Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno.	± Sklep urejevanja 5. in 20. vsaeega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve' kroni; |	vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone nn leto. T	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. avgusta 1905.	».Ut"'“Sil
Vedlina s Zadruga: Slovenci, snujte še posojilnice! Zvezina skupščina. Denarni promet. Denarni prometi in bilance.
Gospodarsko berilo: Nova železnica in naše dolžnosti. Uvažanje surovega masla na Angleško. Gnoj od perutnine in njega važnost za gospodarstvo, O užitnini od vina in mesa. Razglasi. Inserati.
ZADRUGA.
Slovenci, snujte še posojilnice!
Pod naslovom: Štajerski Slovenci, snujte še posojilnice! čitamo v „Sl. Z.“ članek, s kojega posnema sledeče:
Tempora mutantur et nos in illis.
Pisec teh vrstic (L.) je pred 10 in več leti priporočal, da imej vsak sodni okraj svojo posojilnico. Da bi pa en sam tak okoliš imel več posojilnic, tega si pa ni upal priporočati. Tudi se za slovenske razmere ni upal ogrevati za znano Raiffeisenovko, načelo, da bi vsaka župnija imela svojo posojilnico. Časi so se pa spremenili in časi so tudi naše nazore predrugačili ......., v zadevi števila posojilnic, kolikor
naj jih namreč slovenski narod ima. Naši nazori so zdaj, da je za velike sodne okraje na Slovenskem premalo, ako imajo le po eno posojilnico, marveč naj pride že na kacih 10.000 duš en denarni zavod te vrste. Zakaj ? Kar imamo slovenskih posojilnic, vse skoraj dobro vspevajo in dobro gospodarijo. To tudi morajo storiti, ker pazi na nje oko postave, oko davčnih gosposk, oko avtorizovanega -revizorja, ki ima sodišča v zaslombo in ker pazijo na nje domači odborniki in nadzorniki ter tudi ljudstvo samo.
Ako pa vidimo, da katera nova inštitucija dobro vspeva, dobimo veselje do nje in radi število teh novih naprav pomnožujemo. Nasprotno pa radi opuščamo stvari, ki se niso obnesle, n. pr. konsumna društva na kmetih, od katerih je bilo zlasti več na Kranjskem (pa tudi na Štajerskem) po kratkem življenju pokopanih. Nasprotno je pa s Kranjskimi posojilnicami, katerih je že nebroj v tej deželi in katere dobro vspevajo, veliko posojujejo in še več
Današnjemu listu je pridejan cenik
dobe v shrambo denarja, tako, da jim ga celo preostaja. Na Štajerskem je precejšnje število posojilnic, pa precej starih, dokaj močnih. Vendar pa ima slovenski Štajer, ki je tako velik kakor Kranjska, nekako le eno tretjino toliko posojilnic, kakor slednja. Osobito ima premalo liaifteiseupvk, dočim je ravno Kranjska bogata na Raiffeisenskih posojilnicah.
Kakor smo že zadnjič omenili, je za velike sodne okraje, kakršni so ptujski s 60.000 stanovalci, ali mariborski, slovenje-bistriški in drugi, premalo to, ako imajo le eno ali dve posojilnici. Z narodno-gospodarskega stališča tudi ne odobrujemo, da so cele dekanije (Zavrč, Vuzenica) brez posojilnice. Ob nemški meji, ob Muri in Dravi morala bi vsaka župnija imeti svojo posojilnico. Zato poživljamo vse domoljube v teh krajih, da se podajo na delo in da osnujejo po časi še kacih 20—40 posojilnic, na Slovenskem Štajerju. Truda ni toliko niti z ustanovitvijo, niti z vodstvom! Ustanovni stroški se po navadi pokrijejo že v prvem letu z dobičkom. . . .
S teh stavkov se razvidi, da postaja pomen rajf-ajzenovk vedno bolj viden in umevan — tudi po tistih, ki so se zmirom ogrevali samo za velike „Schultze-Delitsch-eve posojilnice, ki so n. pr. ravno na Štajerskem mnogo slovenskega kapitala koncentrirale v glavne kraje pojedinih okrajev in so v takih, po največ nemčurskih mestih in trgih, postale najmočnejše davkoplačevalke — s slovenskim denarjem — v prid ponemčenih trgov in mest.
Sicer pa pravimo, da je treba ustanoviti na slovenskem Štajerju še ne samo kakih 20—40 posojilnic, temveč še vsaj 70 posojilnic.
trvdke Franc Nechvile z Dunaja.
A tudi v drugih pokrajinah nase slovenske zemlje še je treba mnogo novih posojilnic, n. pr. še je celo na Kranjškem primernih krajev za okroglo 60 rajf-ajzenovk; nadalje še primanjkuje rajfajzenovih posojilnic koroškim Slovencem, Goričanom — istotako pa tudi v Istri in Dalmaciji.
Morda priobčimo v kratkem seznam onih krajev, kjer bi se naj Še ustanovile posojilnice.
Pozivamo rodoljube v takih krajih, naj ne odlašajo z ustanovitvijo.
„Zadružna zveza" preskrbi vse potrebno; z navadno dopisnico se nam naj naznani, da se namerava ustanoviti rajfajzenovko.
Takoj doposljemo uzorna pravila — z natančnim navodom za prve korake.
Napravimo tudi vse potrebne vloge — na trgovsko sodišče za vpis v zadružni register, na finančno oblast za priznanje pristojbinskih olajšav i. t. d.
Novi posojilnici preskrbimo vse potrebne tiskovine, knjige, blagajno, štampiljo, napis i. t. d.
Takoj za pričetek damo novim posojilnicam pričetni kredit do zadostnega zneska — za naprej pa ji otvorimo seveda tekoči račun, da ji toraj nikdar ni treba v skrbeh biti, kje da dobi denarna sredstva —• in kje naloži odvišne novce.
K prvemu uradnemu dnevu pošljemo svojega uradnika, ki ima nalogo, da pokaže in pojasni odbornikom pravilno poslovanje in vknjiževanje.
„Zadružna zvezau v Ljubljani daje toraj pri ustanovitvah popolno pomoč, s čim se ustanoviteljem delo zelo olajša.
Na noge rodoljubi!
Zvezina skupščina.
(Nadaljevanje.)
Ad 3. Poročilo o reviziji, kojo je izvršila pri zvezi „Splošna zveza" na Dunaju.
Uradni vodja g. Rožman dobesedno prečita poročilo „Splošne zveze11 o pri „Zadružni zvezi11 izvršeni reviziji.
Poročilo pravi, da se je vršila revizija pri „Zadružni zvezi11 na podlagi zakona z dne 10. junija 1903, drž. zak. št. 133 — v času od 4. do 10. avgusta 1904.
Revizijo sta izvršila podpredsednik „Splošne zveze11 — računski svetnik g. Faschingbauer in računski nadzornik g. Uudabiunigg, — zadnje imenovani revizor je slovenščine popolnoma zmožen.
Poročilo nadaljuje:
Revizija je pokazala, da je zveza z ozirom na notranji razvoj znatno napredovala in premagala tudi največ težkoč, ki so se jej delale v zadnjih letih z ozirom na notranji razvoj.
Načela, v kojih se sedaj izvršujejo zvezini posli, so popolnoma pravilna in previdna.
Poročilo priporoča nekatere male spremembe v pravilih i. s. v tem smislu, da postanejo člani načelstva in nadzorstva direktno člani zveze itd.
Poročilo opozarja posebno na velike „Schultze-De-litsch-eve" posojilnice in pravi: Razvoj bo moral vplivati, da se spremenijo te stare velike zadruge polagoma v več posojilnic manjšega obsega.
Poročilo omenja tudi, da se bo moralo število uradnikov pomnožiti, s čim se pomnožijo pa zopet tudi uradni stroški, v pokritje kojih se bo morala zveza potegovati za zvišanje subvencij.
Predsednik, vlč. g. dr. Krek poda pojasnila k pojedinim točkam:
Glede priporočane premembe pravil omeni, da je prememba pravil na dnevnem redu današnje zve-zine skupščine (točka 8.): število uradnikov se bode s časom pomnožilo; z primernim zvišanjem subvencij bavil se je že zvezin odbor in sklenil načela, po kojih se bode postopalo.
Kar se pa tiče „Schultze-Delitsch-evih" posojilnic, koje bi se naj razdelile po navodilu „Splošne zveze" v več rajfajzenovk, tega ne izpeljemo tako, ker smo mnenja, da „Schultze-Delitscheve" posojilnice pri nas z ozirom na naše kreditne razmere našo denarno organizacijo spopolnujejo.
Rajfajzenovke gojijo naj redno osobni kredit, „Schultze- Delitsch-eve" posojilnice pa hipotekarni kredit.
Radi tega ne bomo delili „Schultze-Delitsch-evih" posojilnic, pač pa bomo snovali povsod rajfajzenovke.
Kakega boja proti „Schultze- Delitsch-evim" posojilnicam ne poznamo.
Uradni vodja g. Rožman pristavi, da pride naša kreditna organizacija na ta način lahko do nekake centralizacije po okrajih.
Poročilo se vzame na znanje.
Ad 4. Potrjenje letnega računa in bilance za l. 1904.
Uradni vodja, g. Rožman, prečita dobesedno poročilo in računski zaključek za 1. 1904 in ga pojasni v vseh točkah.
Računski zaključek naslednji priobčamo:
Računski zaključek Zadružne Zveze v Ljubljani
reg. zadruge z omej. zavezo za V. upravno leto. Poročilo:
V računskem letu je pristopilo 41 članov.
„	,,	„	„ izstopilo 1511	,, med
temi v zmislu naših novih pravil vsi zvezini trgovci, zvezini obrtniki in redni člani.
S sklepom računskega leta 1904 šteje zveza 224 članov i. s. same zadruge, med temi 131 posojilnic in 93 drugih zadrug.
^ (M CO
CO CO
O^Or-COCO^tMCOCOO)
GC'^COC^iO’—'OSCMOO
^ CO CO CO O Oi CO
(MCOC£>aaG^COCOl^^^(X>
(M C— a> CD 5^1 ^
N O
Cxi co
CO CO CO
o o
O^OOtMCOCOOiiOr^-^i
(MCO'ttft'-CMOO'^iOGOtO
CO CD »O CD »O O »O CO »O
O^ICOL— (MCO^iOOCDt— CO
CO 05 CO iO
t'- CO 05 rh lO iO CO
oj CO* CO* CO 05 -rf
CO CD CO r-^ lO i-i (M
M CQ
^ cd c
cd -Q
.2 >
U CC H
O Q & PQ Cl,
co O in r-
lO o-i o »-i
CO lO
Anton Belec	Dr. Evgen Lampe
V računskem letu je prirastlo 41 deležev, odpadlo pa 12 deležev — koncem leta 1904 je 1748 deležev v skupnem znesku K 90.958'—.
Odpovedalo se je v letu 1904 1527 deležev, med temi v zmislu naših novih pravil vsi trgovski, obrtni in opravilni deleži in vrh tega je odpovedan pri vsakem prejšnjem glavnem deležu II. vrste delni znesek po 190 K.
Predsednik nadzorstva, g. dr. Viljem Sclnveitzer, poroča v imenu nadzorstva:
Nadzorstvo — (i. s. gg. dr. V. Sclnveitzer, Hladnik in Rihar) je zvezino poslovanje pregledalo; pregledalo je tudi predloženi računski zaključek za 1. 1904 — in se natančno prepričalo o pravilni sestavi.
Ker je sedaj pri „Zadružni zvezi“, kolikor je v človeških močeh, najlepši red, predlaga nadzorstvo, da se računski zaključek za 1. 1904 odobri.
Predsednik vlč. g. dr. Krek opozarja, da je „Zadružna zveza11 v 1. 1904 tudi v gmotnem oziru napredovala, saj se je letni primankljaj ki je znašal v 1. 1903 še čez K 10.000 zdatno znižal i. s. na znesek K 3852.96 ; ta zguba je na prvi pogled identična z nepokritimi stroški za zadružno glasilo „Narodni gospodar11, — a je upati, da se bo že v kratkem list sam plačal. Ker nam je c. kr. poljedelsko mi-nisterstvo dovolilo za 1. 1904 — priznavajoč naše vspešno in naporno delo — podporo v znesku po K 10.000 je zguba 1. 1904 popolnoma pokrita — a ostanek podpore porabi se za zmanjšanje primankljaja iz prejšnih let, kije znašal koncem 1. 1903 K 34.400'73 — a se zniža sedaj na K 15.253'69.
Smemo toraj upati, da zgine kmalo z naših bilanc vsaki primankljaj.	(Dalje prihodnjič.)
Denarni promet.
Badema, društ. za šted. i zajm. —2000 (15. 7.)
Baška, „	„	,	„	+3600 (27. 7.)
Bled za blejski kot, hran. in pos. +6000 (19. 7.) +8500 (23. 7.) Bloke, hran. in pos. —1500 (10 7.) —6500 (22. 7.)
Boh. Bistrica, hran. in pos. +5000 (13. 7.) —3000 (12. 7.) +1000 (15. 7.)
Borovnica, hran. in pos. +2000 (7. 7.) +1700 (8. 7.) +267'32 (16. 7.)-1300 (16. 7.)-5000 (15. 7.) +5000 (25. 7.) Buzet, hran. in pos. —3500 (8. 7.)
Cerklje, hran. in pos. +2500 (2. 7.) +4000 (13. 7) +3000 (17. 7) +2000 (25. 7.)
Col, hran. in pos. —4.000 (17. 7.) —3500 (30. 7.)
Češnjica, hran. in pos. +2000 (1. 7.) +2000 (8. 7.) +1000 (15. 7.)
Cermošnice, hran. in pos. +2000 (2. 7.) —2000 (21. 7.) —2000 (28. 7.)
Čatež, hran. in pos. +1600 (6. 7.) —82 (4. 7.) +3800 (13. 7.)
+8 (13. 7.) —900 (21. 7.) +200 (28. 7 )
Crni vrb, hran. in pos. +1500 (1. 7.) +500 (3. 7.) —1000 (3. 7.) +1000 (6. 7.) —500 (13. 7.) -500 (17. 7.) +1000 (30. 7.)
D. M. v Polju, hran. in pos. —300 (1. 7.) +450 (29. 7.)
Dobrepolje, pos. —5000 (22. 7.)
Dolsko, hran. in pos. +300 (1. 7.) —400 (21. 7.) —500 (25. 7.)
Domžale, hran. in pos. +3000 (8. 7.) +2000 (29. 7.)
Draga, hran. in pos. +1000 (2. 7.) +3640 (9. 7.) —3400 (13. 7.)
Dubrovnik, družt. za šted. i zajm. —6000 (3. 7.)
Para pri Kostelu, hran. in pos. +4000 (2. 7.)
Gojzd, hran. in pos. —600 (6. 7.)
Gore, hran. in pos. —1000 (5. 7.)
Gorje, hran. in pos. +2000 (2. 7.) +4000 (4. 7.) +2000 (8. 7.) +2005-62 (15. 7.)
Horjul, hran. in pos. +1000 (4. 7.) —2000 (6. 7 ) +4000 (12. 7 ) +2000 (15. 7) +2000 (21. 7.) +700 (23 7.) +1600 (26. 7.) + 1500 (30. 7.)
Idrija, ljud. hran. in pos. +600 (11. 7 ) -3000 (26. 7.)
Ig, hran. in pos. +1500 (20. 7.) +1000 (27. 7.) — 1500 (27. 7.)
Izlake, hran. in pos. +4000 (2. 7.) +2000 (16. 7.)
Jesenice, hran. in pos. +4700 (2. 7.) —4000 (3. 7.) —2000 (3. 6.) +1500 (18. 7.) + 4500 (29. 7.)
Kamnik, hran. in pos. +6157-85 (3. 7.) +26 20 (17. 7.)
Kanal, hran. in pos. +8000 (2. 7.) +5000 (16. 7.)
Kandija, hran. in pos. —2000 (12. 7.) —3000 (17. 7.) —16000 (25. 7.)
Knežak, hran. in pos. —2000 (4. 7.)
Kotor, družt. za šted. i zajm. —5000 (10. 7.)
Komenda, hran. in pos. +1330 (l. 7.) +2000 (8 7.) —1000 (20. 7.) +1400 (30. 7.)
Kranjska gora hran. in pos. +5000 (7. 7.)
Križevci, družt. za šted. i zajm. +33 30 (28. 7.)
Krka, hran. in pos. —2000 (3. 7.) —2000 (7. 7.) —3000 (22. 7.)
Kropa, žreblj. zad. +15-42, (3. 7.) 63.86, (4. 7.) 360 81 (4. 7.)
+258, (4. 7.) +63-86 (4.7.) +36-11 (5. 7. +3325-28, +136-18 + 41-68 (9. 7.) +69 68 (11. 7.) +1288 (12. 7.) +364-45 (14. 7.) +71-35, 185-50 (14. 7.) +641-80, (15. 7.) +89-15, 1639-52 (10. 7.) +65 82 (11. 7.) +33-74 (16. 7.) —28.302-11 (18. 7.) +204 (18. 7.) +224-90 (21. 7.) +188 90 (21. 7.) +88 32 (22. 7.) —2000 (20. 7.) +400 (23. 7.) +6M3 (24. 7.) +81-90 (24.7.) +224-46 (25. 7.) +1939-80 (15. 7 +192-37 (26. 7.) +34-74 (30. 7.) +34-74 (30. 7.)
Laško, hran. in pos. +800 (4. 7.) +600 (24. 7.)
Leskovec, hran. in pos. —1000 (21. 7.)
Ljubljana — Vzaj. podp. dr. -20.000 (1. 7.) —20.000 (5. 7.)
+10.000 (18. 7.) -20.000 (18. 7.) -30.000 (24. 7.)
Lukovica, hran. in pos. —5000 (15. 7.)
Loškipotok na Taboru, hran in pos. —1500 (5 7) —1000 (21. 7.)
Marenberg, hran. in pos. +2500 (3. 7.) +1200 (6. 7.) +3000 Gl. 7.) +1000 (13. 7.)
Medulin, hran. in pos. +700 (2. 7.) +500 (8. 7.) +500 (15.7.)
Mengeš, hran. in pos. +2500 (11. 7.) +5000 (29. 7.)
Mokronog, pos. —800 (1. 7.) —1000 (3. 7. +1000 (20. 7. —1000 (20. 7) +2000 (30. 7.)
Naklo, hran. in pos. —600 (3. 7.) +1500 (30. 7.)
Planina, hran. in pos. —2000 (1. 7.) +13.000 (17. 7.)
Polhov Gradec, hran. in pos. +200 (6. 7.) 600 (6. 7.) +800 (27. 7.) +500 (27. 7.)
Poljane, hran. in pos. +5000 (14. 7.) +4000 (28. 7.)
Preddvor, hran. in pos. —4000 (1. 7.) +500 (4. 7. —200 (8. 7.) +82 (13. 7.)
Pločice-Konavlje, hran. in pos. —2000 (3. 7.)
Pulj, družt. za šted. i zajm. —10.000 (3. 7.)
Povije, hran. in pos. —20.000 (26. 7.)
Preska, hran. in pos. —500 (1. 7.) —350 (19. 7.) —760 (26. 7.) —900 (27. 7.)
Rab, hran. in pos. —3000 (3. 7.)
Radeče, okr. pos. +7000 (28. 7.) +2000 (30. 7.)
Rečica, ljud. hran. in pos. +8000 (3. 7.)
Ribnica, hran. in pos. +11.000 (8. 7.)
Roč, đružt. za šted i zajm. —1500 (15. 7.) —2000 (24. 7.) Rob, hran. in pos. -1000 (30. 6.) +1000 (17. 7.) +2000 (25. 7.)
Rogoznica, seoska bi. —600 (3. 7.) +1000 (29. 7.)
Rova, hran. in pos. —1000 (5. 7.) — 2100 (15. 7.) +40 (25. 7.) Rovte, hran. in pos. +500(6. 7.) +1000 (25. 7.) —5000 (26. 7.) Selce, hran. in pos. +2000 (28. 7.)
Semič, hran. in pos. +3000 (1. 7.) +1000 (6. 7.) +2000 (20. 7.)
Senožeče, hran. in pos. +600 (16. 7.)
Sinčaves, hran. in pos. +2000 (23. 7.)
Sorica, hran. in pos. +2900 (1. 7.) 1000 (3. 7.) +1700 (8. 7.)
—3000 (12. 7.) +1000 (27. 7.)
Staraloka, hran. in pos. +4000 (1. 7.) +3000 (7. 7.) +3000 (14. 7.)
Stari grad, društ. za šted. i zajm. +6000 (21. 7.)
Stari trg, hran. in pos. +15.000 (24. 7.)
Struge, hran. in pos. +1500 (16. 7.) +10.000 (21. 7.)
Sv. Ema, pos. in hran. dr. —600 (24. 7.) —4850 (29. 7.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —5000 (18. 7.)
Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +1500 (1. 7.) +1500 (8. 7.) —2000 (18. 7.)
Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. +800 (4. 7.) +1500 (14. 7.)
+1000 (17. 7.) +1000 (23. 7.)
Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p., +500 (8.. 7 )
Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +300 (6. 7.) —1200 (5. 7.)
-1500 (19. 7.) +2400 (29. 7.) —1200 (29. 7.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. -|-1000 (6. 7.) —1400 (10. 7.) +650 (20. 7.)
Sv. Lenart, pos. —5000 (5. 7.)
Sebrelje, hran. in pos. —1800 (1. 7.) —1500 (29. 7.) Škocijan, hran. in pos. +2000 (1. 7.) +4000 (14. 7.) —1000 (25. 7.)
Škofjaloka, hran. in pos. +2000 (20. 7.)
Smarije, hran. in pos. +1500 (30. 7.)
Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1000 (6. 7.) +1000 (7. 7.)
+ 1000 (11. 7.) -2500 (11. 7.)
Sturije, hran. in pos. +2580 (1. 7.) +1000 (6. 1.) +1600 (8. 7.) +2000 (18. 7.)
Št. lij pod Turjakom, pos. +5000 (6. 7 )
Št. Jakob v Rožu, hran. in pos. +8000 (1. 7.) — 3500 (19. 7.) St. Janž, hran. in pos. +16 30 (1. 7.) +120 (3. 7.) +300 (6. 7.) +450 (9. 7.) +300 (16. 7.) +200 (17. 7.) —200 (26. 7.)
Št. Jernej, hran. in pos. -5000 (1. 7.) — 2000 (22. 7.)
Št. Peter, hran. in pos. —5500 (3. 7.) +2590 (9. 7.) +1545 (17. 7.) —1100 (17. 7.) 900 (18. 7.) +550 (23. 7.)
Tomaj, hran. in pos. +2000 (30. 7.)
Tomišelj, hran. in pos. —1200 (11. 7.)
Toplice, hran. in pos. —1500 (25. 7.)
Trebelno, „	„	„ +1515-30 (15. 7.) +8000 (21. 7.)
Trnovo, hran. in pos. +3000 (13. 7.) —4000 (13. 7.) +2000 (27. 7.)
Tržič, hran. in pos. +1000 (9. 7.) +2000 (14. 7)
Velike Lašče, hran. in pos. +2000 (1. 7.) — 2000 (3. 6.)
+2000 (22. 7.) +1000 (29. 7.) —2000 (29. 7.)
Vipava, hran. in pos. +4000 (6. 7.) +3000 (6. 7.) +12.000 (9. 7.) —4000 (14. 7.) +3000 (17. 7.)
Videm, hran. in pos. +1000 (28. 7.)
Višnja gora, hran. in pos. +1100 (4. 7.) +1000 (8. 7.) +1000 (12. 7.) +1000 (13. 7 ) +5000 (15. 7.) +2000 (17. 7.) +1000 (25- 7.) +8000 (28. 7.)
Vojsko, hran. in pos. +460 (6. 7.) +160 (10. 7.) —800 (13. 7.) +400 (15. 7.)
Vodice, hran. in pos. - 500 (30. 6.) —5500 (8. 7.) +1000 (22. 7.) -2000 (29. 7.)
Vrhnika, hran. in pos. +5000 (6. 7.) +3000 (13. 7.)
Zagradec, hran. in pos. +1000 (1. 7.) +400 (9. 7.) +1000 (9. 7.) —6500 (10. 7)
Zagorje ob Savi, hran. in pos. +2100 (6. 7.) —300 (19. 7.)
Zatičina, hran. in pos. —1000 (18. 7.)
Zg. Besnica, hran. in pos. +400 (16. 7.)
Zg. Tuhinj, hran. in pos. —3100 (30. 6.) +1000 (15. 7.)
Žiri, hran. in pos. +2000 (11. 7.) +6000 (22. 7.)
Župa Raščane, hran. in pos. —300 (22. 7.)
Žužemberk, hranil, in pos. +6000 (1. 7.) —157V51 (26. 7.)

Denarni prometi in bilance.
Seoska blagajna za štednju i zajmove v župi Baška,
registrana zadruga na neograničeno jamčenje, za četvrtu upravnu godinu 1904.
Zadrugari: početkom godine 1904 109, u upravnoj godini pristupilo 28, odstupilo 3, koncem godine 1904 134. Zadružni dijelovi: početkom godine 1904 K 525-79, uplaćeno tekom godine K 1121—, isplaćeno tekom godine K 12 73, uglavničeni kamati K 22 50, koncem godine 1904 K 647-56.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	|K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Gotovina l.jan. 1904	894	11	Zadružni djelovi. .	12	73		Got. začetkom 1.1905	4.041	74	Zadružni djelovi.	.	047	56
Zadružni djelovi. .	11S!	—	Štedionički ulož' i .	9 847	13		Tekući račun. .	.	71.293	25	Štedionički uložci .	90.224	84
Štedionički uložci .	40 240	92	Tekući račun.	.	.	33 407	73		Zajmovi ....	10.200	53	Pribrana god. 1903.	904	48
Tekući račun .	.	.	8	83	Zajmovi		8.466	—		Zaostali kam. na zaj.	445	94	Dobitak god. 1904' .	487	—
Zajmovi ....	7 981	47	Izpl. °/o na zadr. djel.	—	12		Našastar ....	174	00			
Kamati na tek. račun	—	05	Izpl "/o na uložke .	114	10		Knjige i tiskanice .	107	82			
Kamati zajmove .	.	063	83	Itentni porez .	.	.	5	41							
Upisnina ....	50	—	Upravni stroškovi .	34	43							
Upravni dohodci	20	18	Gotov. 31. dec. 1904	4.041	74							
	55 989	39		55.989	39			92.263	88		92.263	88
				|			II				I	
Hrvatska pučka štedionica u Dubrovniku,
registrana zadruga na ograničeno jamčenje za prvo upravnu godinu 1904.
Zadrugari: Pristupilo 342, odstupilo 24, koncem godine 1904 318. Poslovni djelovi: Uplačano716, izplačano 50, koncem godino 1904 664 v znesku K 12270—.
Zadruga je imala prošle godine prometa ukupno K 408.657 05,
Bilanca.	Račun zgube in dobička.
Aktiva	K	h	Pasiva	K	h		Rashod	K	h	Prihod	K	h
Gotovina u blagajni	1.595	61	Poslovni djelovi .	.	12.270			Kam. šled ul. isplać.	12	13	Kam. nazajm. isplač.	2 104	94
Mjenice		40.423	—	Štedionički ulošci .	25.497	07		Kam. šted. ul. kapit.	414	24	„	„	„ neispl.	—	03
Zadužnice ....	5.971	—	Tekući račun .	.	.	21.436	89		Kam. tekućeg računa	255	81	„	„ tekući račun	6	40
Inventar ....	1.082	81	Pretplaćene kamate	708	92		Kamate pretplaćene	708	92	Pristupnine .	. .	342	—
Zaostale kamate. .	—	63	Neisplaćeni troškovi				Uprav. troš. plaćeni	543	59	članske knjižice .	.	177	—
Vrijednosni papiri .	5.800	—	i porez .	.	.	. |	17	48		„	„ neispl.	—	94	Upravni primitci	23	43
Zadružni dio . . .	200	—	Cisti dobitak . . .	1.142	09		Porez 		10	54	Zakasnine ....	220	23
							10 °/o otpis izventara	120	31	Dobit na vrijed. pap.	340	18
							čisti dobitak .	. .	1.142	09	Dobit na valuti . .		30
	61.133	05	01 133		05			3 275	17		3.275	17
			1									
Okrajna posojilnica v Kanalu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904.
Člani: Število članov začetkom 1. 1904 399, v upravnem letu pristopilo 38, odpadla 2, število članov koncem 1. 1904 435. Deleži: Število deležev začetkom I. 1904 798, v upravnem letu prirastlo 76, izplačano 4, število deležev koncem 1. 1904 870, odpovedano 12.
Denarni promet: K 402.981'58.
Prejemki (Debet)	K	h	izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		76		Deleži		4			Posojila		165 766	08	Deleži		870	
Hran. vloge s kapit.			Vzdig. hran. vloge .	67.903	15		Tekoči račun s zvezo	94 308	10	Hranilne vloge s ka-		
obrestmi . . .	139 339	55	Dana posojila .	.	49.298	—		Inventar premični .	621	00	pitaliz. obrestmi .	255.409	56
Vrnjena posojila. .	25.343	50	Tekoči račun s zvezo	70500	—		Zaostale obr. posojil	2 907	93	Predplač. obr. posojil	311	59
Tekoči račun s zvezo	22.117	51	Inventar premični .	40	—		Delež pri Zadr. zv.	200			Rezervni zak. z obr.	0.811	54
Obresti tek. načuna .	2 658	88	Obr. hr. vlog izplač.	157	57		Delež pri „Lj. pos.“	4	—	čisti dobiček . .	.	2 411	58
Plač. obresti od pos.	8.451	23	»	,	» kapit.	8.934	42		Got. začet, leta 1904	2 000	50			
Upr. in uradni prisp.	203	80	Obresti tekoč, računa	2 658	88							
Pristopnine .	.	.	76	—	Obr. pos. povrnjene	97	39							
Gotovina začet, leta	4.227	57	Upr. in urad stroški	770	58							
			Rentni davek in ne-									
			posr. pristojbine .	117	55							
			Got. koncem 1. 1904	2 006	50							
	202 494	04	|| 202 494		04			265 814	27		265.814	27
II 1			II	1				||			II	1		
Kaštelirsko družtvo za štednju i zajmove,
regi strana zadruga na neograničeno jamčenje, za petu upravnu godinu 1904.
Zadruga bilo je 1. jenara 1904 146, pristupilo ih je 30, odstupilo ih je 3, stanje 31. decembra 1904 173.
Zadružni dielovi iznašali su 1. jenara 1904 K 584, primljeno K 120, izplaćeno K 12, stanje 31. decembra 1904 K 692.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	Ii		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva) j	K	b
Gotov. 1. jenara 1904	2 800	94	Povr. zadr. dijelovi .	12			Gotov. 31. dec. 1904	2.895	55	Zadružni dijelovi .	692	
Od zadruž. dijelova	120	—	Izplaćeni uložei .	.	10.246	92		Tekući račun.	. .	104	—	Uložei i posude za		
„ uložaka i pos.	16.278	80	Zajmovi zadrugarim.	14.872	—		Zajmovi kod zadr.	33.368	40	kapitaliz. interesi.	33.788	36
„ povraeenih zaj.	7.422	50	Plaćeni interesi . .	456	74		Tek. interesi kod za-			Reservni fond-pri- |		•m
„ interesa . .	.	1.916	22	Upravni troškovi	115	25		drugara za g. 1904'	238	96	hrana . . . .	1.947	56
„ pristupnina i raz.			Gotov. 31. dec. 1904	2 895	55		Inv. po odbitku 10°/o	188	97	Cisti dobitak . . .	396	23
prim		60	—					Knjige i tiskan, po					
							odbitku 25°/o . .	28	27			
28.598		46		28.598	46			36.824	15	1	36 824	15
n II	1				.				1		1! 1		
Lindarsko društvo za štednju i zajmove,
registrana zadruga na neograničenje jamčenje za drugo upravnu godinu 1904.
Zadrugara bilo je 1. jenara 1904 22, pristupilo tekom godine 29, istupil 1, stanje 31. decembra 1904 50.
Zadružnih dielova bilo je 1. jenera 1904 K 105, primljeno tekom godine 1904 K 145, isplaćeno tekom godine K 5, stanje 31. decembra 1904 K 245.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Gotov. 1. jenera 1904	2.676	49	Zadružni dijelovi	5	
Zadružni dijelovi .	145	—	Ulošci vraćeni .	.	325	76
Ulošci		1 231	64	Tekući račun vrać	4.702	78
Tekući račun. .	.	4.965	46	Zejmovi dani zadr.	6.798	43
Zajmovi vraćeni od	3 739	95	Interesi izplačane i		
zadrugare . . .			kapitalizovane. .	326	38
Interesi primljeni	363	32	Upravni troškovi	113	02
Pristupnine i razno	126	72	Gotov. 31. dec. 1904	977	21
	13 248	58		13 248	58
	1				
Imetje (Aktiva)	K	b	Dolgovi (Pasiva)	K	b
Gotov. 31. dec. 1904 Zajmovi kod zadrug. Kamate kod zadrug. Zadružni dio kod Gosp. Sveze u Puli Inventar blagajne . Inventar knjige i tiskanica ....	977 6 551 123 100 260 105	21 46 07 11	Zadružni dielovi.	. Ulošci .... Pasivni zajmovi tek. računa .... Reservni fond .	. Cisti dobitak . . .	245 988 6.436 99 347	20 81 65 19
	8116	85		8.116	85
					
Malološinjsko družtvo za štednju i zajmove,
registrana zadruga na neorganičeno jamčenje za treću upravnu godinu 1904.
Zadrugara bilo je dne 31. decembra br. 154, pristupilo 53, istupil 1, stanje 31. decembra 1904 206.
Zadružnih dielova bilo je 31. dec. 1903 180, tekom godine prirasli su 53, odstopio je 1, stanje 31. dec. 1904 232.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	b	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Gotov. kon. g. 1903 Primljeni zadr. diel. Štedionićki uložei . Povraćeni zajmovi od zadrugara . . . Primljeni kamati Od pristupnina . . Razni primitci .	.	754 212 46.222 9.097 1.677 106 21	38 61 64 29 20	Povraćeni zad diel. Kamati izpl. na ulož Povraćeni interesi . Ulož kod Pos u Puli Povrać. šted. uložei Zajmovi zadrugarom Neposredne pristojb. Upravni troškovi . Vried. papiri kupljeni za pribranu . Gotovina u blagajni	4 2 454 2 6 000 15 840 30.190 405 529 2 663	48 28 76 40 68 70 82		Gotovina u blagajni Zajmovi zadrugar . Zaostali i tek. kam. Saldo tekućeg računa Saldo kod Pos. u Puli Našastar .... Dionica Gosp. sveze Vriednostni papiri .	2 663 52 819 1.748 7.471 13.697 174 100 529	82 04 82 19 20 96 70	Uplać. zadrž dielovi Štedionićki uložei . Kam. na zad. dielove Predplačeni kamati na zajmove . . Pribrana .... Ovogodišnji čisti dobitak 		928 77 070 5 69 670 460	26 50 85 20 92
	58 091	12		58.091	12			79 204	73	| 79.204		73
	11							1		II	1		
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Pohorju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1904.
Člani: stanje začetkom leta 75, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo 3, koncem leta 1904 84.
Deleži: stanje začetkom 1. 1904 75, v upravnem letu prirastlo 12, izplačano 3, koncem 1. 1904 84, odpovedano: 0. Denarni promet: K 136.718 45.
Prejemki (Debet)	K	h	izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Vrnjena posojila Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine .	.	. Zamudne obresti . Za prodane tiskovine Gotov. zač. leta 1904	120 41.134 5.157 20.000 486 2.650 90 8 28 22 981	47 97 30 84 49 39 30 90 21	Deleži	 Vzdig. hr. vloge .	. Dana posojila .	. Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Obr. hran vlog izpl. Obr. hran. vlog. kap. Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Rent. dav. in nep. pri. Tiskov, in poštnine Nagrada .... Gotov. 31. dec. 1904	30 34 426 10 690 14 746 180 304 2.471 6 43 37 28 73 4.643	54 84 44 01 44 74 38 19 29		Posojila	 Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri „Zadr. zv.“ Gotov. 31. dec. 1904	59.898 7.763 541 1.068 200 4.643	85 91 19 11 29	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Predplač. obr. pos Rez. zaklad z obr. . Cisti dobiček . . .	960 71.704 283 709 457	98 78 19 40
	70 680	87		70.680	87		1	74 115	35		74.115	35
II	1							1	1				
Štokovsko društvo za štednju i zajmove,
registrana zadruga na neograničeno jamčenje za drugo upravnu godinu 1904.
Zadrugara bilo je dne 1. siječnja 1904 61, pristupilo ih je tekom godine 81, stanje 31. prosinca 1904 142.
Uložaka bilo je 1. siječnja K 38 42, uloženo tekom godine K 29.254, povraćeno tekom godine K 1.468 42, kamati uglavničeni 31. prosinca 1904 K 447 53, stanje 31. prosinca 1904 K 28.27 V53.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Gotovina u blagajni			Za po vraćene uloške				Gotov. 31 pros. 1904	682	20	Zadružni dijelovi	537	
31. siječna 1904 .	54	93	i zajin nam dane	1.468	42		Zajm. kod zadrugara	27.448	G4	Ulošci i zajmovi nam		
Prim. zadruž. dielovi	293	—	Tekući račun.	.	.	4 265	39		Zaost. inter. kod duž	474	60	dani		28.271	53
Ulošci i za j. nam dani	29.701	53	Zajm. dani zadrugar.	33.760	64		Knjige i tiskan. 500/o	72	32	Reservni fond .	.	204	14
Tekući račun. . .	3.837	79	Interesi 		819	93		Invent. pokretni 20°/o	570	65	Čisti dobitak .	.	.	1 223	34
Zajmovi dani zadrug.	6.590	—	Inventar nekretni	9.100	—		Vrijednost blagajne	260	—			
Inter. zaost. i tekući	469	64	Inventar pokretni .	704	08		Vrijednost nekretn.	300	—			
Prihod od inventara	9.933	64	Razni drobni . .	.	680	09		Zad. dio kod Gos Sv.	100	—			
Prist. i razni troškovi	600	22	Gotovina u blagajni				Tekući račun. . .	327	60			
			31. prosinca 1904	682	20							
	51.480	75		51.480	75			| 30.236	01		30 236	01
			II	1				I			II	1		
Tinjansko društvo za štednju i zajmove,
registrana zadruga na neograničeno jamčenje za šestu upravnu godina 1904.
Zadrugara bilo je dne 1. januara 1904 232, pristupilo 16, odstupilo 5, stanje 31. decembra 1904 243.
Zadružnih djelova bilo je dne 1. januara 1904 K 928, primljeno ih je tekom godine 1904 K 68, izplaćeno ih je K 20, stanje 31. decembra 1904 K 976.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Gotovina blag. 1. ja-			Povr. zadruž. dielovi	20	
nuarja 1904	.	.	3.118	88	Izplaćeni uložci .	.	1.944	97
Od zadružnih dielova	68	—	Izpl. uložci u tek. rač.	6.226	96
Od uložaka i posuda	15572	20	U tek rač. za sumpor		
„ ulož. u tek račun.	1 204	47	i modru galico .	595	18
„ tek. rač. za sum-			Zajmovi dani zadr.	13.535	42
por i modr. galicu	235	13	Plač. uglavnič. inter.	1 865	23
Od povraćenih zajm.	6226	52	Dobava knjig, i tisk.	37	42
„ interesa .	.	.	1.587	26	Upravni troškovi	574	31
„ pristupnina . .	32	—	Gotov, u blag. 31. de-		
, pov. sudb. trošk.	189	41	cembra 1904 . .	3.434	38
I 28.233		87		28 233	87
II				|	
Imetje (Aktiva)	pn	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Gotov, u blag. 1. ja-			Zadružni'dielovi.	.	976	
nuarja 1905	. .	3.434	38	Uložci i posude sa		
Zajmovi kod zadrug	42.364	34	kapitaliz interesi	47.013	95
Za sump i mod gal	1.366	12	Reservni fond	1.361	81
Zadružnog zveza	200	—	čisti dobitak .	.	.	524	39
Od interesa dio, koji					
spada na g 1904	2.098	93			
Razni povrat, trošk.	132	96			
Inventar ....	202	32			
Tiskanice i knjige .	77	10			
	49.876	15		49.876	16
II	1			n ll	1		

Mlekarska zadruga v Hrušici pri Podgradu v Istri,
registrovana zadruga z omejeno zavezo za loto 1904.
Člani: stanje začetkom leta 1904 101, v upravnem letu pristopilo 161, izstopila 2.
Zadružniki so dali 279.501 litrov mleka in prejeli so K 33.434-42.
Denarni promet: K 224.314-45.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	«	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vplačani deleži . .	1 (>94		Izplačalo za mleko .	31.889	90		Naložen denar .	.	220	05	Deleži		2.554	
Vplačane vstopnine	106	10	Upravni stroški .	.	14.078	98		Nevzdignene obresti	5	07	Izposojila ....	30.280	80
Uplač. pravni stroški	99	55	Naložen denar .	.	36.978	30		Zadružno zemljišče	500	—	Dolg Alfa Separator	4 691	52
Državna podpora .	600	—	Vrnjena izposojila .	23.724	90		Zadružno poslopje .	18 940	52	Zadružni zaklad.	.	2.294	52
Izposojila ....	34.786	90	Vrnene obr. izpos. .	1.363	11		Inventar premični .	14 621	48	Upravni dobiček	408	36
Dvig. naložen'denar	37.437	94	Izplačani deleži .	.	25	—		Prehodni zneski .	.	50	—			
Odprodan inventar .	1.213	55	Nakupljen inventar	2.633	82		Neistir. tir. za mleko	3.331	73			
Prehodni zneski	1.000	—	Zadružno poslopje .	1.772	63		Vrednost mleka in					
Izkopilo za mleko,			Prehodni zneski .	.	1.000	—		izdelkov ....	1 392	—			
maslo itd. . .	.	44 946	93	Davki in pristojbine	37	35		Gotov. 31 dec. 1904	1.168	35			
Darovi		10	—	Alfa Separator .	.	6.000	—							
Got. koncem 1. 1903	846	43	Mlekarna v Trstu									
			Via Geppa št 9 .	2.069	06							
			Gotov. 31. dec. 1904	1 168	35							
	122.741	40		122.741	40			40 229	20		40 229	20
								1			1	
Konsumno društvo u Medulinu,
za IV. upravnu godinu od 1. januara do 31. decembra 1904.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva) |j K		h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Zadružnih dielova .	590		Zadružni dijelovi	20			Gotovina u blagajni			Zadružni dielovi.	.	2.664	
Prodaja robe .	.	.	62 467	97	Odplata robe .	.	.	56 534	06		31. decembra 1904	1.351	20	Dugovi za robu . .	7.843	87
Gotovina u blagajni			Dividenda ....	3.749	44		Vrijednost robe u Za-			Reservni fond . .	922	32
31. decembra 1903	1.210	88	Pokučtvo ....	268	31		lihi		8.635	70	Čisti dobitak .	.	.	5.415	60
Pristopnine .	.	.	56	—	Knjiga i tiskanica .	22	40		Dužnici za robu .	.	6.422	94			
			Plače poslovodam .	956	—		Tekući račun .	.	.	107	77			
			Plače blagajniku	144	—		Knjiga i tiskanica .	14	70			
			Najemnine za kuću	224	—		Pokučtva ....	313	48			
			Potrošarine za vinu									
			i meso ....	913	12							
			Popravci pokučtva .	13	13							
			Osijeguracije .	.	5	65							
			Bolesničkoj blagajni	12	96							
			Poštarina .	.	12	29							
			Sitni troškovi . .	81	94							
			Vozačima ....	16	35							
			Gotovina u blagajni									
			31. decembra 1904	1.351	20							
	64.324	85		| 64.321	85		I 16 845		79		16.845	79
II	1			II	1				|					
Kmetijsko društvo v Stari Oselici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIL upravno leto 1904.
Člani: stanje začetkom leta 1904 98, v upravnem letu pristopilo 0, izstopilo 0, koncem leta 1904 98. Deleži: stanje začetkom leta 1904 98, v upravnem letu prirastlo 0, odpaglo 0, koncem leta 1904 98. Denarni promet: K 40.820'29.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blagaj, preost. 1 1903 Vplačani deleži . . Izposojila .... Prejemki za blago .	120 6 200 20.124	16 51	Vrnjena izposojila . Izdatki za blago .	. Voznina .... Upr. in urad. stroški Obresti izposojil .	. Delež Gosp. zvezi Pristoj. Gosp. zvezi Gotov. 31. dec 1904	690 18 266 311 776 265 60 1 81	05 33 24 05		Vrednost blaga .	. Terj. na bi. pri zad Inventar premični . Vrednost skladiščnega poslopja .	. Delež pri Zadr zvezi Delež pri Gosp. zv. Delež pri Ljuds pos. Got. koncem 1 1904	7.443 623 170 24 200 60 4 81	70 22 59 21 05	Deleži	 Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu nez. Dolg na obr. od izp. Rezervni zaklad čisti dobiček .	.	641 160 5 580 822 59 899 414	65 80 25 07
	20 450	67		| 20.450	67			8606	77		8.606	77
I I			II	1				II	1					
GOSPODARSKO BERILO.
Nova železnica in naše dolžnosti.
2. Gr o z d i in lesna trgovina.
Po zadnjem popisovanju je na Kranjskem 1418 °/o polja, IT'20°jo travnikov, PlT^o vinogradov, 15-7°/o pašnikov in 44-43°/o vsega sveta gozdov, ki znašajo v naši deželi 442.000 /ta, na Primorskem pa skupno 230.000 ha. Ze te suhe številke nam z vso natančnostjo kažejo, v kateri smeri se mora razvijati naše gospodarstvo in kje moramo začeti, da se naša moč povzdigne. Polja je 15-7 odstotkov. Ne zadostuje in ne bo nikdar zadostovalo niti domačemu prebivalstvu. Za živinorejo, ki ima eno najvažnejših nalog v našem razvoju, je skupno 32,i) odstotkov vsega sveta. Gozdov pa	odstotkov, da je naša dežela glede
bogastva gozdov na drugem mestu v celi državi. V drugih panogah gospodarstva sc je že nekaj storilo, pri varovanju in izboljšanju gozdov pa še začeli nismo. Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko je izdalo navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev, ki ga je spisal gozdni komisar Avgust Guzelj 1. 1903. Knjiga je za naše razmere izvrstna, pisana le z namenom, da bi vzbudila pri našem malem posestniku nekoliko več spoštovanja in ljubezni do gozda, in ga privedla do spoznanja, da tudi gozdi zaslužijo pozornejše in varnejše oskrbovanje, ako hoče kmet imeti od njih trajno primernih dohodkov. Zal, da je ostala knjiga doslej ljudstvu skoro neznana. Dobiva se tudi brezplačno pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani in okrajnih gozdnih nadzorstvih. Iz te knjige je tudi v tem sestavku nekaj misli.
Vsakemu kmetovalcu je znan vpliv gozdov na podnebje in redovitost zemlje. Kjer je malo gozdov in obilo golega sveta, deluje gorkota neposredno na zemljo, ki se hitro ogreva in zopet hitro ohlaja. Ker zemlja po dežju sprejeto vodo hitro izhlapeva, se kmalo osuši, kar provzroča hude vetrove. V takih krajih so hudi nalivi ali huda suša v navadi. Kjer so obširni gozdi, voda počasi izhlapeva in zabranjuje prehitro spreminjevanje toplote. Vreme je bolj stanovitno, rodovitnost polja vsled dobrih gozdov gotovo večja. Se večjega pomena so gozdi, ker povzročujejo redneji in počasneji odtok padavine, razdeljujejo vodo v studencih in potokih ter so v pravem pomenu besede nabiralnik in shramba za vodo Velika množina deževnice se zgubi brez sledu v gozdna tla. Kapljico za kapljico vode je popila luknjičasta z brezbrojnimi koreninskimi nitkami preprežena zemlja in jo deloma pridržala sebi, večinoma pa odvedla v globočino, da se tam zbira in počasi odteka. — Kjer so pa gozdi s slabim gospodarstvom končani in manjka zemlji
blagodejne strehe gozdnega drevja, pada dež neposredno na tla strmih brežin, spira rodovitno zemljo in jo odnaša pomešano z gruščem in kamenjem s seboj v jarke, kjer se zbira v usodepolnih množinah, izpodjeda bregove in dere kot hudournik v doline. Silna voda zasuje rodovitna polja in jih spremeni v pušče, podere in pokonča poslopja, mostove in druge stavbe.
Velike važnosti so gozdi kmetu kakor najboljša zaslomba dobremu gospodarstvu. Gozdi mu morajo dati steljo in pašo za živino, les za kurjavo, orodje in stavbe. Kadar se drugod slabo shaja, naj gozd pokrije zgubo. Cena lesa se je zelo dvignila in še vedno raste, ker v Evropi ne zraste toliko lesa, kolikor se ga porabi. Imajo še velike gozde v Skandinaviji in na Ruskem, ki pa dolgo ne bodo zadostovali. Iz Amerike in Azije bo pa vožnja predraga. Naša država je izvozila 1. 1904 za 242*6 milijonov K lesa. Veliko ga gre na Nemško, za nas ima važnost le trg po Jadranskem morju. Laška ima le 15*7 odstotkov gozdov, Grška 9-3 odstotkov, Palestina in Egipet skoro nič. Nova železnica odpre lesni trgovini na stežaj vrata v naše najlepše gozde. Naši posestniki bodo lahko pri razumnem gospodarstvu najmanj še enkrat toliko potegnili za les, kakor so doslej. Gozd torej zasluži, da se vsak razumen gospodar zanj res pobriga. Navadno mu je pa le korist kmetijstva in živinoreje pred očmi, za gozd se le malo briga, zanj ima le sekiro.
V marsikaterem kraju so bili pred nedolgim časom še lepi gozdi s krasnimi debli. Zdaj so večinoma zginili. Robide in brinje pa nekaj štorov je ostalo od nekdanjega gozda. Zemlja je pusta, ker nima gnojila. Sekira je pela najprej tudi v bolj oddaljenih krajih. Skoro povsod po domovini se vidijo lepi hribi in visoke gore nekdaj, — večinoma še pomnimo, — zaraščeni z lepimi gozdi, zdaj pokriti z grmovjem, sem pa tje kaka njivica ubogega kajžarja, ki je ledino prekopal in gnoj gori na ramenih znosil. Posekali so do čistega, zdaj drevje več ne raste. Ta pogled na žalostno gospodarstvo z največjim zakladom domovine ima za pravega prijatelja narodnega gospodarstva nekaj groznega v sebi. Meni se zdi, da si žagamo vejo na kateri sedimo. Toda pojdimo naprej v ostale gozde.
Seka se naprej. Kadar je sila za denar, naj gozd pomaga
Videl sem sam, kako so se trebila debla iz gozda. Ko je zmanjkalo večjih, so prišla na vrsto manjša, največkrat taka, ki bi bila v nekaj letih desetkrat toliko vredna kot se je zanje dobilo, če je gospodar žganjar, so gozdi skoro gotovo zgubljeni.
Pri živini se skrbi za naraščaj, pri polju za setev, gozd naj se pa vedno sam prenavlja in vse samo zasadi. Pri tem se seveda ne vpraša, če mu nismo z nespametnim gospodarstvom vzeli pogojev za na-daljno rast. Ivamor prideš, boš videl vedno več brinja, v resja, borovničevja in grmovja. Te borovnice, nad katerimi se veselijo mestjani in obilo brinjevca, ki se pri nas dela, nam najboljše priča, v kako slabem stanu so naši gozdi. Razumen gospodar tega ne bo trpel v svojem gozdu, ker ve, da pri grmičevju drevje ne more rasti. Ko je les postal dražji, je šla sekira višje. Večstoletna debla so kar vrstoma padla. Prav bati se je, da se visoki gozdi popolno posekajo, kar bi spremenilo naše lepe planine v pušče. Komarča in Velopolje, ki se vedno bolj zasipa, sta nam lahko zato v dokaz.
Ko bi ljudje za prodani les res dosti potegnili, se bi dalo še upravičevati prodajo. Navadno je šel naš les skozi štiri ali pet rok predno je prišel do porabe. Vsake roke se je nekaj prijelo, vsaj tretjino bi pri dobri organizaciji več zanj stržili.
Ker je lesa vedno manj, bi lahko pričakovali, da bodo z ostankom bolj varčno in gospodarsko ravnali. Opazujemo povsod ravno nasprotno. Po deželi vidimo stara ognjišča in peči, ki porabijo za polovico več drv, kakor štedilniki. Da bi se v stanovanjih shranila po zimi toplota, bi morala imeti povsodi dvojna okna. Prezidanje kuhinje in naprava štedilnika ter oken se navadno že v par letih izplača. Razen tega je pri nas čudna navada, da se po zimi nikdar ne zrači. Do šest oseb spi včasih v eni sobi, v kateri imajo še marsikje še različne živali, kakor kuretnino ali male prešiče. Zrak je tako slab, da je vsak, ki notri pride, v nevarnosti, da pade v omotico. Tu je glavni vir vseh kužnih boleznih, ki po zimi mučijo naše ljudi. Ni jim znano, da ta sprijeni zrak potrebuje veliko več toplote, da se segreje, kakor čisti mrzli zrak. Ko bi za deset minut vsa okna in vrata odprli, bi imeli boljši zrak in bi manj drv porabili za kurjavo.
Treba bo marsikaj prenarediti, o čemur prihodnjič.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Uvažanje surovega masla na Angleško.
Nobena dežela celega sveta ne porabi toliko surovega masla, kakor Angleška, ne le kar ga doma pridela, ker tam ni skoraj nič poljedelstva, ampak samo travniki in pašniki, živinoreja je tam glavna panoga kmetijstva, živinorejci so na silno visoki stopinji, od tam imamo mi najbolje prašiče, konje, najbolje molžne krave, tam se redi živina za vsako porabo posebej, živali, katere so rejene samo za meso, vse druge lastnosti so slabe, zopet druge so samo za mleko, tako dajejo angleške krave po 4000 litrov
mleka na leto, še več, tam se redijo najbolj hitri konji, pa tudi najbolj težki. Tudi tam je bilo nekdaj poljedelstvo bolj razširjeno, pridelovali so več žita, to pa so vse opustili in pečajo se le sedaj samo z živinorejo. Dasiravno je živinoreja in mlekarstvo edini pridelek kmetijstva angleškega kmeta, vendar jim primankuje ogromne svote masla, katerega uvažujejo večinoma iz evropskih dežel, velike množine pa tudi iz Amerike. Glavni trg za maslo je v Evropi Angleška. Sledeče tabele nam kažejo, koliko masla se je iz različnih dežel v zadnjih treh letih vpeljalo v Angleško in po kakšni ceni.
Od kod	Meterskih stotov			Vrednost v kronah		
	1902	1903	1904.	1902	1903	1904
Rusija ....	248966	246039	205596	52709616	52573440	43625664
Švedska . . .	97328	107814	105050	23900112	26615520	25496472
Dansko . . .	865140	900000	867978	223256888	22973853«	216074136
Nemčija . . .	13398	6354	2073	3489576	1563960	493128
Holandija . .	199777	174630	128149	47374320	41248608	29418432
Francija . . .	210434	230677	188500	53594928	56433648	47066256
Amerika. . .	27665	21542	34927	6068976	4576272	7070016
Viktoria . . .	31760	49874	134984	7501872	11260032	29103840'
Novi južni VVales . . .	8951	10348	81088	2118144	2391096	17949024
(lueensland .	10	399	30213	2496	89400	6485544
Nova Selan-dija ....	80260	126938	149851	18764928	29880528	33466920
Kanada . . .	145169	94 202	133404	32336280	20789976	28675752
druge dežele	90407	94015	94650	21522624	22007952	21886776
Iz te tabele razvidimo, da se je uvažanje leta 1904 iz Evrope znižalo za 168.169 </, iz Amerike in kolonij pa zvišalo za 254560 5, uvaževanje se je povzdignilo za 86391 q.
Vzrok, da se je uvaževanje surovega masla iz Evrope za toliko znižalo, je bila lanska suša in po-mankanje krme. Vendar pa iz tega razvidimo, kakšno konkurenco nam dela Amerika tudi pri mlekarstvu.
('udno je le, da Danska, katera ima komaj 2 milijona prebivalcev, največ masla izvaža.
Zastonj pa iščemo Avstrijo med temi deželami, katere maslo izvažajo, mi ga še sedaj toliko ne pridelamo, kolikor ga rabimo doma; letošnje leto se ga je silno veliko tudi k nam pripeljalo iz Danskega i. s. po S‘20 K. Oglejmo si tudi poprečno ceno iz različnih dežel.
1904
Francija . . .	2-48
Dansko, Švedsko......... 2-53—2-60,
Rusija .... 2-05—2T5, Holandija . . 2*15—2"43, Avstralija in N. Zelandija 2’22—2,27, Argentinija . 2T2—2T9, Kanada . . . 2*24—2*34, Irska .... 215—2-22,
1904	1903	1902	1901	1900
2-48, 2-45, 2-50, 2-67, 2’62
2*55, 2'62, 2-67, 2 76, 2-71 2-10, 2-20, 2-25, 2*25, 2 22 2-27, 2-48, 2-48, 2'59, 2'48
2-24, 2-41, 2-59, 2-53, 2-45 2 15, 2-36, 2-55, 2’53, 2'36 2-17, 2-27, 2-43, 2-48, 2*50 2-27, 2-50, 2-50, 2-60, 2-53
kron za 1 kilogram. Iz tega razvidimo, da ima dansko maslo najvišjo ceno. Tudi pri nas moramo maslu ceno zvišati, če pa hočemo to doseči, moramo najprej bolje in bolj trpežno maslo pridelavati.
O tem prihodnjič.
Splošno.
Gnoj od perutnine in njega važnost za gospodarstvo.
Ze starorimski pisatelj Varo (roj. 1. 10 pred Kristusom) je priporočal zbirati gnoj od perutnine, posebno od golobov, iraenovaje to „narvečji hasek pe-rutninski11. Že takrat so torej ljudje spoznavali veliko korist perutninskega gnoja, pa so ga tudi zvesto zbirali in narimenitnejšim sadežem ž njim gnojili.
Na Nizozemskem najema se gnoj od golobov na leto in se plača od 100 golobov za gnoj po 12 do 15 kron. Na jeden hektar računi se po 400—500 kg golobjega gnoja.
S kemijskega stališča je razvidno, da je golobji gnoj najbogatejši na dušiku in fosforni kislini, da mu je v teh lastnostih najbližji še le gnoj od kokoši.
Navadno se pri nas ne ravna pravilno s tem gnojem. Raztresa se kakor kak drugi gnoj v grudah in kosih, kar stori, da ne le malo koristi sadežem, večkrat jim še le celo škoduje.
Narboljše napravimo, ako od časa do časa pometemo kurnik, odpadke pa shranimo na suhem mestu. Na ta način ohrani se v gnoju amonijak, kateri bi na mokrem kraju izhlapel.
Večina naših kmetovalcev pusti, da se perutnina pase po dvorišču. Na ta način nabere se le malo gnoja v kurniku, pa še to malo imelo bi se vsaki dan s prstjo posuti in vsaki teden iz kurnika spraviti. To delo ni težavno, pa se pozneje z gnojem dobro izplačuje.
Tak perutninski gnoj se pred rabo razdrobi v prah, pa se rabi za vrhno pognpjenje raznim sadežem, kakor kapusu, lanu, konoplji pa tudi detelji stori kaj dobro. Raztrese se prav natanko, po kolikor mogoče jednakomerno. Ako pade v kosih med sadeže, večkrat še celo škoduje, ker nekako ujeda korenine mladim rastlinam.
Perutninski gnoj je prav primeren posebno za bolj mokro in težko zemljo, bolj nego za suho in rahlo. Ako ga raztresamo po travnikih, uničuje mah in je za to kaj primeren, enako pepel. Kokošji gnoj je posebno izvrsten za vrhno gnojenje žitu, ječmenu in zelenjadi, golobji gnoj pa konoplju, tobaku in čebuli. Nekateri kmetovalci primešavajo v prah zdrobljen kokošji gnoj k zrnju, kadar ga nasejajo, meneč da ono lažje in hitreje kali.
Gnoj od gosij, rac in enakih vodnih živalij pa je skoraj brez vrednosti. Rabi se po nekod le za na-pravljanje komposta. Ima v sebi prav malo dušika, fosforne kisline in luga, katere snovi so v vsakem gnoju najimenitnejše.
Zalibog da se pri nas glede tega gnoja v nekem obziru veliko greši. Kakor znano, daje se perutnini za hrano navadno bolj medlo in plevelasto zrnje. To
žival razkoplje po kurniku in tako zmeša z gnojem. Ako tak gnoj potem porabimo za vrt ali za zelenjavo, ni se čuditi, da požene ondi kmalo vse polno raznovrstnega plevela. Da se to zabrani, napravile bi se naj za hrano precej globoke jasli ali korito, da bi se ostanki zrnja ne mogli primeševati h gnoju, katerega bi pa po navedenem načinu porabljali.
Književnost.
0 užitniiii od vina in mesa
je naslov knjižici, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadne oblike. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Vino in meso ! Kdo ne pozna teh predmetov ? Vinorejec in živinorejec, kijih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, konsu-ment, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, kajti so življenski predmeti. Naravno je torej, da so postali ti predmeti že zgodaj vir državnih dohodkov. Naložila seje nanje užit-nina. Kakor konsumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalec, kajti v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh predmetov, ne da bi jih sploh zanimalo vprašanje o užitnini! Koliko je dalje užitnino neposredno plačujočih ljudij, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teh predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo in ne zabredejo s tem v kazni, gotovo zanimivo pa tudi za konsumenta v obče. Zaraditega pa veljaj vsakomur: „Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla, in čitaj!“ — Knjžica je pisana v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, ob enem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z razmotrivanjem o teh davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke užitninskih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka v obče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užitninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda! Odkod naj preprost človek to izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedostatku sc je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne
— 237
razprave, a izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, včasih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov. Tudi čigar duh ni vajen na znanstvena razmotrivanja, bo našel v knjižici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi, da se sam peča z užitnin-skimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. C. kr. kmetijska družba kranjska, si je stekla z izdajo te knjižice lepe zasluge. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem laže, ker jej je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori osmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetlavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2. znati čitati, pisati in računati ;
•5. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvr-ševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 15. septembra t. I.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1905.
,Alexandra“
danski posnemalnik za mleko.
Prednosti:
Najostreje posnemanje — lahek tok -hitro in pripravno snaženje — nevarnost izključena — jcdnoletno jamstvo. Izdeluje na uro:
55 do 500 litrov z ročnim delom, 400 do 2500 litrov z gonilno silo Zaloga vzorcev	241 12_9
akcijska družba „Titan
Dunaj, ll„ Frellagergasse 5.
Zastopniki se povsod iščejo.
Pateotovane sprave za žveplanje trt
jednostavno i duplo delajoč
ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi,
JG.HEUERihIMM
H . Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno.
236 12—10
Prinnrn^a ca ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Sko-n IfJUl UOa SO. flm,, j„ poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša.
Rariprnfl (m letri^ goapodarako društvo, ima v svoji zadružni DtiUCI lld.	lo U i;, klet; 4ooo lil črnega in 500 lil belega vina.
Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni.
Ogrska rožnata paprika	SfeTS
Lastni pridelek a 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd po najnižu ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov
11AUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22.
24—11
Zajamčeno pristno vino
prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje.
1
PF" Fjočete dolgo živeti
in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje.
Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga
GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA),
katerega z največim uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, iiapihncnju, gorečici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobilih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, daje čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene.
ttermanov življenski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu Pri nakupu naj se vedno zahteva tiermaiiov življenski cvet iz lekarne „črni orel“ v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna „pri črnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K V40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj.
Germanov življenski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih	Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko.
Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germanov življenski cvet.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala Jaz že okrevam.	225 26—14	Apolonija Haberl v Semrijah, Štajersko.
Delniška stavbinska družba
„Union" v Ljubljani
razpisuje subskripcijo na III. emisijo delnic
v smislu določil § 4. dr. pravil. Emisija ima 600 delnic a 500 K. Izjave, koliko delnic se prevzame, poslati je podpisanemu najdalje
do 30. septembra 1905. ^=-
ho tega časa se mora tudi podpisanemu znesek uplačati. To dovršenem vplačilu izroči se delničarju delnica.
V Ljubljani, 20. julija 1905.	Za Uniona.
245 2—2	Dr. V. Gregorič, 1. r., predsednik.
245 2-2
Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si
cementne plošče
katere dobite po nizkih cenah, kakorsnih niste vajeni, v raznih barvah in vzorčili po 3 do 6 K loco Ljubljana za 1 m2.
Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva.
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom
pomontno novi (10—40cm notr.svetlobe) UCIIIBMIIIB vBVI }n (}rilg0 cementno blago.
ANDREJ ZAJC
cementarna na PEŠATI, pošta Bol (Lusttal).
Vzorci v naravi na zahtevo!	238, 0—6
M § o ! 0 S S 1	3303000030330030330 CCCCCCCCCCCCCCCCCCC^
	o C. kr. priv.	2 pred ognjem in tatovi varne § mr blagajne	1 prodaja najceneje dobro znana tovarna blaeajnic [O M. Adlerstliigel	1 založnik Raiffeisnovih posojilnic 3 Dunaj, l„ Franz Josephs-Duai St. 13.	§ 233 24-15 o
!®	CCCCCC0000000000003I SoioJoooooooooooooooo 1
Globe mlekarske naprave
vse strojekakor tudi in orodje za transport mleka,
za delanje masla, sira itd. izborno napravljeno prodaja
Globe - separator-družba
Dunaj XVI/2
Neumayergasse Nr. 17.
Zahtevajte iiustrovane cenike,
Zastopniki se iščejo.
231 x—17	a
lllli! Nad 200 strojev v zalogiijlillj

Najboljše mlatilnice,
gepeljne, tri-jerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, line kose, srpe in
amerikanske motorje
Toez^cim.
posebno pripravni sa kmetije
in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni
Karol Kovše k a nasledniki
Sclmeider ti Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16.
243 x—8 Slovenski ceniki brezplačno.
8;
xx
XX
X
X
XX
XX
XX
XX
88
88
XX
88
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
88
XX
XX
XX
88
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
V v ______	QQ
iilll Nad 200 strojev v zalogi! iliiil
Pozor! Čitaj! Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! Slabemu — moč !
l0RFkVLJ£’

Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdra-vili med narodom, ker bi dva leka delujeta go-l&dčjfeS tovo in z najboljšim uspehom ter sta si od-pila pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice:
Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter .lurišič, lekarnar v Pakracu št. 102, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steki en ičic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničlc (2 ducata) 8 K 60 vin., 36 ste-kleničlc (3 ducati) 12 K 40 vin., 48 stekleničlc (4 ducati) 16 K, 60 stekleničlc (5 ducatov) 18 K.
Manj kot 12 stekleničlc se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zatnolk-losti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseli, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 vin.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	242 12—3
F
-S
-S
-S
-S
-S
-S
-S
-S
-5
-g
-S
-g
-g
-a
-s
-5
-5
1
|-
&-
j-I-
I-$-$-
%-
s-
5^
&-
$-$-J-
li-
stanje vlojj koncem leta 1904:
čez II milijonov kron
IX a j boljša in n a j * i g ti r n oj š a
pi • i 1 i K a
'x;» š tod on jo!
Denarni promet v letu 1904:
K 46,I73.224’38
Ljad^l^ci posojilnica
4i|2°|o
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto.
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31, decembra 1904: K II,095.751'15 - Denarni promet v letu 1904: 46,I73.224,38
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. jannvarja 1905.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, knezoškofljski kancelar,
Od-Toornilci:
im, x-u
predsedniki
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,
zasebnik in blag. Ljud. pos.
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
podpredsednik,
Anton Delec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Matija Kolar,	Ivan Kregar,
župnik pri I). M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani.
Ivan Pollak,
tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Karol Pollak,
tovarnar in pos. v Ljubljani.
Gregor Šlibar, župnik na Hudniku


Gospodarska zveza 1
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I »«
t#on li rmnnrtrloft^ctlsiU	Al ti r\r\o/VI\nr\ ivn 11 tvi rvi- n I li n n n i i
(uhod: Kongresni trg št. 16)
pr-esl<vbn.je za, svojo olano
vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- Htt maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre
galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin;
^prođ-ajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej.

Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne v Izubijani.