V Trstu dne 26. marca 1909 St. 13. Leto II. »■» 1 ' Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo št. 5. II. nad. št. 1570 = ~~ -- - — Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. —-\ Posamezna številka = 6 vin. == Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Naročnikom. 2 današnjim dnem je potekla na¬ ročnina za letošnje prve tri mesece. Vse cenjene naročnike, ki še niso po- ra vnali nove naročnine posebno pa. one, pj. go z naročnino zaostali, prosimo da poravnajo v najkrajšem času. Ne po- zabite nikdar, da „I)elavski List" ne vživa bogatili podpor in da živi samo od naročnin in razprodaje. ,,Delavski IAst“ stane za celo leto . . K 4‘20 „ pol leta . . „ 2'10 „ Četrt leta . . „ 1'05 Delavci! Sodrugi ! — Razširjajte ,Delavski List“ preskrbite mu novih naročnikov in novih odjemalcev. Vsak sodrug, vsak naročnik bi moral po¬ skrbeti »Delavskemu Listu" vsaj po enega naročnika. Kjer se sodrugi ne morejo vsak zase naročiti, naj se zdru¬ žijo in si po trije skupaj naroče na en iztis! Dolžnost delavcev je, da pod¬ pirajo socialistično časopisje, ki je v boju med delom in kapitalom veli¬ kanskega pomena. Na delo tedaj za ,Delavski List"! (Dalje). Povedali in dokazali smo tedaj, da je, < ako hočemo priti do slovenskih šol v Trstu, mogoče dvojno: ali prenarediti zakon, po katerem sc danes no more prisiliti občine, da bi nam te šolo dovolila, ali pa skrbeti, da bo Trst zastopan v državnem zboru in mestnem svetu po zastopnikih strank, ki se bodo pri reševanju šolskega vprašanja ozirale na resnične potrebe in ne na za¬ kone. Taka stranka pa je samo socialno demokratična. In kdo more trditi narobe ? Ni slučaj, da pravimo, da je samo potom socialno - demokratične stranke italijanske možno za sedaj rešiti šolsko vprašanje Slovencem v prilog. Ampak, da ne bo go¬ vora o kaki «novi formuli® — ki bi jo znali iztakniti veleumi pri »Edinosti" tudi iz teh člankov — in da dokažemo, da smo vedno bili tega mnenja, bodi povedano sledeče : Charles Robert Darvvin. Predavanje v Delavskem izobraž. društvu v Gorici 14. marca 1909 Also bestimmt die Gestah dic Le- bensiveise des Tieres, I T nd Weise zu leben. sie ivirkt auf alle Gestalten Miichtig zuriick. Tvori tako postavo način življenja živali, in način življenja preminja mogočno postave, zopet nazaj_ Goethe. 12. februarja 1909 je minilo sto let, kar se je porodil prirodoslovec Anglež Charles Danvin v Shrewsbury (beri: Šrusberi). Oče njegov je bil zdravnik. Stari oče po očetu je bil prirodoslovec in pisatelj. Stari oče po materi je bil Josnah Wedgwood (beri: Uedžvud), znani iznajditelj posebne vrste lončenine, ki ima po njem tudi še danes, ime (Wedgwood-posode). Tako je bilo bav- Ijenje s prirodo —- lahko rečemo — v družini Danvinovi udomačen posel. Gotovo je tudi Charles Darvvin prejel od svojih ' staršev in dedov sposobnost in veselje, pe- Cf di se s prirodo. Po želji očtovi bi imel Darvvin postati tudi zdravnik. Šel je 16-letni mladnič na I vseučilišče v Edinburg. No, Darvvina pose¬ danje v šoli ni prav nič veselilo. Hodil je ta je na lov, nabiral v prirodi rastline, živali 111 sploh prirodnine ter občeval z nabira¬ nji in učitelji prirode. Ker je tri leta le Pohajkoval, ga je oče pregovoril naj bi se Jo hoj, ko so bili v 7 Trstu izvoljeni štirje socialistični poslanci, je politični odbor ju¬ goslovanske socinlno-demokratične stranke v irstu, po sklepu posebne seje pozval vse štiri poslance, da nastopijo pri vladi za slovenske šolo v Trstu. Dali smo jim na razpolago tudi potrebno gradivo v svrho utemeljevanja te zahteve. To se je zgodilo takoj ob otvoritvi parlamenta. In naši po¬ slanci so so odzvali našemu pozivu popol¬ noma. Dr. Rvbar pravi, da je vseeno, kdo je pripomogel, da se je začelo reševati to šolsko vprašanje nam v prilog. Tudi nam je vseeno. Ampak narodnjakarji so vedno pripovedovali, da je naša stranka proti slovenskim šolani v Trstu. Mi hočemo do¬ kazati, da so narodnjakarji v. doč lagali. »Edinost ni nikdar zamudila poročati o najmalenkostnejšem koraku, ki so ga na¬ redili za slov. šole. Nam pa, ki sc tudi veselimo, da se je prav potom nas nekaj pridobilo, sc očita da kovamo kapital za stranko. Na željo več slovenskih očetov, ki po¬ šiljajo svoje otroke v cirilmetodovo šolo, je naš politični odbor poslal svojega zastop¬ nika, da si ogleda bedno stanje omenjene šole in so šli potem naši poslanci, z gra¬ divom, ki smo ga dobili v omenjeni šoli, k namestništvu, da bi isto urgiralo pri vladi dovoljenje za otvoritev novih razredov v ulici Acquedotto. Ta naš korak je prva objavila »Edinost" in je zraven še dodala, čemu je neki treba, da se mi vmešavamo v to zadevo. Zdelo so je, kakor, da je gospodi v Narodnem domu žal, da se je rešitev tega vprašanja pospešila od naše strani. In zakaj je bilo narodnjakarjem žal? Iz tega je tedaj jasno, da smo mi iz¬ koristili socialistično državnozborsko za¬ stopstvo v svrho rešitve slovenskih šol v Trstu. In sedaj bomo še vedno delali nato, da pride v mestni svet kolikor mogoče več socialnih demokratov — vseeno je katere narodnosti — ker vemo, da samo socialni demokratje bodo tisti, ki se bodo zavzemali za slovenske šole v Trstu. Našim poslancem se očita, da so rekli ministru Becku, da ni treba, da bi takoj začel reševati tržaško slovensko šolsko vprašanje Slovencem v prilog, ker da bi jim potem ital. nacionalci očitali, da so protinarodni. Najprej je Rybaf to trdil, pozneje pa, ko ga je sodr. Pittoni fino prijel za ušesa, je povedal, da mu je to rekel minister Beck. Dr. Rvbar menda ni zapazil, da je to očitanje še precej neumno. Italijanski sodrugi, so se bili že prej javno izjavili za slovenske šole. Ako se niso bali italijanskih nacionalcev to izjaviti, zakaj posvetil bogoslovju. Tako je prišel na uni¬ verzo Oxford kjer je napravil vendarle izpit za vstop v bogoslovje. A tudi za časa bivanja v Oxfordu se ni mnogo učil svoje stroke, marveč je na¬ daljeval svoje prirodoslovne izlete in po- sete. Vstopil v teologijo ni. Ker je pa imel znanje s prirodoslovni, so ga povabili, naj bi se udeležil znanstvenega popotovanja okoli sveta kot nabiralec prirodnin. Tako je odpotoval na ladji Beagle (beri: Bigi) koncem decembra 1831 okoli zemlje. Vrnil se je šele jeseni leta 1836. V teh dolgih petih letih se je Danvin razvil v to, kar je postal znanstvu in celemu človeštvu. Edinstveno življenje, preiskavanje prirode različnih krajev sveta mu je poostrilo oko in um ter je nabral ogromnega gradiva za poznejša svoja znanstvena dela. Darwin zato priznava, da je vsa njegova izobrazba dejansko nastala na potovanju okoli sveta, kakor po drugi strani priznava, da se v šoli ni ničesar učil, dasi smatra za najsreč¬ nejši čas svojega življenja ono triletno dobo, ki jo je preživel kot mladenič po polji in logu. Poročilo o popotovanju je angleško ob¬ činstvo s priznavanjem sprejelo. Tako se je Danvin posvetil učenjaštvu. Leta 1839 se je poročil s svojo strničko Emo Wed- gwood. Leta 1842 je kupil malo posestvo v Down-u, kjer je prebil nepretrgoma 40 let do svoje smrti leta 1882. Bil je bolehen in je živel jako umerjeno. Ves čas je obrnil naj bi se bali izjaviti isto pred ministrom. Naposled je vsaki pošteni stranki ležeče na tem, da dokaže, da je bila javna izjava lojalna in da tlela tudi v smislu izjave. Morda gospodje v narodnem domu nimajo te navade. Mi jo imamo. Ampak čudno je to. Narodnjaki nočejo priznati, da so naši poslanci koristili stvari, hočejo pa doka¬ zovati da so zavlačevali. Ampak, ako imajo naši poslanci toliko moči, da stvar lahko zavlačujejo, morajo imeti tudi moč, da stvar pospešujejo. Da se jc pa nekaj doseglo, je znak, da niso zavlačevali marveč pospe¬ ševali. Kar se pa tiče odgovora dr. Rvbafa na izjavo sodi'. Pittonija moramo povedati, da dr. Rybar ni niti skušal dokazati, da ni res, da bi bil obrekoval na shodih po okolici sodr. Pittonija. Ravno v tem pa tiči politična nelojalnost dr. Rvbafa. — Dolžnost dr. Rvbafa, ako bi bil pošten po¬ litik, je bila, da dokaže, da je to kar mu je povedal Beck neresnično, ker je neumno in nemogoče. Ker pa tega ni naredil bo dobil dr. Rybaf pošteno lekcijo tako, kakor zaslužijo vsi, ki hočejo politično živeti ob izkoriščanju narodnih kulturnih vprašanj. Liberalna napredna stranka in socijalizem. (Dalje). Politični boji ljudske mase v Trstu za splošno volilno pravico, razvoj socijalno- demokratično stranke in uničenje buržoa- zijske italijanske stranke so premenili po¬ ložaj narodno-napredne stranke v Trstu jako ugodno. Zato je postala tudi obram- bcua. taktika tržaškega narodnjaštva ofen¬ zivna, skromnost, ošabnost. Z splošno vo¬ lilno pravico je v industrijelnem, edinem velikem mestu na slovenskem teritoriju, v Trstu prišla do politične veljave ljudska delavska masa. Do tedaj zanemarjena je postala odločilni faktor za vso slovensko politiko na Tržaškem. Dr. Gregorin se je nakrat plaho prebudil iz svojih panslavis¬ tičnih sanj, ko je videl solzno tržaško do¬ lino polno žilavih in žuljavih delavskih rok, ki kaj predstavljajo! Dr. Rybaf pa je mo¬ gel videti v slovenskih delavskih masah rezultat svojega agitatornega dela v tržaški okolici. Političnega principa nista do sedaj ne dr. Gregorin ne dr. Rybaf zastopala. Vršila sta oba jako vestno takozvano po¬ drobno narodno delo: dr. Gregorin okoli tiskarne in »Edinosti dr. Rybaf kot pri¬ rejevalec shodov. Se nedavno sta videla oba glavno podporo narodnemu življu v na preiskovanje prirode in na spisovanje. Vsak dan jc vstajal ob petih zjutraj, po zajtrku šel na izprehod preiskovaje prirodo. Od osme do južine je pisal. Po južini je čital časopise in odpravljal pisma. Potem je legel in pri tem najraje poslušal čitanje romanov. Sam priznava, da mu je bil to najboljši duševni oddih. Ob štirih se je vrnil z drugega izprehoda in delal do pri¬ bližno pete in pol. Potem si je dal zopet čitati. Ob osmih je sledil glavni obed, po katerem je igral šah ali poslušal muziko. Značilno za Darwina je, da jc muziko strastno ljubil od mladosti, da pa ni imel najmanjšega spomina- zanjo. Tako je na primer slišal Beethovenovo simfonijo izpod rok svoje žene več nego stokrat, potem se jc pa končno zamislil in vprašal: < OIIS£. TTunmTTTTTTTmTrmnmTTTmtTTTTnrmrinnnn B&~ Vpiše se Gostilna „Alla lealta“ ANTON SA1TZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja == Družinske zabave. Nova klob.učarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Poobravelj, Skrilj, lSrji, Smarji, Kilieiiberga. Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. Iah ho vsa h dan v zadružnem nradu ulica Jiosehetto 3, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. JBelvedere št. 34, ul. deli’Istria št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 07. RSliSVSZI DDDDDDDDDDDafflOBDDDDDDD □□ jan d n n o a □aaaaaaDEEiEioDDDaB a d a a JULIJA POLLAK U == TRST ===== {g H ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. 5 Priporoča se sodrugoni. ^ D □ D D □ D □ □ □ a □ a a D a a □ D a □ □ D D a D D D a □ □ □ D □ □ D D JOSIP ZLOBEC priporoča svojo pekarno in prodajalno " jestvin ■ v kateri ima na razpo¬ lago raznovrstne jest¬ vine po najnižjih cenah; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro- — ogerskih mlinov. — PULJ VIA LISKA ŠT. 31. Na razpolago vedno pri¬ pravljena peč (izvzemši nedeljo in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. □ □ a D □ a D a a a o D a D □ a a D a D D D D a D DDDDDDamDOBaaDDD E ° n S □ a □ a □ El D a El □ El El n E3 El EX3 a El □ D El D .DDDODDDEaaDDDDOD □ □ □ □ □ D □ □ D D D a □ a a =i = Delo fino in točno. = S: |> Postrežba na dom. % = TRST = Ulica Caserma = in ulica — Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij - in časnikov v vseh jezikih. ■■= D □ a a □ D a Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST —— ulica delle Acque št. 20. Zahtevajte po vseh kavarnah in gostilnah it Podpirajte edino Slovani! T PKATCLL1 I »A( ;. Y \ I TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Melika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Slovansko knjigarno in papirnico ^J^^G^^jca^TrsVulValdiriv^lO^ Gostilna „ Časa dei Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Luzzuro in ul. S. Caterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. =— Shajališče zunanjih sodrugov.