9B konoplan šnduplati glasilo delovne organizacije ■ :—i—'«1.. — induplati jarše LETO XXVII. ŠT. 6. JUNIJ 1978 CENA 0,20 DIN POLITIČNI AKTIV IN DS TOZD VZDRŽEVANJE 80. 5. 1978 se je sestal politični aktiv INDUPLATI, Jarše, 31. 5. 1978 Pa je zasedal DS TOZD Vzdrževanje, investicije in energetika. Na obeh sestankih so razpravljali o najbolj perečih problemih v naši DO, t. j. o gospodarskem poslovanju v letošnjem letu, o racionalizaciji poslovanja in novi samoupravni organiziranosti združenih TOZD. Strokovne službe so izdelale predlog ukrepov za racionalizacijo in reorganizacijo v DO, ki ga v celoti objavljamo. Politični aktiv predlog v celoti Podpira. O predlogu bodo razpravljali tudi na zboru delavcev TOZD vzdrževanje in odločali o reorganizaciji te TOZD. Racionalizacija poslovanja Predlog ukrepov za racionalizacijo in novo samoupravno organiziranost Poslovanje TOZD-ov in DSSS od 1. 1. 78 do 30. 4. 78 S 1. l. 1978 smo pričeli ugotavljati rezultate poslovanja v skladu z novimi dohodkovnimi odnosi in novo samoupravno organiziranostjo kot smo jih oblikovali in sprejeli konec lanskega leta. Pri tem lahko kot najpomembnejše novosti na tem področju povdarimo zlasti: — prehod na nov sistem ugotavljanja dohodka v TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija t. j. uveljavitev novih odnosov glede na njuno ustvarjanje skupnega proizvoda, ki temeljijo na njuni udeležbi v skupnem prihodku — posebno evidentiranje rezultatov poslovanja na novo organizirane TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika in s tem v zvezi uveljavljanje ločenega obračunavanja vseh njenih storitev. Uveljavitev navedenih novosti na področju dohodkovnih odnosov in samo- upravne organiziranosti smo seveda upoštevali pri sestavi plana za leto 1978. Podatki o poslovanju TOZD in DS SS v času od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 kažejo, da planirani rezultati v tem obdobju niso bili doseženi in sicer v takšni meri, da so nujno potrebni ustrezni ukrepi za zboljšanje oz. racionalizacijo poslovanja. Pri tem pripominjamo, da pričakovani rezultati v takšni meri niso bili doseženi v poslovanju TOZD Proizvodnja in TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika, plan = 100 Kategorij a TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konfek. TOZD Vzdr. DS SS 1 2 3 4 5 6 7 Vred. proiz. VS 81 — — 74 — — Celot, prihod. 78 108 106 74 68 89 Porabljena sredstva 81 105 101 56 62 92 Dohodek 70 127 119 90 72 88 Obveznosti iz dohodka 77 100 97 92 65 104 Cisti dohodek 66 137 128 89 74 87 Osebni dohodek 82 87 98 89 84 91 Sredstva skupne porabe 78 71 78 84 54 53 Sredstva za sklade 18 185 337 91 16 - Nadaljevanje na 2. str. Nadaljevanje s 1. str. med tem ko so bili planirani rezultati v obravnavanem obdobju v TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija in počitniški domovi dejansko preseženi, v TOZD Konfekcija pa le v manjši meri nedoseženi. Pri tem pa je treba pripomniti, da je nedoseganje rezultatov poslovanja TOZD Proizvodnja glede na njihovo absolutno vrednost dejansko odločilnega pomena za ugotavljanje rezultatov poslovanja celotne DO in so v tej zvezi nasprotni rezultati TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija v bistvu nepomembni in kot taki zanemarljivi. Vsekakor tudi rezultati poslovanja TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika v tej zvezi t. j. pri ugotavljanju rezultatov celotne DO, niso posebej pomembni. Glede na njihovo veliko negativno odstopanje od planiranih, pa so ti rezultati seveda močno pomembni pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja same TOZD in jih je tedaj treba upoštevati predvsem z vidika presoje ekonomičnosti opravljanja storitev, ki so dejavnost te TOZD in sprejetja ustreznih ukrepov v tej zvezi, saj si ne moremo privoščiti, da bi TOZD v svojem poslovanju izkazala izgubo. Poslovni rezultati združenih TOZD in DSSS v obravnavanem obdobju so bili, razčlenjeni po posameznih najpomembnejših kategorijah, doseženi v primerjavi s planiranimi, kot je to razvidno iz indeksnih razmerij, prikazanih v tabeli na 1. strani. Pripomniti velja, da so navedena indeksna razmerja — razen pri kategoriji vrednost proizvodnje — ugotovljena po podatkih fakturirane realizacije. Iz tabele je razvidno, da so pri TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, TOZD Vzdrževanje ter DSSS dosežene vse kategorije pod planiranimi. Kot je bilo že zgoraj nakazano je tudi iz tabele očitno, da je stanje najbolj kritično prav pri TOZD Proizvodnja in TOZD Vzdrževanje. Predlog ukrepov za racionalizacijo poslovanja TOZD-ov in DSSS Glede na tako ugotovljene rezultate poslovanja TOZD-ov v obravnavanem obdobju je očitno potrebno sprejeti ustrezen program ukrepov s katerimi naj bi se zagotovili boljši rezultati v naslednjih obračunskih obdobjih. Pri tem je treba seveda izhajati iz analize vzrokov, ki so privedli do ugotovljenih rezultatov. 2e iz tabele lahko ugotovimo, da so bila pri TOZD Proizvodnja glede na dosežene vrednosti v nesorazmerni višini dosežena porabljena sredstva (materialni stroški in amortizacija po minimalnih stopnjah), kar se je potem seveda tudi nujno odrazilo pri doseženih vrednostih dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka za sklade. Doseženi ostanek dohodka v prikazanem razmerju je pri 66 odstotno doseženem čistem dohodku seveda popolnoma razumljiv, saj moramo upoštevati, da so sredstva za OD in skupno porabo ostala na ravni nesorazmerno višjega razmerja od omenjenega razmerja čistega dohodka. Ukrepi za racionalizacijo poslovanja v TOZD Proizvodnja morajo tedaj zagotoviti tako doseganje ugodnejšega razme- rja pri celotnem prihodku kot porabljenih sredstvih, na tej podlagi pa tudi pri ostalih kategorijah. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da smo bili prisiljeni zaradi pomanjkanja delavcev na določenih delih oziroma nalogah ukiniti nočno izmeno, kar seveda nomalno znižuje proizvodne kapacitete. V okviru racionaliza-cijskih ukrepov tedaj sodi zlasti: — znižanje proizvodnega plana za cca m "o — dvig produktivnosti dela in s tem dejanskega fizičnega obsega proizvodnje za cca 5 % — zboljšanje kvalitete dela in s tem znižanje popustov na kvaliteto vsaj za cca 20 % — zboljšati asortiman izdelkov glede na doseganje stopnje pokritja — znižati zaloge do višine, ki je ustrezna dejanskemu fizičnemu obsegu proizvodnje. Ob navedenem programu ukrepov naj posebej povdarimo, da smo v I. četrtletju na račun popustov za kvaliteto utrpeli za Kot je iz zgornje tabele razvidno so vse kategorije realizacije storitev — izvzemši zagotavljanja pare — občutno izpod planiranih. Pri tem so v manjši meri na to vplivale tudi nekatere objektivne okoliščine (v planu sta bila zajeta ločeno prevoz s in prevoz brez šoferja, dejansko pa je bil realiziran le prevoz s šoferjem, zaradi česar bi bilo treba podatek o realizaciji prevozov glede na planirane korigirati za cca 30 %). Iz prikazanega stanja realizacije storitev TOZD Vzdrževanje v obravnavanem obdobju nedvomno izhaja, da so pri tako majhnem obsegu realiziranih storitev nujno potrebni ukrepi za racionalizacijo, s katerimi bo treba presežne kapacitete koristno uporabiti drugje, predvsem v proizvodnji. Se posebej je očitno, da ob tako majhni realizaciji storitev TOZD v nobenem primeru ne more prenesti svoje sedanje administracije. Zaradi tega je v danem položaju podana zahteva, da se predvidi ustrezna prerazporeditev vseh tistih delavcev v TOZD Vzdrževanje, ki bodisi niso bili polno izkoriščeni bodisi že sedaj izključno delajo za potrebe le ene proizvodne TOZD, medtem ko bi bilo treba v okviru teh ukrepov tudi vse dejavnosti strokovnih služb, ki niso neposredno vezane na zagotavljanje čisto operativnega izvrševanja nalog (marveč gre za načrtovanje, koordiniranje, projektiranje ipd.), izločiti iz TOZD Vzdrževanja in jih organizirati v okviru DSSS. Sočasno z izvedbo navedenih racionalizacij skih ukrepov pa bodo na eni strani nastopile določene posledice pri poslovanju TOZD Konfekcije, po drugi strani pa bo enako potrebna tudi izvedba takšnih ukrepov v njenem poslovanju. Z zniža- cca 600.000 din izpada planiranega celotnega prihodka (pri čemer so v planiranem celotnem prihodku tudi že bili predvideni popusti za kvaliteto). Prav tako velja posebej omeniti, da so kljub 81 odstotnem doseganju proizvodnje narasle zaloge od januarja do aprila letos od 103 do 109 odstotka planiranih, kar pomeni, da so se zaloge ves čas gibale popolnoma neodvisno od dejanskega obsega proizvodnje. Pri TOZD Vzdrževanje je iz navedene tabele najprej razvidno, da je bila že kategorija celotnega prihodka dosežena v izrazito nizkem razmerju do planirane (najnižjem od vseh drugih TOZD). Pri tem velja enako kot pri TOZD Proizvodnja ugotoviti, da je doseženi ostanek dohodka v prikazanem razmerju iz enakih zgoraj navedenih razlogov pri komaj 74 odstotno doseženem čistem dohodku popolnoma razumljiv. Nekoliko natančnejšo sliko vzrokov, zaradi katerih TOZD Vzdrževanje ni dosegla plana svoje realizacije, nam da naslednja tabela: njem plana tkalnice se bo seveda nujno tudi znižal plan skupnega proizvoda, ker se bo seveda odrazilo tudi v doseganju plana TOZD Konfekcije. Predvsem bo v okviru predvidenih ukrepov racionalizacije treba izvesti prerazporeditev določenega števila delavcev iz TOZD Konfekcije v TOZD Proizvodnja na tista dela oz. naloge, za katera že sedaj ugotavljamo, da je njihovo pravilno izpolnjevanje kritično prav zaradi pomanjkanja delavcev. Enako bodo potrebni ustrezni ukrepi racionalizacije poslovanja v DSSS, iz katere naj bi se prav tako opravile prerazporeditve vseh tistih delavcev, ki opravljajo dela oz. naloge izključno za posamezno TOZD, v takšno TOZD. Obstoječa samoupravna organiziranost združenih TOZD in DSSS Sedanja organiziranost TOZD in DSSS se je izoblikovala na osnovi že v preteklosti oblikovane samoupravne organiziranosti (TOZD Proizvodnja, TOZD Maloprodaja, TOZD Restavracija) in se je nato razvijala glede na določene statusne spremembe (pripojitve Slamnik Mengeš in Opekarna Radomlje), ki so bile seveda povezane z ustrezno proizvodno poslovno orientacijo. Današnja podoba samoupravne organiziranosti pa se je izoblikovala v okviru uresničevanja programa za izvedbo določb zakona o združenem delu, v katerem smo si na tem področju zastavili nalogo organizacijsko preoblikovati dotedanjo DSSS, ki je v sebi združevala dve OE, t. j. OE Uprava in OE Vzdrže- v 000 din Storitve Plan Doseženo Indeks plan = 100 1 2 3 4 Obračunani material 900 190 21 Obračunane ure 4.387 2.782 63 Obračunana para 1.603 1.963 122 Obračunani prevozi 110 54 49 Skupaj 7.000 4.989 71 vanje. Že v tedanjem obdobju je bilo jasno nakazano, da se v okviru DSSS skladno z zakonom o združenem delu ne morejo opravljati vzdrževalno-investicij-ska dela in dejavnost preskrbe z energijo, kar je danes tudi dokončno sprejeto in potrjeno stališče. Prav spričo okoliščine, da se je po eni strani pojavila zahteva po izločitvi omenjenih dejavnosti iz sestave DSSS, po drugi strani pa, da so bile te dejavnosti samoupravno organizacijsko že zajete v posebno OE, je bil dan predlog, da organiziramo to dejavnost kot TOZD. Pri tem smo dodatno tudi ugotavljali, da so izpolnjeni prav tako drugi zakonski pogoji za organizacijo te TOZD. V obravnavi je bil dan tudi variantni predlog, da bi se te dejavnosti organizirale po izločitvi iz DSSS v okviru TOZD Proizvodnja kot posebna OE. Ker pa sp bile prevladujoče ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za organiziranje TOZD, je bila sprejeta tudi takšna ocena in z referendumom sklep o organiziranju te TOZD. Pri tem pa je treba pripomniti, da je bilo treba po eni strani sprejeti odločitev glede nove samoupravne organiziranosti skladno z zakonom o združenem delu najpozneje do konca leta 1977, medtem ko po drugi strani nismo razpolagali z ustreznimi ekonomskimi podatki, s katerimi bi lahko st varneje presodili možnosti poslovanja te nove TOZD. Takšnih podatkov pri dotedanjem izvrševanju te dejavnosti v okviru DSSS seveda v pre- teklosti posebej nismo ugotavljali. Organiziranje TOZD Vzdrževanje pa je bilo pogojeno tudi s takrat predvideno usmeritvijo, da bo ta TOZD dejansko opravljala svoje storitve v ustreznem obsegu za vse druge TOZD in da bo v tem oziru postala »TOZD skupnega pomena«. Predvidevala se je tudi večja možnost organiziranja »investicij v lastni režiji«, ki naj bi se izvrševale prav preko tako organizirane TOZD kot nosilca. Tokšna predvidevanja pa se v dosedanji praksi poslovanja te TOZD od 1. 1. 1978 niso potrdila, pri čemer se je izkazalo, da je vprašljivo predvsem ekonomsko poslovanje te TOZD, katere cena storitev je bila predraga. Visoka cena teh storitev je prišla še posebej do izraza v vseh tistih primerih, ko so se opravljale v dislociranih obratih. V tem oziru se je tudi pokazalo, da so pri takšnem stanju »investicije v lastni režiji« mnogo predrage in da je veliko smotrneje in ceneje za vse takšne primere iskati zunanje izvajalce. Razvoj se je odločno usmeril v tem smislu, da TOZD Vzdrževanje opravlja svoje storitve praktično samo za TOZD Proizvodnja, pri čemer so tudi za posamezna dela oz. naloge v TOZD Proizvodnja posamezni delavci iz TOZD Vzdrževanje izključno določeni. Tako nam dosedanji razvoj opravljanja dejavnosti TOZD Vzdrževanje za druge TOZD v sestavi DO ponazarja naslednja tabela: v 000 din Storitve Realiz. TOZD Proi. TOZD Konf. TOZD Rest.' TOZD Mal. DSSS Drugi 1 2 3 4 5 6 7 8 Obračun, mater. 190 161 22 2 5 Obračun, ure 2.782 2.473 268 14 8 15 4 Obračun, para 1.963 1.888 — 50 25 — — Obrač. prevozi 54 21 33 — — — — Skupaj 4.989 4.543 323 66 38 15 4 Struktura v % 100,0 91,0 6,5 1,3 0,8 0,3 0,1 Predlog nove organiziranosti združenih TOZD in DSSS Na osnovi gornjih ugotovitev in predvidenih racionalizacijskih ukrepov predvsem izhaja: — da je potrebno v TOZD Proizvodnja s potrebnimi delavci zagotoviti izpolnjevanje vseh del oz. nalog, ki se zaradi pomanjkanja delavcev sedaj ne opravljajo v zadovoljivi meri — da je treba vse delavce TOZD Vzdrževanje, ki opravljajo dela oz. naloge le za določeno TOZD, razporediti v to TOZD, oziroma, ki doslej niso bili v polni meri izkoriščeni, razporediti na dela oz. naloge v proizvodnji, na katerih bodo koristno uporabljeni — da se v DSSS združujejo le tisti delavci, ki v resnici opravljajo dela skupnega pomena za več oz. vse TOZD v sestavi DO in da se delavci, ki opravljajo dela le za posamezno TOZD razporedijo v takšno TOZD. V okviru navedenih prerazporeditev pa se aktualno pojavlja vprašanje bodoče organiziranosti TOZD Vzdrževanje, saj je očitno, da glede na prikazano stanje (ko opravlja svoje storitve le za TOZD Proizvodnja in je po drugi strani nesmotrno organiziranje večjih »investicijskih del v lastni režiji«) ne bo več ustreznih pogojev za njeno organiziranje. Zaradi tega moramo sedaj predlagati spremembo naše samoupravne organiziranosti (ki pa pravno formalno še ni dokončna, saj tudi razporeditev sredstev, pravic in obveznosti med TOZD ni bila sprejeta na referendumu). Po tem predlogu naj bi se delavci TOZD Vzdrževanje predvsem razporedili k delom oz. nalogam v TOZD Proizvodnja, kjer tudi že sedaj delajo, in pri tem v okviru TOZD Proizvodnja oblikovali svojo posebno OE. S tem naj bi TOZD Vzdrževanje po sprejetju ocene, da za njeno organiziranje ni več pogojev, prenehala obstajati. Druge delavce te TOZD, ki jih ne bi bilo mogoče razporediti v omenjeno OE TOZD Proizvodnja pa bi skladno z že navedenimi stališči razporedili predvsem v TOZD Konfekcija in DSSS. Navedeni predlog spremembe naše samoupravne organiziranosti pa je, izdelan v konkretni obliki, naslednji: REORGANIZACIJA TOZD VZDRŽEVANJA IN INVESTICIJE TER ENERGETIKA Nadaljevanje na 4. str. ČLANI IZVRŠILNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA DO 1. Kregar Rihard — tkalnica 2. Černe Cirila — uprava 3. Orehek Ciril — tkalnica 4. Kurmanšek Roman — vzdrževanje 5. Koncilja Janez — tkalnica 6. Kramberger Stane — restavracija 7. Malež Marija — trgovina 8. Tavčar Franc — konfekcija 9. Sitar Minka — oplemenitilnica ČLANI IZVRŠILNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA TOZD PROIZVODNJA 1. Cerar Martin — tkalnica 2. Pavli Polda — predilnica 3. Hren Anton — tkalnica 4. Rihtar Gizela — tkalnica 5. Ulčar Šterka — oplemenitilnica ČLANI IZVRŠILNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA TOZD KONFEKCIJA 1. Prenar Jože — k. k. 2. Sušnik Olga — konfekcija Radomlje 3. Marinšek Vida — konfekcija Radomlje 4. Z rim Zdenka — konf. Mengeš 5. Urankar Ivica — Peče ČLANI IZVRŠILNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA DSSS 1. Puhan Franc 2. Nikolič Ismeta 3. Bartol Tončka 4. Ratkovič Marija 5. Škrinjar Majda ČLANI KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD PROIZVODNJA 1. Vavpotič Stane — tkalnica 2. Giovanelli Laovro — oplemenitilnica 3. Mitrevski Zdravko — predilnica 4. Korošec Ema — pripravljalnica 5. Uršič Nace — tkalnica ČLANI KOMISIJE ZA OSEBNE DOHODKE TOZD PROIZVODNJA 1. Kokalj Pavle — tkalnica 2. Orehek Ciril — tkalnica 3. Giovanelli Lovro — oplemenitilnica 4. Šimenc Vida — tkalnica 5. Ručigaj Anton — predilnica ČLANI KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KONFEKCIJA 1. Pollak Mimi — konf. Radomlje 2. Majdič Franc — konf. Mengeš 3. Petaci Franc — k. k. 4. Repše Magda — Mokronog člani komisije za osebne DOHODKE TOZD KONFEKCIJA 1. Nolimal Pepca — konf. Mengeš 2. Pollak Mimi — konf. Radomlje 3. Vesel Ivan — k. k. 4. Škarja Drago — Mokronog 5. Novak Franc — ceradni Nadaljevanje na 4. str. Nadaljevanje s 3. str. V okviru TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken sc organizira: OE Delovne naloge Število delavcev Predilnica Upravljanje viličarja 1 Vzdrževanje el. naprav 3 Vzdrževanje predilnih strojev 2 Skupaj 6 Tkalnica Upravljanje viličarja 2 Vzdrževanje elekt. naprav 2 Vzdrževanje tkal. strojev 2 Skupaj 6 Oplemenitilnica Vzdrževanje strojev 2 Vzdrževanje čiščenje prostorov 1 Pom. in transportna dela 15 Pomožna dela v skladišču 2 Kontrola in meh. vode 1 Upravljanje viličarja 1 Upravljanje traktorja 1 Pomožna pleskarska dela 1 Vodenje blagovnega knjigov. 1 Vodenje dvorišč, in transp. del 1 Inštalaterska dela 3 Varjenje 1 Ključavničarska dela 3 Rezkanje Vzdrževanje elektr. naprav 1 1 Upravljanje kombija Zidarska dela 1 2 Pleskarska dela 1 Kleparska dela 1 Mizarska in tesarska dela 4 Pomožna kurjaška dela 2 Upravljanje parnega kotla 3 Vodenje skladišča 1 Referent osnovnih sredstev 1 Vodja OE Vzdrževanje 1 Skupaj 49 Skupaj TOZD Proizvodnja 63 V okviru TOZD Konfekcija i se organizira: OE Delovne naloge Število delavcev Konfekcija Vzdrževanje električnih naprav 2 Kov. konstruk. Montaža ogrodij 4 Vzdrževanje elektr. naprav 2 Ključavničarska dela 1 Vodenje montažnih del 1 Skupaj 8 Skupaj TOZD Konfekcija 10 V okviru DSSS se organizira: Sektor Delovne naloge Število delavcev Razvojni Tehnolog v razvoju 1 Konstruktor v razvoju 1 Skupaj 2 Sektor za Referent za investicijsko in investicije in vzdrževalno dokumentacijo 1 gosp. z osnov. Referent za osnovna sredstva 1 sredstvi Projektiranje in nadzor elektroinstalacijskih del 1 Sef sektorja 1 Skupaj 4 Skupaj DSSS 6 Nadaljevanje s 3. str. ČLANI KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD RESTAVRACIJA Urbanija Viktor Hafner Slavi Pečjak Angelca ČLANI KOMISIJE ZA OSEBNE DOHODKE TOZD RESTAVRACIJA Juras Kati Grčar Slavi Urbanija Viktor ČLANI KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD MALOPRODAJA Štrukelj Martina Koželj Vida Mrvar Milena ČLANI KOMISIJE ZA OSEBNE DOHODKE TOZD MALOPRODAJA Zupan Minka Pavlič Anica Mrvar Milena ČLANI KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS 1. Kurzvveil Vinko 2. Kavčič Mirjana 3. Kavčič Rajko 4. Zupan Marjana 5. Kern Magda ČLANI KOMISIJE ZA OSEBNE DOHODKE DSSS 1. Bleje Danica 2. Puhan Franc 3. Jerman Marica 4. Prebil Marija 5. Cedilnik Fanika Tradicionalno srečanje komunistov občine Domžale Komite občinske konference ZKS Domžale organizira peto tradicionalno srečanje vseh komunistov občine Domžale. Prireditev bo v petek, 16. junija 1978 v hali Komunalnega centra Domžale. Pričetek ob 18. uri. — ob tej priliki bomo sprejeli v svoje vrste 130 novih članov ZKS — odlikovali s priznanji in zlato značko nad 30 jubilantov, ki aktivno sodelujejo v vrstah ZKS 30 in več let — vsi udeleženci pa bomo dobili spominske značke petega srečanja komunistov — pripravljen je tudi bogat kulturni program Udeležimo se polnoštevilno! Štafeta mladosti 2e tradicionalno vsako leto krene na pot po Jugoslaviji Titova štafeta oz. štafeta mladosti, ki jo nosijo mladi iz različnih krajev Jugoslavije in obiščejo mnoge OO ZSM. Letos se je tudi pri nas po krajšem premoru ustavila zvezna štafeta dopoldne 4. maja 1978. Mladi smo se zbrali pred tovarno in jih pozdravili z zastavami in parolo DELAVEC V TEMELJNI ORGANIZACIJI — ODGOVOREN GOSPODAR SVOJEGA DELA. Prebrali smo tudi pismo naše OO ZSMS s čestitkami in pozdravi najdražjemu voditelju tov. Titu, ki so mu ga skupaj s pismi drugih OO ZSM predali. Vsem mladincem, ki zaradi popoldanskega, nočnega dela in bolezni ali drugih odsotnosti niso prisostvovali sprejemu Titove štafete in vsem drugim delavcem v delovni organizaciji objavljamo pismo: DRAGI TOVARIŠ TITO! Mladinci, šolarji in drugi smo se zbrali, da sprejmemo »štafeto mladosti«. Izročili jo bomo našim vrstnikom z naročilom, da prenesejo našemu dragemu predsedniku maršalu Titu čestitko za 86. rojstni dan. Voščilo naj dopolni želja, da bi nas vodil še mnogo let do novih uspehov in zmag. Naše darilo pa je obljuba, da bomo tudi v prihodnje vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Obljubljamo tudi, da bomo gojili in branili pridobitve revolucije in našo samoupravno družbeno ureditev. 4. maj 1978 OO ZSMS INDUPLATl Jarše pri Domžalah Po končanem programu je štafeta spet krenila naprej po začrtani poti, do naslednje postaje v Preserjah pa jo je spremilo deset naših mladink in mladincev z zastavami. Bernarda Ustanovna seja 00 V našem obratu »Induplati« Mokronog, smo 12. 5. 1978 ustanovili mladinsko organizacijo, ki šteje 15 mladink. Izvolili so me za predsednika. Sekretar je Borštnar Nada, blagajnik Kirm Metka, poleg teh so še trije člani predsedstva: Od naše tovarne so mladinci štafeto ponesli proti Preserjem Udovč Mojca, Vranetič Marija in Gačnik Milena, ki je tudi dopisnik za glasilo OK ZSMS Trebnje »Mi mladi«. Na tem sestanku je bila prisotna predsednica OK ZSMS Trebnje Ostanek Anka, ter članica predsedstva OK ZSMS Trebnje Jurglič Slavi, sicer delavka in aktivna mladinka iz OO ZSMS »Iskra« Mokronog. Ona naj bi bila prisotna tudi na vseh ostalih naših mladinskih sestankih. Tov. Ostankova je povedala nekaj osnovnih načel in napotkov, kako in kaj delati v mladinski organizaciji. Prisoten je bil tudi vodja našega obrata tov. Stih Stane. Tako kot tov. Ostankova in Jurgličeva, je nam mladinkam, tudi tov. Stih, obljubil pomoč, da bi mladina v »Induplati« Mokronog čim uspešnejše delovala. Naš program dela pa je takšen: — vključevanje mladine v samoupravne organe v OZD in TOZD — sodelovanje s sindikatom v OO — sodelovanje pri vseh akcijah, ki jih pripravlja sindikat in vključevanje v delo sindikata — kulturna in športna dejavnost v sodelovanju z OO ZSMS »Iskra« Mokronog in KS Mokronog — sodelovanje z OK pri vseh akcijah, ki jih organizira — redno izdelovanje programov dela, zapisnikov, poročil — izleti, obiski in srečanja v drugih TOZD. Vsak mesec naj bi plačevali članarino po 10 din, ki bi ga vlagale na hranilno knjižico. Ta denar pa bi porabile za izlete ali srečanja z ostalimi mladinskimi organizacijami, pa tudi za druge namene. Za konec naj povem še to, da je sedaj edina želja vseh delavcev, da bi staro šolo čimpreje uredili v nov obrat, kjer bi nas čakali večji in lepši prostori, predvsem pa lepša prihodnost vseh nas v DO »Induplati« Mokronog. Borštnar Nada »MAJA VSE DEHTI, MAJA VSE CVETI« Le kdo izmed nas ne pozna tiste stare pesmi, ki gre nekako takole, »maja vse cveti, maja vse dehti...« Opisati oziroma napisati nekaj o maju je lahko lahka pa tudi težka naloga. Maj, mesec ljubezni, maj, mesec mladosti (za vse mlade po srcu) 25. maj, Titov rojstni dan in še toliko lepih dogodkov je vezanih ravno za maj. Maj! Res je tu, vsak ga doživlja po svoje, vendar nekje se vsi strinjamo, da je to res najlepši mesec v letu (tudi če dežuje). Dan za dnem se srečujemo, bežen pozdrav in že hitimo naprej vsak po svojih opravkih z zdolgočasnim izrazom na licu. Kaj res v današnjem tempu življenja ni časa za prijateljski nasmeh in besedico? Ne vem! Vendar ko pride maj, kar nenadoma postojimo, nič več se nam ne mudi, nekakšna svetloba nam šine čez obraz in čutimo potrebo da zaustavimo bežnega znanca, ki ga že leto srečujemo na istem mestu in da spregovorimo z njim besedico ali dve. Nekakšno hrepenenje po nečem neznanem, nedoživetem se nam poraja v srcu, in ne moremo si kaj, da ne bi takole čisto malo vsak zase po-sanjarili. Kajti vsak izmed nas je nekoč, ali še bo doživel svoj maj, ki ga nosi varno spravljenega v srcu kot svetinjo. Ničkoliko vrlih poetov in drugih ljudi veščih pisanja je že opisovalo maj, vendar bi se dalo še veliko napisati o tem čudežnem mesecu. Sicer pa da ne bom dolgovezila, želim vsem ljudem še veliko, veliko lepih majev. Majda Ogled naših zunanjih obratov Vsakoletni izlet članov samoupravnih organov, ki jim poteče mandat je postal v naši DO že tradicionalen. Izlet je nagrada in ena od oblik priznanja vsem našim sodelavcem in tovarišem, ki so se trudili po svoji moči, kar največ doprinesti k našemu samoupravljanju. Tudi letos so sc zbrali pred vratarnico tovarne. Izlet naj bi vključeval ogled naših dislociranih obratov v Mengšu, Radomljah, Pečah in Mokronogu, katerih si večina še ni ogledala. Bil je petek, 26. 5. 78 in v neprijaz- naši restavraciji odpravili peš v Ranem meglenem jutru je na avtobus čakalo nekaj nad 60 izletnikov. Ker se je pri avtobusih že zjutraj zataknilo, smo se po »okrepitvi« v od križišča v Radomljah ...) domlje. Trimček je bil kar dobro poživilo! (Takole za zabavo ta pešpot sploh ni napačna, čeprav je od restavracije skoraj še enkrat daljša kot Peš v Radomlje V Radomljah smo si ogledali nove prostore in se pogovarjali z delavkami (Pogovor z njimi v posebnem članku). Medtem je bil prevoz urejen in z avtobusom smo nadaljevali pot v Mengeš. Na žalost nam je čakanje avtobusov vzelo toliko časa, da si nismo utegnili ogledati obrata v Pečah, za kar se sodelavkam v Pečah opravičujemo. V Mokronogu smo doživeli zelo prijazen in pozoren sprejem. Pred staro osnovno šolo v Mokronogu Sprejeli sta nas dve mladinki in tovariš obratovodja, Janez Stih, ki nam je razkazal prostore (Razgovor z delavkami v posebnem članku). Po ogledu obrata smo se odpravili na kosilo v bližnjo gostilno, kjer so nas dobro postregli, poskrbljeno pa je bilo tudi za prijetno zabavo, saj nas je preostali del popoldneva kratkočasil domači harmonikaš. Na mokronoškem gradu, kjer imajo med razvalinami urejen prostor, ki je tudi odlična razgledna točka, smo se ob zvokih harmonike zavrteli vse dokler nas niso pregnale velike deževne kaplje. Dobro razpoloženi smo se proti večeru zahvalili za prijetne urice v njihovi družbi in se poslovili. Urednica Pred obratom konfekcije v Mengšu V ogledalih XXII. pohod po poteh partizanske Ljubljane Pohod po poteh partizanske Ljubljane je bil tudi letos veličastna manifestacija z več kot 90 tisoč udeleženci, ki so okoli mesta heroja sklenili živ obroč, izraz vere naših ljudi v socializem, v sedanjost in bodočnost. Dež, ki je neusmiljeno močil ljubljanske ulice, ni pokvaril slavnostnega vzdušja XXII. pohoda po poteh partizanske ljubljane. Več kot 60 tisoč ljudi se je odpravilo na deset in pet kilometrov dolgo pot okrog mesta heroja, nekoč obdanega z bodečo žico, tokrat okrašenega z zastavami in cvetjem. Večina udeležencev pohoda je krenila na deset kilometrov dolgo pot tovarištva in spominov ob sedmi uri iz Tolstojeve ulice, okoli 20 tisoč ljudi pa se jim je pridružilo na pet kilometrov dolgi poti od muzeja NOV do Trga osvoboditve. Pesmi in pogovori so spremljali korake ljudi, med katerimi se je marsikdo že dvain-dvajsetič udeležil pohoda, marsikdo pa je pripeljal nanj že svoje otroke, saj je pot spomin na minule dni in hkrati misel v prihodnost. Korak z ramo ob rami po njej pa krepi v nas zavest, da moramo to pot svobode tudi obdržati. Med udeleženci pohoda smo bili tudi predstavniki naše DO, in sicer Gi-zela Rihtar, Janez Hafner, Oto Križman ml., Nace Rode, Lovro Giova- Pred obratom konfekcije v Mokronogu Na mokronoškem gradu —# nelli, Jože Raspet, Bernarda Šoštarič, Tone Šuštar, Janez Cerar, Dušan Serko in Mirjana Kavčič. Pohoda so se udeležili še nekateri naši sodelavci, vendar prijavljeni ali pri drugih organizacijah na terenu ali kot posamezniki. Žal moram poudariti, da je bila udeležba mladincev, glede na njihove prijave (skupaj 12, udeležili 4), zelo skromna in da bi jim slabo vreme ne smelo biti ovira. Na Trgu osvoboditve smo prisluhnili pozdravnim besedam narodnega heroja Franca Stadlerja-Pepeta in slavnostnemu govorniku Stanetu Dolancu, sekretarju IK predsedstva CK ZKJ, ki je poudaril, da tudi 41 kilometrov bodeče žice in 255 španskih jezdecev, s katerimi je sovražnik pregradil in zaprl posamezne ulice, ni moglo ustaviti organiziranega upora v Ljubljani. Takrat so bili položeni temelji vsega tistega, kar imamo danes. Na to preteklost smo ponosni, je rekel tovariš Dolanc, ne le kot na spomin, marveč kot na temeljno sestavino naše sedanje politike in napotilo za bodoče politično delo. Na tej slavnostni prireditvi XXII. pohoda po poteh partizanske Ljubljane je predsednik odbora za pohod Franc Stadler-Pepe izročil Stanetu Dolancu kip ilegalca, namenjen tovarišu TITU v znak zahvale in prijateljstva ter kot čestitka za rojstni dan. S pozdravnim pismom tovarišu Titu in internacionalo je bil zaključen XXII. pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki se ga je udeležilo 63.855 udeležencev množičnega pohoda, 21.259 pionirjev, 4.149 tekmovalcev in 3.200 borcev, skupaj 92.463 ljudL Mirjana ZAHVALA Lepo se zahvaljujem za prisrčne obiske in vso pozornost ob mojem zdravljenju sodelavkam šiviljam, trgovkam, pošlo vodkin ji Mariji Malež, dr. šiški Mariji in med. sestri Mariji Škrinjar. Sindikalni organizaciji TOZD prodajalna najlepša hvala za denarno pomoč. Sodelavka Marija Završnik SELITEV V RADOMLJE Začetek v novem delovnem okolju - Odkar smo se odločili adaptirati prostore Opekarne v Radomljah (začetek 1977. 1.) skoraj ni številke Konpolana, ki bi v zvezi s tem ne poročala. Čeprav je bilo predvideno, da sc bodo glavna dela veliko prej končala (konec lanskega leta) smo po raznih težavah lahko veseli, da nam je v maju (19. 5. 78) uspelo preseliti vsaj del konfekcije iz Jarš v Radomlje. Glavna dela so gotova, urediti pa je potrebno še okolico, čeprav je tudi tu precej narejenega. Asfaltiran je prostor okrog prvih dveh stavb, vse do prve pokrite lope, kjer so parkirni prostori. V prvi (upravni) zgradbi (nekdanji samski dom) je lično urejena jedilnica z majhno kuhinjo, s pisarniškimi prostori in sanitarijami. Takoj naslednja zgradba je nova šivalnica, ki ima na levi strani veliko lopo in jo bodo uporabljali za skladišče. Največja zgradba, v kateri sta dva prostora — eden za ceradni oddelek, eden za obrat kovinskih konstrukcij — je tu- Prvi vtisi delavk di že skoraj nared. Urejena je tudi četrta zgradba na najsevernejšem koncu celotnega kompleksa, ki je namenjena za skladišča. Ostajata še dve lopi, za kateri zaenkrat še ni predvidena adaptacija. Kako pa se počutijo delavke konfekcije po enem tednu dela v novem okolju? Pred selitvijo so jih spremljali bolj žalostni kot veseli občutki. To je razumljivo, saj so nekatere hodile v Jarše 20 in več let. Tudi tiste, ki so odhajale pred leti v Mengeš so podobno čutile, sedaj pa pravijo, da jim je tam tako dobro, da ne bi hotele več v Jarše. Upajmo, da bodo čez čas enako mislile tudi te v Radomljah. NARAT MARICA: Sem se že kar navadila. Tu mi je zelo všeč, saj imamo mir in čist zrak. Stanujem v Radomljah in se v službo pripeljem s kolesom. Seveda je bilo težko iti iz Jarš, saj sem tja hodila 27 let. Zdaj sem pa prav zadovoljna. Težje je tistim, ki nimajo urejenega prevoza. Zaenkrat je s prevozom še v redu, ker nekaj delavk zjutraj pripelje avtobus, ki vozi k nam gradbene delavce. Nekatere se pa peljejo z mojstri ali pa jih vozijo soprogi. Tu mi je všeč Glede malice je urejeno tako, da nam jo pripeljejo iz restavracije v Jaršah. Dobile smo velik apetit, da smo kar naprej lačne. Verjetno zaradi zraka ... Mislim, da se bomo še bolj zredile. Selitev strojev v Radomlje 19. 5. 1978 ir-" ji Bai*., 1 i' i« mm m Selitev 19. 5. 1978 JUHANT VESNA: Počutim se v redu. Moti me le to, da prevoz še ni urejen. Glede delovnega prostora imam pripombo, da je še vedno nekoliko stisnjen. Ni mi tudi všeč, da sta stranišče in garderoba v istem prostoru. Drugače pa je tu lažje delati. Imamo bolj čist zrak in manj hrupa. VODLAN DRAGICA: Ko bo asfaltirana tudi cesta do obrata bo v redu. Zdaj so take luknje, da se je tudi s kolesom težko voziti. Delovni prostor je lep, le nekoliko ozek. Med stroji je še vedno premalo prostora. Drugače je kar v redu, ni ropota ... Kolesarnico bi morali urediti. BARLE ANA: Hudo mi je, da sem morala iz Jarš, ker imam težave s prevozom. Bila sem operirana na hrbtenici (50 % invalid) in zelo težko hodim ali kolesarim. Povrhu vsega pa delam le po štiri ure. Mislim, da bi vse to lahko upoštevali in me zaposlili kje v Jaršah. Taki so bili občutki naših delavk v novem delovnem okolju. Ko sem se pogovarjala z njihovo sodelavko Mimi Pollakovo, sem izvedela, da je še nekaj delavk, ki so težji invalidi in imajo težave s prevozom. Mislim, da se bodo ti problemi prav gotovo rešili, najsibodi z ustreznim prevozom ali pa z ustrezno premestitvijo. Vsekakor je najvažnejše počutje delavcev, na katere ne moremo in ne smemo pozabljati. cSLono Je šestindvajset let minilo, ko prestopila sem ta prag, a zdaj se moram posloviti, in oditi v drug obrat. Ko zadnjič grem mimo vratarja, v solzah plava mi oko, sem šestindvajset let hodila, to žalostno je res slovo. Ko na Opekarno bom hodila, tudi jaz trebušček bom zgubila, saj na Opekarno daleč bo, imeli bomo trim stezo. Kdor pa z avtom se bo vozil, mu trebuh še bolj zrastel bo, zato predrage tovarišice še najboljše bo kolo. Ko bo asfaltirana cesta in urejen prevoz bo še bolje im Lit1* liji V novi šivalnici v Radomljah 26. 5. 1978 Ce pridemo še kdaj v Jarše, nas nihče več poznal ne bo, ker vitke bomo bolj postave, kolo nam kile odstranilo bo. Če pa v križu me zagrabi, takrat pa res ne vem kak' bo, spet bo treba k dr. Šiški, da mi pomagala bo. In če bomo kdaj v krizi, priskočite na pomoč, če bi bilo to po naše nikoli ne bi šli od tod. JU. 5. 1978 so na političnem aktivu med drugim razpravljali o prevozu delavcev na delo v Radomlje. Ugotovljeno je bilo, da bo težko organizirati zadovoljiv prevoz. Zato je bilo soglasno sprejeto stališče, da imajo pri premestitvah iz TOZD Konfekcije v TOZD Proizvodnjo prednost delavke z neurejenim prevozom. Predvsem prihajajo v poštev smeri Kamnik—Radomlje, Ihan-Radomlje, Trzin—Radomlje, Preserje—Radomlje. Poudariti velja še to, da bo delavkam premeščenim v TOZD Proizvodnja ostal osebni dohodek nespremenjen do uveljavitve novega samoupravnega sporazuma o nagrajevanju, ko bodo vsi zaposleni prejemali osebne dohodke po rezultatih svojega dela. ZAHVALA Zahvaljujemo se delavkam konfekcije Radomlje, ki so se spomnile svoje pokojne sodelavke, naše Tatjane in ji okrasile grob s cvetjem. Družina Kuhar MOKRONOG Boljši medsebojni odnosi - Mladinke končno v ZSMS - Kmalu topli obroki Izlet članov samoupravnih organov 26. 5. 1978 sem izkoristila tudi zato, da sem se pogovarjala z našimi delavkami iz obrata oz. organizacijske enote konfekcije v Mokronogu. Pri zadnjem srečanju pred par meseci smo se pogovarjali o njihovem delu, o uspehih in pa težavah, ki jih imajo. Z delom takrat niso imele težav, ostal pa je nerešen problem toplega obroka oz. so sc takrat ravno dogovarjali o tem z bližnjo gostilničarko. Takrat smo se tudi pogovarjali o adaptaciji stare osnovne šole, kjer bi dobili večje delovne prostore; pogovarjali smo se tudi o delu sindikata in mladine (mladinke niso bile vključene v SZMS) o njihovih medsebojnih odnosih in podobno. Kako je s tem sedaj, sem vprašala novo predsednico izvršnega odbora OOS, HRIBAR ZORO: Z delom smo še vedno zadovoljne. Izboljšali so se medsebojni odnosi. Zelo dobro se razumemo z novim obratovodjem, tovarišem Stanetom Štihom, ki ima tudi zasluge pri tem, da smo končno naše mladinke vključili v ZSMS v okviru naše občine. Sploh smo pritisnili nanje, da so začele malo bolj aktivno delati. Prejšnji teden je bila pri nas predsednica OK ZSMS Trebnje, s katero smo imeli kratek posvetovalni sestanek. Pripravljamo se na 8. kongres ZSS. Oddajamo poročila na občino. Prede-batiramo o tem, kar preberemo v Sindikalnem poročevalcu. Topli obrok še ni dokončno organiziran, ker je gostilničarka s katero smo se dogovarjali prosila, naj še malo počakamo, da bo adaptirala kuhinjo in ustrezen prostor za jedilnico. Za to smo zainteresirani, saj je tu hrana kvalitetna, gostilna pa je blizu. Adaptacija šole se še ni začela. Verjetno je to povezano z velikimi investicijami, ki so bile že pred tem v načrtu. To je razumljivo. Objavite prosim, da pozivamo naše jarške mladince naj izpolnijo obljube, ki so nam jih dali. Govora je bilo o sodelovanju, o obisku in podobno, a zaenkrat ni s tem nič. Za 8. marec so bile naše mladinke kar malo razočarane ... Pričakovale so vsaj obisk... UHAN ALOJZIJA: Z delom sem zelo zadovoljna. Zaenkrat ga je dovolj, še preveč ... Tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljna. Otroško varstvo imamo kar doma, pri starših. Malico pripeljejo z Jarš, a te, ki smo blizu gremo na malico domov. Za druge je bolj nerodno. Ko bo gostilničarka adaptirala kuhinjo, bomo jedle vse tam. Z glavnimi dogodki v matični tovarni smo dobro seznanjeni. nas razgovor Tokrat smo na naš razgovor povabili tovariša inženirja LADOTA ZABUKOVCA, dolgoletnega člana uredniškega odbora Konoplana, ki odhaja v pokoj. Takole sva se pogovarjala: KONOPLAN: Tov. ZABUKOVEC, v Induplati ste, lahko rečemo, že od njenega začetka. Povejte nam kaj o tem! Tov. ZABUKOVEC: Y tovarni sem začel delati že pred v°jno, julija 1937 leta in s presledki sem delal tu vse do danes. Preden sem se prvič zaposlil v Induplati sem delal pri takratnem podjetju Jugo-češka (sedaj Iskra). Takoj po vojni Pa pri Eiflerju, potem pa v Preboldu. Od januarja 1950 leta pa spet v Induplati. Tu sem bil nadmojster v tkalnici, potem šef proizvodnje, še kasneje vodja mehansko tehnološke Priprave dela, potem šef tehničnega sektorja in nazadnje vodja TOZD Proizvodnja. KONOPLAN: Kaj bi lahko rekli po tolikih letih dela o razvoju naše tovarne? Tov. ZABUKOVEC: Spremenila se je tehnologija, asor-timan artiklov; v tkalnici je danes že četrta generacija tkalskih strojev od kar sem tukaj. Povsod so se izboljšali delovni pogoji. Kdor pozna mokro predilnico in delo z lanom in konopljo, ve kaj se pravi delati v prahu, umazaniji in mokroti. Ta tudi ve ceniti vse naše pridobitve. Modernizirali smo tudi oplemenitilnico. KONOPLAN: Vsi čutimo, da je Induplati trenutno v rahli krizi. Kaj mislite o tem? Tov. ZABUKOVEC: Mislim, da to še zdaleč ni alarmantno. 1973 leta smo tudi bili v krizi, pa vemo da smo kasneje še zelo dobro poslovali. Lahko rečem, da so taka krizna obdobja ciklična zadeva. Zakaj je do tega prišlo, je na kratko težko povedati. Tu igra vlogo velik sklop različnih vzrokov. Vsekakor se da na subjektivne vzroke (ki jih ni tako malo) vplivati. Moramo vplivati nanje. Težje pa je z objektivnimi vzroki, ki so zunaj nas, KONOPLAN: Kaj mislite o predlogu ukrepov za racionalizacijo poslovanja in nove samoupravne organiziranosti v naši DO? Tov. ZABUKOVEC: Mislim, da je to eden od ukrepov, ki bo pripomogel k uspešnejšemu gospodarjenju. Noben ukrep pa nebo dosegel svojega namena, če ljudje, ki sodelujejo pri vsem tem gibanju ne delajo to zavestno in z zavzetostjo. KONOPLAN: Pred nedavnim smo uvedli poizkusno ocenjevanje dela po pravilniku o ugotavljanju količine, kakovosti in gospodarnosti dela, ki je bil pred dobrim mesecem v javni razpravi. So rezultati tega ocenjevanja že znani? Tov. ZABUKOVEC: Zaenkrat rezultati tega poizkusnega ocenjevanja še niso povsem znani. Je pa ocenjevanje po tem pravilniku prav tako eden od ukrepov za izboljšanje obstoječega stanja. Tu se bo pokazalo, kar se mora — za boljše delo boljše plačilo, za slabo pa slabo plačilo. KONOPLAN: Bili ste dolga leta sodelavec našega glasila in član uredniškega odbora. Od kdaj sodelujete s Konopla-nom? Tov. ZABUKOVEC: 2e od 1951 leta, torej od njegovega rojstva. Moj članek je že v 2. številki Konoplana. Več let pa sem bil član uredniškega odbora. Kaj naj povem o našem glasilu? Kvaliteta niha od številke do številke, od urednika do urednika. Mogoče smo še premalo kritični. Včasih, prej, smo se spustili v kritiziranje, pa je postala reč vse preveč polemična, nazadnje že nekonstruktivna, kritikasterska. Mislim, da do tega ne sme priti. Zaželjena je zdrava, objektivna kritika. Ta koristi. Na žalost pa samokritika ni naša vrlina. KONOPLAN: Sodelovali ste v NOB in bili tudi po vojni družebnopolitično zelo aktiven. Kje vse ste sodelovali? Tov. ZABUKOVEC: Ja, bil sem predsednik DS, predsednik takratnega upravnega odbora, bil sem nekaj let tudi sekretar ZK v Induplati, predsednik DITT in že vsa leta sodelujem pri športnem odboru Partizan Jarše. KONOPLAN: Ste že razmišljali s čim se boste ukvarjali v pokoju? Tov. ZABUKOVEC: Zaenkrat sem še brez kakšnih posebnih načrtov. Žena sicer pravi, da bom moral kuhati. Nimam nič proti, saj me to veseli. Razen tega ji bo to res v pomoč, ker je še zaposlena in dela v treh izmenah. Včasih smo imeli v Induplati kuharski tečaj cela dva meseca, pa smo ga obiskovali izmenično moški in ženske. Pri tečaju za nego otrok pa se je zataknilo, čeprav smo bili vsi tako navdušeni nad tem, da smo imeli vse potrebno že nakupljeno. Menda je inštruktorica odpovedala... KONOPLAN: Kaj bi povedali za konec najinega pogovora? Tov. ZABUKOVEC: Zahvaljujem se vsem v naši tovarni za sodelovanje in želim, da bi v prihodnje uspešnejše delali. Razgovor pripravila urednica POŽARNA VARNOST V DO Statistika ugotavlja, da je v SR Sloveniji sicer vsako leto manj požarov, toda požari so večji in zato je tudi škoda, ki nastane zaradi požarov večja. Tudi v industriji še posebno v tekstilni je veliko možnosti, da nastane požar. V naši DO imamo letno več požarov, katere pa na našo srečo prisebni in z gasilskim znanjem in priborom »oboroženi« sodelavci, uspešno pogase. Že v tem letu smo imeli tak začetni manjši požar. Da bi tudi v bodoče lahko vedno uspešno posredovali, če pride do požara bosta v bližnji prihodnosti oba gasilca, ki dežurata v nočnih urah poskrbela, da bo večina zaposlenih ponovno ali pa prvikrat poučena o pravilnem rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati. Seveda so v planu še druge akcije kot nabava gasilske opreme in pribora, vaje gasilskih desetin ipd. Najvažnejša pa je vsekakor preventiva na področju varovanja imovine pred požarom. Zato je treba dosledno upoštevati prepoved kajenja in uporabo odprtega ognja v vseh prostorih in na celotnem ozemlju DO, ter proti kršiteljem te prepovedi ustrezno ukrepati. Le z doslednostjo bomo lahko tudi na področju varovanja pred požarom uspešni. Varn. ing. Ali lahko komerciala in proizvodnja živita v sožitju ? Namen tega sestavka je povečati sodelovanje in zmanjšati nesporazume med tema dvema funkcijama. V članku so opisovane ameriške razmere, ki se dajo le delno prenesti na naše. Prav gotovo pa se lahko iz članka marsikaj naučimo. Ukvarja se s problemom, ki je vsem poznan in se pojavlja v vsaki proizvajalni organizaciji — razhajanje med tema dvema funkcijama v podjetju. To stalno »trenje« se lahko sprevrže v odkrit spopad. Situacija je nevarna v obe smeri: da podjetje v imenu tekočega proizvodnega procesa pozabi na potrošni- ka ali pa, da postane tako orientirano na trg, da proizvodnja ne more več efektivno delati. Da bi ta konflikt (nesporazum, spor) premostili, predlaga avtor tega članka, da komerciala razvije tak program, ki upošteva prednosti kapacitet proizvodnje in da proizvodnja prilagodi svoje kapacitete glede na odgovarjajoča tržna področja in tako, da vodstvo podjetja pospešuje sodelovanje med tema dvema funkcijama. Delavci v komercialni službi v podjetjih z artikli za široko potrošnjo se mnogokrat pritožujejo nad aktivnostjo in obnašanjem njihovih tovarišev v proizvodnji: »Zakaj se ne moremo tržno usmeriti? Zakaj se ne usmerimo po potrošniku? Zakaj smo tako provincialni?« Ljudje iz proizvodnje pa, na drugi strani, govore: »Ljudje iz komerciale nimajo nobenega razumevanja za naše stroške, dobičke, programe in operacije. So le kup nervoznežev!« V tem članku so podrobno obdelana področja potrebnega sodelovanja in možnega spora. Nato so iskani vzroki za spor in nekatere poti, ki spore razrešujejo in povečujejo sodelovanje med komercialo in proizvodnjo. Na koncu je predlagan pristop, ki ojača obe funkciji. PROBLEMATIČNA PODROČJA Problematično področje Tipična pripomba komerciale Tipična pripomba proizvodnje 1. Planiranje kapacitet in dolgoročno planiranje Zakaj nimamo dovolj kapacitet? Zakaj nimamo odgovarjajočega plana prodaje? 2. Kratkoročno planiranje proizvodnje in prodaje Potrebujemo hitrejše izhajanje blaga iz proizvodnje. Naši dobavni roki so smešno visoki Potrebujemo realne zahteve potrošnikov in naročila komerciale, ki se ne spreminjajo kot veter 3. Kvaliteta Zakaj nimamo primerne kvalitete za primerno ceno? Zakaj moramo vedno delati spremembe, ki so za proizvodnjo problematične, kupcu pa malo nudijo? 4. Širina produkcijske linije Naši kupci zahtevajo raznolikost! Proizvodov je preveč — to je neekonomično 5. Kontrola stroškov Naši stroški so tako visoki, da nismo več konkurenčni Ne moremo zagotoviti hitrih nabav, raznolikosti, hitrih sprememb programa in izvrstne kvalitete z nizkimi stroški. 6. Vpeljavanje novega artikla Novi artikli so naša gonilna sila! Spremembe v obliki, ki niso nujne, so zelo drage 7. Dodatne usluge kot postavitve, popravila Cena uslug je previsoka Artikli se uporabljajo v namene, za katere niso bili proizvedeni 1. Planiranje kapacitet in dolgoročno planiranje prodaje Razen vsakodnevnih planov je ena od strateških področij sodelovanja med komercialo in proizvodnjo planiranje kapacitet in dolgoročno planiranje prodaje. Pogosto dolgo traja, da tovarna spremeni svoje proizvodne kapacitete. Če to zahteva še nove stavbe, traja leta. Dograjevanje strojnega parka lahko v večini podjetij traja do dve leti. Celo priučitev nove delovne sile lahko traja celo leto. Problem še bolj oteži ciklus povpraševanja. Večina podjetij se odloči za investicije takrat, ko je povpraševanje po njihovem blagu naj-večje. Odvečne kapacitete ob ciklu manjšega povpraševanja pa so drage. Rešitev je jasna: imeti prave kapacitete ob pravem času. Toda taka rešitev zahteva natančno dolgoročno planiranje prodaje. In, ker planiranje prodaje ni znanost kot npr. matematika, vodilni ljudje v komerciali in prodaji, ki predvidevajo prodajo, ne morejo biti vedno točni. V mnogih podjetjih je situacija še bolj zapletena: kapaciteta je odvisna od produkcijskih vej ali pa različni proizvodni procesi zahtevajo različno predpripravo. V tem primeru mora biti plan prodaje natančno izdelan v celoti in v vsakem delu posebej. Planiranje kapacitet je področje, na katerem so tako komercialisti kot ljudje iz proizvodnje redko popolni. Predvidevanje prodaje s strani komerciale so pogosto netočna že zaradi samega sistema planiranja in pa zato, ker so ljudje v prodaji najbližji potrošniku in zato čustveno reagirajo na tržne razmere. Ko je prodaja slaba, jo vidijo še bolj črno, ko pa je dobra, jo precenjujejo. Ljudje v proizvodnji pa v samoobrambi pogosto ne upoštevajo planov komerciale in jih kar sami revidirajo. Ker pa so oddaljeni od potrošnika, so nijhova predvidevanja še veliko slabša. Če so kapacitete premajhne, so ljudje v komerciali obupani, ker izgubljajo trg. Če so prevelike, jih skrbe stroški. 2. Kratkoročno planiranje proizvodnje in prodaje Problem je samo kratkoročnejša zrcalna slika dolgoročnega planiranja. Je bolj operacijskega značaja in zato ne vključuje vodilnega kadra, temveč ostaja na nivoju priprave proizvodnje in prodaje. Nasprotja pa so lahko velika, posebno še zaradi specifičnih odnosov do kupcev in naročil. Ljudje v teh sferah imajo ponavadi manj širok vpogled na perspektive podjetja in zato slabše presojajo. 3. Kvaliteta Ker je proizvodnja in kontrola le redko dovršena, popolna, imajo izdelki napake, ki so očitne in se izkažejo pri kupcih, spravljajo pa v zadrego ljudi v prodaji. Tipičen zaključek komercialistov je, da teh problemov ob pravilnem vodenju proizvodnje ne bi bilo. Včasih je to tudi res — problem kvalitete povročajo nesposobni vodstveni ljudje v proizvodnji. Na drugi strani pa je nivo kvalitete odvisen tudi od drugih komercialnih interesov: raznolikosti proizvodnje, težavnosti artiklov, cene. Komercialisti pogosto v imenu kupcev zahtevajo nove lastnosti artiklov. To oteži proizvodnjo in zvečuje možnost slabe kvalitete. Hkrati razširjuje produkcijsko linijo. S tem je več možnosti za subjektivne napake v proizvodnji. 4. Širina produkcijske linije Že v izročilo je prišlo, da zahtevajo komercialisti široko produkcijsko linijo, a ljudje iz proizvodnje jim odgovarjajo z izrekom Henryja Forda: »Lahko imate katerokoli barvo, ki si jo želite dokler je to črna.« Spor je razumljiv, če primerjamo stroške širjenja produkcijske linije nad optimalno linijo (gledano s stališča celotnega podjetja). Preozka produkcijska linija povzroči padec prodaje zaradi: a) izgube konkurenčne sposobnosti, ker asortiman ni več popoln, ali pa izgubo določenih tržnih področij. b) izgubo določenih kupcev c) finančno izgubo zaradi manjšega prihodka. Preširoka produkcijska linija povzroča: a) dodatne stroške materiala, dela in obdelava b) dodatne stroške menjav v proizvodnji zaradi premajhnih kapacitet c) dodatne stroške posebnih nalogov in dodatne stroške transporta Deset let Nekje sem prebral, da je »kamničan« začel voziti pred koncem prejšnjega stoletja. Precej verjetnosti je tudi v pripovedi, kako je potekala gradnja železniške proge. Brez rokavic je zgodovinar obdelal tudi tedanje Mengšane. Njihova kratkovidnost je primorala traserje proge, da so tire v Trzinu usmerili proti vzhodu ter se Mengšu izognili v velikem loku mimo Domžal, Rodice, Preserij in Homca. Šele pred Duplico — tovarno Stol so registrirali šele v dvajsetih letih —• je železniška proga prišla na svoje pravo mesto. Za kilometer ali dva je bila daljša, v veliko veselje vaščanov, skozi katere kraje je tekla železnica in v poznejšo veliko žalost Mengšanov. V Domžalah in ob vsej progi do Duplice so se naselja ob Mlinščici in ob železnici vedno bolj večala. Gospodarsko so ti kraji postali močnejši in življenje živahnejše. Kratek čas jim je delal kamničan, ki je pihal in puhal večkrat na dan skozi vse te kraje. Vmes je piskal in tako pripovedoval ljudem o sebi. Vsi so bili ponosni na svoj vlak. Vlak, izum devetnajstega stoletja, je zbližal ljudi in časovno skrajšal razdalje med mesti in naselji. Z vlakom so se vozili cesarji in generali. Dandanes se z vlakom vozijo le še dijaki, vojaki in delavci. Drugi potniki, tisti na višjih položajih, se vozijo v osebnih avtomobilih. Najbrže so pred desetimi leti tako razmišljali tudi naši predstavniki, ko so odločali o d) verjetnost nezadovoljstva prodaje in kupcev zaradi neizdobav. 5. Kontrola stroškov Komercialni vidik stroškov je v prvem planu cena in profit. Komercialisti previsoke stroške pripisujejo slabemu vodenju proizvodnje. Ljudje iz proizvodnje pa visoke stroške pripisujejo »nenormalnim« zahtevam komerciale kot so hitre dobave, visoka kvaliteta, široka produkcijska linija in hitro vključevanje novih artiklov. Ker je zelo težko meriti stroške in prednosti takih zahtev, ker je težko najti ravnotežje, je tudi težko z dejstvi razrešiti ta nasprotja. 6. Uvajanje novih artiklov Čeprav so prvo konkurenčno orožje na trgu, lahko močno »vznemirijo« proizvodnjo. Zahtevajo nove procese, priučevanje delavcev in povečano kontrolo, preden se normalno vključijo v produkcijski proces. je minilo | ukinitvi potniškega prometa na stranskih progah. Znano je, da potniškega prometa niso ukinili le na kamniški progi, ampak še na drugih. Znano je tudi, da so bili potniki proti ukinitvi vlaka. Obljubljali so v zameno bolj sodoben avtobusni promet. Res smo ga dobili. Avtobusi zavijajo bolj kot toga železnica. Kjer je danes še nezanimivo lahko jutri že redno vozijo. Vsi potniki, ki se dnevno vozijo v oddaljenejše kraje na delo An potem zopet domov, so bili avtobusov veseli. Dokler ni v njih zmanjkalo prostora za kulturno potovanje. Boljše bo, so dejali pri avtobusnih podjetjih, in za potrditev obljube zvišali prevozne cene. Tisto o prostoru je ostalo pri starem. Komur ni do drenjanja lahko ostane doma! Pa so prišli takšni časi, da je tudi za avtobus premalo prostora. Ceste ne zmorejo vsega prometa. Kdor je navezan na avtobusni promet je vedno v stiski, če bo prišel na cilj takrat, kot je to predvideval. V našem primeru je to še bolj na udaru, iker sta na precejšnjem delu speljani cesta in železnica tesno drug ob drugem. Prepolna cesta in prazna železnica. Zato, ker je rešitev v samoupravnem sporazumevanju smo že na prenekaterem sestanku rekli: »Železnico nazaj!« Toda vlaka za potnike ni. Na naši progi, menda je dolga okrog 27 kilometrov, od Ljubljane do Kamnika, samevajo postajna poslopja. Da pa proga ne bi čisto zamrla vozi po njej enkrat ali dvakrat na dan to- Kar je le majhna modifikacija za komercialista, je lahko za proizvodnjo velika sprememba v tehnološkem procesu. Idealno gledano, bi morala inovacija (nov produkt) nuditi potrošniku veliko novega in bi ne smela bistveno vplivati na produkcijski postopek v tovarni. Vse prevečkrat pa je situacija obratna. 7. Končno je veliko uslug, ki obsegajo postavitev, servis ali popravila, ki zadevajo tako komercialo kot proizvodnjo. Tudi tu je mnogo razhajanj: ljudje iz proizvodnje gledajo npr. na postavitev kot na zadnjo fazo tehnološkega procesa, komercialisti pa jo jemljejo kot funkcijo servisa potrošniku. Prihodnjič: analiza vzrokov in predlogi za reševanje konfliktov. Po članku v Harvard Business Re-view (avtor Benson P. Shapiro) povzela Cirila Černe, dipl. ing. vorni vlak. To je tudi vzrok, zakaj še vedno vidimo železničarje, ki so zaposleni v svoji stroki. Le tistih z rdečimi kapami ni več na tej progi. Kdaj bodo zopet? Po tistih številnih deževnih dnevih junija 1968 je bil zadnji junij topel in sončen. Iz Ljubljane do postaje Jarše sredi Preserij sem se peljal tudi jaz, avtor tega članka. Bilo nas je več na vlaku, kot sicer. Vsi smo imeli tudi na poslovilni vožnji vozne karte. Le vzdušja ni bilo pravega. Bili smo prostovoljni pogrebci; večina v temnih oblekah in mrkih pogledov. Tisto o oblekah sem zapisal zato, ker je bilo to na pragu vročega poletja 1968. Deset let je poteklo od takrat. V tem času so se oglasili tudi čuvarji našega okolja. Zaenkrat nam ni všeč vonj izpušnih plinov izgorevnih motorjev. V nebo se še ne oziramo, ker, do še veliko bolj okolju škodljivih letal, ne dosežemo. Vseeno, že to bi bilo dovolj, da bi rekli, kjer to ni povezano s prevelikimi stroški in kjer so ljudje za to in, kjer železnica ne pelje skozi Mengeš, naj ponovno vpeljejo železniški potniški promet. Na izgubi ne bo nihče, Veliko pa jih bo zadovoljnih. Pripis: Sestavek o »ukinjenem kamničanu« sem napisal marca letos. Takrat še ni nihče govoril o ponovnem prometu na kamniški železniški progi. Od 28. maja naprej pa naš vlak zopet vozi. Tega ukrepa smo veseli, ker je drugačno stanje blizu zapisu, katerega zato tudi objavljamo. O. Lipovšek 14. občni zbor DIT Jarše V petek, 21. aprila letos je bil 14. občni zbor DITTS Jarše. Člani in članice, na občni zbor jih je prišlo od 160 — 73, kar je nadvse razveseljiva udeležba. 30 zaposlenih v In-duplati (72) sledijo Tosama (51), Trak (13), Univerzale (14) ter File (5). Pet članov je izrednih oziroma niso zaposleni v gospodarskih organizacijah tekstilne smeri. Analiza podatkov pove, da je sedaj v Induplati že 79 članov, kar spremeni tudi skupno število članov v društvu Jarše. Zadnji občni zbor, kjer so izvolili za predsednico inženirko Daliborko Podbojevo, je bil v Ajdovščini 7. 2. 1976. Pred letom dni je bil plenum društva, tokrat pa zopet občni zbor, kot to veleva statut. Iz poročil, ki so jih podali predsednica Daliborka Podboj, tajnica Marjetka Pungerčar-jeva in blagajničarka Vida Andro-makova (vodstvo je bilo torej povsem feminizirano), je moč ugotoviti, da je bilo delo uspešno. Nedvomno pomeni obdobje zadnjih dveh let ponovno oživitev dejavnosti DITTS. Pobojevi je uspelo utrditi stanovsko zavest članov in jih v daleč večjem številu, kot poprej, pritegniti na izobraževalna predavanja in na strokovne ekskurzije. Vse to se je odvijalo pretežno v dela-pro-stem času. Med predavanji lahko naredimo razmejitev med strogo strokovnimi, ki so zadevale na osti pri predelavi naravnih in sintetskih vlaken v tkanine ali netkana blaga ter v predavanje, ki so značilna za naše družbeno politično življenje in dogajanja. Iz razprav, ki so vedno sledile predavanjem povzemamo, da so približale probleme poslušalcem, ki niti niso dobili na vsa vprašanja jasnih odgovorov. To pa ne pomeni, da bi zato želeli rahljati smernice, pač pa, da so vprašanja in odgovori vez, ki naj utrdijo pot, po kateri stopa naša skupnost. Med strokovnimi ekskurzijami velja omeniti obisk tistih podjetij, ki s tekstilno dejavnostjo nimajo nič skupnega. Ogled Nuklearnega instituta v Vinči ter atomskega reaktorja v Podgorici je žel toliko zanimanja kot ogled hidroelektrarne Derdap ali tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Za kronista omenimo še dve ekskurziji v tujino, in sicer obisk tek- stilne tovarne BEFAMA pri Krako-wu ter ogled ITME v Milanu. Finančni rezultati društvene blagajne so zadovoljivi. Članarina je namenjena izključno za izdajo stanovskega glasila Tekstilec in je dejavnost v celoti odvisna od dela, ki je plačano. Med statističnimi podatki pa smo slišali, da je bilo v tem času 19 sej in podrobnosti, ki opisujejo delo upravnega odbora društva. Po razpravi je namestnik predsednika nadzornega odbora, inženir Jože Podpeskar predlagal občnemu zboru, da razreši sedanje vodstvo zato, ker je bilo delo v redu opravljeno in zato, ker tako zahtevajo pravila društva. Po soglasno sprejeti razreš-nici so bili izvoljeni naslednji: v upravni odbor društva: Dipl. ing. Daliborka Podboj, predsednika (IPI) Vida Andromako, blagajnik (IPI) Marjeta Pungerčar, tajnik (Tosama) Dipl. ing. Zdenka Seliškar, članica (IPI) Alojz Pušlar, član (IPI) Lojze Koce, član (Trak) Ivan Tkalec, član (File) Zora Guštin, članica (Univerzale) Ivan Drolc, član (Tosama) Dipl. ing. Franc Gornik, član (Tosama) V nadzorni odbor: Dipl. ing. Jože Podpeskar, predsednik (Tosama) Franc Repnik, član (Trak) in Dipl. ing. Branko Novak, član (IPI). Na kraju zabeležimo še, da je staro vodstvo društva pripravilo za člane zelo zanimivo predavanje O VREDNOTENJU MINULEGA DELA v skladu z Zakonom o združenem delu. Predavatelj mgr. Jazbec je govorni del predavanja dopolnil s številnimi grafikoni in na koncu odgovarjal na mnoga vprašanja, ki so jih postavljali poslušalci. Predavanja in občnega zbora se je kot gost in odposlanec republiškega vodstva inženirjev in tehnikov tekstilcev udeležil prof. dr. Leon Jero-vec. O. Lipovšek BESEDA MLADINCEM Draga mladina v Induplati, lahko bi napisala, da sem glede vašega sodelovanja v glasilu že čisto obupala! No, pa nisem, še sem optimist! Po toliko osebnih pozivih, pa po pozivih preko sindikata in vaše mladinske organizacije, vas spet pozivam k sodelovanju preko našega glasila (Včasih je imelo mladinsko stran!). Naj to ne izzveni kot graja! Želim vas le spodbuditi. Vem, da so med vami tudi taki, ki imajo vsaj nekaj žilice za pisanje. Naj vas ne bo strah pravopisnih napak! Temu in podobnim težavam se da odpo-moči. Treba je le nekaj zavzetosti in dobre volje. Snovi za pisanje je dovolj na vsakem koraku v tovarni in izven nje. Pišite o delu in odnosih na vašem delovnem mestu, pišite o tem, kako gledate na razna dogajanja v tovarni, krajevni skupnosti in občini, o vaših pogledih na svetovna dogajanja. Članek je lahko tudi kratka humoreska ali satira, lahko drobna izpovedna črtica ali pesmica. Dobrodošel je tudi ilustriran »vic« iz življenja v tovarni in podobno. Ste tudi člani samoupravnih organov. Napišite o čem se tam pogovarjate, odločate. Vem, da nekateri sodelujete v mladinskih delovnih akcijah. Mislim, da bi bilo prav, da tudi širši krog sodelavcev o tem kaj izve. Smo zelo radovedno in hvaležno »občinstvo«! Kaj pa šport? Kulturno udejstvovanje? In vaši konjički v prostem času? Torej, snovi za pisanje se res ne manjka, pred vami je široka paleta možnosti... Pogumno zavihajte rokave in pero v roke! P. S. Poziv velja tudi za vse tiste, ki niso več člani ZSMS, da so le mladi po srcu! Urednica LJUBLJANA—KAMNIK—LJUBLJANA vozni red velja od 29. maja 1978 do 26. maja 1979 5.43 11.14 13.20 14.35 15.18 19.28 O Ljubljana P 5.35 6.06 7.10 12.51 14.56 16.16 16.52 20.54 5.58 11.24 13.30 14.45 15.30 19.38 Črnuče ▲ 5.26 5.57 7.02 12.42 14.47 16.07 16.43 20.45 6.08 11.34 13.40 14.55 15.39 19.48 Domžale 5.17 5.47 6.53 12.32 14.32 15.57 16.33 20.35 6.11 11.36 13.42 14.58 15.42 19.51 Ilodica 5.14 5.44 6.50 12.29 14.29 15.54 16.30 20.32 6.14 11.40 13.46 15.02 15.52 19.55 Jarše 5.11 5.40 6.47 12.25 14.25 15.50 16.26 20.28 6.24 11.50 13.56 15.12 16.02 20.05 r Kamnik 5.01 5.30 6.37 12.16 14.16 15.40 16.16 20.19 6.26 11.52 13.58 15.14 16.04 20.07 P Kamnik — mesto O 4.59 5.27 6.34 12.13 14.13 15.24 16.13 20.16 • • • ▲ • • • ▲ • O • ▲ e • • ne vozi ob nedeljah in praznikih ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO A ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih LJUBLJANA obvestila iz kadrovske službe POROČILO O GIBANJU OD ZA APRIL 1978 TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Peterka Ivanka, tkanje tkanin, vstopila 3. 5. 1978, 2. Oštir Jože, del. v oplem., vstopil 12. 5. 1978, 3. Klopčič Helena, previjanje v predilnici, vstopila 29. 5. 1978. Izstopi: 1. Kalpič Štefka, čišč. sur. tkanin, izstopila 10. 5. 1978, 2. Birk Dušan, transp. del., izstopil 26. 5. 1978. TOZD MALOPRODAJA Vrednost točke za april je ostala neizpremenjena in sicer v višini 0,0485. Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani: R-D-Z za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 97 %, R-D za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 100%, TOZD Industrijska prodajalna je znašal 115 %, TOZD Restavracija in počitniški domovi 115%, TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 100 %. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: din TOZD Proizvodnja 4.039,40 TOZD Industrijska prod. 5.679,91 TOZD Rest. in poč. domovi 5.349,58 TOZD Konf. Radomlje 4.038,83 TOZD Vzdrž. in invest. 4.797,38 Del. skup. skupnih služb 5.818,86 1. Vavpetič Kati, šivanje zaves, izstopila dne 26. 5. 1978. tozd konfekcija Izstopi: 1. Klemenc Marija, šivilja, izstopila 10. 5. 1978, 2. Vidergar Marjan, mehanik, izstopil 12. 5. 1978, 3. Merkužič Jože, transp. del., izstopil 17. 5. 1978, 4. Klemenc Franc, mehanik, izstopil 19. 5. 1978, 5. Nastran Draga, del. v konf., izstopila 23. 5. 1978, 6. Kuhar Ana, šivilja v obr. Mengeš, izstopila 31. 5. 1978. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopil: 1. Kuhar Zvone, odprema blaga v sklad., vstopil 11. 5. 1978. Izstopil: 1. Zajc Franc, tehn. v razvoju, izstopil 31. 5. 1978. POROČILI SO SE: 1. DOLINŠEK Marinka, cer. odd., poročena ZUPAN, 2. KOS Jerneja, šivilja v obr. Mokronog, poročena BRČAN, 3. VENE Sonja, šivilja v obr. Mokronog, poročena MAJCEN, 4. LAVRIČ Francka, predilnica in PETERKA Ivan, oplemenit, 5. OREHEK Zofija, oplemenitilnica poročena PIPAN. Iskreno čestitamo! ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega dragega očeta Šlibar Lovra, sc iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice za denarno pomoč. Žalujoča hčerka Marija Lisjak Razred TOZD proizvodnja i S 73 U M M P. D« -H opl. TOZD Ind. p. TOZD Rest. TOZD konf. TOZD Vzdr. DSSS do 2100 1 2100 do 2500 2500 do 3000 5 1 1 5 7 1 1 3000 do 3500 19 20 46 15 68 13 3500 do 4000 29 39 83 22 119 11 13 4000 do 4500 21 35 42 21 1 5 81 26 28 4500 do 5000 5 4 18 11 5 5 35 21 17 5000 do 5500 2 6 14 5 3 5 16 11 20 5500 do 6000 1 1 5 3 1 3 4 6 10 6000 do 6500 1 3 2 2 9 6500 do 7000 1 2 1 16 7000 do 7500 1 2: 2 1 1 5 7500 do 8000 1 6 8000 in več 2 1 3 3 26 Skupaj 84 107 211 87 12 21 339 82 2921 Najnižji OD 2624 2817 2944 2817 4468 4040 2023 2817 2921 Najvišji OD 7243 6637 7574 7440 10455 9771 10008 9427 14394 Povpr. OD 3905 3989 4016 4198 5679 5349 4038 4797 5818 OBVESTILO Vse delavce obveščamo, da pri Klubu samoupravlj alcev Domžale deluje PRAVNA POSVETOVALNICA v kateri lahko dobite pravne nasvete pri reševanju problemov s katerimi se srečujete na področju samoupravnih in delovnih razmerij, kakor tudi na področju splošne in posebne zakonodaje. Pravne nasvete in napotke za zakonito pot reševanja osebnih in družbenih zapletov dobite vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu v prostorih Delavske univerze, Kolodvorska 6, Domžale. Svetovalna pravna pomoč, ki jo vsem delovnim ljudem in občanom nudi Klub samoupravlj alcev Domžale je brezplačna. Klub samoupravlj alcev Domžale ZAHVALI Ob nenadni smrti mojega dragega očeta BERGANT JANEZA sc zahvaljujem vsem sodelavcem iz konfekcije Mengeš, za darovani venec in izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sodelavcem iz Mengša se zahvaljujem tudi za denarno pomoč. sin France Bergant z družino Ob smrti dragega moža FRANCA KRULCA sc zahvaljujem članom delavskega sveta, ki so mi odobrili prošnjo za dodatno denarno pomoč. Marija Krulc VODORAVNO: 1. elan, zanos; 6. obrtnik lesne stroke; 11. daljše časovno razdobje; 12. igralec MGL (Dare); 13. trup; 14. švedsko moško ime; 15. vek; 16. dolina pod Triglavom; 19. eden od staršev; 20. mednarodna avtomobilska oznaka Argentine; 21. kemični element (Rn); 23. oznaka za aluminij; 24. gradbeni material; 25. začetnici priimka in imena našega pesnika Kajuha; 27. tropski veter, ki stalno veje proti ravniku; 28. kratica Varnostnega sveta; 30. rimsko podzemlje; 32. paradiž; 33. površinske mere; 34. nevestino premoženje; 36. predstojnik samostana; 37. posode ovalnih oblik; 39. delo pisatelja Svetine; 40. gledališki igralec Rohaček; 41. slovenski pisatelj (Srečko). NAVPIČNO: 1. narodni heroj Stante-Skala; 2. večje glasbeno delo; 3. pevka zabavne glasbe Novakovič; 4. odmev, jek; 5. kazalni zaimek; 6. kravji glas; 7. ilovica; 8. junakinja Sketove povesti; 9. redkejše žensko ime; 10. vrsta zaporednih strelov iz avtomatskega orožja; 16. rastlinski zajedalec; 17. letoviško mesto v Črnem morju; 18. znamka primorskega vina; 21. oborožena kraja; 22. francoska filmska igralka Marie Jose; 25. mesto v Bosni; 26. domača molzna žival; 28. poljska ptica; 29. izdelovalec rešet; 31. keltska rodovna zveza; 33. poziv, klic; 35. svetlo angleško pivo; 36. ime slovenskega pevca zabavne glasbe; 38. predlog; 39. smučarski klub. Sestavila: Danica Brejc ZLOGOVNICA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V uredništvu smo prejeli G7 rešitev, med katerimi je bilo tudi nekaj nepravilnih. Večina rešitev je bila iz DSSS. Izžrebane so bile naslednje štiri tovarišice: 1. Stefan Tatjana — 200,00 din 2. Šoštarič Majda — 150,00 din 3. Korošec Majda — 150,00 din 4. II ra tun Ani — 100,00 din REŠITEV SKANDINAVSKE PRVOMAJSKE KRIŽANKE Vodoravno: SARAJEVO, INOVA TOR, NAGASAKI, HL, RATIO, RIS, TN, R, VOZ, TAJO, UPRAVA, INA, ANEKS, SR, ANKA, AMATI, TESAR, ATROPIN, IDAHO, TONZILA, KIT, VDOR, OSI, AL, PAIR, PN, N, LN, TL, OST, KNAP, ZIDAK, MOKAR, ROD, ACI, ARGUMENT, ANE, VANG, ORKAN, AZIL, E, AROSA, ITO, ENKA, SAMARIJAN, NARIS, EPOHA, AR, POTOK CA, CJ, DEN, DRA, DRAS, GO, I, I, I, JA, JA, KA, KAR, KO, KRA, KRO, LA, LAS, LJE, LO, MI, MO, MUK, NA, NI, NJE, PED, PO, PRO, PU, RJA, SKU, VI, VI, VO, TA, TE, ZEM. Iz gornjih zlogov sestavite enajst besed, ki jih zahtevajo opisi. Številke v oklepaju povedo, katere črke je treba vzeti iz vsake besede in jih vpisati po istem vrstnem zaporedju v prva tri polja. Ce preberete tako prenešene črke po stolpcih od zgoraj navzdol, dobite znan slovenski pregovor. 1. letovišče pri Cerknici (1, 5, 10) 2. strupena kača (3, 5, 1) 3. lastnina, imetje (3, 2, 4) 4. ptič mrhovinar (6, 3, 5) 5. urejanje pričeske z navijanjem (3, 1, 6) 6. brinetka (1, 5, 2) 7. naseljevanje, naseljenost (4, 3, 2) 8. strokovnjak za odpravljanje govornih motenj (3, 1, 5) 9. asketska budistična ločina v vzhodni Indiji (7, 1, 2) 10. nekdanje ime Sentjanga, mesta v Mandžurski planoti (1, 5, 4) 11. svobodno spolno občevanje na najnižji stopnji človeške družbe (8, 6, 11) Sestavila: Danica Bleje A ANEKDOTA Delfski župan je bil močno nezadovoljen s sliko, ki jo je bil naročil pri Janu Demuldcrju. »Bržčas v svojem življenju niste videli mnogo lepega!« mu je dejal. »Prav imate,« se je strinjal slikar. »Zmerom sem slikal samo župane in glavarje in njihove žene.« Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, In go PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)