Minister Aleksander Rankovič o napakah pri delu z mladino:
Vzgoja mladine Je stvar vsega ljudstva
SLOVESNA IZROČITEV ODLIKOVANJ oficirjem
Instruktorske skupine, ki so po sklepu CK KPJ prav sedaj pred kratkim obiskale več partijskih in mladinskih organizacij v vseh republikah, so ugotot.le poteg velikanskih uspehov tudi resne napake pri delu mladine in delu z mladino. Ta napake »e izražajo predvsem v zapostavljanju političnega in vzgojnega dela med mladino. Zaradi nezadostne skrbi, da bi želje in potrebe mladine po kulturnem delu in fizkulturi pravilno usmerili, izkoriščajo sr razni elementi, zlasti kler, ostanki buržoaznega razreda, razni ma-lomeščani in informbirojci te napake za svoje povezovanje z mladino. Prosvetno delo z vaško mladino ni dovolj organizirano, posebno vprašanje pa je brezbrižnost za življenjske pogoje in vzgojo delavske mladine. Organizacijska razrahlja-nost v mnogih organizacijah Ljudske mladine, zlasti v šolah, je zrahljala merilo o tem, kakšen naj bo član Ljudske mladine in kakšne so njegove dolžnosti. Na drugi strani so nekatere partijske organizacije opustile delo v mladinskih organizacijah, tako da so te ostale ne le nerazvite, marveč so pokazale velikanske napake na področju političnega in kulturnega življenja.
Do teh napak, je prišlo poleg drugega zato, ker je vzgoja mladine prepuščena večinoma mladinski organizaciji, s tem pa mladim in neizkušenim ljudem, brez zadostne udeležbe vseh progresivnih družbenih sil, v prvi vrsti pa partijskih organizacij.. Nekatera partijska vod-, stva so se omejila samo na občasno in površno pomoč mladinskim vodstvom, namesto da bi bila v središču njihovega zanimanja politična in splošna vzgoja mladine, in namesto da bi pri tem vprašanju z mnogo odgovornosti pridobila vse druge činitelje, ki so v stiku z mladino in ki lahko pomagajo za njeno vzgojo.
Skrb za vzgojo mladine v socialističnem“ duhu mora postati stvar vseh: družine, šote, sindikatov in vseh drugih političnih in družbenih organizacij, vsega našega ljudstva. Sedanje mlade generacije čaka velikanska naloga, da revolucionarna dejanja sedanje dobe razumejo žn dalje razvijajo, da bodo jutri odločali o prihodnosti naše države v delavskih svetih, zadrugah, šolah, svetih proizvajalcev in na drugih mestih. Družba, ki ne posveča dovolj skrbi mladini in je ne vzgaja pravilno, izpodkopava svoje lastne temelje. Zato je treba gledati na vzgojo mladine v zavedne socialistične državljane kot na vprašanje graditve socialistične družbe pri nas.
Ustvariti moramo bogato in srečno kulturno, športno življenje in razvedrilo t) pomočjo raznih organizacij, skrbeti za moralno vzgojo vse mladine v teh organizacijah in krepiti Ljudsko mladino kot organizacijo najboljših mladincev
Po združitvi SKOJ in Ljudske mladine je zrasla množična mladinska organizacija — Ljudska mladina. To je treba še naprej razvijati v tem smislu, da bo postala politično, ideološko in organizacijsko trdna organiza-, cija, sestavljena iz najaktivnejših in socializmu najbolj predanih mladincev. Po najrazno-vrstnejših m najširših oblikah dela mora doseči svoj političm vpliv ter vpiivati na vzgojo vse mladine, m sicer predvsem tam, kjer se mladina najrajši zbira, kjer živi in dela, ustvarjajoč pri tem svojo organizacijo v podjetju, na vasi, v šoli, v raznih kulturnih društvih, fizkulturnih organizacijah. Ljudski tehniki itd. Težišče dela Ljudske mladine mora biti v teh organizacijah in razvijanju oblik dela te vrste, tam pa, kjer take organizacije in oblike še niso razvite, mora biti glavna naloga Ljudske mladine prav njihov razvoj, bogat in v vsem raznovrsten, tako da se bo mladina pravilno in vsestransko vzgajala ter radostno preživljala svojo mladost.
Res je bilo do sedaj ustanovljenih mnogo različnih organizacij prosvetne, kulturno-umetniške sn fizkulturne narave in se je v njih vključil ter dejavno dela velik del mladine. Zato pa Partija ne sme zanemarjati dela in razvoja teh organizacij, marveč jih mora razvijati v zdrave in idejno trdnejše mladinske kolektive, v ka-Jerih se bo mladina v boju proti vsem tujim in negativnim pojavom in vplivom vzgajala v duhu socializma. Ce duh in vsebina dela teh organizacij nista taka, potem to samo pomeni, da 'so odrezane od naše družbene stvarnosti in boja za socializem. Razviti bogato in vsestransko kulturno, športno in zabavno življenje mladine v raznih organizacijah, skrbeti za moralno vzgojo vse mladine v teh organizacijah in utrjevati Ljudsko mladino kot organizacijo najbolj aktivnih in najboljših mladincev, ki bodo nosilci vsestranske dejavnosti ter političnega in vzgojnega dela v teh organizacijah — to je osnovna naloga Partije v delu z mladinskimi množicami. Seveda pripadniki Ljudske mladine in aktivi, ki delajo v teh organizacijah, ne bi smeli ukazovati v teh organizacijah, pač pa morajo prinesti v njih zdravega socialističnega duha in s tem razkrinkati politično in idejno reakcijo, ki pod krinko športa, zabave itd. širi pravzaprav svoj reakcionarni in protisocialistični vpliv.
Pojasnjevati mladini dogod-
oELEGACIJA SOCIALISTIČNE PARTIJE INDIJE NA OBISKI’ V MARIBORU
Zagreba v Maribor petčlanska delegacija Socialistične stranke Indije. Delegacija, v kateri so Karpoori Thakur, Fari-dul Hag Ansari, Shanti Nayak, Banka Behary in Mandhu-sudan Dandavate, se že dlje časa mudi v naši državi ter je obiskala Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvatsko. V Sloveniji ostane delegacija teden dni. Ugledni gostje iz Indije si bodo ogledali naša večja podjetja, nekatera slovenska mesta in industrijska središča ter nekaj turističnih krajev. Na poti po Sloveniji spremlja delegacijo član CK KPS tovariš Lado Kozak.
V Mariboru so imeli gostje v petek dopoldne v hotelu »Orel« najprej prijateljski razgovor s članom CK KPS tov. Ivanom Regentom in sekretarjem Mestnega komiteja KPS tov. Vladkom Majhnom. Ogledali so si mesto, nekatere njegove znamenitosti, Mariborski otok in Kmetijski tehnik um. Pozno popoldne pa so se odpeljali v Strnišče na ogled naše velike tovarne aluminija.	(Ž&> ■
ke v svetu, zlasti borbo naše države in Partije proti imperialistični politiki ZSSR kakor tudi proti reakcionarnim vplivom z Zahoda, dvigati patriotizem inv pripravljenost mladine, da hoče braniti svobodo in neodvisnost naše države, vzgajati mladino ob naši bogati revolucionarni- in junaški preteklosti ter sedanjosti, — to sa splošne politične naloge. Pri tem je treba upoštevati, da politično delo z mladino ne more biti stvarno, da se spreminja v že znano fraziranje in »politiziranje«, če partijske organizacije pravočasno ne seznanijo mladinskih vodstev in vse mladine z vsemi perečimi političnimi in drugimi splošnimi in konkretnimi vprašanji, ki zanimajo mladino. Samo tako se bo mladina bolj in stvarneje udeleževala pri delu svojega okraja, mesta, vasi, podjetja, šole in zadruge, s tem pa bodo njeni sestanki imeli več vsebine, bodo bolj zanimivi in koristni.
V društvih Zveze za telesno vzigojo »Partizan«, športnih organizacijah, Strelski zvezi, Zvezi planincev, Ljudski tehniki itd. je danes zbranih in dela že mnogo mladine. S pravilnim delom in razvojem ter s popolno aktivizacijo mladine je ta številka lahko daleč večja, življenje v teh društvih pa bolj zanimivo in raznovrstno. Napačno je misliti, da ima mladina preveč zabave, pač pa vsebina, te zabave večkrat ni taka, kot bi'morala biti. Ljudska mladina mora obračunati s svojimi ozkimi , oblikami dela ter se ob stalni pomoči partijskih organizacij boriti za utrditev in široko aktivnost teh organizacij, da bi postale š svojo množičnostjo, zdravim in vsebinsko bogatim notranjim, življenjem močan činitelj v socialistični vzgoji mladine. Za' delo in razvoj teh organizacij je treba seveda zagotoviti tudi najnujnejša gmotna sredstva.
Upravljanje gospodarstva po neposrednih, proizvajalcih je naložilo tudi' delavski mladini nove in zapletene naloge. Delavska mladina sodeluje v delavskih svetih in upravnih, od-bprih, skupno z drugimi delavci razvija proizvodne sile naše države in ustvarja pogoje za razcvet naše socialistične, družbe. V tovarne in podjetja neprenehoma prihajajo mladj ljudje z vasi in mladinskih delovnih akcij, in zato je dolž-: nost sindikatov in. Partijej • da bolj kot do sedaj skrbe 'za vzgojo te mladine, razvijajo družbeno življenje in raznovrstne oblike dela po društvih v-podjetjih, ustvarjajo vse potrebne
ne zavednosti. S tem članstvom v Ljudski mladini je nezdružljiva mlačnost mladincev pri delu ali učenju in mlačnost pri delu v raznih kulturnih . organizacijah in društvih, skratka, povsod, kjer mladina živi in razvija svojo dejavnost. Člani Ljudske mladine morajo na svojih sestankih razpravljati o političnih in drugih najbistvenejših vprašanjih dela z mladino ter se idejno in politično dvU gati, da bodo nosilci vsestranske dejavnosti med mladino. Njihovi sestanki morajo biti praviloma javni.
Partijske organizacije in vod. stva morajo svojo vlogo kot politični mobilizator množic v boju za socializem izpolniti predvsem v delu z mladino- ter. popraviti svoje dosedanje " napake in pomanjkljivosti. Preusmeriti se morajo tako* da bodo občasno, površno in več ali manj postransko pomoč ter splošno razpravljanje o mladini nadomestili s stalnim, sistematičnim in vztrajnim delom za krepitev mladinskih organizacij ter vzgojo mladine v Ljudski mladini in izven nje. Kako bi mogli sicer govoriti o političnem delu Partije v množicah, če Je velikanski del teh množic, se pravi mladine, tako rekoč prepuščen sam sebi?
Dejavnost Partije pri delu z mladino pa ne bi smela pomeniti odprave samostojnosti mladinskih organizacij, marveč le pomoč, in sicer predvsem tako, da.«e po letih -mlajši člani . Partije, ki so t idi ' mladi - ljudje, udeleže deta v Ljudski mladini in pri mladini sploh. Da bi se ta preusmeritev v mladinskem delu izvedla pravilno in hitro, je treba takoj okrepiti mladinske organizacije s sposobnimi in izkušenimi mlajšimi partijskimi kadri. To je potrebno tembolj, ker so po združitvi SKOJ in Ljudske mladine znatno oslabljene,- ker so bili sposobnejši in izkušenejši mladinski kadri člani Partije. pritegnjeni k partijskim, državnim in drugim poslom. Praviloma morajo delati vsi mladi komunisti člani Partije do 24. leta starosti v mladinskih organizacijah in z mladino, kar mora postati njihovo glavno delo, s tem pa tudi naloge. Popolnoma naravno je, da delajo mladi ljudje tam,. kjer je najnarav-neje. t j. v Ljudski mladini in z mladino. Dejstvo, da so ti mladi ljudje tudi ;lani Partije, pa ne pomeni, da. hi se s tem delom zmanjšal njihov ugled in pomen, pač pa so samo dodeljeni tja, kjer je najnarav-neje, ter delajo tam, kjer so v danem obdobju Partiji in družbi najbolj potrebni in koristni. -
Beograd, 14. junija. V Prezidi ju Ljudske skupščine FLRJ so dane j slovesno izročili odlikovanja častnikom in generalom Jugoslovanske ljudske armaide ter državnim in drugim funkcionarjem, ki so bili odlikovani dne 22, decembra 1951 ob desetletnici JLA, Generalni polkovnik Ivan Gošnjak je prejel Red svobode, 70 častnikov in generalov JLA državnih in drugih fukcionarjev pa je; prejelo Red narodnega heroja.
Odlikovanja je izročil predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar, ki se je obrnil na, odlikovance : z naslednjimi besedami:
»Tovariši! Prezidi j Ljudske skupščine vas je - odlikoval na predlog vrhovnega poveljnika oboroženih sil FRLJ za brezpri-merno junaštvo v boju proti sovražniku in za dokazano junaštvo med narodnoosvobodilno borbo od 1941 do 1945. Mislim, da ni treba govoriti o -tem, da ste zaslužili ta odlikovanja in da .so vam jih priznali naši narodi, zlasti. pa naši borcL Naši borci in frontovci, vsi naši na-
in generalom JLA
rodi bodo od. srca pozdravili visoka odlikovanja, ki ste jih dobili za vaša velika junaška in požrtvovalna dejanja.«
Zahvaljujoč se v imenu odlikovancev, je generalni polkovnik Ivan Gošnjak dejal:
»To visoko odlikovanje razumemo kot priznanje nam in kot priznanje velikemu narodnoosvobodilnemu boju našib narodov za osvoboditev države ter enotam, katerim smo v vojni poveljevali. Sodimo pa, da so odlikovanja, ki smo jih dobili danes, v glavnem zasluga naših narodov, zasluga tistih naših enot, ki smo jim poveljevali, in zasluga tistega, ki je vodil našo borbo — tovariša Tita.
Sodim, da je bilo tako sestavo borcev, ki smo jih imeli med narodnoosvouodilno borbo, lahko voditi in ji lahko poveljevati. To je bila po mojem mnenju vojska,, ki: v drugi svetovni vojni sodi na prvo mesto. Mislim, da v tej vojni v nobeni vojski ni bilo vojaka, kot je bil naš.
Maršal Tito
V. in Vlil. proletarski brigadi
Beograd, 14. jun. Osma proletarska brigada,, ki se je v narodnoosvobodilni vojni borila kot prva brigada narodnoosvobodilne vojske Hrvatske, slavi jutri desetletnico svoje ustanovitve. Pripadniki te brigade so obvestili o tem maršala Tita. V brzojavki sporočajo med dru-
vaše povabilo na proslavo desetletnice ustanovitve prve liske proletarske brigade. Zal pa ne morem ugoditi vaši želji, pač pa se poslužujem te poti in vam pošiljam tople čestitke in borbene pozdrave v prepričanju, da bodo borci in voditelji vaše brigade znali dostojno varovati
gjm, da bi bili nenavadno sreč- čast in slavne borbene tradicije
ni in veseli, če bi videli njega, najzvestejšega sina naše preteklosti in prihodnosti, prvega proletarca in svojega vrhovnega poveljnika, v svoji iredini, s či- _ mer'bi poveličal njihoV praznik. «Svoja življenja.«
-Maršal. Tito jim je odgovoril	proletarski
z naslednjo brzojavko:
»Dragi tovariši! Prejel sem ♦
brigade iz osvobodilne vojne.
Spomnite se na ta dan padlih borcev iz vaše- brigade ter-ob-ljube, da boste zvesto varovali pridobitve, za katere so dali
Danes to lahko trdimo brez pretiravanja. Naša vojska se je, kar je bilo že mnogokrat povedano, preskrbovala sama, jemala je sovražniku vse orožje in vso opremo. Nobene podobne vojske ni- bilo v drugi svetovni vojni. Naša vojska se je borila v. takih okoliščinah, v kakršnih bi se mnoge enote drugih vojska vdale sovražniku. Obkolitev ali pomanjkanje streliva in opreme za nas nista pomenila brezupnega položaja. Takih okoliščin ni bilo v nobeni drugi armadi, in zato lahko trdimo, da take sestave borcev, kot jo je imela naš? narodnoosvobodilna borba, ni imela nobena vojska in da je bil naš vojak v drugi svetovni vojni vsekakor na prvem mestu.
To ni toliko naša zasluga, marveč je zasluga tovariša Tita in naše Partije, ki sta znala s pravilno politiko združiti naše narode in jih povesti v boj.
Ko sprejemamo ta odlikovanja, mislim, da je treba poudariti, da dolgujemo kot simbolični nositelji teh odlikovanj, predvsem zahvalo tistim borcem, ki so dali svoja življenja v tem boju in tistim, ki tudi danes požrtvovalno delajo za zgraditev naše države.
Menim, da sem tolmač misli vseh tovarišev, ki so prejeli odlikovanja, če pravim, da bomo še naprej delali za utrjevanje in večanje moči naše armade, za njeno graditev, ter da bomo še naprej prispevali svoj delež za utrditev in večanje naše Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Hrvatski radarji tekmujejo v čast VI. kongresa KPJ Zagreb, 14. jun. Rudarji rudnika v Murskem Središču so pozvali na tekmovanje v čast
VI.	kongresa KPJ vse rudarje Hrvatske. Tekmovali bodo v raznih točkah, predvsem pa v dviganju proizvodnje premoga.
črnogorski brigadi. ki je.mdi povabila svojega vfhovriegiUpoveljhika, naj bi se jutri udeležil desetletnice njene ustanovitve, je maršal Tito poslal naslednje čestitke: »Dragi tovariši! Ker j se ne morem osebno udeležiti proslave desetletnice ustanovitve V. proletarske črnogorske brigade, -vam pošiljam najtoplejše čestitke-in borbene pozdrave ter želim,- da: bi vsestransko gojili junaške tradicije te brigade iz velike narodnoosvobodilne borbe.«
Kominformovska »diplomacija
«
M»
Pomen našega trgovinskega sporazuma z Brazilijo
pogoj» za pravilno Vzgojo ml*-. samo ob sgbi se razume, da bo-dih delavcev m njihovo še bolj- dt)- ti mladinci člani Partije vose vključevanje v sistem -eko- : ljeni v miadinsfea vodstva-m za nomskega izobraževanja. P°le«Y; voditelje mladinskih aktivov, tega morajo sindikalne m «l.a- in sicer izkijUčno na podlagi d^ske... organizacije posvetiti njihove . dejavnosti prav kot skrb življenjskim pogojem de- mladinci. xo pa pomeni, da v lavskega razreda (stanovanjski organizacijah Ljudske mladine
ne morejo imeti nobenih drugačnih ali večjih pravic kot drugi člani. Prav njihova dejavnost pri delu med mladino pa bo tudi merilo njihove zavesti o nalogah Partije ter- vdanosti Partiji, merilo predanosti stvari socializma ter idejnim ib političnim smotrom Partije.;
pogoji, prehrana, zdravniško nadzorstvo, zaščita dela) ter se boriti proti nezakonitemu ravnanju z mladimi delavci.
Nedvomno imajo pri vzgoji mladine: velikansko vlogo ; šole. Naloge pedagogov v socialistični družbi niso izčrpane z izvajanjem rednega šolskega' programa.; pač pa morajo pedagogi posvetiti vso skrb ob osebni odgovornosti pred družbo, vsestranski vzgoji mladine v mladino visoke morale in trdnega značaja.	’	:	-
V boju proti organizacijski zrahljanosti je - treba
poostriti merilo pri sprejemanju v članstvo Ljudske mladine' ter dvigniti naziv člana Ljudske mladine na tako . stopnjo, da se bo vsak mladinec zavedal,' da je to zanj čast in obveznost, pa tudi družbeno priznanje. Izhajajoč iz tega merila je treba v organizacijo,-praviloma sprejemati tiste mladince, ki »e ne-
Šovinizem goriškega nadškofa
Gorica, 14. juri) Včeraj je bila V Gorici procesija in je, nadk nujno škofijski ordinariat razglasil,: da
je pri procesiji. dovoljeno peti samo v latinščini. To je. storil zaradi tega, ker so slovenski verniki hoteli, da bi med procesijo prepeval slovenske cerkvene pesmi slovenski cerkveni; zbor.. Da bi to zahtevo odbil, je. ordinariat dovolil peti samo v latin-. ščini, kar pa niso ubogale tretje-rednice, ki so pele tudi itali-
Beograd, 14. junija. Trgovinski in plačilni sporazum, ki je bil pred nekaj dnevi podpisan med naša državo in Brazilijo, je.bil sprejet v krogih naših izvoznikov z velikim zadovoljstvom. Sporazum določa letno blagovno zamenjavo 4,5 milijona doiarjev na vsaki strani, kar je za pol milijona dolarjev več od. vrednosti zamenjave po lanskem sporazumu.
Brazilija sodi v vrsto tistih južnoameriških držav, s katerimi smo imeli po vojni najbolj živahno- blagovno zamenjavo. Pred vojno je znašala naša skupna zamenjava z Brazilijo v petletnem obdobju od 1934 ■ do 1939 —-. 290 milijonov .dinarjev
Zasedanje sveta FAO
Rim, 14. junija' (Tanjug). Svet mednarodne organizacije , za kmetijstvo in prehrano (FAO) je proučeval včeraj popoldne načrt predloga za zbiranje svetovnih rezerv hrane za države, v katerih bi prišlo do elementarnih 'nezgod. Pri diskusiji. je sodelovalo 10 držav, med njimi tudi zastopnik Jugoslavije.
Pred tem je svet prejel pismeno priporočilo ministra za kmetijstvo ZDA Branana, ki-je Opozoril države, članice sveta, na'lanski sklep o petletnih planih na zvišanje kmetijske proizvodnje na svetu;
sebično žrtvujejo Pri izpolnje- janske pesmi. Med slovenskimi vanju nalog, ki ustrezajo' stop- verniki je to ravnanje ordingri-nji njihovega razvoja in p "itič- ata zbudilo veliko ogorčenje.
Zaradi velikega zanimanja za ekspoze tovariša Edvarda Kardelja-na V. rednem zasedanju Ljudske skupščine ! FLR Jugoslavije
O predlogu splošnega zakona o ljudskih odborih
smo ga ponatisnili v posebni brošuri, ki jo za 15 .din doi&e-od torka dalje v vseh podu lin icah našega lista.
Posvetovanje pravnikov o ustavnem zakonu
Beograd, 14. jun. Na Opleneu pri Beogradu se bo pričelo jutri posvetovanje naših najbolj znanih profesorjev prava z vseh fakultet v državi in drugih pravnih strokovnjakov. Na'tem -posvetovanju bodo razpravljali o izdelavi ustavnega zakona o najvišjih organih ljudske oblasti. Posvetovanje je organiziral Zvezni, svet za zakonodajo in izgraditev ljudske - oblasti ter bo trajalovečdni.
ali četrtino naše skupne zamenjave z državami Latinske Amerike. Po vojni se je zamenjava z Brazilijo začela pravzaprav šele 1948, ko je znašala v primerjavi s skupno zamenjavo z južnoameriškimi državami 6,5%. Ce pa primerj'amp naš izvoz v Brazilijo z izvozom cementa, čigar cene so poskočile v primerjavi s povprečjem 1939/1939 za okroglo trikrat, je povojni izvoz vendarle dvakrat večji po vrednosti od predvojnega. Tako ugoden plasma našega cementa na tem tržišču navzlic močni konkurenci - je velik uspeh jugoslovanske zunanje trgovine.
Ce pogledamo naše izvozne postavke po novem sporazumu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so bolj pestre kot zadnja leta ter po svoji sestavi že sedaj podobne predvojnemu iz-
Nov zločin bolgarskih agentov
Beograd, 14. jun. Agenti bolgarske državne varnosti, preoblečeni v civilno obleko ter oboroženi z avtomatskim orožjem in ročnimi bombami, so
8.	t. m. ugrabili na jugoslovanskem ozemlju jugoslovanskega državljana Usijenova Asena Šabanova iz vasi Grade v okraju Peščevo, ko je nedaleč od meje nabiral drva. Bolgarski agenti so ga odvedli na bolgarsko ozemlje, kjer so ga zadržali osem ur in ga zasliševali o razporedu jugoslovanskih graničarjev in milice ter o raznih vojaških zadevah. Z grožnjami so ga prisilili, da je .podpisal izjavo, da bo.delal za bolgarsko državno varnost. Sele potem so ga pustili nazaj čez mejo na jugoslovansko ozemlje, zahtevali pa so,, da se mora določenega dne vrniti v Bolgarijo in prinesti zahtevane - vohun-gks podatke
Gangsterska ugrabitev Montira Seferoviča iz našega poslaništva v Sofiji predstavlja višek zločinov, ki so jih v zadnjih letih zagrešili bolgarski kominformovski despoti proti našim državljanom v Bolgariji. Nota, ki so jo po tem zločinu poslali naši vladi, pa kaže na premišljenost dejanja, ki je edinstveno v dosedanji diplomatski praksi.
Z ugrabitvijo Seferoviča so hoteli bolgarski kominformovski voditelji kaznovati človeka, ki se ni ustrašil pred svetom razkriti njihovih zločinov, ki. je svetu povedal resnico o trpinčenju in umoru svojega sina v bolgarskih zaporih, hkrati pa so hoteli v to svojo podlo akcijo vplesti tudi jugoslovanske diplomatske predstavnike, katerih bi se očividno radi znebili.
Imeli so nešteto prilik,, da bi Seferoviča aretirali pred. njegovim prihodom v jugoslovansko poslaništvo, toda to ni bilo v skladu z njihovim načrtom. V . tem primerru bi v Sefero-vičevo zadevo ne mogli zaplesti Jugoslavije in njenih diplomatskih predstavnikov, kar je bil očividno njihov glavni cilj. Laži, katerih kar mrgoli v njihovi noti, to potrjujejo, zlasti obtožba, da so hoteli naši diplomatski predstavniki ilegalno prepeljati Seferoviča v Jugoslavijo.
Čeprav mora biti vsakomur jasno, da so Seferoviča ugrabili le zato, ker ni molčal o tem, kar se je zgodilo z njegovim sinom, bolgarski kominformovski diplomati v svoji noti obtožujejo Seferoviča za »zločinsko delovanje proti narodni varnosti Bolgarije« in za »pripravljanje zločina proti varnosti države«.
Po že ustaljenih metodah kominformovske diplomatske prakse zanikajo bolgarski kominformovski poglavarji, da bi Seferoviča aretirali v notranjosti našega poslaništva, čeprav za to obstojajo neovrgljivi dokazi. Trdijo tudi, da Seferovič ni bil jugoslovanski državljan, čeprav so njihove oblasti brez vsake pripombe sprejele njegovo prošnjo za repatriacijo.
Očividno je, da hočejo ' bolgarske oblasti izkoristiti nesrečnega starčka za to, da bi onemogočile nadaljnje bivanje naših diplomatskih predstavnikov v njihovi državi, hkrati pa hočejo s takimi gangstrskimi dejanji prestrašiti in terorizir ati svoje ljudstvo. Kakor ne bodo k-lažmi, ki se jih poslužujejo v svoji noti. ODrali « «-be nad katerim »t	..
prav teko tudi s takimi gangstrskimi metodam: ne bodo med bolgarskim ljudstvom zatrli sin> patij * do naših narodov.
LETO XIII., ŠTEV. 141
Direktori Rad Janfobs Vošnjak — Tiska tiskarn» »Slovenskega poročevalca» — Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica s, telefon 55-22 do 55-2* — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/111, telefon 45-75 In »«-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-M. za ljubljanske na. ročnike 24-03. za zunanje 38-32 — Poštni preda) 2» — Tek. račun KB *01-90321-0 — Mesečna naročnina 140 din
thl /s.
2. str. / Slovenski poročevalec / štev. y>6 i y(. junija ibsj
Vzajemnost Vatikana in Francove Španije
Ko je bil v Barceloni končan 35. evharistični kongres, se je po pontifikalni maši apostolski legat kardinal Te-deschini zahvalil »voditelju (caudillo) španskega imperija« generalu Francu in njegovi vladi za podporo in udeležbo, general Franco pa je v svojem odgovoru naglasil, da sta zgodovini katoliške cerkve in Španije neločljivi ter da so sovražniki cerkve tudi sovražniki Španije.
S tem je dobro označil dvoje: najprej najbolj sramotno poglavje v zgodovini človeštva — inkvizicijo, potem pa odmik rimske cerkve od krščanstva.
Leta 1215 uvedeno inkvizicijo je papež Gregor IX. leta 1232 prepustil vodstvu dominikancev, ki so največ krvavih inkvizicijskih sodišč ustanovili v Španiji, in samo v Španiji je postala inkvizicija tudi državna ustanova. To se je zgodilo 1480 pod kraljem Ferdinandom, ki si je pridobil vzdevek »katoliški«, in inkvizicija se je obdržala v Španiji po enkratnem kratkem presledku vse do leta 1834. Veliki inkvizitorji v Španiji so bili tudi nekateri poznejši papeži. Tako n. pr. papež Hadrijan VI. (1521—1523), ki je dal na grmadi sežgati 1620 živih ljudi, nad 560 pa takih žrtev, ki so umrle že v mučilnici ali pa so bile obešene. Papež Urban VI. (1378—1389) sicer ni bil inkvizitor, divjanje inkvizitorjev pa mu je bilo v največjo naslado. Kadar so ljudi vodili v mučilnico, je naročal rablju:	»Delaj tako,
da bom kaj slišal'.* — In ko so ljudje tulili od bolečin, je na vrtu prebiral svoj brevir.
V Španiji so stoletja vzgajali množice z gledanjem trpinčenja in smrtnih muk. V nobeni deželi ni cerkev tako skrbela za uprizarjanje razburljivih iger, kjer so se gledalci naslajali nad prelivanjem krvi, zraven pa služili odmstke za svoje duše.
Nikjer pa si tudi »vojskujoča se* cerkev ni pridobila toliko lavorik in plena kot v Španiji. Njene zmage so se množile od stoletja do stoletja in tudi v državljanski vojni od leta 1936 do 1939 je cerkev svoje postojanke ne samo obdržal, temveč še-* okrepila in ko je danes fašistična Španija strašna ječa' delavcev in kmetov ter vseh1 svobodoljubnih in naprednih ljudi, ima cerkev v niej tako gospodarsko in politično vlogo kot v nobeni drugi državi na svetu.
Zato ie razumljivo, da je bil zadnji evharistični kongres v Barceloni:	general
Franco, tlačitelj Španije in štcanskega naroda, pa je izdal na tem kongresu najbolj prevričlitvo potrdilo, da papeži izdajajo Kristusa in njegovo kraljestvo, ki ni od tega sveta. in. da je v najbolj katoliški deželi najmanj pravih kristjanov.
Pomorski manevri držav Severnoatlantskega pakta
London, 14. junija (Tanjug). Britanska admiraliteta je včeraj sporočila, da bodo od 18. do, 26. junija v vzhodnem Atlantiku, v Rokavskem prelivu in Severnem morju naj-večji povojni pomorski manevri, pri katerih bodo sodelovale vojne mornarice sedmih držav, članic organizacije severnoatlantskega pakta. Ma-' nevrov, ki so jih pripravljali že v začetku junija, se bo udeležilo nad 240 vojnih ladij in nad 400 najnovejših letal, med njimi tudi letala na reakcijski pogon. Pomorskim obrambnim in napadalnim silam bosta poveljevala britanska admirala.
Z oboroženim napadom ne bo nobena država ničesar dosegla
New York, 14. junija (Reuter). Generalni tajnik OZN Trygve Lie je včeraj izjavil, da odpor Zdrnženih narodov v Koreji daje najboljše upanje, da bo preprečen izbruh podobnih sovražnosti v drugih delih sveta in s tem tudi izbruh tretje svetovne vojne. Pripomnil je,
Truman obsoja rasizem
Washington, 14. junija (UP). Truman je včeraj izjavil, da morajo ameriški državljani uvideti, da je sedanje nezadovoljstvo na svetu posledica lažnih idej o rasni superiornosti. Zato je potrebno, da bi vprašanje ureditve državljanskih pravic v celoti prepustili posameznim ameriškim državam in federalna vlada je dolžna zavarovati pravice, ki so zajamčene v ameriški ustavi. Truman je dal to izjavo pred diplomiranimi študenti harvardskega vseučilišča, na katerem študirajo tudi Crnci.
da je le malo upanja na premir- ščina OZN L 1946 obsodila Franje in da je' pravilno stališče, cov režim.
ki ga je zavzelo Združeno po- Nekdanji britanski obrambni
veljstvo v tem primeru. »Da bi preprečili tretjo svetovno vojno«, je dejal Trygve Lie, nje treba uveljaviti prepričanje, da ne bo nobena država ničesar dosegla, če se bo zatekla k oboroženemu napadu«.
Odbor OZN za kolektivne ukrepe je sklenil, da se bo obr-
minister Sbinwell je v svojem govoru na zboroyanju laburistične stranke v Oxfordu predlagal, naj bi bila sklicana posebna konferenca držav članic OZN, na kateri bi proučili celoten korejski položaj. Cilj te konference bi bil po Shinwello-vem predlogu približanje Kitaj-
naj bi poslali nevtralno skupino vojaških strokovnjakov na otok Kodjfe. Truman je pred dvema dnevoma predlagal, da bi pozvali vojaške^trokovnjake Švedske, Švice, Inoije, Pakistana in Indonezije, naj obiščejo ujetniško taborišče ,na otoku Kodje in tam ugotove, kako ravna Združeno poveljstvo s severnokorejskimi in kitajskimi ujetniki.
Tehnično pomoč OZN
je dobilo že 75 držav
nil na države, ki niso članice ski, da bi prenehale sovražnosti
OZN, z vprašanjem, koliko utegnejo prispevati k sistemu kolektivne varnosti. Med 22 državami, ki ji, i bodo po mnenju tajništva OZN poslali tako pismo, ni Francova Španija. Ker pa je predstavnik ZDA Bankrott vztrajal na tem, naj bi pozvali tudi Španijo, je večina v parlamentu privolila v to, da bodo poslali pismo tu-*; Francovi vladi. Predstavnik tajništva je izjavil, da Francovi Španiji ne bi smeli poslati tega pisma, ker je Generalna skup-
na Koreji. Shinwell sodi, da zaradi zavlačevanja korejske vojne grozi čedalje bolj izbruh nove svetovne vojne in da se mora zato vojna na Koreji končati. Minister Shinwell je prav tako svetoval, naj bi na predlagani konferenci proučili vprašanje sprejetja Kitajske v OZN in še druge probleme Daljnega vzhoda.
Ameriško obrambno ministrstvo je sinoči sporočilo, da se je že lotilo ukrepov za uresničitev Trumanovega predloga,
Anglo-perzijski petrolejski spor pred mednarodnim sodiščem
Haag, 14. junija (Reuter). Britanski vrhovni tožilec general Lionel Heal je včeraj izjavil v Mednarodnem pravosodnem sodišču, da Vel. Britanija ne bo odgovorita na govor, ki ga je imel predsednik perzijske vlade Mosadik pred sodiščem o anglo-perzijskem petrolejskem sporu. Izjavil je, da je Mednarodno sodišče pristojno za reševanje amglo-perzijskega spora in da bodo pred sodiščem proučili vse razloge za in proti.
Enotnost Nemčije ima Sovjetska ^ vlada za propagandno frazo,
um čeme pori pisarn h pogodb paw men namen
London, 14. junija (Tanjug). Poročila, da je britanska vlada skupno s francosko vlado sklenila sprejeti predlog Sovjetske zveze, naj bi bila sklicana konferenca štirih brez nadaljnje izmenjave not, so sprejeli v Londonu z najrazličnejšimi občutki. Vesti o posebni spomenici britanski in francoski vladi, ki, kakor zatrjujejo, zavrača takšne nasvete, so povzročile precejšnjo zmedo.
Nekateri opazovalci trdijo, da bi korak, ki bi ga storile Vel. Britanija in Francija, mnogo pripomogel k osvetljevanju stališča sovjetske vlade pri neštetih vprašanjih, zlasti pa pri vprašanju svobodnih volitev v Nemčiji. Da bi odkrili sovjetske naklepe, je
praVljajo skupen odgovor na poslednjo sovjetsko noto od 25. 'maja. Tri zahodne velesile prav tako soglašajo, da bi bilo' 'nekoristno sklicati nek štirih ob pogojih, je postavila ZSŠR. Sovjetska vlada je v svoji poslednji noti zahodnim velesilam zahtevala
najboljša pot; da se začno ti takojšnji sestanek predstavni-razgovori. Ti opazovalci trdi-' kov štirih velesil, ki naj bi
jo, da bodo le tako pogodbe, podpisane v Parizu in Bonnu, ratificirali, kajti veliko število poslancev v francoskem, za-hodnonemškem in britanskem parlamentu noče podpreti pogodb, preden ne bo sklicana konferenca štirih. Zaradi čedalje večjega pritiska javnosti in zaradi stališča laburistov, je britanska vlada sedaj bolj kot prej pripravljena začeti razgovore s Sovjetsko zvezo.
V britanskem zunanjem ministrstvu sodijo, da bi utegnila Sovjetska zveza sedaj zelo spretno izkoristiti položaj In obtožiti zahodne velesile, da nočejo razpravljati o sovjetskih predlogih. Opazovalci trdijo, da si bo ZSSR ne glede
,	,	,	. na'to, ali bo sklicana kbnffi-
skusom. da br njune oborožene. renca ^ ^, predevala raz-
Grčija in Turčija nočeta biti pod italijanskim poveljstvom
Atene, 14. junija. Clan generalnega štaba severnoatlantskega pakta je danes izjavil, da so postavljene grške oborožene sile pod poveljstvom admirala Carnyja. To izjavo je dal na vprašanje novinarjev o položaju italijanskega generala Casti-glieria, ki je bil pred vstopom Grčije in Turčije v atlantski pakt poveljnik kopnih sil atlantskega pakta v Sredozemlju. Znano je, da sta Grčija in Tur-č-ij a> odločno nastopili proti po-
proučili vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo, združitve Nemčije in ustanovitve enotne nemške vlade.
Zahodnonemška časopisna agencija poroča, da federalna vlada pozdravlja vse korake zahodnih velesil, ki naj bi ustvarili pogoje za uspeh četverne konference o Nemčiji. Takšno skrbno pripravljanje konference želijo tudi zahodne velesile, zlasti pa francoska vlada. Predstavnik bonn-ske vlade je izjavil, da niso doslej dostavili bonnski vladi osnutka odgovora zahodnih ■velesil Sovjetski zvezi, vendar pa se bodo s federalno vlado vsekakor posvetovali, preden bodo poslali odgovor na zadnjo sovjetsko noto.
London, 14. junija (Reuter). V New Yörku se bodo 24. julija začela mednarodna pogajanja o odpravi. predvojnih, japonskih dolgov. Pogajanj se’ bodo udeležili tudi predstavniki Francije, Vel. Britanije .in ZDA. —1 Skupna japonska šterlinška. posojila vštevši tudi posojila, ki 'jih lahko izplačujejo y drugi valuti, ses*.?~ cenijo v . Londonu na približno k* 33 milijonov funtov šteriingov. zaostale obresti pa na približno 33. milionov funtov šteriingov. Japonska dolguje.: razen Britaniji, ZDA tn Franciji, še manjše vsote drugim državam.
Zmanjšanje francoskega uvoza
'Pariz, 14. junija (Reuter). Francoska vlada je včeraj sklenila, da bo v tretjem četrtletju zmanjšala uvoz za 15 .milijonov dolarjev. Ta ukrep bo prizadel zlasti uvoz tekstilij iz držav, članic organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje. Francoski uvoz je imel v drugem četrtletju vrednost 140 milijonov dolarjev.
Požar v Kanadi
Quebec, 14 .junija (Reuter): V kanadski vasi Saint Urbain je izbruhnil požar, v katerem je zgorelo 52 hiš in je nad 350 ljudi brez strehe.
New York, 14. junija ftan-jug). Razprava o svetovnem ekonomskem položaju je bila končana po natančni proučitvi poročil regionalnih ekonomskih komisij za Evropo, Azijo in Bližnji vzhod ter Latinsko Ameriko.
Svet je začel sedaj proučevati obširno poročilo, ki ima več sto strani o tehnični pomoči, ki so jo nudili Združeni narodi posameznim državam v 18 mesecih, in sicer od. junija 1950 do konca leta 1951. V sporočilu je rečeno, da je dobilo tehnično pomoč Združenih narodov v raznih oblikah 75 držav. Nad 800 strokovnjakov so postali v 61 držav, nad 800 štipendistov iz raznib držav pa se je šolalo in izpopolnjevalo svoje znanje. Sporočilo nadalje navaja, da so najučinkoviteje pomagali s pošiljanjem strokovnjakov, ki so neposredno organizirali oz. sodelovali pri graditvi kapitalnih objektov v nekaterih nerazvitih državah, porabili pa so jih tudi pri usposabljanju kadrov teh držat za strokovno upravljanje tovarn.
Pomemben uspeh je bil dosežen tudi na zdravstvenem področju, zlasti v boju proti malariji. Sporočilo nadalje navaja, da so Združeni narodi pomagali .na raznih področjih mnogim državam pri reševanju gospodarskih problemov ter v boju proti zaostalosti, boleznim in bedi, in da more biti OZN zavoljo tega kos še večjim nalogam glede na tehnično in drugo pomoč nerazvitim državam.
Finančne možnosti za izpolnjevanje programa o tehnični pomoči so za sedaj relativno majhne in znašajo letos samo 20 milijonov dolarjev. Zanimanje, ki ga kažejo za razširitev tega programa države, članice OZN, in druge države, pa kaže na možnost, da bi se fihančna sredstva prihodnje leto povečala. Zastopniki manj razvitih držav zahtevajo, da se že na tem zasedanju Ekönomsko-social-nega sveta OZN izdela natančen načrt o ustanovitvi mednarodnega sklada za finansiranje gospodarskega razvoja nerazvitih držav.
Tehnična pomoč. OZN ima velike prednosti pred vsemi oštalimi programi tehnične pomoči. Program tehnične po-
sile postavili pod poveljstvo italijanskega generala.
Gromiko — sovjetski veleposlanik v Londonu
Moskva, 14. junija. Tass poroča, da je bil včeraj imenovan za novega sovjetskega veleposlanika v Londonu namestnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko. Nadomestil bo Georgija Zarubina. ki je bil imenovan za novega sovjetskega veleposlanika v Washingtonu.
Trgovina med Latinsko Ameriko in ZDA
Rio de Janeiro, 14., junija (Tanjug). Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo za trgovino ZDA, je bila v prvem trimesečju letos negativna bilanca trgovinske izmenjave med 20 državami Latinske Amerike in ZDA. ZDA so uvozile iz teh držav blaga v vrednosti 873 milijone 903 tisoč dolarjev v primerjavi z 1,024.051.000 dolarjev v istem razdobju lani. Izvozile pa so blaga v vrednosti 838 milijonov 903 tisoč dolarjev v primerjavi z 830,087.000 dolarji v prvem trimesečju lanskega leta. Brazilski dolarski primanjkljaj je dosegel po poslednjih podatkih 175 milijonov. Brazilija mora izdajati največ dolarjev za uvoz petroleja in žita, tako da ji ostane samo še 8 milijonov dolarjev za druge potrebe.
biti podpisane pogodbe. To je' tudi edini smoter sovjetske vlade, enotnost Nemčije pa je zgolj propagandna ‘fraza.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sinoči izjavil, da ZDA niso proti četvernemu sestanku, na katerem bi proučevali nemško vprašanje. Pripomnil je, da je to gledišče posledica izmenjave mnenj med tremi zahodnimi velesilami, ki pri-
Prekinitev diplomatskih odnosov med Venezuelo in ZSSR
Karakas, 14 junija (UP). Po sporočilu venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve je Venezuela danes prekinila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. Moskva ni hotela sprejeti protestne note Venezuele, v kateri. je le-ta protestirala proti nediplomatskemu ravnanju opravnika poslov in tiskov- , nega atašeja sovjetskega veleposlaništva v Karakasu ob. aretaciji dveh sovjetskih državljanov, ki sta z nepravilnimi dokumenti prispela z letalom iž Mehike v Karakas. Sovjetska uradna agencija Tass trdi, da je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose z Venezuelo, ker so bili prijeti-in- izgnani sovjetski državljani,. kri so prišli v Karakas kot člani osebja sovjetskega veleposlaništva. •
Nemški prispevek, '
U evropski armadi
Bonn, 14. junija (Tanjug). Pooblaščenec bonnske vlade za vojaška vprašanja poslanec Ade-nauerjeve krščanskodemokrat-ske unije Theodor Blank je včeraj izjavil tujim novinarjem, da bo dala Zahodna Nemčija po njegovem mnenju na razpolago evropski armadi približno
500.000	mož. Pogodba o evropski armadi ne zajema nikakršnega , tajnega protokola, razen posebnega sporazuma v vojaško-tehničnih vprašanjih. »Umljivo je«, je dejal Blank, »da mora biti takšen sporazum tajen«. Blank sodi, da bo pogodba o evropski armadi uveljavljena prihodnje leto januarja. Do tega časa utegne biti ta pogbdba ratificirana v vseh parlamentih prizadetih držav. Zahodnonem-ši parlamen bo bržkone ratificiral pogodbo v .avgustu Po mne-Blsnka je že zajamčena potrebna večina za ratificiranje pogodbe: Svoje mnenje opira na dosedanjo parlamentarno razpravo' o vojaških' vprašanjih.
Pp „uveljavljenju pogodbe o evropski armadi bo po mnenju Blanka potrebnih še 12 mesecev, da bo 12 nemških divizij izpopolnjenih z osnovnimi kadri — oficirji, podoficirji in specialisti, in šele potem bi lahko začeli novačiti nemške vojaške, obveznike.
armade prizadevajo, da bi bile vse divizije ustanovljene sočasno m izurjene, sodijo, da bodo divizije, ki jih bo dala Nemčija na razpolago evropski armadi, v' 18 do 24 mesecih po uveljavljenju pogodbe o evropski armadi v vojaškem oziru popolnoma pripravljene in sposobne. Za vzdrževanje 12 nemških divizij bodo porabili približno 2 in pol milijarde mark na leto. V ta znesek so vštete plače, preskrba z obutvijo, obleko, hrano, gorivom in drugi stroški. Od. 500.000 vojakov, kolikor jih mora imeti Zahodna Nemčija stalno pod orožjem, bi bila tretjina osnovni kader.
Blank je zanikal glasove, da bi Zahodni ^Nemčiji vsiljevali kakršne koli omejitve in zahteve, do kdaj naj bi ustanovila te divizije.
Načelnik generalštaba ameriških kopenskih sil general Collins. je včeraj 'izjavil, da bo Zahodna Nemčija učinkovit-zaveznik zahodnih držav, Ko je go^ vari) pred senatnim odborom za
hodno Nemčijo. Collins ne izključuje možnosti, da bo po vključitvi Zahodne Nemčije v evropsko armado v določeni meri oživel nemški imperializem, vendar upa, jia bo Zahodna Nemčija rajši sodelovala v obrambi Zahodne Evrope, kot da bi tvegala kakršno koli pustolovščino.
Francoska skupščina razpravlja o proračunu, za armado
Pariz, 14. junija (AFP). Francoska narodna skupščina je sprejela sinoči brez razprave proračun ministrstva za letalstvo, nato pa je proučevala kredit za vojno' ministrstvo. Prvi govornik, državni podtajnik de Chevinier je izjavil, da je proračun tega ministrstva prvi korak za. ustvaritev vojaške sile, ki jo Francija potrebuje .v sedanjem položaju. Pripomnil je, da morajo do konca tega leta ustanovili 12, do konca pri-
hodnjega leta pa 15 divizij. Che-zananje zadeve, je zahteval od vinier je naglasil, da so še te-ameriškega senata’, naj nemu- zave glede novih kadrov, in doma ratificira pred kratkim dejal, da bi vlada za rešitev sklenjene splošne pogodbe in teh težav lahko podaljšala vo-naj razširi jamstva severno- jaški rok v stalnem kadru, ki
'Ker si strokovnjaki evropske atlantskega pakta tudi na Za- znaša sedaj 18 mesecev.
moči OZN ima veliko izbiro strokovnjakov iz vsega sveta. Pri izvajanju programa so do sedaj sodelovali strokovnjaki iz 61 držav. Program tehnične pomoči deluje na kooperativni podlagi, države sodelujejo v njem enakopravno in se medsebojno podpirajo. Do sedaj je- dalo finančne prispevke 64 držav. Države, ki prosijo za tehnično pomoč, same plačajo potne in -druge stroške za strokovnjake, jim dajejo znatne olajšave itd. Program tehnične pomoči deluje na načelih OZN. Mnoge države rajši prejemajo tehnično pomoč od Združenih narodov kot od posameznih držav na obojestranski podlagi. Na zasedanju so potrdili nazira-nje, da je tehnična pomoč po OZN nedvomno politično mnogo bolj prikladna kot pa pomoč s katere koli druge strani.
Pogromi v turkestanski guberniji
Ze precej časa se pojavljajo vesti in govorice, da na Sovjetskem jugu, v republikah, ki so nastale iz bivšega Turkestana (Tadžikistan, Kirgizija, Kazahstan, Turkmenija, Uzbekistan) ni vse v redu. Nekatera poročila pravijo — in sicer izvirajo ta poročila od doslej redkih, v zadnjem času pa vedno bolj številnih beguncev, ki prihajajo v Afganistan — da na tamkajšnje narode, ki so mongolskega porekla in zgodovinsko povezani z vzhodom, močno vpliva naraščanje moči njihove velike kitajske sosede, zlasti po prevzemu oblasti v Sinkiangu in Tibetu. Nekatere govorice celo pravijo, da so se v bivšem Tur-kestanu pojavila razna secesijska gibanja. Ker pa so ti kraji popolnoma odrezani od sveta, je treba seveda vse takšne vesti sprejeti s primerno opreznostjo.
V zadnjem letu pa se celo v uradnem sovjetskem tisku pojavljajo vesti, ki pričajo o čistkah v Tadžikistanu, o odstavitvi sekretarja kirgijskega CK, o »odklonih« v Kazahstanu, ter med zadnjimi, letos junija, vesti v »Pravdi«, o zasedanju kirgijskega centralnega komiteja, na katerem so kritizirali delo kirgiških kulturnih delavcev. Glavni predmet kritike je bil nacionalizem, (kar bi potrjevalo gornjo tezo), nezadostno poudarjanje vpliva ruske Kulture na kirgiško, prijateljstva med ruskim in kirgijskim ljudstvom; najbolj pa zamerijo kirgijskim intelektualcem to, da niso do-voj poudarili, kako koristno je bilo za Kirgizijo, da jo je carska Rusija pred sto leti zasedla.
Kakor je znano, so se ravno narodi za Kaspiškem morjem, kakor tudi oni na Kavkazu desetletja srdito borili proti raznim ruskim gubernatorjem, braneč svojo neodvisndst in osebno svobodo, nakar so jih Rusi, ki pač niso izbirali sredstev, ukrotili. Zanimivo je torej ugotoviti, da po desetletjih carskega režima in po desetletjih »socializma« moskovske baže še vedno dela moskovskim gospodarjem skrbi »nacionalizem« azijskih narodov — pa tudi kavkaskih, saj še ni dolgo, kar so bile čistke v Azerbajdžanu in Armeniji, in po čistki v Ukrajini sodeč, tudi ukrajinskih.
Da bodo v Kirgiziji, pa tudi drugje, v najkrajšem času napravili red in da so vsakršna secesijska gibanja, če obstojajo, obsojena na neuspeh, ni dvoma; če drugače ne, bodo šli Kirgizi po poti Čečenov in krimskih Tatarov, ki so pred dvema letoma izginili v sibirskih gozdovih. Ni pa težko napraviti zaključka, da so domače težave (pri teh je treba upoštevati tudi dežele vzhodne Evrope) moskovskih gospodov vedno večje,'česar bi se morda kazalo spomniti tudi pri ocenjevanju nekaterih mednarodnih političnih dogodkov.
IVO PIRKOVIČ:
10
vet-
Izdaja na izdajo
Del izdane vojske se je 18. septembra rešil na dveh albanskih ribiških ladjicah in dveh motornih • čolnih na Lastovo, kjer so našli tisoč svojih rojakov, »ki so jih partizani popolnoma slekli.. .«*<)
27. septembra sta vdrli v Split nemška planinska divizija SS »Prinz Eugen« in neka oklopna divizija ter zajeli ostanke italijanske vojske v Dalmaciji, »kjer so bile morda najbolje oborožene divizije, ki bi se v primeru napada lahko upirale mesece in mesece.««) »Trem generalom, Peliigri Salvatore, Cigala-Fulgosi.ru in Poli-cardiju so naložili ponižanje tako imenov. »sramotnega pohoda«, to je, prisilili so jih hoditi peš skozi mestne ulice s prtljago na hrbtu. Ker je bilo odločeno zdesetko-vanje častnikov, so bili ob zori 1. oktobra ustreljeni ti trije generali pri sinjskih apnenicah. Nekaj ur kasneje so pobili v vojašnici hrvaškega orožništva v Trill 45 častnikov vseh činov. To streljanje so izvedli s posebno tehniko: izbrane so zvezali v skupine po štiri in so nanje streljali z rafali strojnic. Nato so gola trupla zmetali v reko Cetino ...
General Pelligra si je nadel rokavice in čakal salvo v pozoru ter z vojaškim pozdravom; general Cigaia-Fulgosi je padel, medtem ko si je trgal nemško odliko-
«) »La Rinascita«, kakor v op. *«).
»j Kakor v op. “i,
vanje; starega generala Policardija pa so zadeli, ko je pljuvaj na četo.'.. Vse druge častnike so odvedli z vojaki v Nemčijo.«*»)
Tako se je italijanska vojska in njeni generali, ki so 25 let govorili, da je Dalmacija njihova dežela in da
**) Iz nepodpisanega članka »Un altro misfatto nazi-sta — 49 fucilati di Spalato«, ki ga je 12. dec. 1944 prinesel rimski dnevnik »LTtalia Libera«. Smrt treh generalov in 45 častnikov .— po pomoti so Nemci ubili s strelom v tilnik tudi podporočnika Zamariana, ker so ga po imenu imeli .za Juda —, ki so po izdaji generala Becuzzija zaostali v Splitu in padli v nemške rok.e, je
9.	jan. 1945 izrabil rimski »Risorgimento Liberale« v nepodpisanem članku »Eroica morte di tre generali uccisi dai Tedeschi in Dalmazia», da bi z njjh žrtvijo opral sramoto italijanske vojske in njihovih poveljnikov. Neposredno pa je bil to odgovor Maroccovemu članku »Zaloigra 8. septembra v Dalmaciji — Generali, ki beže, medtem ko vojaki umirajo, partizani pa se bore« (glej op. **)!). Vendar moramo pripomniti, da najdemo ime generala Pelligre v jugoslovanskem seznamu vojnih zločincev, katerih Izročitev je febr. 1944 Jugoslavija zahtevala od Komisije združenih narodov, za vojne, zločince v Londonu. Anonimnega pisca — po vsem videzu iz generalnega štaba ali vojnega ministrstva — moramo tudi spomniti, da sta bila poveljnik korpusovega topništva, general Pelligra, in poveljnik korpusovih pionirskih čet, general Policardi, že pred 8. sept. razrešena. svojih poveljniških dolžnosti in v Splitu čakala premestitve, general Cigala-Fulgosi pa se je v dneh razsipa pq naključju pridružil neki blodeči četi. Ti. junaki torej nikakor niso Junaki ria poveljujočih mestih in zato tudi. Jte morejo prati časti poveljnikov v Dalmaciji,
so jo prišli leta 1941 »osvobodit«, ob nemški nevarnosti za to deželo niso hoteli boriti in niso pokazali nobene ljubosumnosti, ko so jo v težkih bojih branile Titove brigade. Pa saj jib ni bilo volja braniti niti svoje časti vojaka, ko niso držali obvez premirja in dezertirali s poveljniških mest, prepuščajoč razkrojeno vojsko brez boja sovražniku.**)
Tisti pa, ki so se pridružili partizanom, so »z bolestnim presenečenjema uvideli, da »srce In misel domovine nista z njimi«, čeprav so Mii »edini Italijani, ki so
. *<) Pod vtisom, ki ga- je v javnosti napravilo razkritje nečastnega zadržanja italijanskih komandantov in vojske ob vdaji -v Dalmaciji, so bili 13. dec. 1944 pognani iz italijanske vojske trije generali: poveljnik dalmatinskega armadnega korpusa, general Umberto Spigo, poveljnik neke divizije v Dalmaciji, general Carlo Viale, in poveljnik divizije na Kreti, general Angelico Carta, ker se niso branili proti Nemcem, kakor je zahtevalo sklenjeno . premirje, in se Nemcem brez boja vdali. O pravem kaznovanju krivcev pa seveda ni bilo govora. Saj, prav tiste dni, 11. dec. 1944, piše neapeljski »11 Giorno«, da je čiščenje države fašističnih krivcev »počasno in; negotovo, protislovno in včasih celo smešno«. Saj so prav takrat poslali v Ameriko s posebno državno misijo kar tajnika skrivajočega se fašističnega zunanjega ministra Bastianinija; v Vatikanu Pa je zastopal rimsko vlado skvadris' in zadnji načelnik Mussolinijevega kabineta, Babusčio Rizzo. — Spomladi 1945 pa so zaprli še generala Livia Negra. obtoženega, da je ob premirju v Kotoru dezertiral s poveljstva divizije »Emilia« in prepustil vojsko Nemcem (barijska »La Gazzetta del Mezzo giomo«, 5, marca 19452,
prali ime Italije na Balkanu med narodi, ki Jib je prizadel fašizem«, kakor je zapisal neki Stefano de Palma po svojem obisku garibaldincev na Balkanu.**)
Na slovenskih tleh smo bili vsemu priče sami: kako je razoroženi sovražnik bežal iz dežele tokraj starih meja kraljestva in kako je italijanska vojska brez rdečice sramu na obrazu metala' in izročala orožje tudi v Istri, Trstu, Primorski in Gorici tn tudi Um kot preganjan tujec v neredu bežal, preko Soče, ko je bila vendar zgodovinska ura, da z orožjem zoper prodirajoče Nemce izpriča svojo voljo do teb krajev.
2e po rimskem julijskem prevratu Je posUl italijanski okupator pri nas nemiren kot nezaupna zver v kletki. V Ljubljani so množice v pretečih demonstracijah po ulicah zahtevale osvoboditev internirancev. Poveljnik enajstega armadnega zbora tn uko imenovane »Ljubljanske pfrovince«, general Gastone Gam bara, je ves vznemirjen prosil tn rotil; se skliceval »na dobri čut«, ki ga je pokrajina baje »že tolikokrat dokazala«; se opravičeval z izgovorom, da se »vesti o Izrednih ukrepih za osvoboditev političnih kaznjencev ne tičejo ozemlja Ljubljanske province«, in nazadnje spet pretil, da bo vsako skupno manifestacijo, ki bi terjala izpust političnih preganjancev, zadušil s silo.**)
“) Stefano De Palma v fotoreportaži o garibaldincih v NOV,'28. dec. 1944 v rimskem tedniku »La Settimana«. “1 »Slovenec«, 3. avg. 1943.
Ali je okrajna zadružna zveza na Tolminskem ubrala pravilno pot ?
8 PODBOČJA SOCIALISTIČNEGA SEKTORJA OBRTI
Izšli so dolgo knjigovodski predpisi
Ze vse od sredine aprila so po vaseh na Tolminskem in Idrijskem izredni občni zbori kmetijskih zadrug. Na zborih razpravljajo člani o jamstvu, povečanju deležev ter vključevanju mlekarn in planin v kmetijske zadruge. V tolminskem okraju je danes 52 kmetijskih zadrug. Od teh jih je že nekako pred desetimi dnevi 38 uspešno izvedlo izredne občne zbore, sprejelo jamstvo in razne druge pomembne sklepe, v 12 pa jamstva bodisi niso sprejeli ali pa zborov zaradi premajhne udeležbe ni bilo mogoče izvesti. Najbolj so se izkazali na Idrijskem in Bovškem. Na Idrijskem so že na prvih zborih povsod, razen v eni zadrugi, uspeli z reorganizacijo. Na Bovškem je treba pohvaliti Serpenico in Bovec. Serpeničani so na prvem zboru uspeli z reorganizacijo in vključili v zadrugo tudi bivšo divjo mlekarno. Tu so razen enega kmeta vsi člani zadruge. Podobno je tudi v Bovcu, kjer pa so uspeh dosegli šele na drugem zboru. Najslabši je položaj na Kobariškem in v Breginjskem kotu. Vzrokov za to je več, najpogostejši pa je bojazen kmetov pred morebitnim polomom zadruge. V teh krajih so bile namreč v dobi italijanske okupacije precej razširjene kmečke hranilnice in posojilnice z neomejenim jamstvom, ki so pogosto propadale in so bili nekateri člani precej prizadeti. Ljudje pa nočejo razumeti, da se danes kaj takega ne more ponoviti, saj je danes poleg ostre kontrole nad delovanjem zadrug tudi jamstvo le omejeno. Domala povsod se z jamstvom ne strinjajo predvsem veliki kmetje. Ti bi marsikje rajši plačali po 10.000 .din deleža, samo da ne bi bilo jamstva.
Precej nesrečno roko je Imela pri reorganizaciji kmetijskih zadrug na Tolminskem okrajna zveza. Ta je zadružnim vodstvom dala navodila, da morajo vse zadruge takoj prenehati vsako poslovanje z nečlani. »Tam, kjer so to dosegli, žanjejo uspehe; nečlani, večinoma večji kmetje, vse bolj vstopajo v zadruge ter počasi le uvidevajo, da je to predvsem njim samim v korist, tam. kjer popuščajo, pa teh uspehov ni bilo v taki meri,« poroča naš dopisnik. Iz nadaljnjih njegovih vrstic pa lahko razberemo, da so ponekod na ta način dosegli trenutno uspeh, marsikje pa so dosegli velik neuspeh in stanje v zadrugah še poslabšali. S tem stališčem je okrajna zveza tudi tesno povezala zahtevo po povečanju deležev in jamstev za vsako ceno. V Otaležu so n. pr. na prvem izrednem občnem zboru povi-
šali deleže na 500 din in uvedli petkratno jamstvo, na drugem pa povišali deleže na 1000 din in uvedli desetkratno jamstvo. Dopisnik poroča, da se zaradi tega opaža odstopanje članstva. Na Kamnem je n. pr. ostalo v zadrugi zvestih samo 15 bajtarjev. Tako je bila zadruga trenutno prisiljena prenehati s poslovanjem, čeprav je bila v preteklosti vseskozi aktivna. V Idriji ob Bači je na izredni občni zbor prišlo le okrog 22 ljudi, po večini bajtarjev. Izjavili so, da sprejmejo jamstvo, če pristopijo tudi večji kmetje. Tako je sedaj v nevarnosti sam obstoj zadruge, čeprav ima ta okrog 400.000 din lastnih sredstev. Poleg birokratskega in tudi neupravičenega vmešavanja okrajne zveze v zadeve posameznih zadrug, ki ga izkoriščajo v svoje namene tu-
di reakcionarni elementi, Je vzrok za omenjene pojave v nekaterih zadrugah tudi dejstvo, da so kmetje doslej v kmetijskih zadrugah videli samo trgovino, v kateri so bile pogosto velike nerednosti. Glavno področje kmetijske proizvodnje na Tolminskem, t. j. živinoreja, je bila pa v zadružnem pogledu zanemarjena; zadružne mlekarne so doslej obstojale kot divji obrati in niso bile registrirane. Ob dosedanji zanemarjenosti kmetijskega zadružništva na Tolminskem prav gotovo ne moremo zahtevati, da bi se stvar uredila na mah in na ukaz okrajne zveze. Treba bo delati in prepričevati kmete ter se z njimi razgovarjati o njihovih željah in potrebah. Razumljivo je, da nobena zadruga ni dolžna delovati za nečla-
ne, če ti zanjo nič ne prispevajo. So pa druga učinkovitejša pota, ki se jih zadruge lahko poslužijo pri odločanju o odnosu do nečlanov, kakor tista, ki jih je predlagala tolminska okrajna zveza. Zadruge lahko poslujejo tudi z nečlani, toda naj se pri tem poslužijo primernih ukrepov. Od nečlanov lahko n. pr. ceneje kupujejo njihove pridelke kakor od članov, in jim dražje prodajajo razno potrošno blago ali proizvodna sredstva, jim dražje nudijo razne usluge in podobno. Na ta način si bo marsikatera zadruga tudi v tem prehodnem obdobju reorganizacije zavarovala svoj obstoj, na drugi strani pa bo njen vpliv tudi pri nečlanih rastel in bo končni učinek nedvomno drugačen, kakor če nečlane popolnoma izolirajo.
OBTOK DENARNIH BONOV SE ZMANJŠUJE
Pred dnevi je predsednik zveznega Sveta za blagovni promet izdal v zvezi z ukinitvijo obveznega odkupa žita odločbo, po kateri bodo odkupni kmečki boni prenehat veljati 15. julija. Po tem roku bomo imeli torej v prometu samo še industrijske bone. V ukinitvi odkupnih bonov prihaja vidno do izraza ne le stabilizacija razmer na našem prostem trgu, marveč tudi nadaljnja utrditev našega dinarja. Zato ne bo odveč, če ob tej priložnosti podamo kratko sliko gibanja našega denarnega obtoka in obtoka denarnih bonov v zadnjih mesecih.
Naš denarni obtok (obtok bankovcev in kovancev) se je že v letu 1950-51 precej zmanjšal, zadnje mesece pa se je gibal na skoraj nespremenjeni višini nekaj nad 39 milijard dinarjev, medtem ko je spomladi 1950. dasegel najvišje stanje skoraj 46 milijard. Tudi letos kaže gibanje denarnega obtoka zdrav razvoj v smeri utrditve vrednosti dinarja. Čeprav so namreč bile z novim letom uvedene ekonomske cene namesto nižjih enotnih cen tudi v prometu med državnimi proizvodnimi podjetji, uradi in ustanovami, se denarni obtok zara-bi tega ni povečal. Prav tako se ni povečala skupna vsota denarnega obtoka in denarnih bonov, kar je še pomembnejše, kajti če hočemo dobiti zanesljivo sliko naših denarnih razmer, moramo k obtoku bankovcev in kovancev prišteti še denarne bone, saj imajo ti boni izrazito funkcijo denarja, le da je njihova uporaba kot plačilnega sredstva omejena na nakup industrijskega blaga. V primeri z
lanskim poletjem se je ta skupna vsota denarnega obtoka in obtoka denarnih bonov kar občutno zmanjšala, kakor nam to prikazuje naslednja primerjava (pri čemer so denarni boni preračunani po svoji vrednosti, in sicer en industrijski bon s 4 din in en odkupni bon z 1.8570 din) vse v milijardah din ob koncu meseca:	>
julij 1951 september 1951 december 1951 marec 1952 april 1952 maj 1952
53
S3
lil
•B * e
«£.S
37.9
39.8
38.4
39.3
39.7
39.7
m £ i
£ g8
•c u o
Ö-0.0
19.1
14.0
8.9
9.4
9.2
8.1
56.1
53.8 47.3
48.7
48.9
47.8
Lani v poletju smo imeli v obtoku še za 19 milijard dinarjev denarnih bonov, ob koncu letošnjega maja pa le še za 8 milijard. V jeseni se je vrednost teh bonov v obtoku deloma zmanjšala zaradi ukinitve živilskih bonov, ob koncu lanskega leta pa je prišlo do izrednega nazadovanja predvsem zaradi tega, ker so potrošniki spri-, čo začasnega 10% popusta pri cenah potrošili velik del svojih bonov. Zato je skupna vrednost bonov v obtoku v prvih dveh mesecih letošnjega leta znova nekoliko narasla, od februarja pa spet stalno nazaduje.
Predvsem se je letos zmanjšal obtok odkupnih (kmečkih) bonov. Se konec februarja je znašala vrednost odkupnih bonov v obtoku 3.32 milijard din, konec aprila 2.00 milijarde din, konec maja pa le še 1.56 milijarde din. Do sredine prihodnjega meseca bodo morali imetniki porabiti še te bone za na-
V zadrugi „Baza 20“ t Poljanah pad Rogom so se razmere
že
spremenile
V treh letih svojega obstoja hi pokazala kmečka delovna zadruga v Poljanah pod Rogom nobenih pravih uspehov. Zato je bila predmet splošne kritike privatnih sosedov, posebno takih, ki trdijo, da imajo tudi brez zadružništva ravno dovolj socializma; menda zato, ker so njihovi dohodki od zaslužka pri prevozu lesa in tudi drugi tako
vilnega gospodarjenja. Ni trajalo dolgo in kritika na račun te zadruge »e je umaknila zavisti nevoščljivcev.
Najprej so sestavili gospodarski račun. Po tem skrbno izdelanem računu bo prejel vsak član zadruge za en delovni dan (po storilnosti) 300 dinariev. Število goveje živine bodo dvignili letos od 27 na 63 glav. Postavili bodo
Izpolnjevanja tega načrta so se takoj lotili. Vsa polja in vinograde so obdelali po načrtu in pravočasno. Kar na mah je bilo dovolj delovne sile. ki je je doslej vedno primanjkovalo. Vsi zadružniki so zadovoljni, saj jim je zadruga že plačala, kar so zaslužili prve tri meeece. Tudi pri gradnjah si pomagajo sami. "ujno je treba očistiti 80 hek-
veliki, da živijo mnogo bolje potrebne hleve in uredili paš- tarov pašnika, ki je obraščen
kakor kdajkoli.
Toda letos pomladi je prišlo v tej zadrugi do bistvene spremembe. Združila se je namreč z bivšo zadružno ekonomijo v Dolenjskih Toplicah, ki je bila zanjo ne samo dokaj premožna nevesta z vrsto novih strojev in dobrih izkušenj, temveč tudi začetek pra-
nike. Glavna panoga te zadruge bo namreč živinoreja. Velike so tudi možnosti za razvoj sadjarstva. Opuščeni vinogradi so kot nalašč zelo primerni za ureditev sadnih plantaž. Zemlje, lesa in opuščenih kočevskih hiš je dovolj. še veliko ljudi bo lahko tu dobilo pošten kos kruha.
Naša Industrija porcelana se )e začela razvllatl šele po osvoboditvi. ko smo v nasprotje z m nenjem čeških strokovnjakov našli doma vse potrebne surovine Pred vojno je majhna tovarna v Subotici Izdelovala iz uvoženih surovin na leto okroz 300 ton majhnih porcelanastih izolatorjev, sedaj p a izdeluje iz domačih surovin do 1208 ton elektroporcelana. tudi naj večie izolatorje za 110.000 voltov. Kazen tega je lani v Stupu pri Sarajevu leta obratovati nova tovarna elektroporcelana. kler že Izdetuleio porcelanske Izolatorje (glej sliko). V Arandjelovcu v Srbiji pa bo letos dogralena naša nalvečia tovarna elektroporcelana z la too zmogljivostjo 4500 ton. Kazen tega bosta dograjeni dve tovarni g ospodlnjskega In sanitarnega porcelana. ena v Titovem Velesu v Makedoniji z letno zmogIHvostjo 6250 ton. In ena v Pojatnem pri Zagreba z letno zmogljivostjo 5508 ton keramičnih in porcelana kih Izdelkov,	—
z grmovjem, hrastjem, kostanji, jelkami in drugim drevjem. Les, ki ga bodo tako pridobili, jim bo vrgel najmanj 5 in pol milijona dinarjev. Dovolj za vse investicije v letošnjem letu! Pa še lep zaslužek bo zraven za vrsto
Sridnih delavcev. Okrog 30 ektarov pašnika so že očistili. Les predelujejo v prek-lje, kolje, drva, trame in hlode. Vse to gre sproti v denar, ta pa v gradnje in obratna sredstva. Del lesa bo šel celo v inozemstvo za devize, od koder so pred kratkim že dobili nov traktor. Na Občicah je kakor na mravljišču. Iz tal že rasteta dve stavbi: letni hlev. ki bo pozneje služil za nastilj. in velik moderen hlev za 50 glav živine. Iz hleva bo prišla živina na ograjen in v parcele razdeljen pašnik. Poleg njega bo stal kozolec na 16 oken, v Poljanah pa bodo že letos postavili velik kozolec s 32 okni Tam urejajo tudi kolarsko delavnico in pripravljajo gradnjo sadne sušilnice. Za pripravo sadne plantaže ao določili 100.000 dinarjev. Tsa dela opravljajo ▼ akorda, »ato vse hiti in dela, da so uspehi vidnejši iz dneva v dan.
Tako Je dane« v Poljanah. T 200 hektarih dobre zemlje
Ž‘e še obilo neizkoriščenih do->rot ki čakajo pridnih rok, da jih dvignejo v svojo lastno in splošno korist. Letošnji uspehi kažejo, da so zadružniki v Poljanah to le spo-
. M
kup industrijskega blaga. Ukinitev kmečkih bonov bodo zlasti pozdravili kolektivi naše trgovske mreže, kajti obračunavanje teh kmečkih bonov pri nakupu industrijskega blaga je bilo precej zamudno.
Kakor rečeno, bodo po 15. juliju v prometu le še industrijski boni. Vrednost obtoka teh bonov se je po zvišanju v aprilu zmanjšala v maju od 7.2 na 6.5 milijarde din. Spremenjeni način izplačevanja industrijskih bonov (od 1. maja se izplačuje 27% vseh prejemkov v bonih) ni povzročil nobenega zvišanja obtoka teh bonov, marveč je bilo stanje ob koncu maja ' za okrog 700 milijonov din nižje kakor ob koncu aprila. V celoti pa se je vrednost obtoka denarnih in odkupnih bonov od konca aprila do konca maja zmanjšala za 1.1 milijarde din.
V 16. številki uradnega lista LR Slovenije z dne 10. junija, letos sta končno izšla pravilnik za vodenje poslovnih knjig pn obrtnih obratih in navodilo k temu pravilniku.
Novi predpisi, ki »mo jih dolgo čakali, veljajo za državne obrtne obrate in delavnice (državne obrtne obrate, državne obrtne obrate pod vodstvom državnega obrtnega mojstra, obrtne delavnice državnih uradov in ustanov, ki poslujejo z drugimi), obrtniške zadruge ter obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij (za slednje le, če niso v sestavu podjetja, oziroma zadruge).
Imenovani obrati so od dne, ko stopijo novi predpisi v veljavo t. j. od 10. junija dalje dolžni imeti blagajniško knjigo, bančno knjigo (če imajo pri Narodni banki tekoči račun), evidenco prometa in seznam osnovnih sredstev. Ob koncu l«ta morajo sestaviti bilanco, letni obračun stroškov proizvodnje in storitev ter račun izgube in dobička.
Navodila k pravilniku določajo obliko blagajniške in bančne knjige, bilance ter računa izgube in dobička in predpisujejo .podrobneje, kako je treba vodati v teh obratih evidenco prometa in kakšen bodi seznam osnovnih sredstev.
Določbe «o zelo preproste, tako da vodi lahko po njih minimalno potrebno knjigovodstvo v obrtnih obratih tudi človek, ki ni izrečno kvalificiran knjigovodja. Obračun proizvodnje (stroškov) obsega na primer le materialne stroške, tuje storitve, amortizacijo, in plače, kar "da v končnem seštevku lastno ceno izdelka oziroma storitve. Obrazec za bilanco ima na primer na aktivni strani le devet postavk in na pasivni pet. Tudi račun izgube in dobička je kaj preprost, saj se omejuje
stran izdatkov na 7, stran dohodkov pa na tri postavke. Navodilo k pravilniku uveljavlja seveda nekatere v knjigovodstvu splošne predpise, kakor tega, da je treba knjižiti s črnilom aii kopirnim svinčnikom, dalje da ne smejo nikjer ostati prazne vrste, da se praviloma ne sme popravljati in črtati to, kar je že napisano, da ni dovoljeno trgati iz vezanih poslovnih knjig listov, oziroma dodajati nove, da morajo vse vknjižbe temeljiti na listinah, iz katerih se da ugotoviti utemeljenost knjiženja itd.
S tem pravilnikom in navodilom, ki ga je izdalo ministrstvo za finance LR Slovenije, smo dobili za obrtne obrate socialističnega sektorja zelo preprosto, res minimalno, pa vendar zadostno kn j igo vodstvo. S tem je zopet odpadel eden od vzrokov, ki je socialističnemu sektorju obrti otežkočal, da bi bil konkurenčen privatnemu sektorju. Ker je bil pred nekaj tedni zvišan odstotek prispevka, ki so ga dolžni privatni obrtniki plačevati za ljudi, ki jih zaposlujejo, na račun njihovega socialnega zavarovanja in je bil privatni sektor s tem izenačen s socialističnim sektorjem, je sedaj v socialističnem sektorju obrti le še prav malo tega, kar je še nedavno povzročilo, da je bil privatni sektor v privilegiranem položaju. Tudi nedavno izišli novi predpisi o plačevanju in uporabi gotovine so manj strogi od prejšnjih in omogočajo obratom več gibčnosti. Takö gre sedaj končno le še za eventuelno odpravo uredbe, • ki socialističnim obrtnim obratom zelo otežkoča nakup od privatnikov, oziroma za njeno prilagoditev novim razmeram.
Pravilnik in navodilo za vodenje poslovnih knjig pri obrtnih obratih predstavljata ne-
dvomno močan prispevek h krepitvi našega socialističnega sektorja obrti in njegovemu nadaljnjemu razvoju. Sedaj gre le še za to, da imamo v vodstvu teh obratov povsod poštene, socialistično zavedne poslovodje, mojstre in druge, katerim s poštenim delom* ne bo težko dokazati, da je tudi v obrti socialistična oblika proizvodnje vsestransko naprednejša od zaseb-no-lastniške.
Vprašanja In odgovori
redni
dovo-
Z obiska v instituta za električno
gospodarstvo
Četudi inštitut za elektri-ško gospodarstvo v novi zgradbi na Mirju še ni zaživel tako, kakor je nameravano, je vendarle že sila trdno povezan z operativo: s problemi naše industrije, naših elektrarn itd. Medtem ko so sprva ljudje iz operative smatrali inštitut za neki kontrolni organ, so zdaj že spoznali, da jim žele v inštitutu edino pomagati. Inštitut je v zadnjem času organiziral troje majhnih »kongresov«, ki so bili v Ljubljani lani novembra in decembra ter letos februarja. Pokazalo se je, da so problemi, ki jih je smatral inštitut za pereče, v resnici aktualni tudi za ljudi iz operative. Zato ni čudno, da so se razvijali živi razgovori. Inštitut za elektriško gospodarstvo je nedavno prevzel skrb tudi za jugoslovanski elektrotehniški kongres, ki bo letos jeseni v Ljubljani, menda v Filharmoniji.
Vse to obsežno delo pri organizaciji elektrotehniške znanstvene delavnosti, pa ljudem iz Inštituta za elektriško gospodarstvo ne preprečuje, da ne hi z vsemi silami delali za čim prejšnjo ureditev institutskih prostorov v novi zgradbi. Nekako prihodnjo spomlad bo v dvorani, obloženi z rdečkastim marmorjem, dograjen sila važen pomočnik našega elektriškega gospodarstva tako imenovani analizator. Naprava je vredna
okrog 30—40 milijonov dinarjev. Sestavni deli zanjo so bili deloma uvoženi. Večji del, okrog štiri petine sestavnih delov te dragocene naprave, pa so izdelali kolektivi domače industrije, tako v kranjski Iskri, v ljubljanskem Inštitutu za elektrozveze in drugje. V sobi poleg dvorane z analizatorjem, bo dispečer, ki usmerja delo elektrarn, lahko dajal mnogo točne j ša navodila, ne več na osnovi izkušenj in občutka, temveč na podlagi točnih računov. Na ta način bomo prihranili ogromne količine električne energije in omogočili skladno sodelovanje našega elektroenergetskega sistema, ki je od nedavnega dalje povezan tudi z nekaterimi hrvatskimi elektrarnami, na primer z novo elektrarno v Vinodolu.
Izmed zamisli, ki jih imajo sedaj sodelavci inštituta, sta najvažnejši naslednji dve: Prof. Vidmar proučuje aluminijaste vodnike mehanskega ekvivalentnega prereza, s pomočjo katerih bi z uporabo aluminija pri gradnji daljnovodov prištedili v naši državi okrog 3 milijarde dinarjev. Ta njegova zamisel je seveda zvezana z izgradnjo naše industrije glinice in aluminija v Stmišču in Ražinah pri Lo-zovcu. Sila pomembno je tudi delo Inž. Grosa pri raziskovanju korozijskega efekta na lo-
paticah turbin. Njegova zamisel je bila nedavno priznana kot izum. Gre namreč za to, ali povzročajo razjedanje lopatic mehanski vodni učinki, ali elektrolitični učinki. Inž. Gros zastopa mnenje, da povzročajo razjedanje lopatic elektrolitični učinki. Ali je njegovo mnenje točno, • bodo ugotovili na ta način, da bodo verjetno v Dravogradu ob prvem remontu turbine opremili del turbine z navadnimi lopaticami, del turbine pa z lopaticami, ki jih bodo izdelali po zamisli inž. Grosa.
Velikega pomena za našo industrijo je tudi urejevanje kemičnega laboratorija v novi zgradbi inštituta. Naloga tega laboratorija bo v prvi vrsti raziskati 'mineralna olja, ki so potrebna v velikih količinah za obratovanje transformatorjev, stikal in drugih naprav. Zaradi neugotovljenega slabega olja ima namreč naše elektriško gospodarstvo še vedno prečestokrat velike izdatke.
VPRAŠANJE: Koliko tnala delovni čas za vajence? Ali je lieno nadurno delo vajencev?
ODGOVOR:	Delovni Čas vajencev
znaša 8 ur dnevno oz. 4S tedensko kakor, za delavce na splošno. Kolikor le v kaki stroki odrejen skrajšan delovni čas. velja Isto tudi za vajence.
Nadurno delo je absolutno prepovedano vajencem izpod 16 let starosti; sicer pa je dovoljeno pod istimi pogoji. ki veiiaio za ostale delavce.
VPRAŠANJE:	Od kda| se računa
pričetek delovnega časa — ali s trenutkom. ko se delavec odpravi na delo. ali s trenutkom, ko dejansko prične delati?
ODGOVOR: Delovni čas prične praviloma s trenutkom, ko prične delavec dejansko z delom. Izjemoma velja za rudarske delavce kot pričetek delovnega časa trenutek, ko se prično spuščati v rov. kot zaključek pa trenutek, ko se vrnejo na površje.
Kolikor bi bilo tudi v drugih strokah upravičeno odstopanje od omenjenega načela, da prične teči delovni čas šele s trenutkom dejanskega pričetka dela. mora to spreieti delovni kolektiv In utrditi bodisi v tarifnem pravilniku, še bolje pa v delovnem redu podjetja.
VPRAŠANJE: AH je možno, da se izplačujejo pokojnine, pridobljene v inozemstvu (n. pr. v USA) direktno v našo državo Izseljencem-povratnlkom? Po kakšnem kurzu bi se take pokojnine izplačevale, ali po stari ali po novi pariteti dinarja?
ODGOVOR: Naša država Ima zadevno konvencijo o priznanju pokojnin edinole s Francijo, sicer pa je vprašanje inozemskih pokojnin urejeno tndi z Belgijo. Čehoslovaško in Holandijo. Pri pokojninah, pridobljenih v USA, Je treba doseči od tamkajšnjega zavoda, ki pokoinino izplačuje. da bo nakazoval pokojnino direktno v našo državo v Inozemski valuti. Taki primeri tudi že dejansko obstojajo, zlasti v primeri zavarovanja pri privatnih zavarovalnih zavodih.
Če Inozemski zavarovalni zavod na to ne pristane, potem se Izplačuje pokojnina pri nas po stari pariteti in ne po novi. ker velja načelo, da tukajšnji zavarovanci ne smejo biti prikrajšani nasnroti onim. ki so pridobili pokojnino v inozemstvu.
VPRAŠANJE: Vajencem socialno zavarovanje od 1. aprila ne Izplačuje več' otroških dodatkov. Na kakšni podlagi se ie to zgodilo, spričo tega, da podjetja večinoma še vedno izplačujejo vajencem plače po starih predpisih?
ODGOVOR: Otroški dodatki za valence so bili ukinjeni z novo uredbo o nagrajevanju vajencev (Ur. 1. FLRJ 16/52). s katero so bile določene vajencem nove, višje plače (od 3.000 do 4.000 din). Dokler ne pride kaka nova ureditev vajeniških plač. se je treba seveda ravnati po tej uredbi.
Za učence industrijskih šol pa velja Izjema, da se jim kljub navedenim predpisom še nadalje — od 1. aprila dalie — izplačuje otroški dodatek v znižanem znesku 2.000 din (1300 din v gotovim in 700 din ▼ ind. bonih), zato pa nimaio pravice do plače (navodilo Sveta ylade LRS za ljudsko zdravstvo fn socialno politiko, objavljeno v »Slovenskem poročevalcu« dne 3. t. m.).
VPRAŠANJE:	Ali imajo vajene!
pravico do voznih olalšav tako kakor delavci In uslužbenci, ali samo kot družinski člani?
ODGOVOR: Vajene! Imajo pravico do voznih olajšav iz svojega lastnega vajenskega razmerja in so torej v tem izenačeni a delavci in uslužbenci.
Umfarji podjetja „Konus“ dobro gospodarijo
Zasedanja delav skega sveta bodo v bodoče dostopna vsem članom kolektiva
Padec žitnih cen
v Vojvodini in letina
Na žitnem trgu v Vojvodini in v drugih pridelovalnih področjih je po ukinitvi obvezne oddaje žita prišlo do naglega preokreta in padca cen. Se konec aprila so se v Vojvodini upravičeno bali za letošnjo letino, zlasti za pridelek pšenice, kajti v marcu in aprilu skoraj ni bilo dežja, kar je oviralo razvoj posevkov. Po zadostnih padavinah v maju pa se je stanje naglo zboljšalo. Posevki, zlasti žitni posevki, so se v 14 dneh tako opomogli, kakor je to malo- . kdo pričakoval. Danes, upravičeno pričakujejo, da bd letošnja letina v Vojvodini kar dobra. Kolikor pa je ob koncu maja slana ponekod povzročila škode posevkom, je bilo še časa dovolj, da so znova posejali koruzo in fižol, v glavnem pa so se poškodovani posevki hitro spet obrasli.
Ko je konec aprila slabo kazalo za letošnji pridelek, se je na prostem trgu začela dvigati cena. Višja cena se je držala tudi potem, ko se je položaj že bistveno zboljšal, ker so razni špekulanti nadalje razširili vesti o slabi letini, da bi čim bolj dvignili ceno žitu na prostem trgu. Bogati kmetje so hodili v mesta in kupovali moko v državnih trgovinah, računajoč, da Jo bodo po-
zneje lahko bolje prodali. Vendar so se hudo vračunali. Vesti o slabi letini niso več vžgale in ko je bila preteklo nedeljo objavljena uredba o ukinitvi obveznega odkupa žita, se je položaj na trgu na mah spremeniL Cene na prostem trgu so hitro popustile za 20, 30 in celo več odstotkov. V nekaj dneh se je silno povečala ponudba žita na trgu. Kmetje so začeli ponujati žito predvsem »Zito-prometu«. Tako je n. pr. »Zito-promet« v Baški Palanki samo v torek odkupil od kmetov 4 vagone pšenice, to je toliko, kakor prej v enem mesecu. Podobno so ponujali blago tudi kmetje v Bečeju, Zabiju, čurugu, Titelu, Beočinu in drugih krajih. »Zito-promet« je to žito odkupil po določeni ceni 23 din za pšenico in 12 din za koruzo. Ponudbe pa so vsak dan večje, kar priča, da so pridelovalci držali žito doma, ko pa so spoznali, da letina ne bo slaba, zlasti pa, da ne bo obveznega odkupa, so pohiteli, da to žito prodajo. Tudi moko ponujajo na trgu potrošnikom po znatno nižjih, cenah, zato je v Novem Sadu v nekaj dneh padla prodaja moke v državnih trgovinah pod eno tretjino prejšnjega
Za tovarno usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah, ki spada med največja podjetja te vrste v državi, je bilo po družbenem planu sprva določeno 73 odstotno izkoriščanje zmogljivosti. S prevzemom dela proizvodnje bivše tovarne »Indus« v Ljubljani (pikarji in pogonska jermena) pa se je lahko povečalo na 87%. V začetku letošnjega leta je imel kolektiv te tovarne precejšnje težave, ker ni pravočasno prejel potrebnih surovih kož iz uvoza. Tudi pogodbe, ki jih je tovarna sklenila z raznimi potrošniki usnja, so bile s sprostitvijo trga po večini razvezane. Zato je moral delavski svet tega podjetja dobro premisliti, kaj bo tovarna v letošnjem letu izdelovala in komu bo prodajala. Delavskemu svetu je kmalu uspelo premagati težave. Po prvotnem proizvodnem planu naj bi tovarna letos izdelala 66 ton
odprli svojo lastno trgovino, ki prodaja konjiško usnje. Ta trgovina ima prav lepe uspehe, saj je dosegla mesečni promet 1 milijoft din, računajo pa, da se bo še povečal. Delavski svet in upravni odbor pa sta začela razmišljati tudi o možnosti izvoza usnja v inozemstvo, predvsem v Avstrijo. Domači trg je z usnjem precej založen in je prodaja čedalje težavnejša, konjiško usnje pa je kot kvalitetno blago znano tudi na Dunaju, v Celovcu in v drugih avstrijskih mestih. Če bodo imeli dovolj blaga, ga bodo izvažali tudi v Dansko in Belgijo.
Na zadnji seji delavskega sveta, na kateri je bilo navzočih tudi 30 drugih delavcev podjetja, je upravni odbor poročal tudi o vplačilu akumulacije. Do konca maja je podjetje vplačalo nekaj nad 150 milijonov din akumulaci-
podplatnega usnja. Ker pa so je. To je nekaj manj kakor , i- _	- — i-«-	po planu, in sicer zaradi te-
ga, ker so blizu pol milijona din prihranili pri skladu za plače in se je s tem zmanjšala tudi vsota akumulacije. Tarifni pravilnik, ki ga je izdelal upravni odbor in potrdil delavski svet, je eden izmed najboljših v usnjarski stroki Slovenije. Povemo naj še to, da bodo v bodoče vsa zasedanja delavskega sveta tovarne dostopna vsem članom kolektiva. Tako se bodo delavci lahko sproti seznanjali z načinom dela v delavskem svetu, da se usposobijo za upravljanje podjetia.
Imeli v začetku leta na raz' polago predvsem kože za predelavo v podplate, so- jih doslej izdelali že 95 ton in so tudi vso proizvodnjo že prodali, ker imajo konjiški podplati dober sloves v naši državi. Dovolj naročil so dobili tudi za pikarje, ki Jih potrebuje tekstilna industrija in jih sedaj v vsej državi izdeluje le »Konus«, medtem ko so jih pred vojno tekstilna podjetja uvažala. Manjše pa je v zadnjem času povpraševanje po jermenih.
Da zagotovijo prodajo svojih izdelkov, so v Beogradu
Kako smo izdelovali turistični zemljevid
Slovenije
Obnovo Sodražice bo treba pospešiti
Veliko Dorrvanlkanie zemljevidov po vojni je napotilo Državno založbo Slovenije, da se je že leta 1947 odločila za izdajo ročnega in stenskega šolskega zemljevida Slovenije. Poverila je to delo profesorju F. Planini in podpisanemu, risal pa naj bi zemljevid Ivan Selan. Kartograf je tudi res takoj začel z risbo višinskih črt. delo ie hitro napredovalo. Kakor šole pa so bile brez zemljevidov tudi druge javne ustanove naše republike m zemljevidi, ki so se takrat pojavljali na knjižnem trgu. niso mogli zadostiti povpraševanju in so nitro pošli. Zato je tedanji Komite za turizem m gostinstvo pri vladi I.RS izrazil željo, da naj bi najprej izšel turistični zemljevid Slovenije, ki bi potem v primerno reducirani obliki služil za šolsko izdajo.
Za prvotni bolj preprosti koncept je tsv. Selan poleg dogovorjenih višnskih črt in celotne vodopisne in prometne mreže delal tudi na imenski predlogi, ki jo je enako kakor vse druge kartografske elemente prenašal s topografskega zemljevida 1:100.000 v merilo 1:150.000. upoštevajoč pri tem navodila avtorjev glede velikosti in pomembnosti posameznih krajev in drugih objektov. To predlogo sva nato prof. Planina in podpisani kritično bregledovala jo spreminjala. iz nje črtala in ji dodajala. Pozneje, ko je delo postajalo vedno bolj podTobno. sta za vsak odsek sproti pripravljala signature in imena. Ze izbira krajev, ki naj pridejo v zemljevid. ni bila lahka; bati se je bilo, da bo navsezadnje prena: trnan. Mnogo dela je bilo tudi z zbiranjem, primerjanjem . in preverjanjem turističnih podatkov: sprejeti smo mogli le to. kar ie res pomembnega. Tako vsebuje zemljevid poleg običajnih signatur, ki jih najdete v topografski karti, podatke o tem. ali je ta kraj klimatski kraj. kopališče, zimsko športno središče, slatinsko zdravilišče itd., navaja toplice, športne bazene. rečna kopališča: podčrtuje kraje, ki so važni po svojem narodopisnem obeležju ah pomembni iz narodnoosvobodilne borbe; opozarja na arheološka najdišča, z zakonom zaščitena ozemlja in objekte in na prirodne znamenitosti:	zaznamuje
smučišča in smuške skakalnice, sindikalne počitniške domove.
reševalne postaje: navaja letališča, železniške postaje, poštne urade in na količkaj dobriji cestah kilometrske razdalje od kraja do kraja, za kar bodo hvaležni zlasti avtomobilisti in kolesarji. Poleg risbe terena, rek, potokov in jezer, morja z globinskimi črtami, poleg neštetih krajevnih signatur in imen, višinskih oznak. cest. železnic itd. torej še obilica posebnih podatkov. ki na so razporejeni tako in s takšnimi znaki, da so sicer lahko čitljivi, a zemljevida vendar ne obremenjujejo.
Pri presoji gradiva, ki ga naj vnesemo v zemljevid, smo ne-
grestano zadevali ob razne pro-leme. Nešteto imenskih oblik je negotovih ali so v raznih virih različno pisana ali tudi uradno spakedrana. n. pr. številna Smartna ' iri Smartini. Banjščice in Banjšice. Topolšica in Topolščica. Jurešče na Pivki.
.ki ga pišejo tudi Juršice, Juršče itd. Možaklja. Mužaklja Mežakla itd., itd. Dokler ne dobimo od naše Akademije znanosti izdanega. Znanstveno in uradno priznanega pravopisa krajevnih imen. ne bomo prišli do enotne pisave in seveda tudi ne do
Pravilnega zemljevida. Da bi tak rajevni pravopis kmalu doživeli!
Zemljevid, ki ima merilo 1:300.000, je iz turističnih razlogov podaljšan na jug*do konca Istre, na jugovzhodu pa zavzema precejšen del severozahodne Hrvatske tja do bosenskih meja. Važno je seveda tudi. da sega na severu tako visoko, da nam predoči vso Slovensko Koroško, na zahodu pa do Tilmenta. tako da je zajeto tudi ozemlje Beneških Slovencev.
Tako smo s skupnim delom Komiteja, sedaj Uprave za turizem in gostinstvo pri Svetu
VLRS za blagovni promet, kartografa. avtorjev in tiskarne dobili lep zemljevid, ki bo. kakor upamo, dostojno predstavljal naš turizem, našo geografijo, kartografijo in tiskarstvo doma in v tujini. Pri vsem tem pa se zavedamo, da tudi to delo ni popolno. V drugi nakladi, ki naj bo še boljša, bo treba marsikaj popraviti. Avtorji, kartograf. Uprava za turizem, vsi bomo hvaležni za kakršnekoli stvarne pripombe in predloge.
Zemljevid je izdala Uprava za turizem in gostinstvo, a založila Državna založba Slovenije. Njegova cena je Din 370.—. dobi pa se v vseh knjigarnah i. s. ali kot stenski zemljevid ali v zložljivi obliki s platnicami.
Dr. V. Bohinec.
Zakaj tožijo goriški pleskarji In soboslikarji nad pomanjkanjem
dela
V Novi Gorici dokončujejo najlepšo zgradbo, poslopje okrajnega ljudskega odbora, kjer bodo imele svoj sedež tudi politične organizacije in Mestni ljudski odbor. Splošno gradbeno podjetje Gorica je v ta namen najelo okrog 20 sobopleskarjev podjetja »Slikoplesk« iz Ljubljane. Domači pleskarji, ki jih je kakih 20 v okraiu in imajo nekateri tudi vajence in pomočnike, pa s tem niso zadovoljni. Jeze se. da jim delavci iz drugih krajev odjedajo kruh in zaslužek. čeprav so tudi oni pripravljeni delati. Pritožujejo se. da sp zapostavljeni in nekateri skoraj brez dela.
Res je sicer, da niso vsi polno zaposleni. Nam pa se zdi njihova gorečnost sumljiva. Letos so namreč s pismeno vlogo, ki so jo poslali, podpisano od 10 pleskarjev in sobopleskarjev. opozorili obrtniško zbornico na to zapostavljanje z zaposli evan jem obrtnikov pleskarske stroke iz drugih okrajev. Lani jih je obrtniška zbornica večkrat vabila in celo okrajni ljudski odbor je moral posredovati, da bi prevzeli pleskanje dveh stanovanj-
skih blokov v Novi Gorici. Izgovarjali so se, da so z delom preobloženi in z drugimi jalovimi izgovori. Tako so nepobeljeni stanovanjski bloki dalj časa čakali za vselitev. S tem se je seveda 48 družin, ki bi se lahko vselile v nova stanovanja, »e dalje stiskalo v neprimernih in tesnih stanovanjih. Na to pleskarji niso pomislili. Vse prepričevanje o stanovanjski krizi in ugodni delovni pogoji, ki jim jih je nudilo gradbeno podjetje, niso zalegli. Sele po več neplodnih sestankih se jih je prijavila za prevzem dela komaj ena tretjina.
Primer pleskarja Alojzija Grazianija iz Solkana, ki je eden izmed podpisnikov vloge pa nam pove, kako je z nezaposlenostjo. Ta zaposluje v svoji delavnici še pomočnika in nekvalificiranega delavca. Njegova delavnica je natrpana z nepobarvanimi kuhinjskimi omarami, mizami, stoli, zaboji za drva, okenskimi okvirji in drugimi kosi pohištva, čakajo da pridejo na vrsto.
ki
Torej le ni tako nezaposlenostjo.
strašno s to
Jo.
V Sodražici, ki je bila med vojno do tal porušena, čaka na obnovo še 28 hiš. Zlasti središče trga doslej še ni urejeno. V povojnih letih je bilo doslej na novo zgrajenih 15 stanovanjskih hiš, 4 pa so bile obnovljene. Obnoviti ali na novo zgraditi pa bo treba še vrsto gospodarskih poslopij — ljudje so si poskrbeli predvsem za stanovanjske prostore in bi «a splošno hitreje gradili, če bi imeli več gmotnih sredstev.
Letos bodo menda začeli graditi zadružni dom. Načrti so bili pripravljeni že pred dvema letoma in bo treba končno že začeti z gradnjo. Zadružni dom bo stal na najlepšem prostoru Sodražice in bo moderna stavba z dvema večjima traktoma. V pritličju bodo trgovski lokali, skladišča in kletni prostori, nadalje gostinski obrat, pekarija in mesarija ter še nekateri obrtni obrati. V prvem nadstropju bodo pisarne in prenočišča za tujce. Stavbo bodo zidali v treh zaporedjih. Letos b'ođo začeli z gradnjo glavnega trakta. V zadružnem domu bodo zgradili tudi večjo društveno dvorano, ki bo urejena tudi za kino.
Računano po današnjih cenah bo nameravana stavba terjala približno 7 milijonov dinarjev stroškov. Doslej imajo na razpolago 2 milijona gotovine iz regresa lesnega odseka kmetijske
zadruge ter bodo prosili nekaj kreditov tudi iz okrajnih in republiških fondov. Se padrije pa bodo iskali vse možnosti iz lastnih gospodarskih virov. Obrnili se bodo tudi na uvozno in izvozno- podjetje »Dom«, ki je odjemalec sodraške »suhe robe«. Nasproti zadružnega doma imajo v načrtu zgraditi tudi novo občinsko stavbo, pred katero bo stal spomenik padlim borcem.
Težje vprašanje, ki pbvzroča
Sodražanom mnogo skrbi, j« nova šola. Ta stavba je bila že leta 1950 v surovem sicer dograjena in pod streho, vendar pa skozi okenske odprtine v še nedograjenem delu poslopja zamaka dež in povzroča škodo na zidovju. Treba bo skončati potrebna dela in doseči vsaj toliko, da vremenske neprilike ne bodo ogrožale zidu. Ko bo šola do-konočno dodelana, bo ena izmed najmodernejših v Sloveniji, ap.
Zgleden delovni kolektiv
Ob ustanovitvi društva sanitarnih
tehnikov in higienikov Slovenije
Besede in dejanja
se ne smejo razlikovati
Dovolj se je že pisalo v našem časopisju o učiteljstvu in o tem, da učitelj, ki je sam še pod vplivom srednjeveških dogem in mistike, ne more učiti otroke naprednega in znanstvenega pogleda na svet. Razumemo tiste učitelje, ki so bili vse svoje življenje v tem duhu vzgajani, in vemo, da jim je težko vse to čez noč spremeniti. Zahtevamo pa od njih lahko, da skrbe in pazijo na to, da otroci ne bodo videli pri njih razlike med besedami in dejanji in da jih ne bodo zavestno vodili v dvome s tem, da jim eno uro pripovedujejo pravljice o nastanku sveta iz katekizmov, drugo uro pa znanstvena dognanja o istem.
Toda učiteljice Hiršl Mire, ki uči na osnovni šoli v Tržiču, vse to nič ne moti. Nasprotno,
j.	1	r»f j pr -i za-
to. da bi jih odvrnila od resnice. <ia bi tudi oni žiVeli v zmoti in zaostalosti, kot je to primer pri njej. Rekla je namreč otrokom, da bodo tisti učenci, ki ne hodijo k verouku, dobili slabe ocene.
Mislimo, da bi se učiteljica Hiršl Mira morala nad tem zamisliti in spremeniti svoje stališče. Ce pa to ne more storiti, potem naj učiteljski poklic rajši odloži. Njen pogled na ta vprašanja je njena osebna stvar, in če hoče pač ostati v mraku srednjega veka, naj ostane. Na tem, kakšna bo naša mladina, pa je zainteresirana pri nas celotna družba, ki ne more dovoliti, da bi jo vzgajali v mračnjaštvu, neznanju in hinavščini/
Tudi učiteljici Marici Žalec, ki je bila nastavljena na eno-oddelčni osnovni šoli v Radencih pri Starem trgu, veljajo te vrstice. Dne 10. maja, ko je bila v Vinici birma, je namreč svojevoljno pretrgala pouk, zaprla šolo in odšLa v Vinico vezat birmo. Pričakovali bi, da bo učiteljica za to vsaj grajana od svojih starešin. Kaže pa, da ima nekje zaslombo, ker so jo »kaznovali« s tem, da so jo premestili na popolno osnovno šolo v Adlešiče.
N. O.
Z naglim razvolem zdravstvene službe v naši državi se v vrstah srednjega medicinskega osebja poleg medicinskih sester vse boli uveljavlja poklic sanitarnih tehnikov. Njihovo prizadevanje za zboljšanje higienske ravni ljudstva in za zatiranje ter preprečevanje nalezljivih bolezni je čedalje vidnejše, zlasti. odkar je bila jeseni leta 1948. ustanovljena štiriletna šola za sanitarne tehnike v Ljubljani.
V stari Jugoslaviji so neurejene. zanemarjene higienske prilike in slabo zdravstveno stanje prebivalstva napotile zdravstvene delavce in strokovnjake, da so kljub skopemu razumevanju in podpori režimskih oblasti pričeli že zgodaj z organizacijo higienske službe. Ustanovljene so bile maloštevilne zdravstvene ustanove, ki naj bi skrbele za zboljšanje splošnega higienskega stanja. Razumljivo je. da je bilo takrat le malo zdravnikov, zlasti zdravnikov-specialistov za preventivno medicino, še manj pa ie bilo srednjega in nižjega medicinskega osebja, ki bi bilo tem zdravnikom v pomoč. Prav tako ni bilo dovolj laboratorijev, v katerih bi se izkoriščala odkritja medicinske znanosti. Takratnim oblastem je bilo zdravje državljanov kaj malo mar in so bili v glavnem le po zaslugi ne-katrih požrtvovalnih- zdravnikov strokovnjakov ustanovljeni higienski zavodi v nekaterih večjih mestih.
Toda študij je bil takrat zelo drag. štipendije zelo redke in nizke in se zato le malokdo odločil za ta poklic. Pred drugo svetovno vojno je bilo v vsej Sloveniji le dober ducat zdravstvenih pomočnikov. V takratnih razmerah sta bila desinfek-tor in zdravstveni pomočnik, po vzoru, ki je veljal za ostale delovne ljudi, močno izkoriščana. Tako so v nekaterih ustanovah in srezih silili zdravstvene pomočnike in desinfektorie. da so opravljali posle služiteljev. Morali so čistiti in kuriti prostore, bili so celo ječarji vri sreskifi
in drugo. Se-lelu še v
Gosaod Tovornik, se rad,
„izmazal**...
Pred nekaj dnevi smo dobili
pismo konjiškega arhidiakona Tovornika, kjer zavrača trditve, ki smo jih napisali o njem v dveh naših člankih. Gospod Tovornik pravi, da ni nikdar dal izjave, da je pravilno stališče Vatikana, ki smatra, da se Trst mora priključiti Italiji. Razen tega pravi, da ni res, da bi mu dne 2. junija kdorkoli
poskušal izročiti kakšno pismo.
Ne bomo se spuščali v prerekanje o teh stvareh, ker jih smatramo za dokazane.
Zanima pa nas odkod jemlje gospod Tovornik toliko moralne neobčutljivosti in cinične predrznosti zato, da zanika vsa
V stiškem samostana prodajajo paradižnikove sadike,
zavite v bivši »Bogoljub« iz časov okupacije, kjer piše o borbi proti komunizmu, pravilnosti borbe belogardistov L L d.
Vzemite, mamca, naše paradižnike, ker Vae bodo obvarovali brezbožnega konmaisna,
ta dejstva, ko mu pa vest ni obremenjena samo z izjavami in postopki, o katerih smo že pisali. V pismu, ki ga je poslal nam, pravi, da izjave o Trstu ni nikoli podal in da je njena vsebina v polnem nasprotju z njegovim nacionalnim čutom. Istočasno ko tole piše nam, pa Izjavlja, da je škof Santin dal izjavo o preganjanju vere m cerkve v coni B STO in v Jugoslaviji, ker ima za to pač možnost, medtem ko morajo naši škofje o tem molčati. Po vsem tem, kar je o škofu San-tinu in o preganjanju vere v Jugoslaviji že znano, gredo nacionalni čut gospoda Tovornika in take izjave res prav dobro skupaj. Človek, ki tako govori, res nima nobenih moralnih shrupuiov.
Gospod Tovornik svojega sovraštva do naše družbene in državne ureditve ne more skriti. Se celo patriotični duhovniki, organizirani v CMD, so mu na poti. Pravi, da bi bilo mnogo lažje, če jih. ne bi bilo, ker bi bili v tem primeru vsi duhovniki enotni in bi se marsikaj doseglo. Toda v čem je ta enotnost, ki jo želi gospod Tovornik, na kakšnem programu temelji? In kaj je tisto »marsikaj«, kar bi rad dosegel? Po vsem tem, kar že vedo naši ljudje o gospodu Tovorniku, je popolnoma jasno, za kakšno enotnost gre in kaj bi rad dosegel. Gre za enotnost v borbi proti naši državi in ljudski oblasti, gre za uresničenje vatikanskih načrtov o razbitju Jugoslavije in ustvaritvi srednjeevropske katoliške federacije in za ostale megalomanske načrte sovražnikov našega ljudstva.
Gospođu Tovorniku pa sporočamo, da ni treba več jezuitsko zavijati oči in tajiti nekaj, za kar sam ve, da je resnica. Ce pa se čudi, odkod mi vse to izvemo, potem naj ve, da so v obrambi svojih nacionalnih interesov naši ljudje zelo občutljivi in da se izdajalci ne morejo nikjer skriti pred njihovimi budnimi očmi
zaporih, kurirji veda so morali po tem del1 redu opravljati svoje prave poklicne dolžnosti. Sele, ko so v obrambo svojega poklica ustanovili svoje društvo in po posredovanju nekaterih uvidevnih ljudi v vodstvu zdravstvene službe, se je njihov položaj nekoliko omilil in utrdil.
Vse tisto, po čemer so sanitarni tehniki in higieniki stremeli v takratnih utesnjenih razmerah se je pričelo uresničevati šele po osvoboditvi, v naši novi državi. Ljudska oblast je že od vsega začetka, v svoji skrbi za zdravje ljudstva poskrbela za vzgojo medicinskega osebja v najširšem obsegu. Tako so bile takoj po osvoboditvi ustanovljene tudi pri nas v Ljubljani vse medicinske šole. od najvišjih do nainižjih. -
Leta 1945. je bil prvi tečaj za higienike pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Kmalu nato ie pričel z delom laborantsko-desinfektorski tečaj nri Epidemiološkem zavodu. Sledil mu je
devetmesečni tečaj za pomočnike sanitarnih inšpektorjev, ki je pomenil pravzaprav začetek poznejše redne štiriletne šole za sanitarne tehnike.
Tako sta danes našla oba popravo mesto in polno Srez sanitarnih tehni-
klica svoje pravo mesto in polno
Čriznanje. Brez sa: ov in higienikov si ne moremo zamisliti odgovornega dela v okrožnih higienskih zavodih in higienskih postajah z njihovimi laboratoriji za raziskavo živil, z njihovimi akcijami za higiensko ureditev- naselij, pri razkuževal-nih delih, skratka pri celotnem prizadevanju za zboljšanje higienskih pogojev prebivalstva v mestih, tovarnah in vaseh.
Te dni so sanitarni tehniki in higieniki Slovenije ustanovili v Ljubljani svoje društvo, ki bo svoje člane strokovno, kulturno in ideološko izpopolnjevalo, jih vzgajalo v zavedne in požrtvovalne zdravstvene delavce ter seveda skrbelo za varstvo njihovih poklicnih interesov.
L. K.
V Tolminu so kmalu po osvoboditvi ustanovili čevljarsko zadrugo, ki se je v januarju 1947. leta preimenovala v okrajno čevljarsko podjetje. V začetku je imela številne težave z nabavo surovin, strojev in podobnega, danes pa predstavlja dobro urejeno industrijsko podjetje. V glavnem je to zasluga vsega kolektiva, kajti sleherni je imel zdravo misel za napredek. V kolektivu je 24 udarnikov — številni med njimi so celo nad 10-kratni udarniki —, ki še vseskozi odlikujejo z izdelavo kakovostnih proizvodov. Nekateri med njimi so bili odlikovani tudi z medaljo dela. S svojimi dobrimi izdelki je podjetje znano že po vsej Sloveniji.
Za svoje Izdelke je 'prejelo podjetje tako na prvi, kot tudi 'na drugi republiški razstavi lokalne industrije, obrti in komunalne delavnosti v Ljubljani diplomi. Prav tako je prejelo od Zveze sindikatov Jugoslavije pohvalo ter priznanje in pohvalo od Glav. odbora Zveze borcev za uspehe v tekmovanju za deseto obletnico ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade.
Danes pripravljajo gradnjo novih delavnic, za kar so delno že določena sredstva v republiškem proračunu. Novi prosto-
ri so podjetju potrebni predvsem zato, ker Tolmin nima posebne industrije in zato, ker je na meji države z močno razvito čevljarsko industrijo. Občutne težave ima še vedno s stroji in orodjem. Da bi se te odpravile, bi bil potreben vsaj delni uvoz nekaterih predmetov.	-še.
Kje naj se gradi kulturni dom tovarne »Plamen« v Kropi
Pod zgornjim naslovom je bil v našem listu že dne 10. aprila objavljen članek, v katerem se je dopisnik zavzemal za to, da bi zgradili kulturni dom tovarne »Plamen« namesto v Krppi v bližnji Lipnici, torej v središču krajevnega občinskega odbora. Pravda okrog nameravane gradnje kulturnega doma se še ni polegla. Pristaši gradnje doma v Lipnici so imeli sicer precej zagovornikov, to pa zaradi tega, ker so predlagali, naj bo dom tam, kjer je sedež občine, to je v Lipnici.
Tudi v našem listu očitno tega primera nismo najbolje pretehtali, saj je jasno, naj se kulturno življenje razvija predvsem tam, kjer so domovi delavcev. Na Kroparskem pa se kaže »a stvar takole: v Kropi živi 220 članov kolektiva »Plamen«, v Kamni gorici 80 članov in še od teh jih dela polovico v Kropi, v Dobravi 16 članov, v Lipnici 9 članov, v Češnjici 10 članov itd. Torej tudi številke govore odločno za to, da »Plamen« gradi svoj kulturni dom tam, kjer delajo njegovi delavci
Neverjeten primer surovosti
Stanko Jager Is okolice Dramelj pri Celja se je pokazal mojster v mučenja Svali. Močno utrujenega konja je tako pretopel, da je ubogi Svali izteklo is nosa okrog tri litre krvi. Nato je konja obesil dva metra visoko v kozolec, da bi se Izognil P*- in De v 3 km oddaljeni Lipnici.
npIlllrUSM T» n srtai Innan»	Vn	_  
prilikam poginjenega konja. Za svojo surovost bo pd sodnika za prekrške gotov« prejel zasluženo kazen.	M. C.
Tragičen dogodek na Vranskem
V	nedeljo 8. junija je prišlo na Vranskem do tragičnega dogodka, ki se je končal s smrtjo komandanta MDB tovariša Slavka Spegliča.,
Okoliščine, v katerih je prišlo do tega in predvsem smrt mladega, predanega mladinskega voditelja nas obvezujejo, da o tem napišemo nekaj več ter javno obsodimo podivjanost ljudi, ki v svoji objestnosti ne poznajo nobenih meja. Pri tem gre za dva prav tako mlada človeka, 26 letnega Debeljaka Si vka, tkalskega mojstra iz to-' varne SL Pavel (že večkrat obsojen zaradi pretepa) — ter 20-letnega kmečkega sina Žganca Alojza, oba poznana pretepača, ki v zaporu čakata na pravično obsodbo za svoje početje, ter zaslužita prezir in obsodbo vsakega poštenega človeka.
V	nedeljo zvečer so se brigadirji pred večerjo zabavali s petjem, plesom in harmoniko. Med tem sta vdrla v naselje domačina Debeljak in Zgane, oba vinjena in zahtevala od brigadirjev, naj prenehajo s plesom, ter se pri tem izdajala za organa oblasti (oba sta se že popoldne prerekala z brigadirji in skušala izzvati prepir). Brigadirji so jih odslovili iz naselja, češ naj se zmenijo s štabom. Ko sta oba še nadalje izzivala pred naseljem je odšel k njima Speglič, da bi ju pomiril in pregovorih naj zapustita naselje. V tem pa sta oba navalila nanj in Debeljak ga je s kolom udaril po glavi ter podrl na tla. Brigadirji so svojega komandanta takoj rešili, oba pretepača pa odpodili (Zgane se je zvečer še pretepal v svoji vasi). Speglič po tem dogodku ni pokazal nobenega znaka težje poškodbe in, čeprav je imel prebito lobanjo (kar je pokazal poznejši zdravniški izvid), je še večerjal in se pogovarjal z brigadirji. Ponoči mu je prišlo slabo in med prevozom v bolnišnico je podlegel poškodbam.
S tovarišem Spegličem smo izgubili ne samo dobrega komandanta mladinske brigade, temveč predvsem dobrega mladinca, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil mladinski organizaciji. Čeprav je bil star šele 25 let, je njegovo življenje bogato delovnih uspehov in izkušenj. Od leta 1944 je bil v partizanih, po osvoboditvi pa je vseskozi delal kot mladinski aktivist in bil zaradi svoje delavnosti dlje časa član OK LMS in biroja OK LMS. Sedaj je bil
član MK LMS Hrastnik in bil zaposlen v steklarni. Da je bil tovariš Speglič priljubljen in dober član Ljudske mladine in Komunistične partije, je pokazal tudi njegov pogreb, ki se ga je udeležilo preko 4000 ljudi.
Svojemu mlademu tovarišu, ki je postal žrtev podivjanosti pretepačev, smo dolžni zahtevati najstrožjo kazen za zločince. Ta dogodek pa naj bo tudi resen opomin, kam pripelje mladega človeka pijančevanje in objestnost
Bivši učenci učiteljskega doma
v Ljublfani so zboroval!
Dne 1. junija so se t Ljubljani
sestali bivši dijaki, osebje in vodstvo Učiteljskega doma v Ljubljani, ki so v Času NOB odšli v partizane ali pa kot aktivisti sodelovali v NOB. Učiteljski dom v Šiški je bil center mladinskega dela za Šiško. Iz tega doma je odšlo čez £0 dijakov ▼ NOV in zato je razumljivo, da se je zborovanje vršilo v prisrčnem, tovariškem vzdušju.
Vsi pristojni so toplo pozdravili govor bivšega upravnika tov. Der-melja, ki Je govoril o pomenu dela v času borbe in o potrebi povezovanja vseh bivših gojencev Učiteljskega doma v klub. ki bo znal očuvati in mladino seznanjati o borbenih partizanskih tradicijah. V svojem govoru je obsodil delovanje Vatikana in dela sovražne duhovščine pri nas proti Titovi Jugoslaviji ter poudaril, da bo bivši kolektiv Učiteljskega doma kot vedno doslej tudi v bodoče čvrsto branil pridobitve NOB.
Bivši gojenci so nato sklenili, da v sklopu ZB organizirajo klnb, v katerega bodo pritegnili vse bivše gojence in osebje Učiteljskega doma, ki so aktivno sodelovali v NOB in vse tiste, ki so bili na terenu povezani v aktiv Učiteljskega doma. Klub se bo imenoval po prvima organizatorjema mladinskega dela v Učiteljskem domu po Leonu Kosmaču in MaTjanu Klemenca. Izvolili so
MESEČNA NAROČNINA
Slovenskega poročevalca:
za dnevno izdajo 140 din za ponedeljsko izdajo 20 din za obe izdaji	160	din
nato <e «-članski odbor,.ki bo to delo vodil in Izdali poziv vsem bivšim gojencem, da naj prijavijo «voj vstop na sedet kluba v demu Otona Zupančiča. Ljubljana, Zibertova 27.
J. Z.
Zanimiva razstava prirodoslovnega krožka
Na L gimnaziji v Vegovi uiici deluje ie več let prirodoslovni krožek pod vodstvom profesorjev Adiešiča in Planine. V tem šolskem letu je imel krožek 22 predavanj If biologije, fizike, geologije, geografije, kemije in mineralogije. Predavali so večinoma dijaki sami.
25 dijakov se je udeležilo radioamaterskega tečaja, 14 pa tečaja računanja z logarrtmičnim računalom po moderni Aristo metodi, več dijakov pa tudi jadralnega tečaj« Med višješolci Je mnogo amaterjev. Krožek' je priredil več ekskurzij in vaj v mikroskopira-nju, seciranju živali, nrejanju herbarijev, akvarijev in podobno.
Delo krožka je pokazala letošnja razstava, ki so jo pripravili dijaki — člani krožka. Letos je razstavljal prvič tudi tehnični oddelek krožka. Prikazan je bil celotni postopek razvijanja črno-bele fotografije, razložen pa Je bil tudi agfakolor — način barvnega fotografiranja. Razstavljali so ie «n kemik, dva radioamater. Ja, en modelar ladij, mineralog, botanik, akvarist in entomolog. Zanimivi so bili akvariji s segre-valnimi i« prezračevalnimi napravami. bogate zbiske hroščev in metuljev, vzorno nrejen herbarij, zbirka okamenln in majhna fotografska razstava.	M. B.
POZOR!
GOSTINSKIM OBRATOM NUDIMO ODLIČNO
>UNION< pivo
po ponovno znižanih cenah:
10% svetlo marčno pivo v sodih d Din 29.— za 1 liter 10% svetlo marčno pivo v steklenicah ä Din 19.— sa 1 steklenico 16% specialno temno BOK pivo v steklenicah d Din 25.— za 1 steklenico
NUDIMO TUDI PRVOVRSTNI PEKOVSKI KVAS TER GORILNI ŠPIRIT
PRIPOROČA SE:
PIVOVARNA
<11
niori
LJUBU ANA
PODRUŽNICA
1 SLOVENSKEGA POROČEVALCA
In
LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA V NOVEM MESTU
sprejema za naše liste
NOVA NAROČILA.
NAROČNINO IN OGLASE
Posreduje za vse vidnejše jugoslovanske dnevnike. tednike in mesečnike ter za demokratične liste v Trstu
Na razpolago ima broširane knjige »DOBRI VOJAK SVEJK«, brošuro »O PAPEŽEVI NEZMOTLJIVOSTI« in posamezne snopiče romana »GROF MONTE CRISTO«
Tovarna obutve
A
mav
Tržič

Blejski otok spet urejen
Eden najmikavnejših in v »vetu najbolj znanih kotičkov Slovenije je Bled z jezerom in otočkom v njegovem zatisnem delu. Menda se je vsa odvisna lepota naše zemlje zbrala v tem koncu gorenjskega kota, da je lahko ustvarila Prešernovo »podobo raja«. Zadnja leta pa je bila ta podoba — vsaj kar se otoka tiče — močno zanemarjena, o čemer smo večkrat zaman brali v dnevnem časopisju. Ker je otok sam prirodna znamenitost in so stavbe na njem kulturnozgodovinsko pomembne, se je za njegovo usodo pozanimal Zavod za spomeniško varstvo in je postavil na otoku stalnega oskrbnika, ki naj otok primerno vzdržuje in nadzira početje raznih nekulturnih obiskovalcev.
V čem je pomen blejskega otoka? Poleg geološke in prirodne znamenitosti je za pogled njegova zunanja podoba tako mikavna, da je bila že neštetokrat predmet slikarjevega zanimanja in je postala kar stalen okras prostorov, ki jim hoče nas človek dati domače lice. Z naravno danostjo prirode pa se na otoku lepo veže delo človeš kih rok, ki sega mnoga stoletja nazaj. Pesnikova pripoved o templju boginje 2ive, ki so jo menda prav tu častili naši dedi, morda le ni samo pesniško uporabljena. Za visoki srednji vek pa je tudi znanost že na popolnoma trdnih temeljih. Ohranjena je listina, da je leta 1004 nemški cesar prepustil ozemlje med obema Savama briksen-škemu škofu. Sedež te posesti je bil Bled, kjer si je škofov fevdnik na strmi skali pozidal grad. na otoku pa je bila ustanovljena prostija briksenške cer-ve, ki se leta 1296 kot taka izrečno imenuje med tistimi, ki »o bile dolžne plačevati papežu desetino. Sedanja stavba bo v osnovi menda tudi že pozno srednjeveška in sta se od njenega prvotnega oboka ohranila dva kamnita sklepnika:	prvi
je vzidan v zunanjo steno brez-biterija. drugega je ob baroki-zaciji stavbe prenesel v svojo hišo na Mlinem št. 2 tedanji otoški mežnar, tretjega znanega pa so prav tam že pred časom razbili, ker po mnenju lastnika ni bil nič vreden. Srednjeveški je tudi spodnji del samostojnega zvonika z značilnim portalom na oslovski hrbet. Poleg, teh spominov na srednjeveško cerkev pa vemo iz virov, da je v njem leta 1465 prvi ljubljanski škof Lamberg posvetil nov glavni oltar, v katerem je najbrž stal še ohranjeni kip Marije, ki se po slogu kar dobro ujema z omenjeno listino. V prvi polovici 17. stoletja je tudi blejski otok zajel prvi val prebujajočega se baroka, ki je dal s ponovnimi prezidavami v 18. stoletju cerkvi njeno sedanjo obliko. Iz teh dveh stoletij izhajajo tudi ostale tri stavbe na otoku: prostija, me-žnarija in tako imen. puščava. Ker gre torej v celoti za dobro urejen baročen kompleks, ki se s smiselno razporeditvijo ze-
lenja ob pogledu z blejske strani veže v enega najmikavnej-šeh izrazov naše domovine, se je sama po sebi ponudila misel, da naj se ves otok, ki je bil že leta 1949 s posebno odločbo zaščiten kot kulturni in prirodni spomenik, tudi spomeniškovar-

šljenja in okusa. Sem gredo s Layerja, Metzingerja, češkega trdo roko in v kričečih barvah slikarja 17. stoletja in nekega
stveno obravnava in muzejsko uredi. V ta namen sta dala na razpolago razstavne predmete Narodni muzej in Narodna galerija iz svojih depojev, vsa dela pa je vodil Zavod za spo-
naslikani križevi poti, na katerih je ljudsi umetnik Kristusovim mučiteljem nadel turške izraze in oblačila in je s tem izlil svoj srd nad sovražnikom, ki je bil v ljudski duši živ še dolgo potem, ko je Turek že za vedno zapustil naše kraje. Podobno pa je tudi rezbar v tistem hudiču, ki smo ga pokazali v sobi ljudskega verovanja, hotel upodobiti svojo predstavo o strahovih in spakah, ki mu v viharnih nočeh ne dajo' spati. Desno sobo v pritličju bi v primerjavi z opremo grajskih viteških dvoran lahko imenovali cerkveno orožarno. V tem temačnem prostoru z lesenim stropom so zbrani vsi mogoči rekviziti cerkvene rabe: od trebušastih večnih luči in tolčenih kadilnic, svečnikov najrazličnejših oblik, velikosti in izdelave, pa do bakrenih kotličkov za vodo, čolničkov za kadilo in bahavih banderskih križev. Iz pritlične veže pridemo v nadstropje, ki pa je po občutju toplejše in svetlejše. Ze na stopnišču nas pozdravi stari kranjski znanec L4yer in sveta zdravnika nam ponujata mazil za bolno telo. Skozi prosojno sliko na oknu se ubija premočna sončna svetloba. V sobi domačih slikarjev podaja Metzinger roko Bergantu, ta pa spet svojo nepogrešljivemu gorenjskemu rojaku Layerju, ki je s svojim delom na prelomu stoletij zaključeval veliki vzpon, ki ga je drugič v svoji zgodovini doživelo naše slikarstvo v dobi baroka. V sosedni dve sobi smo uvrstili tudi tuje slikarje z deli verske vsebine. In končno tu še soba z malo leseno plastiko
istočasnega italijanskega mojstra, s katerimi smo pokrili velike stenske ploskve, po vitkih pilastrih ob straneh pa so se drzno povzpele baročne plastike. V lopi so prikazani stari zvonovi od 14. do 17. stoletja z označenimi imeni livarjev, cerkveno zunanjščino poživljajo na eni strani temni kovani nagrobni križi, večinoma izdelki kovačev iz bližnje Krope in Kamne gorice, na drugi pa vzidani kamniti fragmenti gotskih obočnih konstrukcij.
Vsekakor bo potreba še marsikaj spremeniti in izboljšati. Eno pa je že sedaj gotovo: ljubljanski muzejski in galerijski depoji bodo sedaj nekoliko razbremenjeni in je s tem rešenih mnogo dragocenih predmetov propada. Blejski otok pa je dobil z muzejem, ki je bil za javnost odprt 8. junija 1952, novo pomembno funkcijo.
Marjan Zadnikar
Uspeh naših padalcev
v Italiji
PrvT dan mednarodnega tekmovanja
padalcev v Italiji, je bil uspešen za našega rekorderja Lutovca. ki je za^ »edel prvo, Ivan Gorjup pa četrto mesto. Tekmovali »o v skokih na določeni ci-lj. Naša padalca bosta danes sodelovala na tekmovanju v skokih v vodo.
Državno prvenstvo v boksu
V Beogradu se Je začelo tekmovanje za državno prvenstvo v boksu. Izidi prvih borb so naslednji: bantam: Srdanovič — Radanov 2:0:	lahka:
Lekovič — Kelava 2:0:	welter:
Traikovič — Milojevič 2:0. Hladni — Majcen 2:0:	srednja:	Miloševič —
Kujundžič 2:0. Stojnov — Rešek 2:0; težka: Krizmanič — Mačašev 2:0.
Dvoboj v vajah na orodju Slovenija: Avstrija 563,45:553,20
Včeraj Je bil v Ljubljani mednarodni dvoboj v vajah na orodju med mladinskima reprezentancama Slovenije in Avstrije. V skupni oceni je zmagala Slovenija v razmerju 563.45 :553.20 točke. Moški vrsti sta se razšli z rezultatom 336.85:334.05, ženski pa 226.60:219.15 za Slovenijo. — Med posamezniki so bili pri moških najboljši Grubental (A) s 57.3, Tomšič (Sl) s 57.1 in Weit-has (A) s 56.9 točke, pri ženskah
Trboveljski dijaki v atletiki
Ob koncu leta so dijaki trboveljske gimnazije priredili na novem stadionu košarkarjev Rudarja atletsko tekmovanje, ki mu je bila posvečena vsa pozornost profesorjev in dijakov. Ze nekaj dni je bilo na igrišču vsako popoldne nenavadno živahno. Dijaki so se z vnemo pripravljali na včerajšnjo prireditev Tekmovanje je bilo med razredi. Prvo mesto si je priboril VII. razred, ki pa so mu bili šestošolci in. šestošolke hud nasprotnik. V končni oceni ima VII. razred 10.453 točk, VI. razred pa 10.126.
so
re-
da-
V posameznih disciplinah zmagovalci dosegli naslednje zultate: MOŠKI — skok v Ijino: Urankar (VI. razr.) 5,56 m, 1000 m: Klančar (V. razr.) 3:05,5, kopje: Selan (VII. r.) 40,21, krogla:	Letnik (VII. r.) 5.55. 60 m:
Hauck (VI. r.) 7.6. skok v višino: Letnik (VII. r.) 150, met diska: Hauck (VI. r.) 37.63. skok ob palici: Berger (VII. r.) 2.40; ZENSKE — 60 m: La.pi (VII. r.) 9 sek., skok v daljino: Juvančič (VII. r.) 4:24, 600 m:	Lapi (VII. r.)	2:02,6,
skok v višino: Lapi (VII. r.) 123, krogla: Lavrini (VI. r.) 7.32.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI V KRATKEM
meniško varstvo s svojimi stro- od kipcev pozpe gotike v značilno
grčastih oblačilih, pa do izdelkov domače frančiškanske delavnice z angelom ki mu bo ve-tre vsak hip odnesel bogato razpihano obleko.
V sklop razstavnih prostorov je uvrščena tudi cerkev, trdno omejen in oblikovno dan baročen prostor, katerega z nobenimi sredstvi in še tako drznimi posegi ne moreš spremeniti v nevtralno galerijsko dvorano in jo je zato kot tako treba tudi obravnavati. Njena stara oprema je sama po sebi več kot galerijska in muzejska. Kvalitetno rezljanemu oltarju iz prve polovice 18. stoletja, katerega zlat izraz še stopnjujejo na efekt preračunana baročna barvana stekla v oknih, se pridružuje trojica resnejših marmornih oltarnih arhitektur s plemenito intarzijo, za izdelavo katerih sta v letih 1699 in 1700 prejela naplačilo »tagliapi-etra« Mihael Cussa, rojak iz vipavske doline in njegov sodelavec Francesco Ferrata, oba nedvomno šolana v takrat umetnostno vodilnih Benetkah. Iz svoje bližine sta nedvomno tudi posredovala oljni sliki sv. Blaža in Magdalene, katerima v času nastala v naši sredini ne bi mogli poiskati mojstra. Ze tako bogato opremo cerkve pa smo še obogatili z velikimi platni
kovnjaki in zunanjimi sodelavci. Ni treba posebej poudarjati, da je tudi tu imela največ zaslug in dela restavratorska delavnica pri Zavodu za spomeniško varstvo pod vodstvom prof. M. Šubica, saj je bilo treba restavrirati več kot 50 slik in celo vrsto kipov. Rezultat teh prizadevanj je urejeni muzej cerkvene umetnosti, ki ima po Svoji legi morda edinstveno mesto: sredi jezera, sredi zelenja je našel v starih, stavbah prijetne intimne prostore. Muzejsko oziroma galerijsko je v celoti opremljena lepa baročna enonadstropna stavba tako imenovane prostije in cerkev. Pretežno versko cerkveni značaj muzeja utemeljuje dejstvo, da sta bila naša likovna umetnost in umetna obrt v času, ki ga zajemajo naše zbirke, po večini versko nabožno usmerjeni, saj je bila cerkev s svojo organizacijo razen fevdalca in v mnogo manjši meri še tudi meščana tačas skoraj izključni naročnik. Bila pa je ta umetnost po svoji vsebini takrat narodu tudi edino razumljiva in se je preprost človek poizkušal v njej celo sam izražati. Tako so nastali vsi nešteti »bogki«, ki so sicer daleč od kiparskega znanja. pa sc po svoje močno ekspresivni odraz ljudskega mi-
Mladinsko atletsko prvenstvo Slovenije bo danes na stadionu Železničarja v Šiški dopoldne ob 9, popoldne pa ob 15 v priredbi Železničarja. Mladina do 18. leta ima prost vstop in jo Atletska zveza posebej vabi.
Na srednješolskem prvenstvu Maribora v atletiki je Marija Knezova (klas. gimn.) pretekla 63 metrov v 8 sekundah, s čimer je izenačila državni rekord. Od moških je na 300 m zmagal Kralj (Kmet. tehnikum) z 39.4. Moška ekipa Kmetijskega tehnikuma Je nabrala 10.215 točk, ženska ekipa Klasične gimnazije pa 7073.
V	odmoru nedeljske nogometne tekme med ljubljanskim in mariborskim Železničarjem v Mariboru bodo olimpijski kandidati Otenheimer. Segedin in Štritof tekli na 1500 m, Ilič, Pavlovič, Cetinič. Ceraj in Stefanovič pa na 5000 m. Tekači bodo poskušali doseči predpisane olimpijske norme.
Klub za konjski šport »Borec«
v Mariboru bo priredil v nedeljo na tezenskem dirkališču velike kasaške in galopske dirke ter skakanje čez zapreke. Razen tega bodo posebne dirke za zadruge, državna posestva in zasebne lastnike.
Košarkarji .Partizana, to ▼ Atenah
z izvrstno igro premagali atensko moštvo «Triton. 65:40 (37:18)
Palada In Petrovič bosta sodelovala v Wimbledon». Teniška zveza Jugoslavije le sklenila, da bo poslala Pa-lado In Petroviča na turnir v Wimbledon». ki se bo začel 23. t. m. Spotoma bosta Palada I» Petrovič i». delovala na manlšem turniri» v Blackpool».
Atenski nogometni klnb AEK
Je na svojem igrišču porazil znano francosko moštvo Lllle 6:2.
Nogometna reprezentanca Finske Je v oslu premagala Norveško 2d
d:l).
V	nadaljevanju nogometnega turnirja skandinavskih držav Je Švedska premagala Dansko 2:», s Finsko pa je izgubila 1:2.
Francoski košarkarji so imeH v Parizu tekmo med olimpijsko reprezentanco in izbranim moštvom Pariza. Zmagala je olimpijska reprezentanca 54 :41.
Harlem Globe Trotters so v Parizu igrali tekmo s klubom Celtic iz New Yorka in jo odločili v svojo korist v razmerju 61 : 54.
Za angleškega nogometaša Fln-neya je italijansko društvo Palermo ponujalo 30.000 šterlingov klubu Preston North, Finneyu pa 10 tisoč šterlingov. Poleg tega bi dobil posebne nagrade, avto in vilo. Pogodba naj bi veljala 2 leti. Angleški matični klub ponudbe ni sprejel.
Prvenstvo kranjskih tekstilcev
Vodstvo tekstilu« Sole v Kranju je pred dnevi priredilo atletsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo okoli 40 tekmovalcev. Nekateri dijaki so se prev dobro pripravili in dosegli zadovoljive rezultate.
DIJAKI — 69 m:	Balantič 7,7;
1000 m: Dokl 2:51,3; daljina: Novak 5,83 m; višina: Jakšič 160-cm; krogla: Jakšič 13.11 m; DIJAKINJE — 60 m: Sekirnik 9.9; 600 m: Humer 1:56; daljina: Humer 4.03; višina: Bajuk 104 cm; krogla: Ma-. lovič.
•
Olimpijsko plamenico bodo ponesli s seboj grški tekmovalci, ki odpotujejo po redni letalski progi v Helsinki.
pa Rozmanova z 38.50, Lunačkova z 38.20 in Smolnikarjeva (vse Sl) z 38.05 točke. Podrobno poročilo bomo objavili v pone-deljski izdaji.
Danes nogometna tekma za prvenstvo Slovenije
KOROTAN : ODRED
Začetek ob 17. Ob 15.15 prvenstva-
na predtekma
2elezničar 11. : Odred IL
Prvenstvo Bosne in Hercegovine v nogometu se je med tednom nadaljevalo. Velež je v Mostaru premagal Bosno iz Sarajeva 4:0 (1:0), Sloboda iz Tuzle pa Borca iz Banja Luke. Za naslov prvaka in udeležbo v kvalifikacijskih tekmah za zvezno ligo se bosta torej borila Velež in Sloboda.
Nogometni reprezentanci osiješke In ljubljanske podzveze bosta letoe igrali dve tekmi.
V nogometni tekmi za pokaj maršala Tita je moštvo A rdel premagalo Krim II. z rezultatom 5:1 in ne 4:1 kakor je bilo prvo»** no objavljeno.
Prvak v rokometu
Nemčija ali Švedska
Svetovno prvenstvo v rokometu, ki traja že 3 dni v 12 švicarskih mestih, se približuje koncu. V polfinalu je Zahodna Nemčija premagala Avstrijo 19:4. Švedska pa Švico 20:7. Zmagovalca se bosta danes borila za prvo mesto, Švica In Avstrija pa bosta igrali »tolažilni finale« za tretje mesto.
ŠAH
Na brzoturnirju SK 2elezničar
za junij je med 12 udeleženci zmagal Dušan Njegovan z 10 in pol točke. Najbolj je presenetil 13 letni Kac, ki se je z 8 točkami uvrstil med prvo trojico.
Avstrijsko šahovsko prvenstvo sc je začelo na Dunaju
Na troboju Madžarska - Poljska - Vzhodna Nemčija je zmagala reprezentanca Poljske s 14 in pol točke pred Madžarsko z 9 in Vzhodno Nemčijo s 6 in pol točke. Poljska je dobUa dvoboj proti Madžarski 6:4.
Pozabljen in neizkoriščen kapital
VREME
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke »lužbe
Vremenska napoved n nedeljo 15. junija: še lepo vreme, vendar krajevne plohe. — Temperatura do 26 stopinj Celzija.
Antropometrijski pregled pod vodstvom dr. Alojzija Seia. Podatki pokažejo fizično stanje delovno, oziroma športno sposobnost učencev v gospodarstvu.
LOVSKI KOTIČEK
štva pa naj večino svojih finančnih sredstev dajo zalovsko-čuvajne službo, da se bodo tako zatirali škodljivci lovišč in divji lov.
Stalež divjadi ni še skoraj nikjer dovolj visok. Zato je treba odstraniti vzroke, ki ovirajo dvig staleža. Ti vzroki so: divji lov, množica roparic, posebno volkov, premajhna ali nikakršna skrb za divjad v hudih zimah, degeneracija divjadi, posebno zajcev. Da bi se stalež dvignil, naj vse re-
lovske zveze Jugoslavije publike ustanove fazanerije in goju > sne	""O	4 je tudi visoko divjad. Poročilo je
Lep jubilej
Te dni praznuje 70-ietnico naš lovski tovariš Janez Zupan. Le malo je lovcev in kinologov v Sloveniji, ki ga ne bi poznati, mnogo znancev m prijateljev ima po vsej Jugoslaviji.
Lovski zdraVo Janez, in še mnogo zdravih let!
Po skupščini Glavne
Spet sem pred neprijetno naio-go, ko bi rad kramo porocai o ttoigi seji Giavue lovske zveze Jugoslavije, ki je i>ua pred šun-najsvimi dnevi (1. junija) v ludzi pr« »arajevu. Ze samo poročilo o »piosnem stanju lovs.va v Jugo-».aviji, ki ga je podalo predsedstvo Zveze-sejo je vodu predsednik Zveze generaim polkovnik Boško Siljegovič-zasluzi namreč po-seDno pozornost, ker je da«o na podiagi točne ocene lovstva v vsej državi vrsto navodil in smernic za konkretno delo v posameznih republikah; pa tudi deiegati republiških lovskih zvez so pretresli marsikatero vprašnaje, ki bi gotovo zanimalo tudi lovce v Sloveniji.
Iz že omenjenega poročUa naj navedem najprej odstavek, ki se mi zdi za delo Glavne lovske zveze in za celotno lovsko politiko v Jugoslaviji bistveno važen. — Na kakšnih osnovah naj se namreč gradi naš odnos do dii^adi? Na tehle osnovah: a) na spoznanju, da divjad ni niti dobrina brez lastnika niti božja stvar, temveč splošno narodno premoženje, s katerim moramo načrtno gospodariti, ga braniti in po potrebi tudi hraniti;
b)	na ugotovitvi, da lovski tatovi niso nobeni »junaki«, temveč navadni tatje, ki kradejo skupnosti;
c)	na dejstvu, da nima nihče v državi pravice, da bi delal v lovišču, kar prepovedujejo lovski zakoni in lovski predpisi:
V poročilu je bila kot ena prvih nalog poudarjena potreba lovske vzgoje: vzgoje lovca In lovskega čuvaja. Prvi kot drugi morata imeti lovski izpit, dolžnost lovskih organizacij pa je. da svoje članstvo strokovno vzgajajo.
Ker v nekaterih republikah še niso organizirana lovišča, vodstva lovskih društev pa imajo s svojimi člani le slabe stike, zahteva poročilo, da se organizirajo povsod primerna lovišča s primernim številom lovcev, slabe uprave pa naj se zamenjajo. Lovska društva še niso izrabila vseh sredstev, ki jih nudijo zakoni, predpisi in odloki, da hi zatrla lovsko nedisciplino ln divji *ov.
Zelo pomanjkliva Je v mnogih pokratinah lovsko-fu'atska služba. Zato Je treba organizirat' tečaje za lovske čuvaje, lovska drn-
dalo tudi navodilo za vzgojo lovskih psov ter smernice za izvrševanje lova.
Vrsta delegatov Je govorila o lovski propagandi, ki naj se ne omejuje samo na strokovna lovska glasila, ampak naj najde prostor tudi v dnevnem tisku, v radiu, filmu, da se bo dvignila ljubezen do divjadi in narave. .Skupščina. je bila mnenja, da je sedanja visoka cena za lovske potrebščine, posebno za lovsko municijo pretirana in nikakor ne nujna. Več delegatov je načelo vprašanje, kakšno naj bo razmerje med lovstvom in gozdarstvom, med družinskimi ln državnimi lovišči. Zastopnik Bosne in Hercegovine Je predlagal, naj se iz zakupnine za lovišča osnuje lovski fond itd., v debati so se torej obravnavala vprašanja, o katerih se govori tudi v lovskih organizacijah pri nas.
Skupščina je sklenila, da se vse lovske družine kolektivno včlanijo v strelske družine.
Kot že večkrat prej, tako se Je tudi v Iiidži pokazalo, da uživa naše lovstvo (mislim na Slovenijo) po vsej Jugoslaviji velik ugled. Mislim, da nas tudi to dejstvo obvezuje. da še vrsto pomanjkljivosti v lovstvu v Sloveniji temeljito in energično opravljamo. Zato predvsem dosledno izvedimo vse sklepe II. plenarne seje Lovske zveze Slovenije, posebno pa zaostrimo lovsko disciplino ln čim-hitreje rešimo vprašanje lovsko-čnvajne službe v vseh naših loviščih.
Lovsltf tovariši Iz Makedonije in Črne gore nas prosijo za konkretno pomoč. Makedonci bodo poslali nekaj lovskih čuvajev v naša lovišča, da bodo tu pridobili, oziroma Izpopolnili lovsko znanje. Crnogorci žele, da bi Jim poslali dovodi! lovstvo v Črni gori. Lovska brega lovskega strokovnjaka, ki bi zveza bi z največjim veseljem rada ustregla lovcem v Crnl gori: zato vabi resnega lovskega strokovnjaka. da se oglasi pri njej. da bo posredovala njegovo nastavitev.
Pripravimo vojnike
čeprav bodo Imeli verjetno orar listi, ki govore, da take sime. kot
smo Jo Imeli letos, ne bo reč tako kmalu, vendarle ne vemo. kaj nam bodo orlnesli prihodnji zimski meseci. Vemo pa. da za ta čas ne smemo hiti nepripravljeni, pa naj bo že tako ali tako. Vidimo tudi. da je srnjad preteklo zimo boli trpela, kot smo v začetku mislili Ni pobrala samo to. kar je bilo bolno ln šibko, tudi marsikaj zdravega le pokvarila.
Sedaj je čas. da pripravimo vejnike. najcenejšo in najboljšo krmo za srnjad v zimi. Vzemimo močnejši nož, morda sekiro, in narežimo ali naklestimo vej s sočnim listjem (hrast, jesen, bukev, topol. Upa. trepetlika) zvežimo jih ▼ svežnje ali butarice, obesimo v senco, da se lepo posuše in jih tudi v senci shranimo. Ko bo potreba, bomo z njimi najbolje postregli srni ali srnjaku ln ne bo treba nositi po gozdu trdega sena. ki je bilo r preteklih mesecih bolj ta tolažbo naši vesti kot pa r pomoč divjadi.	m
Kosa In kosilnica nnlčlta vsako pomlad marsikatero lazanje in ierebičje gnezdo. Pojdimo na parcelo, kjer se košnja že začenja — najbolje s psom ptičarjem — in zaznamujmo gnezda z vejami, da kosci ne bodo nehote delali škode. Ce tega ne moremo narediti ali pa se ie nesreča že zgodila. podložimo iaica takoj koklji, ker le vsakega piščanca škoda. Škoda za lovišče in za pol]e.
NOVA NEZGODA. Na področju o<I Vodic do Cerkelj pri Kranju so našli lovci 12 mrtvih srn. Po-giniJi so zato, ker so se pasle po njivah, pognojenih z umetnim dušikovim gnojilom. Srnjad, ki je s težavo prebila zimo. Je tako našla smrt na pomladanski paši. Nesreča se Je zgodila iz nevednosti. S tem umetnim gnojilom je treba gnojiti pred dežjem, da ga dež takoj spere z rastlin, ne pa oh suhem vremenu, ker ni nevarno samo divjadi, ampak tudi drugim Živalim. — Ob tej priliki opozarjamo še enkrat vse lovce, ki najdejo poginulo divjad, da jo pošljejo na ogled bakteriološkemu oddelku Veterinarskega zavoda ▼ Ljubljani. Mesarska 1.
VOLKOVI SO SPET TU. Na širokem področju južnozahodne Slovenije se že dlje časa zadržuje večje število volkov. Vse lovce bi zelo razveselila novica, da je bilo odkrito in uničeno to ali drugo kotišče te, našim loviščem najbolj nevarne svojati. Morda nas bodo naši najbolj uspešni lovci na volkove kot so Turk Jakob Iz Podpreske. Zamida Avgust iz Občic, Grajš Ivan iz Roga, Pajenk Franc Iz Muha vasi. Hrovat Ant. s Kala ali Cimprič Ivan iz Podpreske razveselili s tako novico? Morda se bodo tem lovcem prW družila nova imena?
IN SE ENA VESELA. Divja kokoš je letos po dolgih letih spet srečno zvalila svoje gnezdo na Golovcu pri Ljubljajii._______«c,
PORCELAN, ognjavzdržen,
garniture po znižani ceni. Prodajamo tudi za bone. — Poleg tega razprodajamo še nekaj novih zabojev in razno drugo blago. — Odprto vsak dan od 8—12. — Skladišče za gostinstvo LRS — Ljubljana, Wolfova ulica 8 3727-n
Te dni )e na stadionu železničarja nadvse živahno. Igrišče, zlasti pa te-kallšče in ostale športne paprave so zasedene po nevsakdanjih gostih. Številna delavska in kmečka mladina — učenci v gospodarstvu, prvič v življenju v plemenitih medsebojnih borbah merijo svoje sposobnosti v atletiki. streljanju, telovldnem tekmovanju, nogometu In šahu. Da. to je prvi športni nastop več sto mladih, zdravih In za tekmovanje vnetih ftantov in deklet, o katerih velja spregovoriti kaj več.
»NE VEDO. DA ZNAJO SKAKATI. TECI... «
Tako je dejal vodja tega tekmovanja jn njihov vzgojitelj Vinko Žitnik. Sprva nekoliko nerazumljiva pripomba Je postala med tekmovanjem popolnoma jasna. Na zamah «tarterja se je skupina pognala po 600 m dolgi progi. Zmagal je učenec lesne stroke
IZŠEL JE 5. SNOPIČ „
romana
Grof Monte CrIsto
Dobite ga v vseh knjigarnah in trafikah, v kioskih in pri prodajalcih časopisov.
Reflektante na 1. ir 2. snopič opozarjamo, da bosta obe razprodani številki zopet v prodaji v torek 17. junija. Vsi, ki so 1. In 2. snopič že ponovno naročili, prejmejo zahtevane količine brez posebnega obvestila.
T"
Kanc. ki na se n| »stavil na cilju, temveč le v enakomernem tempu brez napora podaljšal še za 400 m. Na vprašanje, zakaj je to naredil, je nadebudni mladenič ves srečen jn zadovoljen odgovoril: »Tovariš profesor. oprostite, nikdar še nisem tekmoval. zdaj sem pa spoznal, da ml še kar gre ln ne da bi bil kaj utrujen sem s prijetnimi občutki nadaljeval s tekom!« Takih in podobnih ■»neprijetnosti« je tovariš 2itnlk doživel še več. Venomer so tekmovalci prihajali k njemu z gorečo prošnio. če lahko še tečejo, mečejo kroglo, skačejo, k čemur jih je gnala vroča podzavestna želja.
NA 100 m 12.5 sekunde!
Tisti dan sta poskrbela za presenečenje. ki seve. ne sme ostati ne-zabeieženo. komaj 16 let stari učenec II. razreda avtomehanske stroke -V St. Vidu Jože Velušček in učenka oblačilne stroke Albina Kostrevčeya. Prvi je pretekel 100 m Iz stoječega starta v času 12.5 sek.. Albinca pa je 300 m »pospravila« v 50.5 sek.! Zanimivo je. da je slednja zadnjih 200 metrov še povečala tempo. Odlična časa ter lahkotni In elegantni koraki bi nedvomno »omamlii« marsikaterega atletskega trenerja, marsikatero športno društvo, če ...
... če ne bi med mnogimi nhšlml telovadnimi in športnimi društvi prevladovalo škodljivo naziranje. da se
Je treba boriti samo za kvalitetne
tekmovalce. Kako naj dosežemo uspehe. če je mladina prepuščena sama sebi in se zanjo ne menimo dosti, oziroma hočejo za telesno vzgojo vnete učence in učenke v gospodar-, stvu nekateri obrtniki odvrniti od tega s tem. da »toplo« priporočajo šoil. naj bi Črtala iz urnika telovadne ure. V svojem egoizmu namreč vidijo t| ljudje samo svoj zaslužek, zdravje in delovna sposobnost njihovih vajencev iim pa. kajpada, ni nič
Jože Velušček
CENTRALNA LJUDSKA UN1 VERZA
V torek 17. junija bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, zaključno predavanje v okviru tečaja: »Vzgoja naših otroka. — Predaval bo tov. ministei Franc Kimovec: »Mesto in možnost vzgoje v dobi rasti novib družbenib odnosov«.
RAZPIS
za izdelavo osnutka za tovarniški zaščitni znak ŽELEZARNE JESENICE
Železarna Jesenice razpisuje nagradni natečaj za izdelavo osnutkov tovarniškega zaščitnega znaka, ki naj označuje delovno skupnost, kakor tudi poreklo izdelkov. Znak mora prikazati bistvo in značilnost metalurškega podjetja.
Poleg gornjih značilnosti mora biti znak enostaven, razumljiv ter prikladen za odtis v naše izdelke, za tisk na tiskovine, kakor tudi za izdelavo v emajlu.
Posebna komisija, imenovana pri Železarni Jesenice bo sprejemala osnutke do 15. julija 1952 (poštni pečat) ter jih ocenila.
Za sprejete osnutke, ki bodo odgovarjali v celoti gornjim zahtevam, bo avtorjem podjetje podelilo denarne nagrade:
L nagrada v znesku ... 15.000 din IL nagrada v znesku ... 10.000 din III. nagrada v znesku . . .	7.000 din
Po ocenitvi bodo nenagrajeni ali event neodkup-ljeni osnutki vrnjeni avtorjem.
Osnutke je poslati pod šifro na naslov: ŽELEZARNA JESENICE, Jesenice na Gor., LR Slovenija — Ocenjevalna komisija za tovarniški zaščitni znak.
ŽELEZARNA JESENICE
INVALIDSKO PODJETJE
AVTOMEHANIKA
LJUBLJANA, Titova 35
(pri trolejbusni postaji)
javlja vsem lastnikom osebnih avtomobilov Fiat, kakor tudi ostalim, da ni v likvidaciji, temveč še nadalje vrši vse vrste popravil osebnih avtomobilov, posebno znamke Fiat, hitro, solidno in poceni.
Tehnično vodstvo tov. Kimeswenger Lojze
Slovensko Primorje Vas kliče!
HOTEL PALACE V PORTOROŽU Vam nudi prijeten letni oddih. Hotel leži v lepem zalivu sredi vrtnic ln zelenja, ima lastno plažo, tenis igrališča, garaže in motorni čoln
CENE v A kategoriji din 950.— do 1.050.—, v B kategoriji din 650.— do 750.—. Člani sindikatov in njihovi svojci uživajo do 1. julija in od 15. septembra dalje 60% popusta, julija in avgusta 40%. Hotelski računi se lahko plačajo tudi z industrijskimi boni
VSE INFORMACIJE, kakor tudi rezervacije sob zahtevajte naravnost od direkcije PALACE HOTELA V PORTOROŽU, telefon 44. — Rezervirajte že« sedaj sobo za Vaš letni oddih
r
i
v.
K Ü
T URN
R
Z G
E D
3
Neka]	misli olngolič romanu
ČLOVEK MA MEJI
Te dni je založba »Obzorja« v Mariboru, izdala, nov Ingoličev. roman s prav značilnim naslovom »Človek na meji«. Pred nekako 2 meseceina mi je Ingolič- uročil. prve krtačne odtise tega romana, prosil me je, naj delo preberem - in ga presodim. Odkrito povem, fcacei sem prebirati z nekim rahlim nezaupanjem, zakaj' v lngoličevem pisanju zadnjih let je bilo mogoče čutiti močno nazadovanje, ki je menda doseglo svoj- vjšek z romanom »Stavka«/ Toda kakor dalje sem prebiral, tem bolj je rastlo moje presenečenje in v eni sapi sem prebral knjigo, ki obsega' preko 3Ö0 strani. Po dolgih letih je Ingolič napisal delo,, ki je vsaj tako živo kako- doslej njegov, najbolje sprejeti roman »Lukarji«, po plastičnosti nekaterih opisov in tudi po neki toplini, ki delo preveva, pa »Lukarje« še . brez dvoma presega.
Danes, ko pišem poročilo o tem romanu, si kličem v spomin vse tiste, razgovore, ki sem jih imel z Ingoličem v zadnjih letih in iz katerih je nenehno odsevalo nastajanje tega novega romana. V nasprotju ž marsikaterim ustvarjalcem, Ingolič svojih načrtov prav nič-ne skriva, rad pripoveduje o svoj «n delu, o snovi, ki jo oblikuje,
o-motivih, ki jih.-v življenju odkriva. Zdaj leži pred menoj knjiga, v kateri, je-opisano življenje na Kozjaku, pravzaprav samo odsek iz tistega življenja iz let 1937-1947, kakor se je odvijalo na samotni gorski kmetiji, na Visolah. Tik ob meji leže Visole, nekje med Duhom in Križem, eno tistih značilnih dvolastniških posestev je, ki imajo zlasti ob naši severni meji svojo razburkano preteklost. Ingolič je hotel prikazati to posestvo in bujno življenje na meji. Pričenja nekoliko pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji, končuje pa s prekopom koz-jaških partizanskih borcev se-deminštiridesetega leta. Meja, človek na meji. mladi gospodar na »Visolah«/Stefan Hleb,-nekak slovenski Grigorij Melehov, neprestano nihajoč na 'meji dobrega in zlega, strast, pohlep, po denarju, tihotapstvo, pa prenašanje ilegalne komunistične li-
terature preko meje in spravljanje političnih delavcev iz države in v državo, — vse to daje vsebino razburkanim poglavjem tega romana. Zadnja poglavja, ki segajo, v čas osvobodilne borbe, so polna partizanskih akcij, v njih so naslikani nekateri podvigi »Lackovega odreda«, ki je bil sestavljen predvsem iz kozjaških ljudi.
Večkrat mi je Ingolič v razgovoru razgrinjal idejno skico tega romana. Slo mu je za to, da obdela v tem romanu enega osnovnih življenjskih problemov borbo proti krivičnim mejam, slovenskega naroda, njegovo Saj smo Slovenci izrazit me-jaški narod in v stalni mejaški borbi že preko 1000 let. To se mu je deloma tudi posrečilo. Zakaj življenje, ki ga opisuje, je ena sama velika obtožba proti krivični meji, ki je razdvo-jila posestva, razdvojila pa tudi ljudi.
Zanimivo pri vsem tem pa . je, da tokrat Ingolič ni napisal kolektivnega romana po vzorcu »Lukarjev«. Saj je opisana galerija ljudi, toda samo obrobno, zdi se mi, in tega se tudi avtor vsaj deloma zaveda, Ingoličevo pisanje se je tu v tem delu obrnilo precej navznoter. Čutiti je vedno več avtorjevega zanimanja.za probleme človeka, vsa njegova, pozornost je uprta pravzaprav v enega samega človeka, v-mejaša Stefana Hleba, ki ga strast in pohlep in avanturizem trgajo od dotiiače zemlje in domačih ljudi, ki postane izdajalec. svoje lastne domovine in skorajda morilec svoje lastne žene, ki pa preko vseh razočaranj in vseh muh najde zopet do svojega doma in svoje domovine in ki se preko osebnega žrtvovanja dokoplje do globljega spoznanja o smislu življenja in o sreči. In ko prebiraš stran za stranjo tega romana, se moraš kar ogreti za tega Stefana Hleba, ki priklenjen 'na hudo bolno ženo, išče za žensko, ki bi ga zadovoljila, pade v mrežo zvijačni trgovki Gejti z avstrijske, lučanske strani, ki tihotapi, da bi rešil grunt, spravlja komuniste čez mejo, ki pa zapleten v Gej tine mreže,
brede vedno globlje v izdajstvo in odtujenost svojemu domu. Skoda da do kraja ni tako izrisan kakor na prvih 200 straneh romana in da njegov notranji preobrat, izzvan po zunanjih razočaranjih, ni tako globoko in prepričljivo opisan, kakor njegova notranja muka, ko vedno globlje pada v zlo. Sploh pa je prvih 200 strani romana napisanih z nekam notranjim žarom. Pisateljska fantazija mnogo bolj sproščeno in plastično opisuje razdobje v stari Jugoslaviji. Zlasti nekateri tihotapski prehodi preko meje so opisani tako, da ti zastaja dih ob njih, pa tudi človekovo razmerje do vsega dogajanja je mnogo na-ravnejše in mnogo bolj neprisiljeno kakor v razdobju, ki pada v vojni čas. Gradnja romana je enotna in strnjena vse do tistega vrhunca, ko stoji Stefan Hleb pred odločitvijo, da postane Izdajalec svoje domovine in ko njegov bratranec Lekš pade zadet precej po Stefanovi krivdi od nemške krogle.
Tako je pač pri Ingoliču, da se v svojih opisih ne upa do skrajnosti, da sicer zaostri situacijo močno dramatično, tu in tam z naravnost sugestivno močjo; tam pa, kjer bi se morali znajti ljudje drug ob drugem v odločilnem spopadu, tam kjer bi moral odtrgati zaplate s krvavečih globin človekovega srca, tam nekako trzne in odpove. Ingolič vse prerad išče kompromise.
Pa naj bo, kljub tej in kljub marsikaterim napakam in pomanjkljivostim v tej knjigi, pa je to vendar eden najboljših slovenskih romanov, kar jih imamo. Ingolič je brez dvoma velik epskj talent, nekaj v načinu njegovega pripovedovanja spominja na Jurčiča. Morda na svoj način najbolj mikavno opisuje delo. Skozi vse njegove romane se vedno povračajo opisi dela, zlasti obrtniškega. Vedno znova hoče prikazati človeka, kako ga delo oblikuje, kako se ob različnem delu ustvarjajo odnosi med ljudmi. Spomnimo
se samo na »Lukarje«, spomnimo še na »Fot po nasipu«. Kako lepi so'opisi dela v »Človeku na meji«. Podiranje v gozdu, spravljanje v dolino,. stiskanje ' jabolk. Prav iz teh opisov nam veje nasproti dih slovenske zemlje in povezanost slovenskega človeka z njegovo domačijo.
Brez dvoma se je Ingoliču v precejšnji meri posrečilo opisati slovenskega človeka na Kozjaku. Ze v romanu »Na splavih« «no se srečali s kozjaškimi ljudmi. Značilno za Ingoličevo pisanje je, da se mu včasih portret kakšne obrobne figure mnogo bolj posreči kakor njegovi glavni liki. Kako živo je opisan stari Pušnik, Cilin oče, pijanček, med vojno verman. Kako živ je lesni trgovec Rigl, kako posrečeno je izrisan tihotapec Peteržinek. Eno pa je, da slovenski pisatelj skoraj vedno mnogo bolje riše hibe in slabosti človeka, kakor njegove vrline.
200 dobro napisanih strani — ali ni to uspeh? Ali ni uspeh, da se je Ingolič iznebil jezika aktivistov, da mu teče beseda toplo, sočno, domače. In — ali ni uspeh, da kljub vsem pomanjkljivostim pripovedovanja zaživi slovenski človek v njegovan delu?	France Filipič
ZAKLJUČNI NASTOP DIPLOMANTOV
V ponedeljek in torek devetega in desetega t. m. so letošnji diplomanti Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani iz razreda predavateljice Vide Juvanove nastopili v ljubljanski
IGRALSKE AKADEMIJE
Drami s tretjim delom svojega diplomskega študija in uprizorili »Idealnega soproga« Oscarja Wilda.
pripovedke o Kralju
Kralj Matjaž: v vaalpam. Slovencu vzbudi to ime vrsto predstav, ki so tu jasnejše tam bolj meglene. vendar zmerom druge, kakor Je človeku drago vse, kar je v zvezi s pravljičnim otroškim svetom. Matjaževo spanje, brada, vojska in podobno je prišlo že kar v pregovor in med stalna rekla. Res je, da so k tej splošni priljubljenosti pripomoči tudi naši najboljši pisatelji (omenimo le Jurčiča; Trdino, Župančiča in Cankarja), a to je kvečjemu dokaz več. kako močno in privlačno je ustno izročilo, na katerega so se umetniki naslonili. Pravim je, saj to, kar še danes vedo o junaku mnogi naši ljudje na podeželju. nikakor ni medel odsev šolskih beril, ampak polnokrvno izročilo. ki poganja na starih korenikah. Primer beneških Slovencev bo menda najbolj prepričljiv: čeprav nimajo in nikoli niso bili deležni slovenske šole je Kralj Mat-
njuje in popravlja z novim gradivom. Nasprotno pa odločno zavrača koroškega Nemca G. Graberja, kateremu očita neznanje in brezvestnost.
Slovenci še nimamo kritične izdaje domačega ustnega pripovedništva, , zato je. moral dr. Grafenauer pač tudi sam pretresti vse stare zapise pripovedk o Kralju Matjažu. Izluščil je pristno od nepristnega pri Trstenjaku, pokazal, kako nekritične so objave G- Graberja m V. Mödemdorferja. in odkril med starejšimi »zapisi« dve pravcati potvorbi: pripovedki »Kovač iz Pasjega brda« (Novice, 1864, 190) in »Kralj Matijaš. Iz šmarij-skega okraja« (Popotnik V, 1884, 204), ki ju je treba za vselej izločiti iz matjaževskega kroga. Kljub temu pa se je matjaževski krog neverjetno .razširil: prof. Kelemina (Bajke in pripovedke slov. ljudstva) je še leta 1930 omenjal 15 variant, toda poznejše objave, novi zapisi, odkritja v NUK, zlasti med Štrekljevo neurejeno ostalino, — vse to Je pripomoglo, da I. Grafenauer prinaša zdaj v
Kralj Matjaž ua panjski končnici
Jaž tudi njim- domače ime to .st o njem pripovedujejo zgodbe tako, kakor rojaki drugod po Slovenskem.	•
No, prav temu junaku slovenskega ustnega tzroena je posvečena knjiga, ki se je letos januarja pojivna na našem knjižnem trgu kor prva samostojna rzoaja novo ustanovljenega. Instituta za slov. narodopisje pri Siov. akademiji znanosti m umetnosti. Napisal jo je akademik dr. Ivan Grafenauer. Delo se postavlja ob stran monografiji istega. avtorja o »Lepi Vidi« to jo v nekaterih pogledih celo prekaša. Po izidu »Lepe Vide«, ki je naravnost preobložena z opombami to -pričevanji o najrazlicnej-šin problemih v zvezi z omenjeno balado, je Ivan Grafenauer razgrnil svoje "bogate izsledke s področja ustne književnosti v sintetičnem spisu »Narodno pesništvo« (1945), tako da je imel pri pisanju o «Kralju Matjažu« (1951) proste roke to se je mogel nemoteno posvetiti glavnemu predmetu razprave. Zato pa je »Kralj Matjaž« kot berilo lažji m' prikupnCjši od starejše sestre »Lepe Vide«. Toda poglejmo, kaj nam. nova knjiga nudi. ^
De to nam, omogočil razgled po celotne pn mitjfeževskem. izročilu, pisec v uvodu povzema tudi glavne izsledke lastne razprave »Slovenske ljudske 'pesmi o Kralju Matjažu«, ki je izšla posebej v letniku in/IV »Slov; ^etnografa«. Knjiga 'kot taka pe je posvečena Izročilu v prozi. S pripovedkami o Kralju Matjažu so se ukvarjali poleg domačih znanstvenikov (M. Majer, S. Rutar, J- Sajnik, Fr. Kotnik Ji' Kelemina to dr.) tudi nekateri tujci. Najzaslužnejši med njimi le Ukrajinec Zsnou Kuželja, ki ga I. Grafenauer zelo upošteva, čeprav ga delno topoi-
knjigi o Kralju Matjažu kar 47 številk! Med novim gradivom vzbuja posebno pozornost dozdaj malo poznana skupina variant o Kralju Matjažu, ki se bojuje z bogom. Tudi pisec sam je dal temu tipu primeren poudarek, saj ga je objavil na čelu vseh variant. Izročilo o bogobomem Matjažu »dokazuje, da Je trditev o popolni odvisnosti slovenskih matja-ževskih pripovedk ,od nemških’ o Cerarju Frideriku ... ne le dokazana, ampak neresnična«. Razen tega pa prav ta skupina vsebuje dragocene podatke za razumevanje zgodovinskega razvoja pripovedk o Matjažu sploh.
V Jedru razprave — »Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu med Vzhodom to Zahodom« — pisec razčlenjuje posamezne motive, ki so v bistvu starejši od zgodovinskega Matije Korvma. Mnogo črt v našem domačem izročilu ne moremo pojasniti s samim zahodnim srednjeveškim izročilom. Tako naš Kralj Matjaž res v marsičem spominja na cesarja Friderika n (da ne omenjamo antičnega izročila o Neronu), vendar srečamo pri nas tudi nemških »Kaisersa-gam« nepoznane podrobnosti, n. pr. ono o dveh gorah, ki sta se zgrnili nad Matjaža: vzor za to pa moramo iskati v cerkvenoslovan-škem »Slovu Metohija Ratanskega« to sorodnih izročilih. Posebnost slovenskih variant je, da se v njih. prepletajo sledovi dveh nasprotnih koncepcij: o hudobnem vladarju, pokončevaleu to o dobrem vladarju rešitelju človeštva v stiski.. Ta dvojnost — pri nas močno ublažena, komaj zaznavne — vodi nazaj mimo reformacije in protireformacije še v čase bojev med pepeštvom in rlmskomem-iktre cesarstvom. Nekatere pripovedke pa — tako a- pr. koroško«
primorska o vozniku pil Kralju Matjažu — krijejo v sebi spomine na razburkano 16. stoletje s kmečkimi punti to širjenjem nove vere — protestantizma. V tem smislu skuša dr. Grafenauer razložiti »črno vojsko za sveto staro vero in pravico« in pa simboliko Matjaževih vprašanj, če še lazijo na gore mravlje — romarji to če še letajo srake to vrane — beli to črni menihi.
Končno se Je pisec razprave lotil tudi pomembnega vprašanja: kako je mogel postati ogrski kralj Matija Korvin (umrl 1. 1490) Junak našega ustnega izročila oz. slovenski narodni junak Kralj Matjaž. Kljub privlačnosti tega vprašanja to kljub temu, da so ga že mnogi reševali, dr. Grafenauer previdno odgovarja, da je »malodane nerešljivo«, dokler se nadrobno ne razišče zlasti Matijev, odnos do preprostega ljudstva. Izmed dosedanjib raziskovalcev je večina poudarjala kraljeve dobre lastnosti, nekateri so pretiravali slabe, dokazano pa je, da je Ul v krajih, ki so bili pixi njegovo oblastjo (večina slov. Štajerske, Krške dol. to Bele Krajine), pravo nasprotje oderuškemu Habsburžanu Frideriku m., ki je po Matijevi nepričakovani smrti zavladal nad omenjenimi kraji. Tudi aa vprašanje, kdaj naj to se bile prenesle od Kralja Matjaža razne pesmi to pripovedke, »danes nihče ne more odgovoriti z natančnimi letnicami ali desetletji, za nekate-tere niti ne stoletji.« Med pesmimi sta toli prvi ü dve: »Kr. M. reši svojo nevesto« in »Kr. M. v turški ječi«. A tudi med pripovedkami se je za nekatere moralo to zgoditi' (vsaj na vzhodnem Štajerskem ta verjetno tudi na Koroškem) kmalu po smrti Matije Korvina. Ce to nam Furlan M. Nicoletti ne tol priča, da so Tolminci že v drugi polovici 16. stoletja peli pesmi o Kralju Matjažu, bi bili sploh . brez vsakršnega sodobnega (v širšem pomenu besede) sporočila.
Četrtino knjige pa zavzemajo pripovedke same, kritično objavljene po prvih težkih dostopnih izdajah ali celo po izvirnih rokopisih. Petnajst besedil Je takih, da niso tole sploh še nikjer natisnjena. In še to je treba povedati, da je kar 12 od 47 številk prišlo na dan po letu 1945. Iz tega sledi, da je tudi še danes — v drugi polovici
20.	stoletja — nabiranje ljudskega pesniškega to pripovednega gradi-, va lahko prav tako uspešno kakor pred sto leti, če le vemo. kaj hočemo. Kralj Matjaž nas uči! Kljub obsežni knjigi, ki je pred nami, nas pisec sam vzpodbuja k na daljnemu delu z opozorilom, da »mnogo vprašanj še čaka rešitve«. Ce to hoteli recimo razvrstiti prtpo- • vedke po krajih, od koder izhajajo, bi takoj opazili, da je slabo zastopane Gorenjska to nekateri predeli slovenske zemlje (Prekmurje. Bela Krajina. Notranjsko) sploh niso še ničesar prispevali, čeprav upravičeno sklepamo, da je Kralj Matjaž tudi v tamkajšnjem ustnem izročilu domača osebnost. Napredek znanosti terja od nas, da se nikoli ne zadovoljimo z .doseženimi uspehi: če letos poznamo 47 pripovedk o Kralju Matjažu, zakaj bi jih k letu ne poznali go, čez nekaj let pa ato!
Marsikaj bi mogli še reči o zanimivi knjigi, tu« ugovarja« to se dalo nekaterim piščevim trditvam to prijemam, vendar prepuščam to kritiki v strokovnih glasilih. Namen teh vrat Je bdi ramo opozoriti na lepo domače delo s področja etnografije ene najmdaj-Sih vej slovenske znanatevne de-lavnostL
»Ko danes tudi diplomanti Akademije za igralsko umetnost nastopajo v Idealnem sopTogu, se to ne godi zaradi Wildove umetnosti, ki je v tej drami zmerna in ustrezna, marveč zaradi naloge same, da dokažejo svojo zrelost v težki pogovorni in stilno zahtevni igri«, piše v Gledališkem listu prof. France Koblar, in 's tem primerno utemeljuje izbor tega dela. Res se je Wilde za naša ušesa nekam postaral in njegov nekdanji blesk je marsikod pokril nezadržni prah časa. Res pa je tudi, da režiser Miran Petrovčič ni storil vsega, kar je bil avtorju storiti dolžan. Mestoma ga je površno razumel (nastopa Mrs. Cheveley v drugem in tretjem dejanju) in ni znal dovolj oživiti njegovih stilnih odlik. Marsikateri »bon mot« je ostal neizkoriščen, je bil slabo plasiran, in milje angleške visoke viktorijanske družbe, stopnjevan z Wildovo esteticistično literaturo, nam je bil kar nekam pre-
domač. Režiser je s. svojo zanesljivo rutino dal solidno osnovo odrski situaciji, katero so igralci dopolnjevali s svojo mladostno invencijo in z mladostnim čarom. Vendar bi ponekod potrebovali bolj dognano podporo.
Naj' obravnavam nastopajače, kakor so navedeni 'v seznamu oseb. Roberta Chilterna je oba večera igral Boris Kralj, ker njegova alternacija, Lojze Rozman ni nastopil. Odlike Kraljevi igre, ki sem jih omenil ob prejšnjih predstavah, lahko sadio ponovim. Po pomembnosti svoje vloge in po njeni enotni, prepričevalni ter zaokroženi izpeljavi je bil morda najuspešnejša figura na odra. — Mira Sardoče va in Tatjana Senkova sta Lady Chiltern zasnovali dokaj različno, primerno svojima igralskima temperamentoma. Nobenega od njunih konceptov ne bi zametaval, nasprotno, morda bi ju bilo izdelati bolj energično in dosledno. — Miha Baloh se je v »salonu« lepo uveljavil in je ugajal zlasti na prisrčnih in človeško toplejših mestih. — Posebej naj omenim Jurija Součka, ki sicer ni slušatelj istega letnika. ki pa je svojo vlogo starega7 Lorda Cavershama odigral presenetljivo plastično in s tem odlično sodeloval pri predstavi. — Obe Mrs. Cheveley sta trpeli zaradi zgrešenih režiserjevih in-tencij. Slednjemu se je še posebno podredila Judita,. Kreftova in to ji ni dalo, da bi v polni meri izkoristila svojo odrsko spretnost ter docela razvila globlje momente v svoji igri. Nedeljka Kacinova je bila dinamično bolj zadržana in zato v svojih kvalitetah bolj sproščena. V prvem ter zlasti v tretjem dejanju je njena kreacija kazala pristen odrski čar. — Mabel Chiltern je igrala Nada Bavdaževa preprosto, živo in uspešno, Medtem ko je Mihaela Novakova pokazala več literarne in prefinjene invencije. Obe sta se še menjali v epizodi Mrs. Marchmont. Mihaela
GLEDALIŠČA
KRSTNA PREDSTAVA SENČNEGA
katerih večina a! n&ler zapisana, ampak žive samo v spomini) pred-vaialcev in sredo od nst do ost iz roda v rod. Na Javi ie zasluza prav senčnih potujočih gledališč, da se je narodni zaklad oesmi. pravljic in basni ohranil še v prvotni obliki. Lindie. ki zabavalo na vzhode mlade in stare s senčnimi gledališči, nživaio velik ngled in iih ljudstvo tako časti, kakor nekoč goslarje na našem logu.
V Evropo le senčno gledališče našlo pot razmeroma nožno Najbolj se le širilo po Angliji in Nemčiji v 17. in 18. stoletju. Nato ie počasi Izumiralo, a spet oživelo v 20 sto-letiu. v kolikor ga ni film zatrl.
Senčno gledališče v Domu Majde Vrhovnikove ie ročno delo gojenk srednje vzsoiiteliske šole. Za oder. ki so ga tud; same postavile, so D od vodstvom Emila Smaska izdelovale kulise in lutke več mesecev dan za dnem v prostem času ter te vadile operirati z lutkami za prvo predstavo pravljice v šestih slikah o Trdoglavn in Marjetici, ki iim ie presenetljivo dobro uspela. Jeseni nameravajo začeti z rednimi predstavami, kasneje pa — po končanem štndijn — imeti v svojem otroškem vrtcu svoj senčni teaterček. ki bo zabaval cicltane m Hm že v mladosti vzhajal »misel za lepoto in umetnost	R,
Gojenke srednje vzgojiteljske Sole v Domu Majde Vrhovnikove v Ljubljani so oroslavile teden matere in otroka s predstavo, ki 1o lahko smatramo za kulturni In umetniški dogodek. Uprizorile so* igrico z lutkami, kakršnih nima in dozda) še ni imelo nobeno lutkovno gledališče v Slovenili To so nloskovne figure, ki se gibljejo ua močno obžarjenem olatnn kot silhuete in s oosebnim čarom učinkujejo na gledalca. Kulise, ki se meniajo ob vsaki novi sceni, obrobljalo dejanje na razsvetljenem Dlatnn. ki date sliki videz globine Lntke in kulise spominjajo na enobarvne risbe na dragocenih laponskih vazah in slikah. Lutkovne igrice, narodne pravljice z lirično vsebino, še prav posebno pa naša epska narodna oesem bo v senčnem gledališču našla svnl dom kakor matokje drugje.
Domovina senčnega gledališča le Azija, kjer ljubijo tudi v slikarstvu, v ornamentih in v predmetih domače obrti siHiuetne motive. Na Kitajskem, kier posebno cenijo barvitost, iare-zuiek> lutke za senčni teater is pergamenta, ki ga nato pobarvalo, da nčinknjeio figure tudi z barvo, proje-eirano na olatno. Snov za predstave senčnih gledališč lemiiejo na daljnem vzhodu iz starih narodnih oesnitev.
Stane Kumar: Majda (olje)
Novakova je potrdila svoj sloves in njene poante so nas ponovno prepričale o tem, kar šmo nedavno že zapisali. Nada Bavdaževa se bo verjetno uveljavila v naivnih vlogah. —Lady Markby in Lady Basildon so igrale Tatjana Senkova oziroma Mira Sardočeva ter Nedeljka Kacinova oziroma Judita Kreftova primerno m dopadljivo.— V še nekaj drobnih vlogah so nastopili slušatelji nižjih letnikov.
Ko mladi igralci zapuščajo šolo in se namerjajo v »pravo« gledališko življenje in delo, naj na sploh poudarimo njihovo iz-
vežbano odrsko znanje in njih») vo lepo gledališko kulturo. Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani nedvomno po« meni novo in, upajmo, tudi odločilno epoho v zgodovini slovenskega gledališča, saj je prva, ki sistematično vzgaja mlade kadre, da bodo na solidni akademski osnovi, ki so si jo pridobili v šoli, z večjo lahkoto in z večjim uspehom gradili naprej ter postali glasniki in ostvarjalci novega vzpona sliv venske gledališke umetnosti is gledališke kulture. Na to pot jih spremlamo s prisrčnimi željami in zaupanjem. TU Vidmar
Drugi Trubarjev
zbornik
Z odkritjem Trubarjevega spori ik a na Raščici zaključujemo proslavo 400-letnioe slovenske knjige. Ob istem času pa je izšla tudi knjiga, ki J« najpomembnejša publikacija izdana za ta jubilej:
DRUGI TRUBARJEV ZBORNIK. Uredil Mirko Rupe L Izdala Slovenska M a t i-c a. Zunanjo opremo izdelala Jakiča A c c e t o. Str. 196 ta 2 poli slikovnega gradiva.
Zbornik obsega devet razprav ter nekaj zapiskov.
Na prvem mestu je B. Ziherlova razprava o družbeno-političnih temeljih reformacijskega gibanja na Slovenskem, v katenn se dotakne razvoj blagovno-denamih odnosov, anttfevdalne sile v boju s tem sistemom in 8 Cerkvijo kot pred-strazo tega sistema ter gibanje Jtpiečkih m plebejskih množic v XVI. stoletju, lei jo označuje kot 1 j u d s k o reformacijo. Zgodovinar Ferdo Gestrin je objavil z obsežnim gradivom podprto razpravo Družbeni razredi na Slovenskem ir reformacija: obrt, fuži-narstvo to manuiatctura, trgovina, nastajanje centralizirane države, nastanek družbenih nasprotij to odnos družbenih razredov do reformacije pri nas; Razprava Ant. Melika Prometni položaj Raščice v Trubarjevi dobi. ko Je tam stala mi minska postaja ob starodavni poti, ki se je tu skozi Notranjsko prelivala na vzhod in k morju, je lep prispevek k vprašanju, kako Je mogel otrok te danes zakotne vasice v svet. Urednik Zbornika Mirko Rupel je obdelal doslej skoraj neznano vlogo, ki jo je imel Primož Trubar pri podpisu Formule conoordiae, t. j. dogovora o enotnosti in pravovernosti luteranskega nauka. Trubar je imel pri sprejetju tega dogovora, lei je neke vrste nova »cerkvena ordnim-ga«, v deželah Notranje Avstrije to v slovenskih deželah važno vlogo. K članku je dodanih 25 prilog v izvirnikih, iz katerih občutimo Trubarjevo skrb za skupnost in enotnost protestantov na Kranjskem. Štajerskem to Koroškem, ki je tudi v njegovi visoki starosti ostala nezmanjšana. (Formula oonc. je bila podpisana 1. 1582.) Prof. Rajko Nahtigal ta Fran Ramovš obravnavata v krajših član-
Nov prevod,
kih nekaj filoloških Iveri iz del naših protestantov. Sledi obsežna razprava Fr. Steleta o vlogi reformacije v naši umetnosti. Razprava obsega dva dela: v prvem je obdelan Trubarjev umetnostni nazor cerkve, ki jih omenja, ter slikarske delavnice iz te dobe, v drugem pa umetnostni spomenik luteranske dobe v Sloveniji; med njimi so posebno važni molilnica v Govčah pri 2elcu. lutrovska klet v Sevnici in slovenska protestantska Ilustrirana knjiga. Slike v prilogah dopolnjujejo ta to naslednji prispevek, v katerem Je Alfonz Gspan obdelal ikonografijo Primoža Trubarja na osnovi treh ohranjenih portretov. Ant. Svetina objavlja nekaj zapiskov Iz te dobe. posnetih iz ljubljanskih sodnih aktov.
Med gradivom v Zapiskih so dostavki h Kidričevemu bibliografskemu uvodu v zgodovino reformacijske književnosti, opis izvoda Bohoričeve slovnice z avtorjevim posvetilom, ki je bil odkrit na razstavi Movenske knjige lani v Solkanu, dalje opis zelo redkega primerke Trubarjevega Novega testamenta 1577 iz Studijske knjižnice v Celju: knjigo so rešili partizani lz razvalin samostana Nazarje: ta primerek je edini; čeprav nepopolni izvod te Trubarjeve knjige v naši državi. V tem delu knjige Je še nekaj drobnih zapiskov ta na koncu opis Trubarjevega spomenika na RaščicL Zapiske so prispevali A. Gspan. M. Rupel. VI. Novak, M. Verbič, A. Svetina in K. Dobida.
Zbornik je tiskan na zelo lepem papirju, a njegova odlika je tudi izbrana oprema. Članke to razprave krasijo zaključne vinjete, ki so posnete iz slovenskih protestantskih tiskov. Za dvobarvno naslovno stranjo je list 2 reprodukcijo reliefa s spomenika na RaščicL katerega je modeliral Vladimir Stoviček. SčitnVovitek je zasnovan po originalnih vezavah nekaterih izvodov protestantskih tiskov iz Narodne to Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Lepa to vsebinsko bogata knjiga dostojno zaključuje prispevke slovenskih založb k štiristoletnici slo-
venske knjige.
B. Gerlanc
iz Maupassanta
gledališča: »Trdoglav la Marjetica«
Pred nedavnim je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala roman »Njeno življenje«, ki ga je napisal Guy de Maupassant. S tem je prijetno dopolnila slovensko prevodno literaturo tega imenitnega in svojevrstnega francoskega pisca, ki ga danes uživamo že kot »klasičnega«, saj so nekatere njegove stvaritve po svoji dognanosti in pomembnosti že zdavnaj prešle med klasične pojme svetovne literature. »Njeno življenje« se v slovenskem prevodu pridružuje »Lepemu stričku« in dvema izdajama novel, da omenim najvažnejše.
Pričujoča knjiga popisuje dekadenco in propad francoske podeželske planiške družine v treh generacijah, zgoščeho v življenjski zgodbi glavne junakinje. Godi se v letih burnih dogodkov Napoleonovega padca in restavracije, tja preko julijske revolucije — čeprav ti dogodki konkretno in formalno ‘nikdar ne posežejo v tok dogajanja. Istočasno pa pomenijo nevidno, usodno ter posredno, umetniško transponirano gonilno silo osebne tragedije, zgodovinsko logiko, katere akterji niti najmanj ne slutijo — in verjetno se je celo pisatelj ne zaveda V polnem in razvitem
smislu ter pomoru. Zanesljiv» ga vodi precizen umetniški čut, da enovito oblikuje zamotane in tragične osebne usode v odločilnem skladu z usodo družbe, da od bogastva posebnih oblik prehaja do splošnih vrednot in obratno. Čitatelj bo zaman iskal konkretnih moraličnih poant in podrobnejše etične dokumentacije razvoja dejanja, našel bo (sicer specifično in omejeno, vendar dovolj pomembno) panoram-no podobo dobe in potenciranega posameznega življenja v njej, podobo, ki se zaključuje z nekoliko lahkotno, vendar posrečeno stilno poanto: »Življenje, lejte, ni nikoli niti tako dobro niti tako slabo, kakor se človeku zdi.«
Knjiga kaže v podrobnostih znamenito besedno mojstrstvo Maupassantovo, po zasnovi in po zgradbi pa bolj spominja na novelo kot na široko razpreden roman, kar je pisatelja (mojstra kratkih oblik) nujno zavedlo v pretirano narativnost, ki slabi dramatične učinke in stori, da bralčeva intenzivna pozornost mestoma preveč opeša.
»Njeno življenje« je z lepim občutkom za barvitost in impre-sivnost stila prevedel Cene Vipotnik.	Tv.
KOLEDAR
Nedelja. 15. junija: Vid. Dragomir. Ponedeljek, 16. junija: Beno, Tra-
Umir.
SPOMINSKI DNEVI
15.	VI. 1867. — Rojen v Sorici nad Škofjo Loko kot sin malega kmeta slikar Ivan Grohar.
15.	VI. 1942. — Ustanovljena prva partizanska brigada na Hrvatskom.
15. VL 1944. — Enote XXX. divizije porušijo most pri Avčah in likvidirajo postojanko.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta štev. 20, telefon 50-61; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. *
Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije javlja, da je Dan učencev v gospodarstvu — 23. junija 1952 — dela prost dan za učence šol v gospodarstvu in industrijskih šol..	3725-n
V soboto 14. Junija Je bil na Medicinski visoki šoli promoviran za doktorja vsega zdravilstva tovariš Marko Vizjak iz Ljubljane. — Čestitamo!
Včeraj Je bdi na Medicinski visoki šoli promoviran za doktorja vsega zdravilstva Stojan Škodnik iz Ribnice. Iskreno čestitamo!
Na Medicinski fakulteti MVS v Ljubljani je bil promoviran dne 14. junija t. 1. za doktorja celokupnega zdravilstva tovariš Hary Hofman. Čestitamo!	3723-n
Na Medicinski visoki šoli je bila 14. junija promovirana za doktorja vsega zdravilstva Tušak-Jsek Bogdana iz Maribora. — Čestitamo. — Prijatelji.	3887-n
Na Medicinski visoki šoli v Ljubljani je bila včeraj 14. Junija pro,-movirana Breda Zupenčič-Cendo za ^doktorja celokupnega zdravilstva. Čestitamo!	3884-n
Na Medicinski visoki šoli je bil 14. j trnja promoviran za doktorja vsega zdravilstva Rado Sfiligoj iz St. Jurja ob Taboru. — Čestitamo. Prijatelji.	3721-n
KUPUJEMO vsako količino srnjakovih rogov po najvlš-llh cenah. — Ponudbe pošljite na naslov: Industrija kovinskih izdelkov, Maribor, Cesta zmage 13, p. p. 69.
Na Medicinski visoki šoli so bili
včeraj 14. Junija promovirani za doktorje vsega zdravilstva tov. Cveta Merlak Iz Ziberč in brata Branko in lie Subic iz Ljubljane. Prisrčno čestitamo.	3882-n
Na pravni fakulteti v Ljubljani je bila diplomirana Darka Mejač. Čestitamo.	3722-n
Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je bil diplomiran tov. Milan Lapuh iz Dobove. Čestitamo!
Diplomiran, je bil Miha Baloh na Igralski umetnosti. Čestitamo -Jeseničani.	3732-n
Strojniki V. letnik —. ekskurzija. Sestanek v petek 20. junija ob 16.
Književnički in upodabljajoči umetniki bodo imeli v sredo dne
18.	junija ob 20.30 v Klubu kulturnih delavcev razgovor o aktualnih problemih upodabljajoče umetnosti s posebnim ozirom na razstavo francoske umetnosti..-Uvodno besedo -bo spregovoril tov. dr. Izidor Cankar.
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani bo izdala brošuro o pomoči naših izseljencev in zato potrebuje tudi podatke o darilih, ki so jih prejele šole in ustanove direktno od izseljencev. Podatke in tudi primerne fotografije pošljite čimprej na naslov: Slovenska izseljenska matica. Ljubljana. Dap-čevičev trg 2.
Maturantke ljubljanskega učiteljišča 1927 — obhajamo petindvajsetletnico . v soboto 28. junija. — Zbor kavarna »Evropa« ob 20. — Mira Ciuha.	3878-n
Direkcija za železnice opozarja podjetja in ustanove ter imetnike legitimacij za znižano vožnjo po železnioi (P-30 in P-31), da morajo biti legitimacije potrjene tudi za
II.	polletje, ker sicer niso veljavne po 1. juliju 1952. Legitimacije potrjujejo podjetja in ustanove same in jih ni treba ponovno pošiljati direkciji za železnice.
Občni zbor »DOBROTA«, obsmrt-no podpornega sklada Zveze poštnih uslužbencev v Ljubljani bo 28. junija ob 19 v tečajni dvorani na poštni direkciji v Ljubljani. — Odbor.	3832-n
TD Partizan — Bežigrad. Ljubljana. Jahalna sekcija otvarja nov jahalni tečaj. Sprejem novih jahačev 13. junija ob 15.30 na letnem telovadišču društva (kino Bežigrad). Predpogoj za sprejem dopolnjena starost 15 let.	3890-n
»Partizan«, društvo za telesno vzgojo na Viču ima svoj letni telovadni nastop v nedeljo 15. junija ob 17 na dvorišču gimnazije na Viču. Nastopajo vsi oddelki. Sedeži din 35, stojišča din 20 in 10. Vsi vljudno vabljeni!	3685_n
Špedicija _ Ljubljana, Titova cesta 33. obvešča vse zainteresirane, da je upravni odbor podjetja sklenil, da v svrho svojega prispevka k čimprejšnjemu zboljšanju življenjskega standarda delovnega ljudstva socialistične Jugoslavije, zopet zniža tarifo za kosovni prevoz robe, in to z veljavnostjo od 15. junija 1952.	3729-n
Sporočamo, da sprejemamo volno in pletenine . v gredešanje in krpe za odej no vato od 6—14. — Izdelovalnlca vate. Ljubljana. Hre- * nova ulica 8.	3383-n
Občinski odbor ZB Jurklošter se naj lepše zahvaljuje Mestnemu odboru ZB Celje mesto, Mariboru in Krško za sprejeta darila ob priliki obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda na Marofu.	3860-n
Licitacija Tiskanina, Kranj razpisuje licitacijo za popolno izgraditev stanovanjskega bloka (dvonadstropna stavba, 12 dvosobnih stanovanj) na Zlatem polju v Kranju. Načrti so na vpogled v podjetju od 16. VI. dalje. Pismene ponudbe o ceni ln kratko tehnično poročilo Je treba poslati na naslov do 10 VIL 1952. Z gradnjo bloka W »e pričelo takoj. Uprava podjetja »Tiskanina« si pridržuje pravico do proste ocene najugodnejšega ponudnika. Prt Izgradnji j« treba upoštevati vse veljavne zakonske oredpise o gradnjah 3825-n Upokojenci! Delovni Čas za D. U. podružnice Celje je: torek od 15 do 17 poslovanje kakor do sedaj; sreda od 8—11 samo blagajna; četrtek od 8—11 samo blagajna petek od 15—17 poslovanje kakor do sedaj.	3858-n
Zaradi obnove lesenih mostov na cesti štev .340 na odseku Luče-Solčava. cesta zaprta za vsak promet od 16. do 21. Junija 1952.
PUTNIK LJUBLJANA
Izletnike opozarjamo na PUTNT-KOV avtovlak Ljub!jana-Bled ob priliki mednarodne regate na Blejskem jezeru. Cena 66 din in 66 bonov. Prijave že sprejemamo. — Informacije za letni oddih, rezervacijo mest. ladijske in železniške vozovnice si nabavite oziroma re-
»ervlraj-ta ptravočaano prt POTNIKU. Vize za potovanje v inozemstvo vam bo najhitreje preskrbel PUTNIK v Ljubljani.	6-n
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja. 15. Junij» ob 20: Shaw: «Sveta Ivana«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek. 16. junija ob 20: Javna produkcija Akademije za igralsko umetnost (111. letnik). Izven. OPERA
Nedelja. 15. junija ob 20: Lbotka-Mlakar: «Vrag na vasi«. Izven in za podeželje.
MESTNO GLBDAUSC1 LJUBLJANA Gledališka pasaža
Nedelja, 15. junija ob 10.S0: Trgovina z lutkami. Gostujejo pionirji KUD France Prešern — Timovo,
ob 20: C. A. Puget: Srečni dnevi. Zaključek sezone.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Nedelja. 15. junija ob 10.30: Taufer-N<>wy : Mojca in živali. (Izven). — Prodaja vstopnic pol ure pred pričetkom predstave. Ponovno prosimo občinstvo, naj ne vodi k predstavam nediscipliniranih otrok, ki z jokom ln govorjenjem motijo občinstvo in izvajalce. sami pa nimajo od predstave nikakega užitka. Ce se bodo taki primeri ponavljali, bo uprava prisiljena prekiniti predstavo, dokler ne bodo zapustili dvorano tisti otroci, ki povzročajo nemir,
PREDAVANJA
DruStvo gradbenih inženirjev in
tehnikov LRS sporoča, da bo imel
16.	junija v fizikalni predavalnici univerze (vhod z Gosposke ulice) g. Mary, direktor za vodogradnje francoskega elektrotehničnega društva iz Pariza predavanje o »Uporabi prejnapetega betona v vodo-gradnjah«.	3719-n
KONCERTI
Jutri ob 26.15 simfonični koncert, zadnji v seziji. Dirigent Bogo Leskovic, solist Albert Dermelj. Na sporedu deda Škerjanca. Hrističa, Saint-Saensa in Čajkovskega. — Abonenti imajo 50% popusta.
Državna Glasbena šola Center ▼ Ljubljani Ima 17., 18 in 20. junija ob 17.30 v veliki filharmonični dvorani javne produkcije učencev: na sporedu so pevske, klavirske, violinske. komorne in čelo-skladbe. Istotam Je 23. Junija 1952 ob 20 produkcija šolskega orkestra pod vodstvom prof. Vinka Šušteršiča. Nastopilo bo z orkestrom 11 mladih solistov s skladbami Vival-dia Fiocca, Bacha, Havdna. Beethovna, Mozarta. Chopina in Ramovša.
OBVESTILA
OBVEZNO CEPLJENJE PBOTI KOZAM IN DAVICI V LJUBLJANI
Starši se opozarjajo, da ne pozabijo privesti otrok k pregledu uspeha cepljenja koz in drugi injekciji cepiva proti davici po preteku štirih tednov. Pregled uspeha cepljenja koz bo v torek, sredo, četrtek in petek 17—20. junija v Mestnem domu. Krekov trg 2-1 od 14.—18. ure za središče mesta, v ponedeljek dne 23. junija ob običajnem času na Barju in Rudnl-kui v torek dne 24. junija pa v Polju, Sfteberjti ilf-Zštogu. ■— V istem času dobe otroci drugo injekcijo 'cepiva proti davici. Bxčz druge injekcije tega cepiva, ki Istočasno zavaruje otroka tudi proti omrtvičnemu krču - tetanusu, cepljenje ni uspešno. Uradno zdravniško potrdilo se dobi takoj po drugi injekciji. Prav tako potrdilo o uspešnem cepljenju proti kozam, takoj po pregledu. Potrdila naj starši dobro shranijo. ker so potrebna pri vpisu v šolo.
MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA.
sedaj na Kongresnem trgu št 7, se bo v dneh od vključno 15. Junija do I. julija 1952 preselila v nove prostore v Gosposki ulici št. 1 ter zaradi tega v navedenem času ne bo poslovala. Prosimo obiskovalce te Knjižnice, da v zadnjem času Izposojene knjige pri drže doma in jih vrnejo knjižnici šele po 1. Juliju 1952 v novih prostorih v oddelku za vračanje knjig. — Uprava Mestne ljudske knjižnice.
OPOZORILO
Taninske tovarne, to Je Tovarna strojil Majšperk in Jugotanin Sevnica do nadaljnjega ne sprejemajo tanlnskega lesa. Pripravljene in izdelane količine tanin-skega lesa je prijaviti »Taninu -Ljubljana«, Sv. Petra cesta 26, ki bo izdalo odprem ne naloge. Brez od premnega naloga »Tanina Ljubljana« se bodo vse odposlane vagonske pošiljke stavile na raz-polago.	3878-a
ODHODI OTROK I. IZMENE V POČITNIŠKA LETOVANJA V OBMEJNI PAS SEŽANA (cona b) KOPER. Dijaški dom: OLO Celje, okolica. Mladinski dom. Rogatec, Mladinski dom, Dobrna. Prihod v Ljubljano dne 2. Julija ' ob 4 40 odhod iz Ljubljane
5.15.
V	PORTOROŽ, gluhonemnica:
Gluhonemnica^ Ljubljana. Odhod iz Ljubljane dne 3. Julija ob
6.15.
V	IZOLO, stroški vrtec: Otroški vrtec Štora. Ljubljana. Odhod iz Ljubljene dne 3. julija ob 5.15.
V	PORTOROŽ, Učiteljišče: Otroški. vrtec. Tržič. Odhod iz Ljubljane dne 3. julija ob 8.15 (brzo-vlak).
V	PIRAN, Mladinski dom: Mladinski dom, Kranj. Prihod v Ljubljano S. Julija ob 21.15, prenočuje v Domu Majde Vrhovnikove. odhod dne 4. Julija ob 5.15.
V	STRUNJAN, Osn. šola:	OLO
Kranj-okolioe. Prihod v Ljubljano dne 3. julija ob 21.15. prenočuje v Domu Majde Vrhovnikove. odhod 4. julija ob 5.15.
V	IZOLO, Osnovna šola:	OLO
Kranj-mesto. Prihod v Ljubljeno dne 4. Julija ob 8.30, odhod z brzovlakom ob 9.15.
V	PIRAN. Navtična šola: MLO Maribor. Odhod iz Maribora dne
4.	julija ob 22.40, prihod v Ljubljano dne 5. Julija ob 4.40. odhod ob 5.15.
V	SEMEDELO, Osnovna Sola: Dom Anice Cernejeve. Ljubljana. Odhod iz Ljubljane dne 5. julija z brzovlakom ob 9.15.
V	SV. LUCIJO. Osnovna šola: Dom Ivana Cankarja. Ljubljana. Odhod iz Ljubi Ione dne 5. julija z brzovlakom ob 9.15 Vodstva zgoraj navedenih počitniških letovanj sl priskrbijo vozovnice do železniške postaje Divača. Vagone do Ljubljane s! rezervirajo organizatori! sami. od LJubUane dalje P» Uorave za počitniške kolonije LRS.
PRIHOD OTROK tz obmejnega PASU SEŽANA (cona B)
V SLOVENIJO
V	LOGATEC, dijaški dom: Odhod iz Divače dne 2. julija ob 16.06. prihod v Logatec ob 11.56.
V	ŠKOFJO LOKO. dijaški dom: Odhod iz ’Divače dne 3. julija ob 10,06, prihod v Ljubljano ob
»»0, odhod to Ljubljane ob 14.40,
prihod v Škofjo Loko ob 15.21. V KRANJ. Mladinski dom: Odhod iz Divače dne J. julija ob 10.06, prihod v Ljubljano ob
13.00.	odhod lz Ljubljane ob 14.40. prihod v Kranj ob 15.35.
IZLBT ZA AMERIŠKE ROJAKE
Vsem rojakinjam ln rojakom lz Amerike, ki »o letos prišli na obisk v svojo rojstno domovino, sporoča Slovenska izseljenska matica, da je potovalni urad. »Putnik« v Ljubljani organiziral samo za njih skupinski izlet po Sloveniji. S tem izletom imamo namen prikazati rojakom najlepše kraje njihove rojstne domovine, nje kulturne ln zgodovinske spomenike, nekatere partizanske postojanke in bolnišnice ter naše nove objekte, tovarne, hidrocentrale itd., zgrajene po osvoboditvi. Za rojake, ki ao se za izlet že prijavili, ali pa se bodo Se prijavili pri »Putniku«; ell pri Slovenski izseljenski matici. Je zbirališče dne 18. t. m. v Ljubljani pri »Putniku«, kjer Je že preskrbljeno za prenočišče. Izletniki bodo krenili naprej 19. t. m. ln sicer po sledeči poti: Ljubljana— Bled—Jesenice—Kranj—Škofja Loka—Cerkno—Tolmin—Bovec — Gorica—Sežana—Portorož — Pula — Opatija—Reka—Postojna. Tako bodo udeleženci izleta Imeli priliko spoznati življenje in delo’ naših delovnih ljudi v železarni Jesenice, hidrocentrali Moste pri Žirovnici, največjo mojstrovino partizanskih odredov bolnišnico »Franjo«. Nadalje bo potovanje vodilo rojake po krajih osvobojene Primorske, po Jugoslovanski coni Trsta, skozi zgodovinsko Pulo In srce severnega Jadrana, .letovišče Opatijo ln ob zaključku še sve-tovnoznano Postojnsko Jamo', turistični biser Jugoslavije. Izlet bo trajal do 25. junija,, ko se vsi rojaki, tudi tisti, kd niso bili na izletu, zberejo « Ljubljani, kjer bosta zvečer ob 20 Mestni ljudski odbor ln Slovenska izseljenska matica priredila svečan sprejem s koncertom ln nastopom folklornih plesnin skupin. Rojaki lahko povabijo s seboj na izlet tudi svoje sorodnike in znance.
S prijavami Je treba pohiteti, da bi »Putnik« möge] pravočasno; r&-zervirati. potrebno število mest po hotelih, kjer bodo izletniki prenočevali.	1441-a
RADT0
SPORED ZA NEDELJO Poročila Ob 7.66. 12.36, 15.66, 19.66 in 22.66. — 6.00—8,00 pester glasbeni spored — vmes ob 6.30—6.35 Pregled tiska. 7.10—7.15 Objava dnevnega sporeda. 7.15—7.25 Radijska reklama. 7.30—7.45 Radijske beležke (ponovitev). 8.00 Košarka, najpopularnejši šport mladine. 8.15 Vedre melodije. 8.00 Po naši lepi deželi — Jaka Slokan: Prekmurje. 10.00 Popularen dopoldanski koncert. 11.00 Od pravljice do pravljice — Fran Milčinski: Dve Marički (ponovitev). 11.35 Želimo vas razvedriti! 12.00 Oddaja za beneške Slovence. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.40 Zabavna glasba — vmes objave. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Zabavna glasba. 15.30 Za naše kmetovalce
—	Franjo Fijavž: Kmetijske zadruge pred Izvozno senono. 15.40 Poje mladinski pevski zbor »Učiteljišče« pod vodstvom Krista Perka. 16.00 Ivan Cankar: Aleš lz Razora (radijska Igra — ponovitev). 17.00 Promenadni koncert.
18.00	Tolmin po snežni katastrofi (radijska reportaža). 18.15 Slovenske narodne za ples ln razvedrilo.
18.40	Igrajo godbe na pihala. 19.10 ' Igra Zabavni orkester Radia Ljub. ljana, 19.30 Odlomki lz ameriških glasbenih filmov. 20.00 Giuseppe Verdi: Trevlata, opere v '4 del’
-Jšnjfh. 2235 Pregled-spored* 'za/ naslednji dan. 22.20^-23.00 Melodije ln ritmi za lahko noč.
Glasbena oddaja Radia Jugoslavija za Inozemstvo na val« 327.1 m:
23.00—23.30 Poje Komorni zbor. Radia Ljubljana pod vodstvom Milka Skoberneta.
KINO
LJUBLJANA — UNION: ameriški barvni film »Iz tisoč ln ene noči«. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9—11 ter od 14 dalje. — MOSKVA: amer. film »Fant s trobento«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.15 ln 20.30. Ob 10 matineja istega filma. - Prodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje — SLOGA: amer. film »Njeno maščevanje«. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 daije. —TIVOLI: amer. film »Fant s trobento«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje. — BEŽIGRAD:	ameriški,
barvni film »Iz tisoč in ene noči«. Predstava ob 20.30, prodaja vstopnic od 19.30 dalje. — TRIGLAV: angl. film »Browningova verzija«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — SISKA: amer. film »Njeno maščevanje«. Tedi nik. Predstave ob 16. 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 9—11 tefod 15 dalje. — DOM MILICE;- 'angl. film:	»Browningova verzija«1. -
Tednik. Predstave ob 20.30. Prodaja vstopnic od 18.30 dalje. K" JESENICE: amer. film »Asfaltna džungla«.
KOROŠKA BELA: ameriški film' »Bil sem vojna’ nevesta«, s ?* KRANJ - STOR2IC:- amer. film »Gospa Bowaryjeva« — SVOBODA: amer. film »Skotska krtcri LETNI PARTIZAN: amer. film »Trije mušketirji«.
KAMNIK: amer. film »Naš—Willy je junak«. ...
DOMŽALE: amer. film »Lassie se vrača«.	..,
.VEVČE:	ängleöki film »Zadeva
Widslou«
Savlje: angl. film »Na zapusti me«.
ŠOLSTVO
ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ LRS
razpisuje sprejem učencev v grafično stroko. — Sprejem bo od
23.	Junija do 4, julija 1952 od 8 . do 10 na združenju grafičnih podjetij LRS. Ljubljana, Masarykova cesta štev. 14-1 (palača Grafika), i-r. Sprejemali se bodo telesno zdravi učenci z dovršeno nižjo srednjo šolo.	3871-n
GOZDARSKA SREDNJA SOLA, LJUBLJANA, Milčinskega ul. U sprejema prijave za vpis v I. letnik dnevno od 16—12. Prijave1 se lahko pošljejo .tudi po pošti. Dl. Jaki. ki so uspešno dovršili štiri razrede gimnazije so oproščeni sprejemnega izpita. ^— Pogoji za sprejem: 1. kolkovana prošnja z din 30; 2. šolsko spričevalo o dovršenem 4. razredu gimnazije ali nižjem tečajnem izpitu; 3. rojstni Ust; 4. starost dolB let. sta-, rejšl se morejo vpisati s posebnim dovoljenjem; 5. .zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju in’ sposobnosti za gozdarsko službo. Sprejemni izpiti bodo iz slovenščine. matematike ln botanike dne 26. junija ob 8. Dijaki imajo možnost popolne oskrbe v internatu.
—	Prijave naj pošljejo kandidati čimprej; dokumente je predložiti, do 20. t. m. — Ravnateljstvo.
SREDNJA KMETIJSKA SOIA V MARIBORU;. ., ■ ,.	■:
bo sprejela v šolskem letu 1952t53 okrog 35 dijakov v I. razred splošnega odseka. — Pogoji • za . vpis:
1. uspešno dovršena nižja gimna-
zija ali nižja kmetijska loto; i. starost 14 do U let Starejši dijaki se lahko vpišejo a posebnim dovoljenjem ravnateljstva šole; 3. opravljen sprejemni izpit. Prijav-IJenci opravljajo sprejemni izpit iz slovenskega jezika m matematike pismeno in ustno ter kemije (ustno) v obsegu učne snovi, ki je predpisana za nižje gimnazije. pripravniki, ki so opravili nižji tečajni izpit do šolskega leta 1949-50, aü dovršiU 4. razred višje gimnazije in Imajo lz vseh' izpitnih predmetov najmanj oceno dobro, ne polagajo sprejemnega izpita. Sprejemni izpiti bodo dne 23. junija 1952 ob 10 na Srednji kmetijski šoli v Mariboru. Vinarska ulica 30. Na ta naslov je treba poslati z din 30 kolkovano prošnjo — po možnosti na obrazcu, ki ga je izdela Državna založba Slovenije: Prošnja za sprejem v strokovno šolo obr. l,58b. in sicer do dne 21. Junija 1952. — Prošnji Je priložiti: 1. spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji (ali potrdilo ravnateljstva šole o dovršeni' nižji gimnaži- • ji z navedbo uspeha, v kolikor spričevalo ni bilo izdano); 2. rojstni list; 3. življenjepis; 4. zdravniško spričevalo. — Dijaki, ki bodo sprejeti v šolo. so lahko v celoti oskrbovani (stanovanje in hrana) v internatu Srednje kmetijske šole. Dosedanja oskrbovalnina v internatu znaša 2600 din. — Dijaki, ki zaradi popravnih izpitov aU bolezni ne bodo mogli opraviti sprejemnega izpita v juniju, ga bodo polagali v septemberškem roku. — Ravnateljstvo.	3865-e
UPRAVA INDUSTRIJSKE
GUMARSKE SOLE »SAVA«
V KRANJU
razpisuje sprejem učenk v industrijsko gumarsko šolo za lzučitev . gumarskega poklica. Rok za vpisovanje je od . 1. Julija do 18. avgusta 1952. Pravico do vpisovanja imajo sanio učenke, ki so državljanke FLRJ. stare 14 let in ne starejše od 17 let, ki so uspešno , končale 6 razredov osnove šole alL_ najmanj 2 razreda gimnazije, ter zadostile šolski obveznosti. Kandidatke morajo predložiti upravi šole: 1. lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 30 din. z navedbo točnega naslova in pošte; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek.iz. rojstne matične knjige; 4.' zdravniško spričevalo 'z rentgenskih!•" pregledom; 5. kratek življenjepis; 6. potrdilo o premoženjskem stanju. Kandidatke opravljajo sprejemni izpit 12. avgusta iz sloven-ščine in matematike. Stanovanje • in hrana v internatu šole.
Ravnateljstvo gimnazije v Postojni obvešča Vse dijake, da bo
razdeljevanje spričeval in zaključna proslava 28. junija ob 8 zjutraj. ■Vpisovanje v vse razrede bo 30. junija od 8 do 12.	3885-n
Ekonomska srednja šola v Celju sprejema za šolsko leto 1952-53 v prvi razred dijake(-inje), ki sö dovršili 4. ali do vključno šolskega leta 1950-51 3. razred gimnazije. — Prijave za vpis oziroma prošnje za sprejemna izpit sprejema ravnateljstvo do 20. Junija 1952. Natančnejša navodila, kdo se more vpisati brez sprejemnega izpita. In o samem sprejemnem izpitu so na razglasni deski, v šoli.	3861-a
UMRLI
Javljamo, da.se je dne 13. junija
t. 1. v Celovcu smrtno ponesrečil; naš zaslužni Han MITJA KUNAVER. pilot Jadralec. Vabimo vse . člane Aerokluba »Milan Hudnik«, da se udeleže pogreba, ki bo v torek 17. Junija ob 17 z Zal. Iz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče. — Aeroklub »MUan Hud.-nik«.- -.	,.
Nenadoma sam je umil naš dragi ANTON CIZELJ. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob
15.30	z Žal, lz Jožefove mrliške vežice. — Žalujoča žena Marija, sin Marjan, hčerki Valči 'in Rina, vnuček Tonček in ostalo sosod-stvo. — Ljubljana 14. junija 1952.
Umrla je MARIJA STEFAN CIO-ZA. Pogreb bo 16- junija ob 15 lz Marijine mrliške vežice na Zalah.
—	Žalujoči sorodniki.
Nenadoma nas je zapustil naš
Zlati sinko PRIMOŽEK. Pogreb, bo v nedeljo ob 16.30 izpred cerkve na Viču. po pogreba leži na Zalah — Jakobova mrliška vežica. •1
—	Žalujoči: mamica Kati,' očka-
Gastelj Ambrož ter ostalo, sorodstvo.	'
Za vedno nas Je zapustil naš Han tov. VINKO PROSEK. OhTa-nlli ga bomo kot dobrega delavca in tovariša v trajnem spominu. -Sindikalna podružnica »Tehnika«.
Nenadoma je umrla naša srčno dobta žena. mama in stara mama LJUDMILA 2GUR. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek ob 14.30 z Zal, kapela sv.; Nikolaja Žalujoči mož Franc, sin ins hčerka ter ostalo sorodstvo. — Stožice. 14. junija 1952.
Umrl je moj ‘ljubljeni mož JERNEJ PIUMOZIC, železničar v, pokoju. Pogreb bo v ponedeljek.
16.	Junija ob 16 z Zal, kapele sv. Frančiška. Žalujoča žena- Rozalija in ostalo . sorodstvo, Ljubljana. 14. Junija 1952.
ZAHVALE
Prisrčno-se zahvaljujemo vsem,
ki. so z nami sočustvovali in spremili našo drago staro mamo MARIJO SALOMON na njeni zadnji peti. Posebna- zahvala še .pevskemu društvu »Ivan Cankar« in pa društvu jugoslbv. obrtnikov za iz-" raženo sožalje, a -žalujoča družina- Salomon. ., .. ,
Ob tragični“ smrti našega nepozabnega OTMARJA PRAZNIKAR-JA se vsem,.Jel,so izkazali sožalje, ga obdarili s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti. naj-prisrčhejše zahvaljujemo. Posebna zahvala upravi in sindikalni podružničt »Sllekbro-transformator-. ske postaje, v Laškem za njihovo požrtvovalnost in prvo pomoč ter njihovo skrb Veličastnega pogre-
-	ga. sindikalni podružnici tekstilni ; töväimi »Volna«, odboru Kuretno,
gimnaziji, župniku, del. godbi ter
-	vsem govornikom za prisrčne -in
ganljive poslovilne bžsede pri odprtem gpobu. - Žalujoča družina 'Pražnikar in- sorodstvo. - Ljubljana, Sostro. Vransko.	3724-a
Hvaležni’smo za skrbno zdravniško pomoč v bolezni naše mame ALOJZIJE MERLJAK,: njenemu zdravniku dr. Miroslavu Hribarju. Vsem našim prijateljem, ki so nam pomagali v težkih dneh z dejanji in bodrilnimi besedami,
. bodi izrečena iskrena zahvala. -Prav tako hodite zahvaljeni vsi, ki- ste rajno počastili s cvetjem, pesmijo in spremstvom do groba, V tolažbo so nam dobre besede, polne sočutja, s katerimi se nas spominjate. Hčerki s sorodstvom.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili,-našo. mamo, FANI ČEBULJ roj. ZUPAN k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Cehu za izredno pomoč in prizadevanje v času njene dolgotrajne in težke bolez» ni, enako vsem znancem in prijateljem, ki .ste kakor koli lajšali njene težke ure in prav tako vsem darovalcem številnih vencev. Jesenice, Ljubljana. Kamnik. 15,Ju- -. nija. Družine Čebulj, Vertačnik,
■ Gorenc, župan, Vodenak. 3831-a
. Vsem, ki so našo ljubljeno ženo in mamico FRANČIŠKO JAKLIČ roj. MEDEN spremili na zadnji .poti. in z nami sočustvovali, ka-, kör tudi darovalcem vencev in cvetja, ter gasilcem, ki so Jo no« sili«; se Iskreno ^zahvaljujemo, Žalujoči mož. hčerke in sin.
AVTOKOLARJA In avtokleparja lz višje kvalificiranih skupin sprejmemo ta-, koj v službo - »MEPROM«, Ljubljana — Savska cesta.
Znižali smo cene vsem našim izdelkom:
NAVADNA ZIDNA OPEKA DIN 5.—, VOTLÄK 2/1 DIN 10.—, VOTLAK 4ll DIN 20.—, »EMONA-STROPNIKI DIN 25.—, BOBROVEC DIN 12.—, STREŠNA-ZAREZNA OPEKA DIN 16.—, SLEME-N JAK DIN 25.—
Pe želji prevažamo opeko tuđi t našimi prevoznimi sredstvi __	Priporočamo se za obilen odjem.
OPEKARNA BOBOVK PRI KRANJU
Telefon številka 584,
bančna zveza NB Kranj-okolica št raČ. 624040108-0
PODRUŽNICA
SLOVENSKEGA POROČEVALCA
in
LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA V CELJU
sprejema za naše liste .
NOVA NAROČILA,	’
NAROČNINO-IN ; .
OGLASE
Posreduje za vse vidnejše ; jugoslovanske dnevnike, tednike in mesečnike, ter za demokratične liste v Trstu - •- .
Na razpolago - ima broširane, knjige »DOBRI VOJAK ŠVEJK«, brošuro »O. PAPEŽEVI- NEZMOTLJIVOSTI« in posamezne.1 snopiče romana »GROF MONTE CR1STO«
KUPCI!
Diesel motorji »ARAN« 7 k s Kompresorji od 200 atm
Izkoristite ponovno veliko znižanje cen naših stabilnih DIESEL MOTORJEV in rezervnih delov »AR AN« 7 RS
Uspelo nam je znižat) cene od Din 305.874.— na Din 259.985.—.
Kmetijske zadruge!
Izkoristite popast, ker za Vas je cena Din 155.985,—
Motorje in rezervne dele dostavljamo takoj, — Kapci lz N. R. Srbije naj «e obračajo direktno na »NOVA BRAZDA«, Beograd, Admirala Ge-prata br, 10, kjer se nahaja naša servisna služba.
Kompresorje od 200 atm* za vse industrijske potrebe dostavljamo takoj. — Razpolagamo tudi z raznovrstnimi višlil trgdvskega industrijskega
, s j,	:.T,- , .. :.,, ,	,.
Za vsa naročila ,se obrnite na prodajni oddelek podjetja A. KANKOVIC, tel. 22-94, brzojav: PODRAN-RIJEKA.
-N	'K .
ZAMENJAMO VLAČILEC
znamkeFamo s 4- eilin. Diesel motorjem. KS-49. ter prikolico za tovorni avtomobil. — Najraje znamke Ford. • »MEPROM«, Ljubija- ' ha, Savska cesta. 3735-n
NaSe miner, vede © iflogaska za zdravje in okus ' iftadenbka
za okus m zdravje SO NA1B0USE!
Večje število
zidarjev, tesarjev in nekvalificiranih delavcev
sprejme na delo — Mestno gradbeno podjetje »MEGRAD«, Ljubljana, Kotnikova 10
Tovarna organskih barvi
CELJE, CRET ŠTEV. 117	"
Telefon številka 6
nudi v vseh količinah proti takojšnji dobavi:
- ŽVEPLENO ČRNO BARVILO ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO, NATRIJEV TIOSULFAT, KRISTALNO SOLNO KISLINO, BREZARZENSKO V LASTNI EMBALAŽI
GOSPODINJE!
ZAHTEVAJTE PRI NAKUPIH KORUZNI ŠKROB — MOKO, ODLIČEN PRIPOMOČEK ZA PECIVO
Izdeluje ga
KEMIČNA TOVARNA
«DOMŽALE
PODUZEĆE ZA PROMET STOKOM, MESOM I MESNIM PROIZVODIMA
M
IZVOR“ - RIJEKA
Tel.: 21-67 in 31-31. Brz. nasl.: »Izvor«, Rijeka.
PREVZEMA VSE VRSTE BLAGA V ZMRZOVANJE IN KGNSERVIRANJE DO 30» C V SVOJE HLADILNE PROSTORE
POSEDUJE NAJVECJO HLADILNICO V DRŽAVI (»SACSA«)	OZH 2750
Velika tombola v Mengšu
-	,-v nedeljo dne 15. L. m. oo 13. uri
...-50fr-döWtkov ^-~50r seriT srečfc^	'
„j...... Tombola traja 50. minut
LEPI DOBITK-l: spalnica, 10.000 kom. zidakov, velika ■.; ln šušš klavirska harmonika, peč-kamin, govedo, prešič, plašč Ltd. ter nad 400 manjših dobitkov
Tombola se vrši ob vsakem vremenu I Po tomboli zabava s plesom!
Železniška zveza iz Ljubljane z mešanim vlakom ob 10.50
Dogotovljena ie nova serija električnih ročnih vrtalnih strojev ža vrtanje do 10 mm
Razen tega izdelujemo' merilne instrumente in sicer:
ampermetre, voltmetre, wattmetre, merilne tokovne transformatorje, telefonske aparate in telefonske centrale, stikala, avto-diname,, starter je, vžigalne tuljave, napetostne regulatorje.
■ $ K R A
tovarna za -elektrotehniko in fino mehaniko KRANJ
AVTOBUSNA PROGA BilP-KRAHI-llUBLIANA
prične obratovati dne 17. junija 1952 po sledečem . voznem redu:
6.00 odhod Bled prihod 16.05 745	Kranj	15.00
7.50 prihod Ljubljana	1445
Avtobus bo ohratoval ob delavnikih in nedeljah. Vozila cena Ljubljana—Bled znaša din 200.—, Ljubljana—Kranj din 100.—Na progi se vposte-vajo vsi' komercialni popusti za skupine in nedeljske povratne karte
SAP. LJUBLJANA.
K «J P U J T E
O B L E K E
NASI IZDELKI SO KVALITETNI IN CENEJŠI, KER PRODAJAMO POTROŠNIKOM DIREKTNO IZ TOVARNE
(Poslovalnice :
LJUBLJANA, ČOPOVA 7 (BIVŠA PREŠERNOVA MARIBOR, GOSPOSKA 5 , SLOVENJ GRADEC, BIVŠI ROJNIK
' SLUŽBE
PRODAM
BRIVSKA POMOČNICA išče stal-no službo. — Gora boe Her nuna-IVturska Sobota.	7935-1
FftiZ^KKA išče službo v Ljubljani. Naslov v oglasnem odo.
KO v'ASKEGA POMOČNIKA, vojaščine prostega, veščega kovanja konj, sprejmem laKbj. — Stanovanje v hiši. Zidar, Jegličeva 15.	7985-1
PKiREZOVALCA. samostojnega, veščega vseh del. sprejme Čevljarna Kranj, Sejmišče 2. P*ača po uredbi.	7926-1
SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico sprejmem. — Ostalo po dogovoru. Naslov v podruzn.ci SP Kranj.	7929-1
ŽIMO,
ŠČETKE,
' GOSPODINJSKO POMOČNICO — pucino. zdravo in neoporečne preteklosti najraje zacetruco — iščem k dob n družini samo odraslih ljudi. Ponudbe pod »Clan družine« na ogl. oddelek. 7891-1 KNJIGOVEZ, izvežban v vseh delih knjigoveške obrti, zmožen samostojno voditi poslovalnico, dobi namestitev. Ponudbe pod šifro »Knjigovez« na podružnico SP Ptuj.	7951-1
RADIOTEHNIKA. ki bi poleg službe sodeloval pri Ljudski tehniki, iščemo. Ponudbe z referencami sprejema Okrajni odbor Ljudske tehnike Sežana. 79o3-l DOBER 2ELEZOSTRUGAR išče službo. Ponudbe pod »Strugar« na podružnico SP Cetije. 7948-1 USLUŽBENEC gradbene stroke s prakso, vešč tudi komerc. in računovodskih poslov, želi spremeniti službeno mesto. — Nastop 1. julija.	7956-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA, — dobra moč. poštena, se sprejme. Tekavec Fani, Erjavčeva cesta štev. 4.	7893-1
KAKRŠNOKOLI SLUŽBO (kurirja, sluge, nočnega čuvaja ali kaj siičnega) iščem. Sem 22 let star z odsluženo vojaščino. Ponudbe pod »22-letni« na oglasni odder lek SP.	7900-1
PODJETJE v Ljubljani išče kvalificirane strugarje, orodjarje, reskalce in ličarja. — Ponudbe poslati pod »Zaslužek« do 20. junija na oglasni odd. 7845-1 TOVARNA AVTOMOBILOV Maribor potrebuje s takojšnjim nastopom službe 3 specialiste' avtoličarje in 4 samostojne avtoli-' čarje, ki morajo popolnoma obvladati kitanje in fino brizganje s pištolo. Pismene-ponudbe poslati na Tovarno avtomobilov — Maribor — Tezno. Stanovanje in hrana sta za samce preskrbljena.	7792-1
Šiviljska pomočnica išče zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Takoj ali po dogovoru«.	8020-1
POSTRE2NTCO z znanjem kuhe za dopoldanske ure sprejme takoj Adamič, — Erjavčeva cesta številka 4 a.	8024-1
Šiviljsko pomočnico, dobro,
sprejme takoj modni salon. Naslov v oglasnem oddelku. 7860-1 AVTOMEHANIK-mojster dobi stalno zaposlitev. V poštev pride samo prvovrstna moč. Lastnoročno spisani življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in spričevala je predložiti Splošnemu stavbnemu podjetju -»Tehnika«, Ljubljana. Vošnjakova 6	7590-1
KROJAŠKI POTOČNIK želi kakršnokoli zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Sam« na og.asni oddelek.	7756-1
KAPELNIK za godbo na pihala* istočasno tudi knjigovodja, želi stalne zaposlitve. Pogoji: zaposlitev v industrijskem podjetju, selitveni stroški ter stanovanje. Resne ponudbe je dostaviti, na oglasni oddelek SP pod »Godba na pihala v industrijskem podjetju«.	7835-1
MIZARSKI MOJSTER z dovršeno mizarsko, strugarsko delovodsko šolo na Tehnični srednji šoli z nad 15-letno prakso, dober risar in kalkulant.. želi primerne zaposlitve. Makše. Tavčarjeva 12, Novo mesto.	7876-1
TRGOVSKI POMOČNIK, verziran v vseh strokah trgovine, večletna praksa, agilen prodajalec, do-nudbe na podružnico Slovenskega poročevalca Maribor. 8061-1 KAMNOSEŠKEGA POMOČNIKA sprejmem. Plača po dogovoru. — Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	8064-1
10 TESARJEV sprejme takoj za dela v Ljubljani Splošno stavbno podjetje »Tehnika«. Akordni zaslužek je ugoden.	8068-1
6AMOSTOJEN ELEKTRIČAR Z delovodsko mojstrsko šolo in večletno prakso, išče zaposlitev. Ponudbe pod »Tehnik« na oglasni oddelek.	8030-1
ISCEM SLUŽBO (s kompletno konjsko vprego). Interesenti naj se javijo pismeno na oglasni oddelek pod »Spreten«.	8041-1
ZASLUŽEK
PRIKROJEVALNI in Šivalni tečaj nudi salon »Kucler«. Ljubljana, Tomšičeva 4.	71177-2
PLETILJA dobi delo na domu — podpletenje nogavic. — Ponudbe pod »Pletilja« na oglasni oddelek SP.	7978-2
3.20	m PREDVOJNEGA angleškega KAMGARNA. temnomodre barve. ugodno prodam. Dalmatinova štev. 3-IU. levo	8056-4
PRODAM POČE$71: 2 omari. 2 postelji z mrežami. nočno omarico, mize Naslov v ogl. odd. 7981-4 OTROŠKO POSTELJICO, veliko, s predalom, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 7984.4 VARILNI APARAT, kompleten, brezhiben, prodam. Zidar, Jegličeva 15.	7986-4
KLAVIR dob.ro ohranjen proaam.
Celje Kersnikova 1.	7943-4
MESARSKI INVENTAR naprodaj. Informacije Pekarna Tomšičev trg, Celje.	7944-4
TOVORNI AVTO Ford. 2 tone, v izpravnem stanju, prodam. Stroj generalno popravljeni Naslov SP Celje.	7946.4
MOŠKO OBLEKO v brezhibnem stanju (predvojno blago), ugodno prodam. Naslov v ol. odd. 7957-4
VRVI, MOTVOZ, jute po ugodnih cenah
APNO prodam ali zamenjani za drva (tuoae). Vodnik. Poautut štev. 2o teieion 4D-va. &064-4 300 m2 BUKOVEGA PARKETA prodamo, »MKPKOM«, Savska cesta. *	8073-4
Ol	rvo-oKI VOZIČEK, globok U1 21-oeuko prodam. Oboje z žimnico. Nasiov: Ooruuška o.	80o5-4
Za KM£t.KE boNE prodajamo vse knjige — la. juaja zapadejo bom. — Nabavite si vse stio-kovne m aiuge knjige v Knjigarni Miaomske Knjise. Ljuoija-na. Frančiškanska a.	8072-4
Mo i OCikbKj »Breic-Clumbus« aoO, spoiuu, v zeiO aoorem stanju, registriran, prodam. Klemenčič louan, Gornja Radgona. 8069-4 PRODAMO već vuiskih sodov, vec raoijene emajlirane posode, krožnikov m jedilnega pnooia v Tkaimoi »Hacevmie«, Celje. 8065-4 PLaNDVCI POZOR! V krautem izide karta triglavskega pogorja v razmerju 1:7a.000, kr je nekaterim planincem nujno potieona. — Naročila sprejema Mladinska, knjiga, Ljubljana- Frančiškanska 3. Cena ca. 160 din. 8060-4 HLADILNO OMARO na led za manjši ornat m psiho z.ovalnim ogieuaiom prodam. Informacije v gostilni »Pod lipco«, StoZice štev. 40.	8036-4
AVTO FIAT, tipa 509. Gabroiet, po možnosti tudi za predelavo v poltovomega, prodam. Naslov v oglasnem oddeiku.	8033-4
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam po ugodni oeni. Naslov v oglasnem oddelku.	8029-4
BOJLER s kurilnim elementom V 300 titr., 6 atm.. obratovalni pritisk brezhiben, pripravljen za montažo, prodam. Naslov SP Celje.	7947-4
ZLAiO za zobe prodam. Naslov v ogl. odd.	7966-4
MOŠKO KOLO prodam. Ljubljana. Predjamska 14.	7958-4
PRODAM kuhinjsko opravo, di-
van.	kompietno posteljo z žimnico. Poljanska c. 47.	7959-4
PRODAM OCALA št. 14 minus za operirane na očesni mrem. Vodnikova 128, priti.	7961-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — skoraj nov proaam- Pražakova št. 8-1, vrata 2.	7963-4
PRODAM radio in streptomicin. — Naslov v ogl. odd.	7964-4
ŠIVALNI STROJ, malo rabljen — prodam. Naslov SP Celje. 7945-4 KOMPLETNO KOPALNICO prodam. Črnuče 91.	7»69-4
»PUCH« 125 ccm ter moško kolo, prodam. Miklavčič. Kolodvorska ulica — mehanik.	7915-4
FRIGIDAIRE 5u0 1, nov stroj, prodam. . Lavne, Ljubljana. Pod Trančo 2.	7914-4
PRODAM črno sobno kredenco, mizo m 6 stolov z usnjem tapeciranih. Ugoden nakup. Jurčič, Tavčarjeva 12-H.	7912-4
CORTIZON 20 cc.. prodam. Naslov v ogl. odd.	7911-4
NOV ELEK TRlv-NI RESO proaam — tudi za bone. Fantini, Borštnikov trg 2-1.	7997-4
LUKSUZNA ŠOTORA z vsem priborom prodam. Ogled od 16 do 18- Lepodvorskä 20-1, levo.' 7996-4 ZLATO 25 karatno prodam. Naslov pri kamnoseški industriji (delovodja). Kolodvorska ulica, Ljubljana.	7994-4
PRODAMO državnim podjetjem, ustanovam in tudi privatnikom dobro ohranjen stabilni vrtaini stroj na transmisijo za prejem spiral* do 40 mm. Mehanična delavnica KLO Ravne na Koroškem. /	7864-4
AVTO štirfsedežnl prodam. Stražnik, Rožna dolma. Cesta XV — Številka 9.	7882-4
POLTONSKI AVTO Tatra prodamo. Cena 150.000. Mehanična: delavnica Krim, Ljubljana. Stari trg 11.	7902-4
NAGROBNE spomenike dobite po ugodni ceni pri kamnoseštvu — Bačnik Franc. Ljubljana, Zaloška cesta — ne več v Pokopališki 11.	7451-4
LEŽEČA TURBINA za padec 2 do 3 in pol metra cca 300—400 1/sek. vode .in kompletno orodje za venecijanko ugodno naprodaj. — Naslov v ogl. odd.	7711-4
GUMI VOZ na konca, nosilnost 2500 kg prodam ali zamenjam za zapravljivček. Rženičnik. Mengeš.	7716-4
MOŠKO KOLO v dobrem stanju poceni prodam. Žabjek 8. 8012-4 PRODAM moško kolo, dva komata, 1 konja, kozo mlekarico. — Zaloška 105.	8013-4
OREHOVO SPALNICO prodam.
Podgora 38, St. Vid.	8015-4
PRODAM nov varilni aparat dobre znamke brez bombole til kotla za karbid. Pot na Drenikov vrh številka 2 (Podrožnik), Ljubljana.	8016-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolničkom prodam. Franko-panska 23-in.. Miheve. 8019-4 MOTOR 8. KS, bencinski, stabilni za ‘ mlatilnico ali cirkularko prodam. Jankovič Janez, Rožna dolina Cesta XI. številka 15 — Ljubljana.	8025-4
ZLATO URO. novo, moško. »Chronometer«, ugodno prodam; tudi za bone. Benedik, Zaloška cesta Štev 39. '	8080-4
OVCO z mladičem prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8058-4
HRASTOVO politirano spalnico, moderno, kompletno, popolnoma novo prodam za 44.000 din. Mirna štev. 9 na Dolenjskem. 8075-4 STROJ za popravilo nogavic z novimi »Vitos« iglami in »Vibraphon« aparat za naglušne prodam. Popravljaona čarapa. Zagreb. Balkan prolaz.	8057-4
OSEBNI AVTO, sedem-sedežni. v dobrem stanju, pripraven tudi za predelavo v poltovomega, — prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8062-4
ŠTEDILNIK, vzidljiv (desni), ugodno prodam. — Društvena ulica štev. 23	8038-4
prodaja
»VR VARNA«
Sv. Petra cesta 31 Trg. pod. »IZBIRA*
AVTO. štiiisedežni, v dobrem stanju, prodam. Ogled vsak dan od 16—18. Hrovat. Moste. Sušteršiče-va štev. 9.	.	8032-4
MOŠKO KOLO. angleško, popolnoma novo, ugodno prodani. — Naslov v ogl. odd.	7906-4
KORALNO PEC, kompletno, brez podstavka, prodam. Kos. Ljubljana, Idr.jSKa 3.	7905r4
SERVIS, jedilni, kompletni, za šešt oseb, nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7901-4
KLAVIR kraifek, dobro ohranjen, ugodno prodam zaradi pomanjkanja prostora. — Rožna dolina, Cesta Ila, št. 49.	8000-4
MIZARSKI SKOBELNIK prodam.
Naslov v oglasnem odd. 7»sxi-4 FIAT-TOPOL1NO. odlično ohranjen, zamenjam za večji osebni avto, event, tudi prodam. Ogled: Zaloška cesta 7.	8001-4
BIDE, kompleten, nov, poceni prodam. Naslov v ogl. odd; 8002-4 STAVBNI LES prodam. Vič, Dobro polje. Naslov v oglasnem oddelku.	8004-4
260 m ELEKTRIČNE 2ICE, 16 kv. atg. cena 65 din za meter. Naslov v oglasnem oddelku. 8005-4 MOTORNO KOLO DKW, 98 cm, naprodaj. Poizve se:	Tržaška
cesta U.	8007-4
SPALNICO ln kuhinjsko opremo prodam; event, tudi proti triletnemu jamstvu. Vidmar. Vodni-"kova 31.	8010-4
ELEKTROMOTOR, popolnoma nov (istosmemi tok), Vi KP, 23a V, o/m, 1725, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7969-4
KMEČKO PEC z okovjem in obložnlmi ploščicami ter stopnišče prodam. Pavlič. Kolodvorska ulica II.	7901-4
RADIJSKI APARAT poceni prodam- Naslov v ogL odd. 7988-4 MIZARSKI STROJ: normalni in debelinski (kombinirka), 60 cm širma z elektromotorjem .7.5 PS nujno prodam najvišjemu ponudniku. Naslov v ogl. odd. 7970-4 HRASTOVO SPALNICO — dobro ohranjeno, z vzmetnimi žimnicami ugodno prodam. Ogled pri Pohištvo Zalokar, St. Vid. 7973-4 RADIJSKI APARAT, prvovrsten, ter moško kolo prodam. Cigaletova ulica 13.	7875-4
ČRPALKA »UTA« (Garvens), 7-rebrna, 25 m kablja in kotel prodam. Ogled: Vida Ivan, Ljubljana Lundrova štev 13, telefon Štev. 49-63.	7878-4
LEVOROCNI čevljarski stroj prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	7878-49
MLINSKO ZELEZJE za dva para kamnov prodam. Tomšič, mlin, Kočevje.	7879-4
SKRIPTA za knjigovodje, blagajnike. manipulante, komercialiste, poslovodje, pomočnike, prodam. Ponudbe pod »Strokovni izpiti« na oglasni oddelek.	7881-4
POSTELJI železni, zložljivi prodam. Matičič. Krekov trg št. 11, r. nadstropje.	7877-4
DVA POROČNA PRSTANA prodam. Predovlčeva 22-1.	7832-4
JEDILNICA, spalnica in drago pohištvo poceni naprodaj. Poizve se; Titova cesta 60-H, stanovanje štev. 7. ob torkih in sredah od 15—16.	7870-4
RABLJENO SPALNICO prodam -tudi za bone. Predovlčeva 13, I. nadstropje.	7888-4
ZENSKO KOLO ter tri in pol-tonsko harmoniko prodam; tudi za bone. Novi trg 2 (na dvorišču, desno).	7887-4
UGODNO PRODAM dobro ohranjen čevljarski stroj »Cilinder elastik patent«. Naslov v oglasnem oddelku.	7886-4'
PRODAMO dve težki, dobro ohranjeni Wertheim blagajni. SAP, Ljubljana tel. 24-68.	7917-4
RADIJSKI APARAT, petcevni. Schawb. jeklenke, prodam. • Čepon, Galetova 4.	7919-4
SPALNICO, svetlo, kompletno in kauč prodam. Koman, Titova št. 6-L	7908-4
RADIJSKI APARAT prvovrstne znamke ugodno naprodaj, Celovška cesta 153.	8034-4
OSEBNI AVTO Fiat. 1100 in NSU motorno kolo 126 ccm prodam. — Naslov v ogl odd.	7924-4
D1NAMO-MAGNET »Lukas« prodam. Prostor, 2abja vas. Poljane, Škofja Loka.	7930-4
TRICIKELJ prodam. —Vodmatske štev. 27.	7798-4
PRODAM mlatilnico Hofer Sram, širina 80 cm in Diesel motor 10 ks ali mlatilnico zamenjam za »Zmaj« 65 cm ali drugo manjšo. Skrbinšek Stefan — Ptuj, Sp. Hajdina.	7952-4
SAMSKO SOBO (vezano) zaradi preselitve ugodno prodam; tudi za bone. Nikolič, Igriška ulica štev. 14-IV. levo.	7904-4
MOTORNO KOLO DKW. 350 ccm, NZ prodam. Na vpogled 16. junija od 16 dalje Habjan. Igrišna štev. 11.	7903-4
OFICIRSKO kompletno uniformo s plaščem prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	7933-4
AVSTRO DAEMLER, šest cilindrov, pripraven za gasilce, stroj nov; prodam. Kersnikova ulica Štev. 34. Celjg.	7935-4
OJAČEVALEC 20 W. mikrofon, 2 zvočnika, gramofon Philips in radijski aparat Philips ugodno proaam. Naslov v oglasnem oddelku.	7936-4
KUHINJSKO KREDENCO, tridelno. lepa izdelava, ugodno naprodaj Ljubljana. Gradaška ul. štev. 12.	7941.4
KUHINJSKO OPRAVO, moderno, poceni prodam. Vižmarje številka 16.	7894-4
MOŠKO sivo obleko, kamgarn — prodam za 10.000 din; tudi za bone. Naslov v ogl. odd. 7895-4 KUHINJSKO OPRAVO, novo. moderno, prodam ali zamenjam za les. Mizarstvo. Nasio.v v oglasnem oddelku.	7896-4
ZLATO za zODe, 8,3 g, prodam; tudi za bone. Naslov v oglasnem oddelku.	7899-4
KOTEL za žganjekuho, 60 litrov, kompleten, nov, ugodno proaam. Ogled samo 16. junija popoldne. Naslov v Kolodvorski restavraciji Novo mesto.	7868-4
KAUC, 120 cm širok, pripraven za ležišče dveh oseb, ugodno na-prooaj. Vprašaj pri: Aljančiču, špedicija. Titova cesta 33. 7780-4 OTROŠKO KOLO za 4—7 let starega otroka prodam. — Cankar, Gosposka ulica 3-1.	7785-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK — prodam. Dobrunje 90.	7834-4
RABLJEN FRIŽIDER prodam po ugodni ceni. Naslov v ogiasnem oddelku.	7836-4
DIFERENCIAL Opel-Kadet prodam. Naslov v ogl. odd. 7837-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled od 12—14 vsak dan. Potočnikova., št. 8, priticje, desno.	7850-4
KLAVIRSKO HARMONIKO na 24 basov znamke Scandalli prodam. Domžale, Kolodvorska 22. 7851-4 SLAMOREZNICO prodam. Poizve se pri: Musar, Sv. Petra cesta štev. 61.	7852-4
NOVO OGRODJE za zidan štedilnik poceni prodam; tudi samo za bone. Naslov v oglasnem oddelku SP.	7773-4
MIKROSKOP »Zeiss« s tremi objektivi prodam. Pismene ponudbe na podružnico SP v Mariboru pod »Mikroskop«.	7794-4
ŠIVALNI • STROJ prodam. Vodnikova cesta štev. 106. Zgornja Šiška.	'	7810-4
KROMBI za suknjo, predvojni, sive barve prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7812-4
PISALNI STROJ »Continental«, pisarniški in radijski aparat »Philips« štiricevni, baterijski — oboje novo, prodam. Naslov v v oglasnem oddelku.	7825-4
SPALNICO, novo, kompletno, iz temnega furnirja — prodam po ugodni ceni. Ogledi.Splošna trgo-, vina, Kamnik.	7823-4
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7830-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Žagar. Celovška cesta številka 113.	7691-4
HRASTOV PARKET, ekstra prima ln 14 rad: a tor e v s pečjo za centralno kurjavo prodam. Ogled dopoldne: Gregorčičeva štev. 30, I. nadstropje.	7854-4
BREJO KRAVO 8 mesecev, dobro mlekarico, prodam. —Medno 25, pri Ljubljani.	7727-4
OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, krem, globok, prodam za bone. Naslov v oglasnem odd. 7736-4 KOSILNI STROJ, nov. 46.000 din in kovaški ventilator, nov, z motorjem. naprodaj. — Poizvedbe; Ježica 40.	7744-4
PRODAM tudi za bone hladilno omaro na led frigider, prvovrstni električni kuhalnik, novo kuhinjsko tehtnico. Oražnova ulica štev. 3-1.	7767-4
TESAN LES, nov, za ostrešje hiše 10X10 m prodam. Poizve se: Ig štev. 115.	7762-4
VOZ. dobro ohranjen, nosilnost -2000 kg, prodam. Cigole Miha. Zg. Gamelje štev. 22, p. St. Vid nad Ljubljano.	7781-4
VEČJE ŠTEVILO rabljenih sodov in kadi razne velikosti naprodaj. Naslov: Vino, Ljubljana, Tržna ulica 6,	7867-4
KUPIM_______________
HARMONIKO, klavirsko, 80 basov, kupim. Ponudbe s ceno pod »A. Ž.« na oglasni oddelek. 7923-5 KUPIMO prima aparat ali stroj za gumbnice. Ponudbe pod Stroj na ogl. odd.	7897-5
V KNJIGARNI SKZ — Wolfova 5, kupujemo antikvarne knjige
7980-5
PEC na žaganje kupim. Erjavec M.. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27.	7910-5
ZRAČNO PUŠKO v brezhibnem stanju, kupimo takoj. Ponudbe na sind. trg. držav, posest. — Titova 29, Ljubljana.	7990-6
ŽENSKO KOLO kupim takoj. Ponudbe pod »Čimbolj novo« na ogl. odd.	7907-fc
KAROSERIJO »Opel«, »Olimpija« kupim. Pretnar, Huje 74. 7932-5 FIAT TOPOLINO ali DKW Med-sterklasse, kupim. — ponudbe z opisom in navedbo cene poslati na ogl. odd. pod »Gotovina«.	7855-5
KOMPARATER kupimo takoj. — »MEPROM«, Ljubljana, Savška cesta.	8074-5
DIESEL MOTOR, po možnosti z montiranim cirkularjem od 4 do 7 k. s., kupimo. Ponudbe na Vidic-Lavrinc, vas Hrastnik, pošta Moravče.	7848-5
LEICA OBJEKTIVE 9 cm in druge leče tudi za plošče, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Foto-leče«.	7880-5
BRUSILNI STROJ za teracotla — tudi brez motorja kupim. Rus, Prale 17.	8018-5
NOV CONTAX S kupim. Markovič, hotel Bellevue.	8022-5
KUPIMO ELEKTROMOTOR 2 do 3 KW. 2800 obratov, vodotesne izvedbe 380 V. 42 ali 50 period. — Splošno stavbno podjetje, Ljubljana, Vošnjakova 6.	8081-5
ZAMENJAM
SPALNICO, novo, kompletno, fuT-nirano. zamenjam za odlično ohranjeno motorno kolo 350—500 ccm proti event, doplačilu. Naslov v ogl. odd.	7995-6
MOTO GÜZZI 500 ccm O. H. W. zamenjam za lažjega ali prodam. St. Vid 28, Ljubljana. 7983-6 RADIJSKI APARAT zamenjam za kosilnico. Naslov v oglasnem oddelku.	7859-6
KOLO moško, športno, zamenjam za ženskega ali prodam. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Športno«.	7732-6
FORD 8 cllinderski. poltovomi, nosilnost 0.5 tone zamenjamo za osebni avto Mercedes, Fiat ali Olympia. SAP, Ljubljana -r- telefon 24-68.	7918-6
UGODNO ZAMENJAM šivalni stroj »Pfäff 31«, pogrezljiv in radijski aparat 3+1. Phillips za zazidljivo parcelo, zaželena okolica Ljubljane. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek pod »Okolica«. 7885-6 STRUŽNICO, večjo, znamke Ernest JDania. 2 m delovne dolžine, kompletno z elektromotorjem — zamenjam za manjšo. Sovine Josip, Celje, avtodelavnica, Mariborska cesta 44.	8067-6
FOSEST
PARCELO 1000 m2 v Novem mestu prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Marof«.	7853-7
POSESTVO z vsem gospodarskim poslopjem v bližini Ljubljane naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku.	7856-7
HIŠA v Kamniku z dvemi stanovanji. pritlična, delavnica, naprodaj. Jelašič, Ljubljana, poštno ležeče.	7992-7
VILO dvo- ali tristanovanjsko, po možnosti v centru mesta takoj kupimo. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod »Komfortna . stanovanja«.	7968-7
HIŠO, novo z . vrtom v bližini Domžal, prodam. Wamberger Jože. mizarski mojster. Količevo 82. p. Dob Domžale.	7846-7
STARO HIŠO, 3 nadstropno, center. prodam. Mestni trg. Ponudbe pod »Milijon« na oglasni oddelek.	7783-7
PARCELO na Rupi pri Kranju, prodam..— Informacije Majstrov trg 17. Kranj.	7931-7
HIŠO eno ali dvodružinsko, na teritoriju Ljubljane, kupim. Ponudbe na oglasni ~ oddelek pod »Vila«.	7824-7
POLOVICO tristanovanjske vile ali tudi celo prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Trolejbusna postaja«.	7967-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO ali polovico z dvema stanovanjema, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Plačam takoj«.	7960-7
V KRANJU prodam večstanovanjsko hišo (eno in dvosobna) ali tudi posamezna stanovanja z vrtovi. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na SP Kranj pod šifro »Ugodno«.	8003-7
HIŠICO z dvema sobama. 8 arov zemlje za stavbišče ali vrt, prodam Tezno pri Mariboru. Naslov SP Celje.	79440-7
NJIVO za stavbišče, prodam. — Jarše pri Kamniku. Informacije Šmarca 47 pri Kamniku. 7965-7 POSESTVO 7 ha zamenjam za manjše 2—3 ha. — Naslov SP Celje.	7942-7
VILO eno ali dvostanovanjsko z vrtom, tudi napol dograjeno, v Ljubljani ali okolici, kupim. Naslov v ogl. odd.	7871-7
HIŠICO, enostanovanjsko prodam v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	8011-7
HIŠA z 2400 m2 zemljišča v Celju naprodaj. — Naslov v podružnici SP Celje.	8063-7
HIŠO v Celju s stavbno parcelo 10 minut od kolodvora, prodam-Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	8066-7
MALO HIŠO s sadnim vrtom prodam. Ponudbe pod »Notranjska« na oglasni oddelek.	8053-7
STANOVANJA
Ali ste te mesec
že odposlali naročnino sa Slovenskega poročevalca?
V primero, da ste spregledali, se čimprej oddolžite njegovemu rednemu dnevnemu obisku!
ZAMENJAM takoj lepo dvosobno stanovanje v Kranju za Ljubljano—Zagreb. - Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« v Kranjii.	7927-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Kranj» »Huje« za enako v Ljubljani (v bližini Litostroja). Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« v Kranju. 7028-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno. Naslov v ogl. odd.	7881-9
UPOKOJENKA s pohištvom gre kot sostanovalka k uradnici, bi kuhala. Ponudbe pod »Dom« na ogl. oddelek.	7839-9
PRAZNA VELIKA SOBA z balkonom na vrt (deset minut od tramvaja) zamenjam za drugo prazno sobo, kjer je enaka možnost manjšega kuhanja. Ponudbe na oglas. odd. pod »Solidna samska oseba«.	7866-9
SOBO ALI KABINET išče soliden moški srednjih let z lastno posteljnino. Zaželeno v centru. Ponudbe pod »Harmonija« na oglas. odd.	7844-9
STANOVANJE in hrano v Ljubljani ali bližnji okolici išče za 1. julij pri dobri družini skromen samski moški, 55 let star, z lastnim pohištvom, čez dan zaposleni Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod: »Popolna oskrba«.	7847-9
ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje na • Tabora za enakovrednega ali dvosobno s kabinetom. - Ponudbe pod: »Enim ključem« na ogl. odd. ,	8009-9
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Zagrebu za slično v Ljubljeni. Ponudbe na oglas, odd. pol »Sporazum«. 7811-8 ZAMENJAM leipo prazno sobo poleg trolejbusne postaje, za enako v mestu. Ponudbe poslati na oglasni odd. pod »Posebni vhod«.	7800-9
DVOSOBNO stanovanje v St. Vidu zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
7774-9
STANOVANJE v centru Ljubljane zamenjam za Zagreb. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Stanovanje«.	7829-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje za Bežigradom ali v Šiški, za enakega ali s kabinetom. - Ponudbe na ogl. odd. pod »5000«.
7937-9
PRAZNO SOBO separirano, z vodovodom til ugodnostmi, zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Svetlo«.	7971-9
TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom v centra, zamenjam za dvosobno s kabinetom. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Prostorno«.	7993-9
KOMFORTNO 2*/i sobno stanovanje. bližina parka v Mariboru, zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Komfortno stanovanje«.	7987-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani za dvo- ali večje enosobno v Celju. Naslov SP Celje.	7940-9
DVE SOBI, kuhinjo (center), zamenjam za komfortno dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Radioaparat« na ogl. odd. 8023-9
STANOVANJE na Reki zamenjam za Ljubljano, Naslov v ogias-. nem oddelku.	7841-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje z balkonom, za enako ali večje. Naslov v ogl. oddelku. 7892-9 ZAMENJAM lepo. enosobno stanovanje za Bežigradom, za enako ali dvosobno. Naslov v ogl. oddelku.	8017-9
OPREMLJENO sobico nujno potrebuje šivilja. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Usluge«. 8021-9 STANOVANJE, enosobno s kabinetom v m. nadstropju, zamenjam za enako ali dvosobno v pritličju ali I. nadstropju. Selitev plačam. Naslov v oglasnem oddelku.	8027-9
IZGUBLJENO
OVCO najdeno na Tržaški cesti dne 8. junija se dobi pri Kokol j, Vič - Martinova 10. 7962-10 VOLNENO JOPICO temunorjavo, prosim proti nagradi vrniti v oglas, oddelku.	7976-10
IZGUBLJENA OCALA v Šiški prosim vrniti proti nagradi. -Seunig, Celovška c. 97-a.	7889-10
V NEDELJO je bilo izgubljeno: športna torbica, pulover in jopica od aerodroma do remize. — Prosim vrniti za nagrado. Djuro-vič. Celovška oesta 28.	8049-10
NASLA se je denarnica v gostilni Dolenc na Dolenjski cesti. Dobi se isto ta m pri Mojci.	8051-10
DVIGNITE v oglasnem oddelku najdem otroški čeveljček, otroško torbico in več ključev. -10
RAZNO
PREKLICUJEM, kar sem govorila . o tov. Antonu Lohnu, za neresnično. - Andrejčič Lo;zia|, Celje.	7934-11
OTROKA VZAMEM V oskrbo. -Naslov SP Celje.	7939-11
POHIŠTVO naredim — kuhinjsko ali sobno, po naročilu. Naslov v oglasnem oddelku.	8028-11
ISCEM skupno gospodinjstvo ali prevzamem osebo v oskrbo do smrti, katera ima hišo, lahko tudi nekaj zemlje. Prispevam z denarjem. Okolica Ljubljane. — Ponudbe pod »Skromna« na ogl. oddelek.	8031-11
PREKLICUJEM neresnične žaljive besede, ki sem jih izrekla proti tov. Pavli Jurjavčič. Idrija. Brejc Jožefa. Idrija. 7950-11 PREKLICUJEM besede proti tov. Finku, Perovo, in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. -Drolc Ivana. Kamnik. 7920-11
V oglasnem oddelku dvignite sledeče ponudbe:	Akumulator,
Center 7000. Dober zaslužek 7731, Dom. Dobro ohranjen 6491. Jesen sončno 7610, Keramik. Klavir, Knjigovodja 7301. Koncem maja 1236. Ljubljana z okolico. 7526, Manjše 6538, Obrabnina. Odsoten 6738, Plačam 7625. Pokojnina, 52, Pomlad. Pošten 1461, Sezonska zaposlitev, Stružnica. Sahara. Samoiniciativen, Takojšen nastop. Trgovina Ljubljana. Tromostovje, Umetnost. Vestna in zanesljiva, Zelo lepa. Zdravnik na Gorenjskem, Zaslužek. Zit.	11
Zbornik PREŠERNOVE KNJIŽNICE
ki ga poleg štirih dragih knjig dobite za 250 dinarjev, vas bo obogatil z znanjem iz kulturnega, zdravstvenega, umetnostnega, geografskega, političnega, gospodarskega in znanstvenega področja. Zato si ga zagotovite in se naročite na knjige PREŠERNOVE KNJIŽNICE.
SOSTANOVALKO sprejmem k starejši vdovi. Naslov v oglas, oddelku.	7883-9
OPREMLJENO SOBO v centru oddam. Ponudbe pod »Samec« na ogl. odd.	7925-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Kranju, za enako v Ljubljani ali bližini. Naslov v ogl. odd.
■ > ■
in delavci!
GRADIS IMM rab! za svoja gradilišča v Ljubljani in Sol tanju
100 zidarjev in 200 delavcev
Hrana in stanovanje na gradilišču Javite se ▼ upravi gradililča
Joki Stok • Korotan:
26
V REVIRJIH JE ZAŽARELO
Nemški komandant je izstrelil belo raketo, kar je bil znak za pomoč- Po nesreči je padla raketa na bližnji hlev, ki' se je vnel, in zaradi požara se naši borci niso mogli približati postojanki.
Čeprav so kljub temu partizani ves čas napadali, vendar dve uri trajajoča borba ni pokazala vidnejših uspehov. Treba je bilo več tvegati. Zato so še partizanski jurišači in bombaši, izko-riščujoč prirodne zaklone, približevali postojanki, ki se je trmasto upirala. Borcem se je posrečilo, da so- se priplazili blizu šole, v kateri so bili žan-darji, in jo začeli od blizu napadati. Uspelo jim je pAgnati, sovražnika iz šole v poslopje pošte in ga obkoliti,
Zatem se je komandir Mali z jurišači Korošcem, Figurco, Donom in še drugimi, v jurišu pognal v sovražno utrdbo. Dvema borcema se je posrečilo vdreti v prvo sobo in. v njej zadušiti nemško prikazen. Nato se ,je; borba nadaljevala v zgradbi sami, kjer so se žandarji držali še v eni sobi. Pričakovati je bilo, da bo postojanka kmalu padla.
V tem odločilnem trenutku pa je priša iz Hrastnika in Trbovelj nemška pomoč. Domači izdajalci — raztrgan«.
i so kot vodiči pripeljali Švabe po skrivnih stezicah do naših zased. Na pol •pijani in podivjani Nemci: vermaai in policisti, verkšuci in žandarji, gestapovci in vojaki so silovito pritisnili z več strani hkrati, in tako jim je uspelo, da so pregnali našo stransko zasedo in vdrli k postojanki. To je bil nenavaden podvig nemške vojske v Revirjih.
Malijeva četa in vod Slandrovcev se nista mogla boriti hkrati z žandarji v postojanki, čeprav je bilo to vprašanje le nekaj minut, in s sovražnikom izven postojanke, zato se je bilo treba umakniti.
Ko so se Mali, Korošec in Figurca kot poslednji umikali iz postojanke, •so jih-Nemci napadli za hrbtom in. v prsa. Pri-tem je bil Blaž Baloh-Koro-šec teže ranjen. Maliju in Figurcd je komaj uspelo, da sta ga odnesla v gozd, kjer je kmalu umrl. Trboveljska 'četa ga je na Vrheh pokopala, izstrelila častno salvo in mu na grob zasadila rože. Komandirju. Maliju je bilo 'hudo, da so mu debele solze namakale razoranb lice.
Medtem'‘ko je Šlandrov bataljon krenil, proti. Savinjski dolini, je Mali,
ves potrt zaradi propadlega napada in izgube hrabrega borca — svojega namestnika, krenil na Sv. Planino. Tam se je sestal z Zagorsko četo, ki je prav tako žalovala, ker smo izgubili tudi komandirja Janeza.
Tako žalostnega srečanja revirskih partizanov ne pomnim.
KAKO JE PADEL KOMANDIR JANEZ
Po napadu verkšucov v Kisovcu se je Janez s svojimi tovariši vrnil čez Jablano na Čebine. Popoldne je četa taborila pri Barliču. Borci so bili veseli in razigrani. Glasno so prepevali partizanske pesmi. Barličeva mama jih je morala opozoriti, naj pojo bolj tiho, ker se sliši v dolino. Komandir Janez pa je odprl vsa okna in s svojimi tovariši še bolj glasno prepeval, ne zato da bi nagajal domačim, ampak, ker je hotel kljubovati Nemcem, češ, naj v Zagorju le slišijo naše pesmi.
Zvečer je Zagorska četa ' krenila v dolino po hrano in je spotoma mobilizirala nekaj rudarjev. Podnevi je četa taborila na Sv. Planini pri Šuštarjevih in Mamici.. Popoldne je prišel Damjan z novico, da bo nekaj zagorskih strokovnjakov odšlo med partizane.
Prav takrat sem-se vrnil iz Stajer-čeve čete iz Kala. Janežu- sem na izrečno željo dovolil, da odide v Kotre-dež po omenjena strokovnjake, z na-
ročilom, da se podnevi priplazi do vasi, v mraku pa nalogo izvrši.
V nedeljo popoldne, 4. junija, je Janez odšel z Bantanom Rudijem-Damja-nom, Ladom Fortetom-Jovom in še nekaterimi borci proti Kotredežu . Fantje so kar podnevi krenili v vas in zgrabili (tako je bilo dogovorjeno) pri gostilni Forte inženirje: Huberta Stibernika, Viktorja Robavsa, Radota Cuka, Alojza Ašiča in še nekaj fantov pri Dolinšku. Vse skupaj so odvedli v gozd, in kurirji so jih odpeljali na Sv. Planino.
Komandir Janez, Damjan in Jovo so se vrnili v gostilno Forte, kjer so bili gostje že »v rožcah«. Janez, ki je bil znan bot izredno predrzen in vesel človek, se jim je pridružil ter z njimi prepeval, četudi vas ni bila zastražena in je bil še dan.
Razigrano družbo je iznenadila služkinja, ki je pritekla s podstrešja in povedala da se vasi približujejo Švabi. Janez in Jovo sta planila skozi vrata proti Jezernikovemu mlinu, toda pokosili so ju mitraljezki rafali. Janez je obležal na mestu mrtev, Jovo je bil štirikrat ranjen, pa se mu je kljub temu posrečilo, da .se je zavlekel v gozd, za Fajfarjevim hlevom. Damjan je izkoristil kratek molk mitraljezov in pobegnil v gozd.
Ker se tovariša Janez in Jovo nista vrnila, smo poslali v dolino Vidmarjeva Zofko na ogled. Ko se je vrnila
z natančnim poročilom, smo poslali v Kotredež skupino borcev, ki je ranjenega Jovota prenesla na Sv. Planino. V gozdu poleg šole mu ja bolničarka prevezala rane, od tam pa so ga prenesli v bunker. Padlega Boriška Janeza pa podnevi, ko smo zvedeli za tragično vest, ni bilo mogoče rešiti iz nemških krempljev.
V torek, 6. junija, smo taborili na Špici. Potrtosti, ki se nas je še vedno oklepala zavoljo izgube dveh najboljših borcev, se nismo mogli oteti. Čeprav ni bilo Janeza in Korošca, pa je med nami- živel njun borbeni in tovariški duh, njuna vstrajnost in junaštvo. Bila sta nam za vzgled.
Sredi dopoldneva so prišli k nam kurirji, z njimi pa je bil tudi tovariš Rajko, ki se je vrnil iz bolnišnice. Moral nam je na dolgo in široko pripovedovati, kako se je zdravil. Povedal je, da ga je zdravil dr. Jože Dolanc in pristavil, da mu je žal, ker se je takrat hotel ustreliti.
Po kosilu smo imeli bataljonski zbor, na katerem smo z enominutnim molkom počastili spomin padlega Janeza in Korošca. Zatem je bila reorganizacija vseh treh čet:
Tovariš Boris je postal komandir Zagorske čete, mladi Gorenc je bil imenovan za namestnika komandirja Trboveljske čete, tovariš Džoni pa za vršilca dolžnosti komandirja Hrastni-
ške čete, ker je ranjeni Stajerc < bajal v bolnišnica^ na Moravsko
Proti večeru sva odšla z Ladom Rovtarju. Nekaj korakov za nama šel Rajko, ki pa je v gozdu nad h počakal. Ko sva vstopila v hišo, naju domači obsuli z vprašanji:
»Kje,je Rajko? Kako je z njim
Odgovoril sem jim, da bo km: prišel, toda domači so mi dejali, to vedno obljubljam, a Rajka ni nikoder. Vtem se je Rajko pojavil j vratih in pozdravil:
»Smrt fašizmu, mama!«
Presrečna mati ga je vzradošče objela, nato pa od veselja zajok; kot otrok. Rajko je moral še enki povedati vso zgodbo. Domačim je ti povedal, kako sem ga takrat rešil, se ni ustrelil. In tako se je zgodi da se mi je približala objokana m; me objela ln dejala:
»Tako sem srečna i$ vesela, ker rešil sina, da ne morem poved; Veš kaj, tudi najljubšo hčerko bi dala. . . «
Rajko je ostal doma na bolovan ostali pa smo krenili v gozd, v vzno; Goljufove domačije, kjer smo nasl« nji dan počivali. Mlada Tončka poskrbela za zajtrk, Mamica in-Zof pa sta se odrezali z izdatnim kosilo ki srnp ga zalili s Sloparjevim mošta