerim se podaljšuje rok za podpiaovanj« d«lnic Priv. agrarne banke, invalidski tak on in navodila za ocenjevanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. — Dubrornik brei (rnega kraha, V Dubrovniku so peki nehali peči črn kruh, ker eo oblasti makstmirale cene. Peki pravijo, da ee jim ne izplafia pe^i fcrn jj^^^ Tako morajo Dubrovčani jeeti samo bel kruh. — Sloreaei ▼ Ameriki. V Ottawi, država Illinois, je umri 26. junija Jakob Simo-nič. Zapustil je ženo in tri nepreakrbljene otroke. — V aloverrtki oerkvi v Barbertonu je začelo pretekli mesec poreti. Openj je izbruhnil v zakristiji in te je razćiril na plavni oltar, katerega je popolnoma uniPil. Skoda je precejsnja. Ogenj je baje zanetila zlobna roka. Sreča v neireči je bila, da je bila cerkev zavarovana. — »Jusoftovfloskf tur\zttn<. IzSla je 8. Stevilka odlične revije »Jugoslovenski tu-rizem«, ki prinaga poleg krasnrh ilustracij čJanok o neirtemelj «iih vesteh glede na- zadovanja našega tujskega orometi, c Svici in njenem turizmu, o zanimanju An-gležev za Jogoslavijo in naše Prhnorje, v aigleščini pisan članek o Hrvatskem **".-morju in v nemščmi pisane članke o Ka-bu. Rogaški Slatini in Vršcu. — Vreoi«. Vremenska napoved pravi, da bo ddooia oblačno in nestanovitno vre-me. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu in Beogradu, drugod pa bolj ali ma nj oblačno. Najviija temperatura je znašala včeraj v Skoplju 32. v Splitu in Beogradu 29, v Zagrebu 28, v Ljubljani 25.2, v Mariboru 25 stopi-ni. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5 mm, temperatura ie znašala 16.4. — Seazactioaabia a r« tad] a v aferi Motnar. Poročali smo nedavno o umoru bogate ve4eposestnice Slovenke Molnarje-ve, v Vrifkem Bečkereku. Umora je bil najprej osumljen veleposestnik dr. Joca JagodiĆ. ki je bil baje pri Molnarjevi zelo zadolžen. Jagodić je bdl zasliian. nato pa izpirfčen. V soboto dopo4dne je pa državni pravdnik Milan Drašković telefoniral orožniko-m v St. Lecu, naj Jagodica zapet aretirajo. Aretacija veleposestnJka Jago-tfića je v edem Banatu vzbudila ogromno senzacijo. 2 njim vred so bili namreč are-tirani tuđi njegova sobarica, upravitelj po-sestva in dva uslužbenca. Vsi so osurrrije-ni soudeležbe pri umoru Marfnarieve. Oblasti so baje zaplenile pisma, ki Jagodica in njegove sokrivce zelo obremeniujejo. — Žena uMla svojega moža, V selu Novi Itebej prd Vdikem Bečkereku ie te dni selja'kinja Rozika Pai s sekiro ubila svojega moža, ki je prišel pijan domov in se pri<2e4 ž nio prepirati. Udarila ga je več-krat in mu prebila lobanjo. Orožniki so jo aretirali in prepeljali v zapore s°dišča v Bečkereku. — Velik požar v Sremski MltrovicL Na posestvu bogatega seljaka Liuboje Jane-ševića v Sremski Mitrovici ie izbruhnH v nedeljo popoldne požar, ki ie povzročil veliko škodo. Zgoreta je velika zaloga za mlačvo pripravljenega žita, uničeno ie bilo gospodarsko poslopje in različno orodje. S t-ežavo so ga-silci reŠILi stroje iz ognja. V blizini ie skladišče bencina. katero se je pa posrećilo obvarovati katastrofe. Oblasti s° uvedle preiskavo, ker sumiio, da je ogenj zanetila zlobna roka. — Mornarički dan Jadrzmske Straže. V nedeljo je bila svečana proslava morna-rd^ega dne Jadranske Straže v Ka^telih. Prisostvovalo mu je okoli 10.000 gledalcev iz Splita in vseh bHžnjin otokov. Pri svečanosti je soddovala tuđi naša voina mornarica, hidroavijoni in vojaštvo. Zvečer je bil ves kaštelanski zaliv razkošno raz-svetljen, bojne ladje pa so z žarometi raz-svetljevale ves zaliv od Splita do Trogira. Vršila se je tuđi lepo-tna konkurenca. Za mis Jadranska Straža je bila izvoljena Marija Perišić iz Kaštel - Štefilića. POTENJE ROK, NOG itđ. zane6ljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne >Ph orlu«. Celje.______ — V iapor gre, t Beg u nje pa n«. Za- grebSko okrajno fiodišče ima cesto ."»prav-ka z raznimi izdubijenkami in lahkoživka-mi. Med temi je tuđi Slovenka Terezija Malek, rodom iz Rakovca. Stara je 39 l*>t, kaznovana pa je bila ie okoli 5Okrat. Naj-več radi vlačuganja, postopanja, tajne prostitucije in prepovedanega povratka v mesto. V Begunjah je bila že tri leta, toda to je ni izpametovalo. Včeraj je bila pred okrajnim eodiScem ob«oj>na na mesec dni zapora, po prestani kazni pa mora zopet v Begunje. >V zapor grem, toda v Begunje ne!< je dejala pri odhodu iz dvorane in vlo-iila ničnostno pritoibo. — Silno neurje nad Sremom. V neloljo je divjala nad Sremsko Mitrovico buda ne-vihta, med katero je večkrat treščilo. Stre-la je udarila v polje in zaz^ala žito, <>genj se je pa raz&iril tuđi na gozd. K sreći je hud naliv ogenj pogasil. Tuđi v ponedeljek je divjala nad Sremsko Mitrovico huda ne-vihta. Vihar je na p>olju žalo ti 1 štiri delav-ce, ki so vedrili pod dreveeom. Nenadoma je treSčilo v drevo. Delavci so bili «mo lahko poškodovani, trije konji so pa oble-iali takoj mrtvi. Iz l.raHKane —lj Ođlie«n gost r Ljubljani. Te dni «e mudi v Ljubljani bivši zdravstveni konzu-lent srbske vlade, odlikovan z visokim redom sv. Save II. »topnje, sedaj sekeijeki hel &1. ministrstva zdravja ter univerzi-tetni profesor dr. Frantisek Hamza. V Ljubljani proužuje socijalne ustanove za varstvo otrok, za profilakso in utiranje tuberkuloze, ter zdravstveno ohrano železni-škega osobja. O teh primerjalnih prouče-vanjih pripravlja znanstveno razpravo za čbL vlado kot ilrokovni referent Včeraj bi je ogledal DeSji dom, Okrožni urad in. za-varovanje delavoev in želemičamke zdravstvene institucije. Danes nadaljuje ogled Slovenije. Tukajfcnji Seikoelovažki konzulat gpre odlienemu gostu v tem pogledu rade volje na roko in je poskrbel, da si bo ogle-dal vse zanimivosti in lepote SJovenije. G. dr. Hamza je ie preje obiskal srbske in hrvatske zdravstvene in socijalne ustanove in se je zelo laskavo izrazil o napređku, katerega je nagel v strokovnih institncijah Slovenije, kakor tuđi o naklonjenosti, s katero so mu šli povsod na rako. —lj UradA* ugettTiter een prmiicjeni« mesa in masti. Ker se ponovno trdi, da se ( je sadnje čaše mast podražila, iz javlja mestno tržno nadzorttvo, da so bile cene praSiftjemu mesu, slanini in masti glasom u radnih ugotovitev in na podlagi izdanih tržnih een od dne 1. junija 1929 do danes j sledeče: prašičje meao I. 25—27 Din, II. 20-22 Din; (od 1. VI. do 15. VI. je bilo praštfje meso I. Ie 25 Din). Slanina, trebui-na 26—27 Din, slanina, riba, salo 29—30, slanina, mešana 26__27 in matt S0—82 Din. Slanina domačih prsJiČe* 25—26 Din (1. VL * 24—25 Din). Iz tega je razvidno, da «o cene, zla«ti masti, ie dva meteca stalne in da se nišo dvignile. Stranka, ki je morda plaćala mast ali slanino sedaj za 4 Din drdije, je brez dvoma kupila mast ali slanino hrvatskih praiicev; najbrže pa je preje kupila slanino domafega prašiča, ki se še vedno nudi za ceno 24—25 Din. Ce je pa plaćala etranka mast draije, kakor so zgo-raj uradno označene cene, je bila nj^na pravica, da stvar prijavi tržnemu uradu in navede prodajalca, proti kateremu bi se na podlagi ugotovitve aodnijsko postopalo. —lj Pleoaena sela SK IlKlie. ki bi se niorala vršiti drevi ob 20.30, je priložena, ker je večina odbornikov zaooslcna s pripravami za državno plavalno prvenstvo in s sprejemom udeležencev plavalne tek-me, ki Že piihajajo v Ljubliano. —\\ Brez sledn izsinila. Te dni je brez sledu izgiaHa iz Ljubljane 86letna starka Elizabeta Prijatelj, stanujoča na Karlov-ski cesti 15. Starka je odšla 2. tm. zjutraj z doma, čeŠ, da grt do-mov v Ribnico in se ni več vrnila. Ker ni imela pri sebi danarja in ker je nekoliko slaboumna, je upraviče-na bojazen, da se ji ic pripetila nesreća ali pa da je izvršila samomor. Prijateljeva je nizke slabotne postave, rdečega obraza in sivolasa. Na sebi je imela crno jopo in crno krilo, 5rno ruto in visoke crne čevlje rta zadrso. Iz Celja —« Nov odvetnik v Celiu. V Celje se je preseLil dotgoletni kočevski odvetnik 2- dr. Štefan Rajh in odprl svoio pisarno v palači Jadranske banke v Kocenovi ulici tik podružrtice »Jutra«. —c Pijana služkinja. V neki zostilni na Glavnem trgu je bila aretirana v nedeljo ponoći na zahtevo gostilniča-ria 44-letna brezposeLna služkinja Marija S.. ki je tuđi brez stalnega bivališca, ker se je v sH-ni pijanosti valjala po tleh in nadlegovala goste. Spravili so jo čez noč v policijski zapor, včeraj so jo pa izročili sodišču. —c Mlad vinski bratec. V soboto zve-čer so našli na dvOrišču ne-ke Kostilne ob Kralja Petra cesti popoLnoma piianega, sele 20 let starega posestnikovega sina Antona S. Fan-t, ki je že po»prei v gostilni uganjal razne neumnosti, je moral preno-čiti v policijskem zaporu. Baje se je nale-zel močne vinske kapljice med potjo iz Braslovč, kamor je gnal konja. UamOčCavesteu in negovan. fu a ufanje: in >bik*anje< se tod >lisi do zjgoinjih jutra-njih ur in to ▼ zadnjem času skoro sleheroo noč! Ker pa se v tem divjem stanju eutimo prebivalci teh ulic og rože ne in pnkrajšsme sa prepotrebn«em noteem p>očitku, prosimo policijo, da napravi red, sicer borno skusali ob pnri priKki dobiti imena raigrajac^v in pri na^i pošteni v«ti bodo romala na policijo. Toliko laenkrat, drugič morda več! Vec priiadetik K podražrhh mesa Ker je nedavno mestno tržno nadzor-stvo, sporočaio, da so cene mesa o«tale neizpremenjene in da sp-loh mesari i noiajo povoda za podražitev ker so cene goveje živine padle, ne pa poskočile, moram uzo-toviti, da Je to povsem točno. Danes sem moral plačati v ljubljanski gostilni za maJi golaž reci in piši 5 Dm. Na vprasanje, zakaj naenkrat podražitev colaia, je gostiini&aj odgovor, 1, da »e je za tol*ko podražHo sfoveie meso. Poz-neje sem se inlormiral o cenah tK> stojni-cah in prepriča! sem se, da so ostaje cene mesa res neizpremenjene. To mi je po-Udil tuđi f. ravnatelj trinega nadzor*rva. Toliko v pojasnilo in vedno* me roda inim krocom. — žeJezn&ka rarderoba r Za«r«h% Ponovno se;n te dna čital 0 »velemestu« Zagrebu. Posebnost rase ie garderoba na glavnem kolodvoru, kjer ne more* na peronu niti oddati niti prevzeti v garderobi shranjene prtljage. Poseben ulitek ie. ako vzameš iz garderobe par kovčekov, katare moras nesti po dolcem kolodvorske^ pos)opiu kjer te skozi čaksinico 3. razrada (kadar je odprta) pustijo oa oeroti, kjtt »opet lahko v potu svojega obraza vlečeS prtiiaiKO po edem kolodvoru, seveda tuđi mimo garderobe in morda se mnoro dalje naprej k vlaku. Zakaj se ne bi tzdajala prtljaga tuđi na peron, kikOr ie sa oVugU kolodvorih? Morda b4 bila to prevelika udobnost za oatujoče občinstvo? — Pot-nik. — Polssallo v v zadevl taroka. 60 let že taro-kiram m ne samo z začetniki, ne-go tuđi z mojstn. Pa se nismo se nikoli p>re-rekati o vašem vprašanj-u v it. 172 z dne 31. jufria 1929. Vedmo je vclja4o. da dohl tišti, ki fcna 36 in 2 lista. Ako pa ima igra-Iec samo 36 in en list tedaj p>a iz&Jbi igro, Ž. — Iz Uredništva. Opozarjamo vse, kt nam pošiljajo dopise za rubrifco »Sesedo imajo naši čitatelji«, da brez podpisa in tečnega naslova dotićnega, ki nam dopis pošhe, ne borno objavljah nobenfh do-P^sov. Zagonetno zastrupljenje V Croydonu na juira strani Lx>ndo-na je bilo te dni korrčafio prvo de&nje zagonetne tra?edije, kakršno bi m tci-ko iznrisJ.1 tuđi najduhoviteiSi romano-pi&ec. Gre za zagonetno smrt Vere Sid-ney, njene matere Violete in brv-lega zeta angleškega vladrte^a korrti-sarja v NiKerijd Edmunda Duffa. Obdukcija trupd je pokazala, da so hii vsi trije zastnrpljdni. Prei^ka^a ic do-£nala,da je bil zloč4nec v hrli, toči. proti rodbinski-m članom ni nobenega dokaza. Vera Sidney je umrla 14. febru-arja, njeca mati 5. marca, Duff pa 27. aprila lani. Vsa tri trupca so odkopaH in ugotoviK, da ^re za zastrupfoenje z arženom. Oblasti so uvedle preskavo, ki &e je zelo zavfekla Zločinec je moral dobro po-znarti razmere v rodbini. Vs« tri žrtve so bile zastrupijene postopno Lako, da so pol a g oma hi rale. Najbrž ie bil v&em trem ftrup prwne4an v jeđ. Swn je pi-dd prvotno na Vermeia brata, toda pre skava je kinain pokazala, da ?re najbnž za pervercneža, lci se je nad svojkn zločrnom nasla jal. SLIKARJEVA ODKRITOSRCNOST Nemiki slikar Kneller je slikal ne« koč bogateca angleŠkega lorda. ICo je bila slika končana, je lordo-v oče v spremstvu tvojih prijateljev potetil flikarja, da bi »i ogledal njegovo delo. Stopi! je v atelje in *e ozrl po njem, rekoč: Kje pm je portret mojega sina? Nikjer ga ne vidim. To je »likarja tako ujeztlo, da je zaklical: — Portretu tega plemića »em vdahnil vsaj malo duha, a zdaj ga niti lastni oče ne more spoznati. POJASNILO — Kako da niste aliiali vfieral popoldne nevihte? Kje »te pa bili? — Bil a*m doma, toda v Miaedni sobi je imela moja žena običajno £a* jaako. Stran 4 •SLOVENSKI NAROD*, dne 6. »v«iista. 1929. tev \ t t/luffust ćBIanche: 1 02 SVa valovih strasti Otoman Začul se je zamollkel glas in Čita! je nastednjo prisego, ki jo je Felix po-cavljal za njim: »Jaz, Felbc Lambcrt, lyonski me-ščan, se posvetim od danes z dušo in telesom delu »Krvavordečega prapo-ra«. Brez ugovora spre}mem in izpol-nhn vsa povelja, k: mi jih dajo vodje »Krvavordečega prapora«. Nikomur, prav nikomur ne izdam, kaj se v tem društvu godi, obravnava in pripravlja. Kakor grob bom molčal vpričo oče ta im matere, bratov in sester, žene. ljubice in prijateljev. V ječi :n v sponah. v rrtučilnici in na morišču bom molčal kakor smrt, s katero mi bodo grozili. Vse to prisegam pri očetov: glavi in materine-m srcu. Naj pade ta glava in poči to srce v trenutku, ko prelomim svojo pri šego. in samo na majo glavo najpade kru ki bo prelita, da se umiri pravična osveta »Krvavordečega pra-pora«- Naj bom izgnanec na vsaki grudi tega krasn-ega sveta, na vsakem valu sinjega morja, izgnanec v življenju in v smrti. ee prelomim to pri šego.« Ko je Felix položil to prisego, so mu razvezal. oči. Qzrl se je okrog sebe, pa je vtdel same bajcmete, meće, bo-dala in sulice. Končno se je orožje um a kn i lo krva-vordečemu praporu, ki se je približal iijegovemu obrazu. V istem hipu je za-čutil, kako ga je nekdo prijel za levico in mu zav.'hal rokav. In že je začutil bolečino na roki, kakor da ga je nekdo ureza! z oštrim nožem. V našlednjem hipu je videl, kako pada krvavo rdeči ■prapor na ono stran, kjer so držali njegovo roko. Zamolkel glas je zaklical: — Zdaj je »Krvavordeči prapor« pil tudri tvojo kr.:\ kakor je pil kri tiso-čerih bratov. Zato bodi pozdravljen kot dostojan član »Krvavo rdeoeg a prapo-ra«! — Kruh ali smrt! — so zaklical i od vseh strani- Med klici je rožljaio orožje. V roke so mu dali tri komolce dol-go sulico, a na mizo so mu postavili vrč piva. XLIX. Še o »Krvavordečem praporu«- Od tređiiitka, ko so mu razvezali oči. se je vrlemu Felbcu vrtelo v glavi. Dolgo je bil kakor omamljen. Sele ko si je neikoliko opomogel, je spoznal, kam ga je za ne si a u soda. Bi] je v podzemnem briogu, kjer so se zbirali v prostem času najsiro-mašnejši delavci, da bi kadili, pili prvo, kvartali \ndar tuđi Armand repu-Wikanec, mar ne? — je pripomnil F?lix. — Seveda je, — je odgovoril Beli Medved. — toda Armand je ne glede na svojo prerretenost preveč lah'kovere n :n ms^ak. On misli, da rasto' na trnju kamel;ie. da se pridobiva sladkor iz brinja i.n zlato iz apnenca. — Ali mi dovolite vrn;ti se k sprem-ljevalV? — je vprsša] Fel'T Simona. — Da, — ie odgovor:l Simon, — toda čim zasl'š š zvoncrne se takoj vrni, kaiti odlocilna ura se bliža. Felixa je odvedel nazaj v po^zemn? brlog !sr: mož. k: jja ie bil privede ^"^d člane »Krvavordečesra pranora«. &m je Colletta zagledala svojega ?errna. ga je ob^ela ' z nrm, odkar sta se bila kočila. Toda kot zvest član »Krvavord-e-Čes:a prapora« v. ni hotel odgovoriti na nobeno \"prašan>e. N: pa mogel zamolčati. da mu je ne-pri.ietno, da Armand ni član taVo patri-jotične organizacije, kakor je »Krvavo-rdeči prapor«. — 0 tenec, o naivno otroče! — je vzkliknila Collett.i. — Kakšnim liudem si se pa proda!! Kakšnim tani'rn s'lam si prisegel! T' da si šel med Iuid". ki jih Armand morda ćelo zan'čuje! Lahko si mislim, kako hudo bo Armandu. ko zve zi r\Toi nepremšlieni korak! Tn tvoji rod'telji. tvoji dobri roditelj, tvoji so-rod.niki in prijatelji. - da ne govorim o sefr. čeprav sem od vseh nainesreč-nejsa! Fel:x ni bil samo presenećen, mar-več tuđi v zadregi. Ogenj n-egovih oči je ugašal in \rideti je bio, da se je na-vdr.šeinje za tajno revolucijonarno or-sran'zacijo poleglo. Ni si upal pogledati Collett- v oči. — A ti, CoHetta? — je-vprašal plaho. —Ti... ti? ___________________ Pmofnnito b Unrlnil/mii rlwi?hi** ■ • lOtufJitu n |iiuuiiinuit ui utui Sam objadral z jadrnico vsa morja - V Francijo se je vrnii te dni Alain Gcrbault, ki je v štlrih letlh s.mm objadral vsa morja« — Za junaštvo je posla 1 vitez čast ne Dne 25. aprila 1^25 se je napotii ; sam na morje popularni francoski te^ | nist Alain Gerbault. Dve leti pred od= I hodom si je kupil skromno jadrnico. ! ki jo je zgradil 1. 1892. neki Dixon Kemp. Merila je 13 m, široka je biJa 2.50 m. visoka 1.80 m. Imenovala se je »Firecrest«\ To je bila ladja, s kas tero je zapustil Gerbault 1. 1925 C.in* j nes, da objadra v Šturih letih vse oce? ane in morja sveta. Ko je plul 6. ju= : lija 1925 skozi Gibraltar in se ie po* slovil od evropskega kontinenta, je poslal svojim prijateljem razglednice, na katerih je pisal: 300 litrov vode. 40 kg naso^jenega covejega me?a, 30 ( kilo^ramov mornariške^a prepečene^. I 15 kg masla, 24 ?katlic sladkorja in 30 kg krompiria. S-cdila je delaa nu-sčica, ob kateri je bilo napisano: 4500 mili, 15. avgusta istega leta ob 2. ziu* traj v Newyorku. V svoiem dnevniku ie Gerbault zabeležil: 72 ur sem bil nepretreoma pri krmilu in ves čas ni* sem zatisnil oči. Zdaj je vožnia moje ladir končana. 101 dan sem notreboval od Gibraltarja do Newyorki Svoj cilj sem dose.gel. V Newvorku so ea smatrali naj = prei za tihotapca alkoholnih pijač. Nihče mu ni hotel verjeti, da je pre* plul ocean sam s staro jadrnico. Sele pozneje so spoznali, da imajo opraviti z Gerbaultom. Prirejali so mu velike svečanosti, katerih pa mož ni bil po* sebno vesel. Vekoč so ga vprašali, za» kaj se je odločil za nevarno vožnjo po oceanu, pa ni hotel odgovoriti. Pač pa odsovarja na to vpra^anJe v svoji Knjici, kjer pravi, da ga ie vojna iz-trgala iz vrst civiliziranih ljudi in da ga nrav niČ ne vleče nazaj k civilu raciji. Med svetovno vojno je bil Ger* bault vojaški pilot in kot tak se je zelo odlikovah Napadal je nemške aeroplane in mnogo jih je zbil na tla. Po vojni se je z velikim uspehom po* svečal tenisu in malo je manikalo, da ni postal svetovni prvak. Toda morie ga je vleklo in tako je zapustil svoje tova riše. Kot izboren tenist je igral večkrat tuđi s slavno Suzano Lenglen. Njegova jadrnica po prihodu v New« vork ni bila več sposobna nadaljevati vožnjo in zato je moral ostati Gers bault delj časa v Newyorku. Ta čas je porabil, da je napisal knjigo »Sam # at Najbc^ise, naftrafne^e. zato 13 fuqcenefse! * preko Atlantika«, ki je v bistvu samo reprodukcija njegovega dne\Tiika. pa se vendar ćita kot senzacijonalen TO-man. Dne 2 oktobra 1^2S ie zapustil Nevryork in se napot*! mimo Bermu3 gov in skozi Panamski preliv v Tihi ccean in v južno morje. Na nekem otoku so ga hoteli prebivalci izvoliti za kralja. Visoki časti se je izognil na ta način, da je ponoći skrivaj odplul Njegova slava je šla po vsem svetu. VečkTat je plul mimo velikih parni* kov in kapitani so kazali na njegovo ladjo, ćeš, glejte. ram se vozi Čudak Gerbault. Gerbault je plul dalje ne meneč se za strahovite viharje in valove, ki so premetavali niegovo barčico kakor orehovo lupino. Včasih se je ustavi] na kakem otoku, kjer je igral tenis, potem se je pa vrgel znova v hpj z viharji in valovi. Lani se je hotel vr> niti v Evropo, da bi se udeležil olimpijade, pa se je zakasnil za ćelo leto. Prispel je baš o pravem času, da je mogel prisostvovati zmagi svojih pri= jateljev v borbi za Davisov pokal nad Ameriko. Toda kaj pomenijo imena Cochet, Borotra in Tilden v pnmeri z Gerbaultom, ki je odnesel največjo zmago, kar jih pozna zgodovina člo= veštva. Vsi izkušeni mornarji obču^ dujejo njegovo junaštvo Znani raz* iskovalec polarnih krajev dr. Chajcot, ki je na morju takorekoč doma, je iz* javil o Gerbaultu: Nihče si ne more misliti, kako veliko junaštvo je poka* zal Gerbault. Zato ni čuda, da so Gerbaulta tako svečano sprejeli. Vsi parniki v Hav* ru so spremljali njegovo jadrnico v pristanišče. Mornariško ministrstvo ga je imenovalo vitezom častne legije, kot hrabrega moža, ki je sam preplul vse oceane in morja sveta z jadrnico, s katero bi se ćelo stari izkušeni mor* narji ne upali na širno morje. Žrtev mazaštva Nedavno je umrla v Olomucu znaš na lepotica, 16=letna dijakinja Ana Langer. Dekle je postalo žrtev maza* štva. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je Langer je vi pomagal odpraviti telesni plod. Preiskava je dognala, da je imela lepa dijakinja ljubavno razmerje z vojaškim pilo* tom. Ljubezen ni ostala brez posledic in dekle je začelo iskati dobrega čio* veka, ki bi ji pomagal odpraviti teles* ni plod. Kmalu je zbolela in starši so poklicali babico, ki je takoj ugotovila, da je dekle odpravilo telesni plod. hvetovala >i je, naj se da takoj pre* peljati v bolnico. Dekle je ubogalo, roda bilo je že prepozno. Čez dva dni je v bolnici v strašnih bolečinah umrla. Sodna obdukcija je dognala, da je imela dijakinja na dveh krajih predrto maternico in da je to edini vzrok smrti. Oblasti so uvedle strogo pre* iskavo in izkazalo se je, da je dijaki* nji pomagal odpraviti telesni plod brivski pomoćnik Tillich, ki se je v tem poslu že dolgo specijaliziral. Bil je takoj aretiran in policija je uvedla prci*kavj. da najd* *« dru«« njegov^ irtve. Zadnje ća«i* je ramreč v O o. mucu umrlo več nosečih fen in d*« klet, Najbrž ima vse ni vesti Tulili . - Modri kaii* ... N^kesa večera s-e je izprehaj«! m&ŠH kadi r3"!. da >e z.^Sel ?-ko^i odprta vrata ni t.c u\r»n^če. Kar ie za-čutil, da so ga :žr.;.-> kr.?rke pf-u vjŽ-njev in predno se i- :r-. 2a\f4el, Ju vrt toju na katerem ie sedel kalif. — Zapisan si ?-mrti. kadi, — ie zarohne! vladar na sv5!es:a p«id!r>ri tka. — Moji db modrega kalifa v ječo Ln ker je bil kalif dobrega srca, mu je poli-Ijal dva_krat na dan najbo[j*ša jedila. Toda modri kadi ru hotel ne jesti, oe piti. Ctz tri dni in tri noči so ga privedfi pred kalifa. Modri kadi je padel pred njim na kolena in zaklical: ObeSen bom! — Tako je! je vzklknil kalif osorno. — Ej, vsemogočni kalif, mar hoče$ prelomiti svojo priseco? — Je vzkliknil kadL Ce me daS obesiti, stm govorll resnjeo in če sem govoril resnico, me moraš dati usmrtiti z mečem. Tako se ie glasila tvoja prisega- Kalif se ie popraskal za ušesi, rekoč: Torej boš obglavljen. — Kako to? — se je začudil kidL Ce bom obglavljen, sem lagal, saj si dejal, da bom obes"en. Ce sem pa. lagal, moram hiti obešen. Kalif si ni zna! pomagati in pokliča 1 je na pomoČ raodrijane. Dolgo so se posvetrv-vali, pa nišo mogU dati kalifu dobrega na-sveta. Ker rti bilo drugega izhoda, je po-klical kalif kadija tn mu dejaj: TI si nalmo-drejSi sodntk v moji dežeTl. Izreci sodbo sam- — Vseraogočni kalit tuđi jar ne najdem izhoda iz te zadrege. Zakonu je treba za~ dostiti in smrtna kazam c« ne more biti od-puščena. Svetujem ti tortj, da me pusti* ži-veti 5e 90 let in prisefatn ti, da bom ta čas našel svojega krvnika, da me usmrti, seveda, če bom Se žlvel. Mfsitm, da ho to nai-pametnede. Kalif se je zasmejal m if pusti I kadija. Modri kadi je živel še 30 let, 3 mesece in 3 dni v veliko veselje vseh svojih sodrfavlja-rov. đ)HHaj&&i veCe&ejem (\Viener-Mes6e) 1.—7. septembra 1939 (Rotusoda do 8. sejxeml>ra) Posebne pffiredafcve: «4f«cfttcif*c«lttt mmmmni ma f*«tc* su pmišššmšim R32LStawa mrtoanstva.. MfokaTisfca raasstava. Reda maifh &vaJd. Zvftzna po« kuSnja vsoa II. •FkvmtrijmGi mivatmOi mmtnmni. (5. do S. septembra 1939.) F^eaneđtsfca živroa. Pitoma žavku. KoojL Đrez vizama! S sejmsdco izđcarnico m potoka listom svobodea pre- s*o,p meje v A»vsfcri)o. Ograki prebodni vinun se s t>r«ik>žWvHo ••- ietnsfcc iaKagnicc dot>i na roe|j. EVecejš^e vozoe uaodoo«ti tm. Jro soskyv., ogrskih ~m anrsbr&kMi ie~ le-gnaeah. na Dnoavtt. J^draoskera morja ia v sra^oen vrontin. Pofasfrila vsefc vrst im seirmsife te kama« (j» Din 55.—) pri (««»•»<». JUmmmm A. 9-, &- Prvovrstna daknatinska vina« po- setoo belo vi^ko čez utiče Din 12.— crnina Ia. » »• »» U.-— Vcdoo Wfcžc ido«1» *e, si>«cijaJne surove šonke. Sprejemajo se abonenti po zek> zmernfc cenah. Razglas V »Samoupravi«, uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti, št. 5, letnik II., je izšla pod št. 22 uredba, ki izpreminja dosedanje predpise o prepovedanem lovskem času. Naredba stopi v veljavo 15. dan po razglasitvi. S tem dnem prenehajo veljati predpisi o lovopustu, ki so natisnjeni na lov-skih kartali za leto 1929. Prepis naredbe dobe reflektanti v mestnem knjigovodstvu proti plačilu Din 1.—• " Mestni magistrat ljubljanski, • . dne 3. avgusta 1929. >(U*t€lem0€>ocl< _• f_f _^ m y B Pnko ZpOOJOOO ttroftv v rmbi. Najbotj vpeljmi v urmtihl Sa zalogi pri Tmi*fon Mmsr. 2980 Zanesliiv pomoček za nego lai Z rabo u aoro taifldeot Iraoooskt pomad« »MlSCL« te ottari lapadanj« ki thrtek kM, povr»e)o m tssoNleai I«*«, odstranile se r*i polavi. ki *ar»-T''' M u iconi daH fiasa trrcM U bpađal tasl« Cm % dosttvitvijo rsakem« aaroAi&i m do«: 60 cr 115 Din. S0 cr 150 Dta. tOO cr 185 Din. 160 cr 290 Dia. VsakenH MrcCiki prfloiiBO camcDa as popoin aapeb u u let Zt sUrtal. da bi m bOo aspeba, %tmmmo ieitc kt powi»n rm ttrofk*- V i imig io poMU po porwOi Dape m Hfltrtio ponuda >M!S£L«. ^eesrad Vaslna H. — V Beogradu prodaja lekarn» Delini. Knez Mlhailova I Vsoka beseđa 6Q pw. Plača mm lahko tadi » mnamkaK Za odgovor znamkol — No rpratanj* br*m mtatnkm mm ■—• adtfovorlamo. * Najmanj* a^la» Ot» 5*—» ——• Prostoroljna {avna dražba bode dne 7 avffusca ob 3. ori po-poldne. A.haclieva oeeu 5t- 1 I>ohiitvt, post«*}*, oma/e, aoća« m ■Lk obteko. krede uče. šivmtoi stro: omara, ki \t posebno ?cipravTw za trafikanta z rotetim, knpci K vabijo. _______ ^m Opremljeno sobo veliko, sotoćoo. z opormio ko^ai-aioe, $ poeebcmn >rborivo »Sk>? Nar«-dac pod »Bieiwci6ova oeaca«. 1506 Slnžkinjo za v%e »prejme« takoj. Prednev inaW ja« i fotpodiaj&ko lolo. Ha«*tyv 4 uprav »Slov. Naroda«. 1605 Znanja želi 33 let star ta at, prrvanu ■raremoien|e-ai, x mapo-dioo od 21—25 l«(.ldM raxBBM - z^iSTKsdmistv« hi aoa nekaj prt--no^enU- Pismene poovdbe *a ip'avo »SIov. Naroda« pod »Zat-Tia Seri- 1606 Prazno sobo $ posetakĐ v hodom iićea " aovca>ber. R^men« i>owiđt»e M opravo »Sk>v,- Naroda« pod »»o-vember« 1607 Sedm velikih sob Otmm tran bt. a. m tatoj adrtt* Prxviwo m vuarrm aJ 4ouc»im> m «fUKyv«Me m viK prr-acore. Ve£ se j?w pn-< Kanttu&to drndfct v Umtsi^aAi. 14SM Lepo opremljeno sobo <**wim vbodoiB v ^wtpr»v* *G*nv. N»-to4*< 1AJ7 JedUno mizo • ftHrl aMte. rt« 4o4>ro olvaaic»o. ^nrt—i Kl«, ptrrt aprava »Sat*. /Revolxjciial f POTRi p4tin*^C 1 I__AJ OSU g K.U 1 TilakuCatMHt paph UtaMe: Imli Twrr — U iHnto fttaHs TtmimmU*. — Z»«nro ^tmtntM M Ost«: Oim Ctttotoi. - v*i , i*a>HmL