St. 129. V Mariboru, sobota 4. novembra. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 golil. 60 kr. — Za oznanila 80 plačuje od navadne četiristopne vrate 6 kr. eo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ho tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. Stev. 220. Opravništvo, na ktero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hisn. št.'229. Slovenskim rodoljubom! Zopet smo se odločili osnovati novo napravo, iz kterc se ima razlivati med naš zapuščen narod slovenski, narodna zavednost, razavctlcnost, gmotna in dušna krepost. Napraviti hočemo narodno tiskarnico kot stalno podlago slovenskemu političnemu listu dnevniku, ji pridati litografijo za izdavanje narodnega lista h podobami, pozneje tudi pridružiti narodno in slovansko knjigotržtvo in založništvo slovenskih knjig in knjižic. V ta namen smo se odločili osnovati društvo narodne tiskarnice na delnice s skupno glavnico od 50.000 gld. na 500 delnic po 100 gld. V ovo ime vabimo vse rodoljube, da sc tega novega pod« vzetja obilno od vseli strani in vseb stanov udeležite, da postane naša naprava občna, vseslovenska in s tim najplodnejša. Podvzetje je denarno, ki vrže vslcd navadnih skušenj najmenj svoje gotove obresti , sčasom še dobiček, in po določenih pogojih se bodo delnice tudi lehko prodavale. Toda v prvi vrsti je podvzetje posebno tndi narodno. Vsak rodoljub je opazil, kaka neovrgljiva potreba je vcČi političen časnik. Dozdaj so se zares k sreči našli slovenski rodoljubi, ki so iz rado-darnosti in iz posebnega rodoljubnega požrtvovanja na svetlo spravljali politične liste. Al, premislite, na kaki premakljivi podlagi so stala taka pod-vzetja, in danes ko nas politična potreba sili ustanoviti slovenski politični dnevnik, komu smemo dostojno žrtvo naložiti, komu drugemu nego celemu narodu slovenskemu, ki ga predstavljajo odličniki vseh stanov in vseh krajev, koder biva zdramljcn narod slovenski? Premislite, da je naš narod slovenski edini, ki med vsemi omikanimi narodi enakega in i no tišega števila, dozdaj še nima političnega dnevnika, ki je dandenes, ko je politično življenje razširjeno v sve kroge, živa potreba , če bc bočemo kedaj znebiti tujih nam sovražnih in škodljivih listov, ki smo jih dozdaj z nevoljo prebirali in plačevali ne iinajoči domačega dnevnika. V tej novi napravi narodne tiskarnice na delnice si osnujemo z zcdinjeuimi močmi stalno podlago političnemu dnevniku , ki bode vsestranskemu udeleževanju izraz in glasilo ne samo ene stranke ali enega kraja, ampak vsega naroda in bo tim imcnituejši in odvažniši narodni organ. Čim veče bo število in odvažnost vseh delničarjev, ki mu imajo vdehnoti življenje. Kajti vsi delničarji skupaj odločijo, ne samo kedaj se dozdajni „Slovenski Narod" spremeni v dnevnik in kde ima izhajati, oziroma ali se naj narodna tiskarniea na delnice v narodno središče v Ljubljano postavi, ampak dajo z volitvijo tiskar-niškega oskrbništva tudi političnemu listu pravce in dnšo ter so s svojo odličnostjo ob enem poroštvo njegove zmernosti in odločnosti, pravičnosti in poštenosti. Zato je dostojno, da je v tem pod-vzetju representirano kolikor mogoče slovensko razumništvo in premoženje. Poleg političnega dnevnika sc je pokazala enaka potreba illustrovanega lista, lista s podobami, ki z malimi črtami vidno in tipavno narisa, resnobne in šalive nazore živejše in vspesnejše, nego to zamorejo dolgi tiskani članki. Taki listi so najbolj priljubljeni in ljudstvo hote nehote grabi po tujih okužencih, dokler nima domačih. Učile so skušnje enakih podvzetij, da se tak list vsaj s časom tudi sam plača in še dobiček daje, al imeti mora dovolj tvarne podlage, brez kterc ni zaupanja niti stalnega vspeha. Zato prida naše društvo tiskarnici litografijo za illustrovan list in vzemc oskrbovanje tudi takega lista samo v roke. Skoro enake važnosti sc nam zdi narodno in slovansko knjigotržstvo. Komu je neznano, da jc slovansko slovstvo pri nas Slovencih z večine tcrra ineognita, neznano polje. Pa še one knjige, ki jih kdo kupiti in brati želi, se dobijo v Lipskem in v vsakem drugem nemškem mestu pred, nego na Slovenskem. Želja po slovanskih knjigah drugih slovanskih narečij pa je dcndeues tim veča, čim veča jc vzajemnost slovanska in vzbujenost sloven- ska. Pa še celo domačih slovenskih m najbližih in navaduiših hrvatskih in srbskih knjig mnogokrat zastonj iščemo po slovenskih mestih. Tako pa naša mladina in starina strada slovanskega na-učenja ker pogreša slovanskih knjig, nc glede na to, koliko nepotrcbnili stroškov se meče v roke tujcem in nam sovražnim posrednikom knjigotržeem za take in enake knjige. Vsem tem nedostatkom pride novo društvo v okom. Smemo ga torej, kedar se njegovo delovanje začne, ponosno z vsemi drugimi največimi enakimi narodnimi napravami staviti v eno vrsto. Potreba je živa, hasek za naš narod jasen, polje pa tako nepristransko, tako čisto narodno, da se na njem brez spodtikleja srečajo vsi stanovi, vse stranke. Zato nc odlašajte, rodoljubi! pristopiti ampak podvizajmo se, da rodoljubnemu podvzetju z nadšteviluim vpisom odpremo še širši delokrog. Čem veče je nasprotstvo naši narodnosti, tim pogumnojša, složnejŠa in obširnejša naj ho borba naša za našo pravico in svobodo, za našo boljšo prihodnost. Oklenimo se zdravega plodonosnega novega početja, kazimo svojo moč, svojo nav-dnševnost in svoje požrtvovalnost za mili dom in narod naš slovenski. Ne dajmo se potlačiti, živela Slovenija! Začasni odbor akcijonarnega društva narodne tiskarniee in „Slov. Naroda" v Ljubljani. *) Tiskarstvo. Ni treba izobraženim možem obširno razlagati da sta dan denašnji tiskana beseda in tiskarstvo postala neizmerna sila. Slovenci čutimo in vidimo koliko je nam tisk k političnemu napredku in — reči smemo — tudi k materijalni koristi pomogcl. Med tem ko so se mogli (da rabimo primer slavnega Palackega o Cehih) pred 20 leti vsi slovenski rodoljubi v eno sobano zbrati in reči: „ako se strop pogrezne, *) Vpisuje so v Ljubljani pri gospodu GrasBclli-jn in v tiskarnici gospoda Ska/.a-ta in drugih v Mariboru. Listek. Rus >f iliael I'eti'ovifc Pogodin. (Konec.) „Psovsko kroniko", „Zapisnik litavskega poslanstva pod vlado Sigismunda Augusta". Nabral jc sam mnogo historičnega in literarnega gradiva, mnogo se mu ga je tudi pošiljalo in da bi tudi občinstvo kaj imelo od tega gradiva, utemeli Po-godin časnik „Moskvitjanin", kteri je bil dolgo eden najbolj cenjenih vednostnih organov Rusije; pa bralcev, ki so bili bolj domače hrane navajeni, je bilo vedno manj, tako da je „Moskvitjanin" leta 1856 nehati moral. Pogodin je tudi vredoval „Sbor-nik" družbe za rusko zgodovino in starinoslovjo, za ktero je tudi Arzybyžcva nzbirko kronik" izdal, izdal. Druga dela Pogodinova so raz t rose na v učenih ^Spomenicah moskovske univerze", v „Moskovskih Vedomostih", v „Sovremenniku", kterega sta Puškin in Pletncv vredovala, v „Časopisu minister-stva za proKvcčenje ljudstva", v Nadeždinovem j,Moskovskem Teleskopuu itd. Prestavil je Gustava Erersa „Kritične pripravke za zgodovino Rusov" in prvi del Dobrovskega: Iustitutionee linquae slo- vcnieae veteris dialceti" (drugi del jc prestavil Sc-ryrev). Pomogel jc k prestavi marsikterega dela, posebno imenujemo Eversa „Najstarše rusko pravo", Hullmana „Zgodovino bizantinskega trštva", Sa-fafika „Slovanskc starožitnosti" itd. Glavni namen Pogodinov je bil spisati rusko zgodovino, ktera bi bila učenjaku, pa tudi razumnemu kmetu razumljiva in hi ob enem zadostovala tirjatvam sedanje kritike. Za to je popustil službo na univerzi in se podal do baltiškega morja, zibeli ruske države, v Kijev, sedež prvih ruskih knezov, v Sibirijo , dom Mongolov iu Tatarov, iskat virov za svoje veliko delo. Neka huda bolezen in smrt žene so ga nekoliko časa zadrževale, da ni nadaljeval svojega potovanja. Pa kmalo ga zopet najdemo na potu in sedaj v zahodno Evropo. Že poprej je bil na Nemškem, v Angliji, Franciji, Italiji, je poslušal v Berolinu predavanja Ranke-ja, Bockh-a, Ritter-ja, Savigny-a, preiskaval v Kopenhagnu s tamošnjimi učenjaki skandinavske starine in rezultat svojih študij popisal v delu: „God v'čužih strauah.- L. 1846 se pelja po morji v Šteti u in potuje čez Teplice in Maricnbad do Donave in po nji dalje do jugoslovanskih narodov, ktere je hotel na laitni zemlji opazovati. V Pešti se snide s Ko- larjem, živi v Karlovci več dni pri patriarhu Ra-jačiču in se seznani v Rclcmgradu z glavami srbskega gibanja, Simičcm, Vučićem, Petronevićem, Garašaninom. Zuanstvo s temi možmi obnovi leta 1*40. Tedaj je hotel stan avstrijskih Slovanov po revoluciji spoznati in objavil je svoje opazke v „političnih listih." L. 18$6 potuje čez Ems, Ostende, Stnttgart, Prago, Dunaj in po Donavi do izliva v morje. Pa se natančneje je spoznaval svojo domovino, kjer ni menda kraja, ki bi ga ne bil obiskal, ne samostana, kterega arhiva bi ne bil pregledal. Na vseh svojih potih, ki so trpeli četrt stoletja si je nabral tako neizmerno zbirko ruskih in slovanskih starin, da jc ni bilo nikjer enake. Začela se je Pogodinova zbirka o smrti kanclerja Rumjan-zova (182t>). Tedaj jc imel grof Tolstoj precej slovanskih rokopisov in prvotiskov, ktere je država kupila. Rumjanzov in Tolstoj sta vsako starino , ki se jima je prinesla, dobro plačala in tako marljivost nabiralcev zbudila. Ko Rumjanzov umrje in Tolstoj svojo zbirko državi proda, je vsak nabiralec starine Pogodinu ponudil, kteri je ne le sam vse kupil, timveČ tudi svojim znancem v drugih mestih naročil , naj mu nabirajo starinske reči. Tako se je nabrala množina starin, da take v pri- proč jo a slovenskimi narodnjaki, imamo denes povsod kjer naš rod prebiva zmagovalne volilne borbe, naša mladina je rodu zvesta, naš prosti narod je politično misliti začel, širijo se med njim v 100O knjige, časopisi in brošure, ki, če tudi zmerom ne vidimo takoj vspeba, vendar gotovo seme zasade, iz kterega bodo naši potomci sad narodne svobode uživali. In zakaj drugo delamo na narodnem polji, rojaki, ako ne za boljo bodočnost! In kdo je ta vidni narodni napredek stvoril V Tiskana beseda. Dan denes so teški časi. Res da smo si priborili že mnogo s tem da smo narodno svest zbudili, da smo svojemu slovenskemu narodu prej pozabljenemu med vsem in celim svetom, zopet ime pridobili, ki se v poštev jemlje povsod, kder se govori o naši državi, povsod kjer rSlovan brate ima" in kjer sovražnike ima. Ali ravno pomnoženje naše narodne sile nam je pomnožilo tudi protivnike in jih obodrilo v ljutejši, napor-nejši boj proti nam. Treba tedaj , da tudi mi pomnožimo svoje sile, potem je zmaga naša. Zato pa treba, da si orožje novo organiziramo, da ne ostanemo vedno pri stari taktiki, pri starih nedostalnih pripomočkih, med tem ko vidimo, da naši soborilei. kakor tudi naši protivniki svoje arzenale polnijo in napredujejo. Ravno tako pa treba, da materijalnih moči, kterih je nam v našem duševnem boji treba, ne iščemo ne plačujemo pri sebičnih tujcih ali pri domačinih, kterim je naša sveta stvar samo za dobičkarsko porabo, nego v sebi sami iščimo moči, sebi samim dajajmo korist in krepkost, ki smo jo dozdaj onim. Domače in slovanske novosti. — Prva dva razreda lj ub lj an s ke gimnazije in realke sta zdaj vredjena tako, da v 1. razredu gimnazije hodi v slovenski oddelek 56, v nemški 40 učencev, v 2. razredu pa v slovenski 30, v nemški 18; — v realki hodi v slovenski oddelek 1. razreda 43, v nemški pa (J7? — v slovenski oddelek 2. razreda 28, v nemški pa (52 učencev. Da te številke ne kažejo prave narodne razmere učencev, je očitno, pošumarilo se je v hitriei marsikaj, pa tudi posililo. Jasnejše bode vse prihodnje leto. Res je pa tudi to, da so se otroci slovenskih starišev, ki v 1. razredu lani so se le malo slovenščine učili, bali letos v 2. razredu stopiti v slovenski oddelek. — „Novicc" imajo na prvi strani Članek „poravnava — odložena" s črnim obronkom. Da se vidi kako ljubljanski Slovenci sodijo o najnovejšem položji, ponatisnemo važnejšo drugo polovico. Novice pišejo: V trdnem prepričanji, da poravnava je le odbžena, morebiti za kratek čas odložena, a ne uničena, in mirnega pogleda v prihodnost zahvaljujemo se voditeljem državo-pravne opozicije na Ceskem, da so v osodepolni krili se tako dostojno in trdno držali; zahvaljujemo se pa tudi ministerstvu H oh en w ar tov e-mu, da jo na težavnem svojem stališči kazalo toliko politično modrost in poštenje. To pa, kar mi mislimo o tej nepričakovani krizi, so misli vseli previdnih in poštenih Avstrijancev. Vzemimo — razun ustavoverskih, sicer pa brezverskih časnikov — kterikoli časnik v roke, povsod odmevajo isti glasovi osupnenja, a nikjer obupanja. V tem smislu miluje Avstrijo ostri ali skozi in skozi resnični članek rWanderer-a" pod naslovom: rDic Demission Hohenvvarts", ki ga jc vladna „Laiha-cheriea" ponatisnila v svojem 249. listu. Ceski voditelji — pravi — so velikodušno odjenjali od vseh zahtev, ki bi utegnilo biti spotika spravi, in vendar žalibog! to ni zadoBtilo onim, ki nikakor nočejo porazumljenja narodov, — onim, kterim cilj in konec je le dražiti narode in hujskati, da v kalni vodi morejo loviti ribe v svoje mreže. In tako so zahtevali, naj se Čehi z vezanimi rokami vržejo njim v naročje, in to, kar so stanovitno in dosledno trdili 5 let, zdaj njim na ljubo proglasijo za komedijo, za krivico. Otožna osoda — tako je podoba — tlači Avstrijo. Komaj da se začno vremena nekoliko jej jasniti, zakrijejo ncb6 zopet temni oblaki. Komaj da nitka sprave preproga razdor, raztrga se brž, a ne po izreki narodov, ampak po skrivnostnih zvijačah. Ali ni grozovito sramotenje to, ako se od državo-pravne opozicije zahteva, naj pravico že naprej izreče za krivico, naj sama sebe spoznava za pun-tarico proti državni postavi, in naj za pravo spoznava to, kar je v najvećem nasprotstvu s privoljenjem cesarjevega reskripta? Ko članek potem dokazuje, da si Nemci s tem uporom nič ne pridobijo, marveč še veče sovraštvo druzih narodov na-sc valijo in sc sami sebe za železno motijo, ki naj bi svobodo in narodne pravice po-metla iz Avstrije, pravi na dalje: ali hočejo oni „Bllrgcrmiuistri", ki so tako mršav konec vzeli, s 4 deželnimi zbori, ki so nasprotovali Hohenvvarto-vemu ministerstvu — nasproti 13 drugim, ki stojć na strani njegovej, napolniti državni zbor? Ali ne čuti nemška stranka, da raženj, kije Hohen-wartovo ministerstvo zdaj v pesek vrgel, je tudi proti njej sami obrnjen? — Ko je „Wanderer-jcv" članek potem razložil, daje potem početji svoboda sama v veliki nevarnosti, ako centralizem v Avstriji pod ktero koli krinko do vrhunca pripleza, ker ne bi imel druge pomoči nego sabljo in bajonete, pride do tega, da dokaže, da uajvečo škodo bode trpelo materijalno blagostanje države in blagostanje in sreča vsacega posameznega človeka. Ze — pravi — so sc vatnem posestvu menda ni bilo. Imela je Pogodinova zbirka 2000 rokopisov, 1300 knjig, okoli 5000 izvirnih dokumentov, mnogo autografov carske rodovine, pisem imenitnih Rusov, 200 malanih in 600 ulitih svetnikov, 2000 penez, razno orožje in mnogo drugih starin. Izmed rokopisov jih je bilo nekoliko iz 10., 11. in 12. stoletja, med tiskanimi rečmi so bili najstarši izdelki ruske, pol-ske in srbske tipografije in celo mnogo beneških knjig, ktere je deloma Pogodin sam kupil ali so mu jih pa poskrbeli Safarik, Hanka in Vuk Ste-fanović. Zbirka je imela nad 200 neponarejenib reči (unica) in tisočine prav redkih izdelkov. Nemogoče bi bilo tako zbirko vnovič nabrati in vendar jc bila, hranjena v slabi leseni hiši v Moskvi, vedno v nevarnosti. Zraven tega se take zbirke po smrti lastnika navadno razneso in iz teh uzro-kov jo Pogodin za 1501000 sreb. rubljev (230.000 gold.) 1. 1852 proda državi s pogojem, da jo sme rabiti pri svojih vednostih delih. Zbirko njegovo so razdelili med veliko carsko biblioteko v Peters-burgu, med zbirke umotvorov v Eremitaži in v Oružejni Palati v Moskvi. 50O0 rubljev je Pogodin odločil za katalog, kterega je sam sestavil. Razumljivo je, da je Pogodin pri tako ogrom narodi potolažili , misleč , da zdaj vendar enkrat pride mir in ž njim pokoj in red v njihove kočice; — že se je videlo , da se sopet polnijo prazne državne kase; — že seje alio srebra, kije kakor mora tlačil vsako podvzetje, boljšati začel; — že se je bližal čas, da bode kmet in rokodelec lože dihal in da se bodo mogli začoti davki nižati, — kar se podere hipoma vse upanje na boljši stan! In čemu ? — zato, da bi se sopet tisti skobacali na vrhunec, ki so Avstrijo poteptali v blato. — V tem žalostnem pogledu nas vendar ne zapušča trdna nada, da djanska pjtreba narodov bode zopet zidala most do bolje prihodnosti, kterega je v valovje trešila trma nemško-magjarska. Naposled bo vcndar-le obveljal glas narodov in ž njim to, kar je njim v prid in kar sami med seboj poravnati hočejo! — — Tako se glasi tehtni članek „Wanderer-jev", ki ga je pisala roka moža, ki stoji v „taboru Avstrije." Mi temu glasu nc dodajamo nič druzega nego to: Slovenci! ako je treba, da Vas kličemo k novim volitvam stojite, kakor dozdaj, kot en mož z nami, in zmaga bo naša —rešili bodemo sami sebe in Avstrijo! nih pripomočkih lahko zdaj dalje izdajal dela o ruski zgodovini. Sad svojih preiskav je svetu izročil pod naslovom: „Izslčdovanija, zamečanija i lekcii." Iz tega dela, ktero obsega 7 zvezkov, omenjamo posebno tu ponovljen In razširjen spis o Ne-storjevi „kroniki." Pogodin je porabil vse, kar pišejo o Nestorju imenitni zgodovinarji prcŠnjih časov in dokazal, da je Nestorjeva „kronika" avtentična in verjetna. S tem delom je preiskava o veljavi Nestorja končana. Lo\ve gaje prestavil v nemščino. Imeniten je Pogodinov spis „Prciskava o pravdi careviča Alekscja" v kterem je čast nesrečnega careviča rešil. Iz vsega vidimo, da je Pogodin učenjak prve vrste, kteri se lahko najslavnejšim preiskovalcem na stran postavi in učeni svet tudi hvaležno pri znava delovanje njegovo in po pravici, ker boljših del o ruski zgodovni nemarno, kakor so njegova L. 1841 je postal prav ud petrograške akademije, 1. 1852 državen svetovalec in 1. 1848 mu je pra ška univerza, ko je obhajala svečanost svojega 5001etnega obstanka, podelila čast doktorja filozofije. Naj bi živel še „mnogaja leta" za blagor svojega rodu in celega slovanskega naroda! Dopisi. Tz lluloz. 2. nov. [Izv. dop.] (Knjige za ljudske učilnice.) Zdi se, ka vendar po-čina po tenki niti kapljati sloko upanje neke medle ravnopravnosti oziroma na rabo našega jezika, vsaj na Kranjskem se vrši priredba za dvojezične srednje učilnice, a v početnicah t. j. ljudskih učilnicah v isti vojvodini veje mnogo povoljnojŠa sapa; vse inaČi jc pri nas štirskih Slovencih, za kar koli se oglasimo, odbije se nam sočim v menjšini ker naši inojeziČni sodeželjani nam ne privoščijo ničesar druga, negolito, da smo jim za žirovno krmo, k čemur se jako prilično dajamo rabiti na narodni ugonob po navodu raznih oblasti. Naši deželni poslanci *) ne morejo v dimnati zbornici graški druga opraviti, nego li ujedati se z zoper-niki, glasovanje vsikdar ugaja veČini nemški, na našo korist nikdar. Nemci i.i nemškutarji delajo le na pogubo našega jezika; deželno učilniško svetništvo pa nima našinca med svetovalci, dva izrečena nemškutarja se toliko brinita za nas in blagost našega naroda, za naš umni razvoj obetajoči srečnejše dneve, kolikor Andrassy za zjedin-jenje vseh Slovencev v združeno Slovensko. Visoko c. k. popečiteljstvo pa menda dosle ni moglo ali ni utegnolo prebroditi na drobno razmer ljudskih učilnic nn slovenskem Štirskcm; in učiteljstvo samo se je na shodih neugodno izjavilo zastran primernih učnih knjig. Le po takih predhodkih moremo si razklasti neprijetno prikazen, ka so iz c. k. založbe šolskih knjig „podarjene knjige" ubogim učencem poslane zvečine neprimerne našim učilnicam, vsaj pogubne mogočemu napredku in razvitku rahle mladezni. Te knjige nosijo v svojih nedrah po vse drugi smer, negoli omi kat i slovenske otročiče za umne gospodarje, častne Slovence, pametne državljane, kan jim je pridela-vati nedolžne Slovenčkc za lehko rabljivo tvarino na ojačanje in širjenje nemškega življa, na sramotno ponižanje iu velikansko krivico naši narodnosti, na posmeh in posprd 19. §. državnih osnovnih zakonov, ktere isto ustavoverstvo toliko strastno ljubeka in boža, a nam itak ne pripusti, kar nas po njih ide. Stvarniki navedene točke tolčejo same sebe pestjo po očeh, cesarjev podpis stav-Ijajo na laž, inači nc hi sc dalo niti misliti, kako se darujo slovenski dečici čisto nemške knjige: „Erstcs Rechenbuch," „Drittcs Rechenbuch" ; „Slo-vensko-nemški abecednik" slovenski samic do 42. strani, potle pa pomešana brozga in soršica moreča duh in um bistrim inači učencem; „Prva nemška slovnica", „Druga nemška slovnica" 1871 L, dve prav *) G. Flermana kot odbranca slovensko okolice ptujsko in dežolncga^odbornika resno opominamo, naj nam bržo boljo oskrbi slovenske tiskarnice: „Naznanilni r a z k a z"- okrajni pristojnosti in premoženjskih razmerah oskrbovaneov po bolniičih, da nam no bode treba vsakokrat na novo Črtati in prevajati. Pia. trebušasto breji kugi na otrovanje nežnega slovenskega naraščaja. To vam je blagoslov namenjen vsele vernim Slovencem prihajajoč in valeč se iz Dunaja. To je menda vse na večo slavo tolikokrat zagotavljane papirnate a nc narodne ravnopravnosti. Postavimo na razjasnilo krivičnosti opreko: kaj bi rekli nasi nemški sovojvodinci, ako bi se prikrojile na nemških tleh nemškim nčencem kot ačilniške knjige : Nemško-slovenski abecednik ima-joči samo 41 strani nemškega Čitala, na 42. pa bi se počela pretepati slovenščina; prva slovenska slovnica, druga slovenska slovnica; prva računica, druga, tretja računica samo v slovenskem jezika, pisna knjižica slovenska, vsi dopisi od deželnega in okrajnega šolskega svetovalstva v slovenščini, itd.? Kaj draga, nego li to: norec, kdor je to izmislil in naredil, in že dragi den bi se g. učitelj najbrže praznim klopem naklonil. Česar ne želiš, da ti drug stori, ne čini dragemu. Ta pojav bi iskreno priporočili na pretres učiteljskim shodom, ako bi učiteljem našim res mar bilo za pravo omiko in nmen napredek , in ako bi bili narodni možje. Kar je ves nmen svet, vse pametno vzgji-jalstvo že davno zavrglo in obsodilo kot neumnost, s tem še izdaj odnarodniki nas pitajo na slovenskem Štirskem v ustavni dobi, da nas silama narodno ugonobe. Naloga naša bodi iz strnpnih rok iztrgati učence slovenske, inači pomagamo morilni nož rivati narodu v srce. Slovenski poslanci! zaupniki naši! zložite o tem spomenico, ter jo predložite dotičnemu mestu, naj bo vendar nekda konec nečloveškemu in proti naravnemu nasilja. K. B. Od g-ornj«' Navlne, 31. okt. [Izv. dop-1 Zadnjega julija t. 1. je v poslopje Marije Prislan-ove v Rečiškem trgu strela udarila, in sta ji en kozolec in ena pristava pogorela. Zavarovana so bila ta poslopja za 300 gld. pri Graški „vzajemni zavarovalnici." Poškodovana posestnica se je pri dotičnem agentu v Gornjemgrada zarad izplače zavarovalnine oglasila, kateri je v nekolikih dnevih v Rečico škodo precenit prišel. Pa tudi občinski ured Rečiški je moral, kakor dotična pravila predpisujejo, škodo ceniti, in je, ker sc pri tukajšnjih občinah večidel slovenski uraduje, zapisnik v slovenskem jeziku naredil. Ta slovenski zapisnik jc pa ravnateljstvu omenjene zavarovalnice v Gradca tako presedal, da ga je brž agentu s tem ukazom nazaj poslal, naj od občine tirja, da zapisnik tudi v nemškem jeziku predloži. Se ve da občinski ured temu ni ustregel, temveč je odgovoril, da je pri občinskem uredu uradni jezik samo slovenski, in da župan nema niti pravice v domačem jeziku narejene zapisnike v tuje prestavljati. Kaj se je potem s pismi zgodilo, nam ni znano, to pa vemo, da poškodovana posestnica še do denašnjega dne zavarovalnine izplačane dobila ni. Vidi se, da nemško ravnateljstvo graške vzajemne zavarovalnice iz golega sovraštva proti Slovanstvu izplačo zavarovalnine že Četrt leta zadržava. In pri takem, Slovanstvu sovražnem društva bi sc Slovenci še dalje časa udeleževali? Čas je, da bi se na Slovenskem brž ko brž domača zavarovalnica ustanovila. Za zdaj pa slovenski posestniki pristopajte k zavarovalnici „Slavija" kar se prav lahko zgodi, ker so agenti za to zavarovalnico že v vseh okrajih postavljeni. Iz I |»itY4», 30. okt. [Izv. dop.J Naši „vi-tezi zmešanih možgan" kakor jih je dopisnik v rSlov. Nar." že imenoval, nameravajo napraviti „Casino" in kakor se čuje so že dali pravila v potrjcujc. Med nje spadajo kakor dostim, posebno pa Vipavcem vsem znano privrženci Dr. Spazzap-pan-ovi, c. k. škrijci iz davkarije in nektere druge ničle. Ti slavni renegati si prizadevajo „Sokola" na vse kriplje črniti, kakor [sploh pri nemčurjih tudi njim ni nobena laž predebela, če je mogoče v to porabiti. In, njih prigovarjanje od „Sokola" odstopiti, se hvala Bogu že res pozna: že je iz-trebljeno nekoliko ljulike zarad kteri h nekteri od- lični možaki k društvu pristopiti niso hoteli in se je od tega časa število udov že zdaj do 67 naraslo ; že se pozna pri veselicah da je sobana čedalje bolj polna, kar ni teh pašev zraven ; že vidimo pošteno kmečko dekle se med gospodičnami in gospami sukati, kar jim pred nek „vitez" še v sobano ni pustil, češ! so „prevardnar" dasiravno od naj odličnih in premožnih posestnikov; in že smo kmetje v irhastih hlačah med njimi doma. — Nikak >r se ne morem zlagati z mislim g. Toma-ziča, kteri je pri predzadnji veselici v svojem govoru za škodo imenoval da bo omenjeni gospodje iz čitalnice izstopili. Ni li boljši da jih več med nami ni? Ni se li mogel človek pred, po vseh kotih pred ozreti ko je besedo iz srca govoril, da kje kak predivar v njem ne čepi in ga sliši? Močno in na krepkih nogah stoji društvo le tedaj, kjer vlada edinost in sloga, kjer so nje ndje enega duha, nikakor pa če je razpor med njimi. Zatorej srečno pot „Casinarji!" iz uradnije v „Casino" in iz „Casine" v uradnijo, na kmete ne! Poskusite kako veselico ? Prerok nisem vender za gotovo vem, da če sedem tednov povabila razpošiljate, sedem mescev pustite po trgu in okolici plakate pribijati, vse kraljeve nemčurje skup pripeljete, in ko zraven še sam očka župan vipavski svoje ovčice vkup sili, se vam ne posreči toliko občinstva skup zbrati kot ga „Sokol" ssmo na migljaj. Na noge zdaj tudi ti „Sokol"! toda ne samo pri plesu in veselicah, vedi da tvoj poklic je drugo. Zavcžimo jezike nasprotnikom! pokažimo da ne nosimo rudečih srajc le za parado, ampak da vemo njih pomen. Težko, ali vendar ne morem zamolčati res očitne napake našega ipavskega „Sokola" da tako malo telovadi. Res da ni učitelja, žalibog zraven tudi veselja ne. Iz €m rutlcn. 2. nov. [Izv. dop.] Bolj nego kedaj spominjamo se sedaj bistroumnega slovanskega korenjaka, ki ni hotel doživeti nesreče, ki visi nad našo deržavo ter sim je videč, „kako nekdaj slavna in mogočna domovina od dne do dne bolj omaguje" poiskal stalno stanje tam, kjer „minc duhomorni trop skerbi." Temu korenjaku, hrabremu in slavnemu generalu Grivičič-u, zapelo je na dan vseh svetnikov ob 5. uri zvečer tukaj snujoče se „pevsko društvo viših šol„ lepo nagrobnico: Blag o r m u. Velika množica poslušalcev obeh spolov je bila obstopila razoglavc pevce okoli krasno in okusno ovenčanega in razsvitljcncga groba. Tu je vsakdo lahko spoznal, da niso besede pevcem le iz ust, temuč iz živo čutečega srca prihajale. — Mirni kakor so prišli so tudi odšli pevci iz pokopališča; tiha in ginjeua se jc zopet izšla množica poslužalcev! Iz Dlllillj&t, 2. novembra. [Izv. dop.] Imel sem priliko sestati sc te dni z odličnim jugoslovanskim poslancem in morda ni brez vse zanimljivosti kaj mi je ta pripovedoval o notranji gnjilobi „ ustavo verne" stranke. Govoril je on namreč večkrat z nemškimi poslanci in videl je na svoje veliko začudenje, da se med seboj izvrstno poznajo in — sovražijo. luden znanih nemških dunajskih poslancev , ki je včasi nekaj s svojim na-predujaštvom bahal se, v zadnjem času pa popolnoma z Giskrom v en rog trobi, rekel je: žal mi je in neprijetno je s temi ljudmi politično delati, vem da je vse skup ničvredna druhal (gesindel), ali kaj hočem, ogniti se ni, ker je naša nemška politika samo narodna postala. Zopet drugi, poslanec čeških Nemcev, pa navadno na Dunaji bivajoč je zagovarjal misel ločitve Nemcev od Čehov in rekel, da bodo Nemci zdaj to terjatev z Vso odločnostjo na program postavili. Moj znanec jc opomenil nemškega politi-karja, kako se z nemško poštenostjo sklada, da isti Nemci, ki hočejo geografičuo in narodopisno nemogoče cepljenje na Češkem, — nečejo lehko mogočega, bolj opravdanega zedinjenja Slovencev. Nemški poslanec je z ramo zmajal in nič odgovoril. To je obsodba vse nemške pravičnosti. Sicer pak je moj znanec z zadovoljenjem opazil, da imejo Nemci neizmeren strah pred „slavizmom", in da sami sebi priznavajo „inferiornost" nemške rase pred češko. Politični razgled. Novo ministerstvo dobimo morda že T enih dneh. Poročajo, da je baron Kellerspcrg, bivši cesarski namestnik na Češkem pozvan od cesarja, da prevzame ministerstvo notranjega in predsedstvo s ministerstvu. Kellersperg ravno ni ime pred kterim bi se bilo ustrašiti. Najbrž bode vladal s Potockega polovičnostjo tako da ne bode nikjer prijateljev, povsod pa nasprotnike imel. Ustavoverni se vendar Kellerspergovega ministerstva vesele, če prav ne srčno, in to je nam dovolj, da se ve; tu ne bode nič iskati za nas. „Politik" je prinesla telegram iz Dupaja, ki pravi, da je kabinetska kanclija cesarjeva dobila uekoliko pisem, ktera so se našla pri rakoviškem ustajniku Fabianiju in ktera ogrsko vlado kom-promitujejo. Na Dunaji so mislili mesto razsvetliti; kader bo Hohemvart odstopil, češ da njegova demisija je rzmaga pameti, pravice in svobode." Zdaj se pa „N. Fr. Presse," glasilo dunajskih svobodnjakov, zopet navdušuje za ministerstvo Rauschcrjevo in Schmerling z nekolikimi vojaki bi ji bil ljubši, kakor Potočki z možmi skrajne levice. Grof Beust, minister zunanjih zadev, je zopet eno svojih vćlicih političnih dejanj dovršil. Prav vroče se jc dal v Carigradu Turkom zahvaliti, za naprave na meji ob času smešnega rako-viške ga ustanka. Slava temu velikemu diplomatu in njegovim velikim činom! Jako čudno je, kako da jc minister za Galicijo Poljak Gro ch ol s k i ostal poleg Holzge-thana v ministerstvu in ne bil odpuščen s llohcn-wartom, Hahictinkom itd. — Nemogoče ni, da so ga višji krogi morda z obljubo pridržali, spolniti želje Poljakom in tako z njih pomočjo tudi brez Čehov državni zbor skupaj spraviti. Prošnja do p. n. g. slovenskih pisateljev. Že v oglasu g. izdavatelja časnika: „T a b o r", kateri ima izhajati 1. prosinca 1872 je bila ob enem tudi moja prošnja izjavljena, naj p. u. g. slovenski pisatelji mi blagovolijo vsaj do 1. listopada t. 1. svoje prineske poslati, ali vsaj mi dati zagotovilo, da hočejo biti stanovitni sodelavci. Ker od strani čitajočega naroda dobivam mnogo spod-budauja in radostne izjave, ka vendar enkrat izlazi leposloven in znanstven list, upati smem, da ta od mnogo strani izjavljena želja bode tudi pogon p. u. g. slovenskim pisateljem mene podpirati s plodovi svojega uma. Torej prosim vse one, kateri so že al pismeno meni, ali ustmeuo prijateljem mojim obljubili sodelovanje, da neodla-gajo s poSiljatvo svojih spisov. Vsak, kdor moj položaj in obiluost mojih opravil pozna bode lahko zapopadal, da mi ni mogoče vsakega pisatelja posebej po pismu naprositi za sodelovanje, dasiravno bi to iskalo spoštovanje, katero mora imeti vsak urednik do svojih pomagalcev. Toda, komu jc mar za omiko našega naroda, in kogar ne moti moja firma, naj no zamuja priležnosti s svojimi dušnimi močmi delati za zmerom večo izobraževanje in podučevanje jegovo. Rokopise prosim mi vsaj do konca meseca novembra na Ponikli (SUdbahustation Ponigl poslati.) Listopada, 1871. Davorin VrmtmJnH. Razne stvari. * (štajersko) jc imelo 1. 1870 zraven c. k. univerze, in štirih c. k. gimnazij (2 v Gradcu, 1 v Mariboru in 1 v Celji), 17 javnih učilnic in od-gojilnic za moški in ženski spol. Te so: št. dež. viša realka v Gradcu, podkoval na in živinozdravilna šola, 9 meščanskih Šol (Gradec, Radgona, Celje, FUrstenfeld, Hartberg, Judenburg), 2 realni gimnaziji (Leoben, Ptuj), 1 zavod za sirote (Paulinum v Gradcu), 1 poljedelska šola v Grottenbofa - za-žra> »ko mladost: Odgojilnici Uršulinarie v Gradcu in Šolskih sester v Algersdorfu: za oba spola: zavod za gluhomutce in akademija za risanje in malanje. Privatni zavodi so bili: akademija za trgovstvo. trgovska šola gospoda dia. Finka, 3 šole za telovadbo, 1 za ples, 12 delalnib šol in 3 šole za glasbo. * (Nov par siameških dvojčkov) se je rodil nedavno v Orchovčaku na murskem otoku. Porodila je 18 let stara žena dvojčka, ktera sta zraščena. Trebuh in čreve imata le ene. En otrok je pri krstu dobil ime Sofija, drugi Marija in ži- vela je Sofija 30, Marija 25 ur, torej ne tako, kakor siameška brata, ki sta oba v moški starosti in oba oženjena. Gori omenjena otroka bo zdravnik P»aranyay peštanskemu narodnemu mn-zeju izročil. Za Tomšičev spominek. 1'rcnesi-k??. 1687 gld. 10 kr. Iz Ljutomera ja došto28rid, darovali so sli'ih'či narodnjaki: Gosp. ZcinLič. IrgOVtO....... ■ n — m „ (m »Illil.šck......... 1 n — * _ Kukovec, pusostnik...... 2 „ — w Gosp. dr. Farkai* ....... „ ■ Cvenari........ _ Henčar, posestnik .... . Merčnik, kaplan..... „ Omik, učitelj...... Gospodičina Vekoslava Korupihlova Gosp. Antolič, kaplan..... „ Skuhala, nčitolj..... n Stranjćak, župnik v Veržeju . Treiensfeld, učitelj .... „ Jurinec, posestnik .... „ neimenovani...... „ Vekosl. Sijanec..... „ Trstenjak....... „ Božič, kmet pri Malinedelji . Skuj) 2 gld. - kr. - „ *> , i > - i t " • — a 1 ■ - - I, • — . — . 50 „ 1 . — . — . SO , - , BO ■ 4 n - ■> 1 ■ — ■ 1 n — n 1 , - . 17 10 gld. lil kr. Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi *. v 3 dneh vsak tok iz scavnika, kakor tudi beli tok pri ženskah, de je tudi zastarel. Cena za Steklenico a podukom 0 rablji'iiji 1 tolar 80 sreb. gr. Za poslan do tiar se- strogo skrivno dobi po A. Witt-n. L i n d e n - S t r a s s o 18. Berlin. *) Na stotino ozdravljenih. —1) Zet Atforc in iHvirgaM*. Mazilo za kilo od fV. Mtttrzrfffffffr-n v Herisau-u v Švici sijevsled posebnega vspeha zoper kile. trut ali inatrnico in zlato žilo pridobilo mnogostransko hvalo. Veliko spričeval potrjujo popolno ozdravljenje celo pri zastaran i h s lučaj i h. Na frankovana vprašanja se pošlje navod za rabo zastonj. — Dobi se v lončkih po .'l gld. 20 kr. avst. velj., ali pri iznajdniku samem, ali pri gosp. «#««. II #»/**-•«. Mobrenapothekc Tuch-lauben Nr. 27 na lin »tetji. (10) Dr. ilfons Tlosrhr. dosehrnal odvetnik v Slovenjem Gradcu, ima svojo pisarnico ? Ljtibljani. (57—8' Kovano uradno preiskavane (IrrJMia/nc Vfiff«' čotirioglati! oblike: Nositeljna moČ» 1 2 3 5 10 15 cent. Cena. gld.: IS 21 2f> 35 4o 55." Nositeljna moč: 20 25 30 40 f>0 cent. Cena, gld.: 70 80 90 100 110. Min ln*tci»'t» *• ragje* Nositeljua moč; 1 2_4 1Q 20 30 fnt. Cena, gld.: 5 G 7.60 12 15 18. Nositeljna moč: 40 f»0 tiO 70 80 fnt. Cena, gld.: 20 22 »Jfi •J1jiQ~ab'~ ittfff *n sivim* a žHezniin obročjem in ategi (gevihtii Nositeljna moč:__15 20 2f> 30 40 50 cent. Cena, gld.':" 15Ć7T70 2O0 230 30O 350\ *■#<»«/»« 4" tanr t Nositeljna moč: 50 tip 70 80 100 cent. Cena, gld.: 350 400 450 50O 500. Nositoljnajnoč: 120 160 '2O0 30O cent. Cena, gld.: tjiJO 050 750 90O] ' aL. IIia«r«tiiiy *X Conip., fabrikanti vag in utegov. MPnlJe v#r moš'1€> €ir»ifj<> f Iti tir«"*/«. Naročilom proti pošiljanju denarja ali ua poštno poduzetje ustreže precej: (11—SJG; Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. J P1 ■ i 5 > p. O Sat ■ S o I ~ mi rt P m kal 2 'm S o iim feinfter Cualitdt m nadtfte&ettbett «^ott>telfeit.| Motto de« Haust«: Cudj biOisc Boa t« lann gut fiin. C*Hn praftlfAc* »iUiflt* «»f«*«Hr ift ti* note e^tcibgarnitnr aul f)conc(«U§, Kft«b14 »nb elrjant auigtfUttt unb teftet bte« t ft- Xenerniodcnfi*TlnteB-Paber." 91 ur tur* Stitnif4uitg «on KSaflcr nt&It man bit au«> r|ti«mt( ataitjtintc 1 6«a«td t»» X> h« Tcrlagca flr few „ m flcoppt, in plekn (fatbca . fl. —.75 h« „ D"«rt, letn »06.....II. —.85 tnal gtttptt »tet Ilniirt . fl. 1.— I.Dtl«, točit ■ fl- —.30 ud,. . t. -.46 . n. -.65 m Sourcrt* (. Cttoo, geri^t, flitf. Mfe. |atbifl gttibpt . . MM inntn tmaiairt fttrCuart,Miip))t,(lartf« V'anji zobnega ihchii, ponebno pri ontarnih Ijiuleli, kjer jo po-posebno obeutljivo proti menjavi vremenu; cploh Jc za eiatenju zob, proti piijii.it v zobnem mesu, ■ehno je proti majajoelm se zobom, bolezni, ki Jo dostikrat imajo ikroputOsnl ljudje, utrdi zobno ntego in čini da se zobom bolj prileie, varuje proti zobobolu in Je dobro proti nabiranji zobnega kamena, daje tintam prijetno friinnht in hladnost, in £intl ukus, ker slino imciča da se tako laglje oilpravi, torej pupruvlja okus. Cena za flašico 1 gld. 40 kr. a. v., zavitek za na pošto 20 kr. VPKf»tal»lll«'iil zobni prah. Cliti /iil.i- tako, da se nc samo odpravi navadni tako sitni Izobni Ikiimen, In. p.. Itndi 10 zobje svitli in brli. Cena ene žkatljicc 63 kr. a. v. .tnathrrlnovR zobna pawta. Ta zobna pasta zasluzi po vrednosti svojo porabljivoati kot najboljii pomoCok za zob« pripo I udar .k tvn bllbfd>c rent mrbernm itrfdXetcntn ftavbtntrn* refitu nuj 100 1'attert, fRenoftTMUn . . SO iJZtt i"0 w ciiuert* SRcaogrsmtn . . . 30 ,, jajjy 100 Stlck Tlsltkartei Itnt loptJtOitt, f. i'iibogtapbit, noicfl« eđjttftatt I tieftlben, feintt mit f4)n>«n«» fc*»c\\ petafit 10 tr., 1 €tUđ 1« K'tin i:, tt, t Murtmitijctcibrtlter tinbVttittr »Ofr., I «abfelfiiaiinfl, fm bret aur:i.itt ^ftiiutttb, io (r, l MM Union ■ utativ-j Qtltnni i 'iir Dlet unb Itnt f 5 tr. Ih*r Kchone Federhalter. |i4:«fcin|t filigran atarbf ittttr iVbetla.ttt aul sttui, ttr-|ie iic'!fu^irlbribfffuditiinit*-Ztatttpifllifu mart i i r-J f.l tr:iJf mit rtttmal Ir.mli rt trv •UioirbiMf. ta* i* r a' 11 ■ it- ■: c lnr Stfintfr obet Bniutciif etiltf fantntt IttRfttt *t«t»iruna fl O.50. I ic febi nfitn 9tatncn*ta«*. u. , 4, 4.&U. «* -f nort-Hr i uij: etite (■Mitriittung fl 3, B.bt. 4. X itlelbtn l::iunb* anfaeflaltct H. 4.10, i &.5o. te povsod Kuskem v tudi v Kemiketn, v Svalci, na Turikem, v Ameriki, Ilolandiji, neljrUi, Italiji na zapadni Indil znanih in hvaljenih artiklov so v pravi in frltnl kvaliteti. v Mariboru v Bankalarjevi lekarnici, pri g. A. W. Konigu, lekarnica Marija poroičnica, pri g. F. Kollctnigu, in v Tauchmann-ovi bukvarnici; v CelJI pri t'rispcrju in v Baumbachovi lokarnici; v nemškem Landsbergu pri A. L. MlUlerju, lokarju; v Gleichenbergu pri F. pl. Feldbachu, lekariu; v Konjicah pri C. Fiacherju, lekarju; Leibaitl, lekar. vdova Kretzig; Ljutomeru lek. Fr. Peiaiak; Murek lok. L. pl. Stein-berg: Ptuja lek. £. Ueithammer; Radgoni lok. F. Schulz in J. Woitzinger; Brež-cah J. Schniderschitsch; Rogatec lek. Kri^per; v Kis Uvodi v lekarnici; Stainz V. Ti-monsehek, lek.; Slov. Blatrici J. Dienes, lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič; SI. Lsnds-berg Vaaulič lok. Varaždina A. llalter, lek. (22—4) kaligraphlHche SehrlftObaageB, »gfl&E* pftvtrnltccrt|. i ^«ft, ttcint# fformat, nitil erlritisrtcn. fofltt 10 tr. 1 £crmat. mit SOcrlti l'rjft ^d)tift«rtrn C% (r. — iPorlagtn, um fitmn jttrtji.m ga Irrncn, nrucfie Ucttrjf^f, ftii' nnfangtr tint i ilettatiten, i u mannifltaditc Aultsabl. X 4>dt \Q, is, lb h. Kine eomplete Zeiehicisrhilc ine ^cftea, »cn rine« b>r»ctr«gt»be« jciAntnmtiarc btrsuogroebcn, vem ttflen Cttiib aiigt'anjtn in frfltm«. tiliben f bflufungtn bi* |ur j,injlid;tn ^cUmbung bet -iriitenruiifl Uilr bit bilbcnbc 3ufl«nb bc|onbtrl ju tn« Vfcblen. ttac • f tt foftt.t blo* fl. i». BaV ■HrailleaieB-BIrlitlft. 1 Sit« ift cin gictiitbrr, tugc:f»nce:i|crstijer i'iafttintn- «'[eif»l t, in b«||tn 6 Vtebrniaufe-i ftd) 9ltfccvt»«l«ifti'U Ilir m brt« Vton«tc bcftnbtn. 1 ©tttrt lcf»«t Mo* IM tr. *j|By Das nrae Srbreib-R.uIfitBi — aul .nirbteiilrbtr. fcit elegsnt, letdji unt rg.itrinacii, f* „ bafi ci auvb fur 64iil'r grci n;t tft, ntit tem Jnbaltt m n eribart bo« IMlIt W"B»« C.ualital: 1 6n)'iibieug. 1 J}«b«t»alttr, 1 Vitjpon, bet6»ibJMUBtl«. l ,«il|bcin, 1 »elW«fl. 1 91««. jjtrern, jufamtncn b o« fl 1.70, Scbnlt.tHrhen ISr MF-drbea nad laabea. 1 etiitt famntt Oiienun. ttn'«>b *t *J, M, «U l m bititti>« ott« Stttr, tr «0, w, »0. I ._ ai*ro>:n.€ycrl«ltu Ot, ft 00, fl. 1, l.tO. JjR^' Der »#eite r"ederowi*tcher. V\n Jiibfdjt!* "PorienanfaiAen, mit iPorfUn gtfint.belo)"« ti. fdimuBigjtc irebrr mit einmai abirtiftn btficn* reititgt. l etttcf to ti. 2JGBJ* Tinte in allea Varbea, btfte t?t rte, t Bfasfsa fn>»*r|. M<«, flriln. 10 It. gJBjJF"* Beite KrUsieopr. "^Ml 1 Gflit m EfitilerM) fr., fl 1.—, i .20, l.&o. t , „ . ar°6* €erte, 'omtltt fl. S60, S.— 1 £tu(t fcinfle |iir 3nacairur* It I,—, t.iO, 1.60, A.50, l piriti it> tr , l »tiSfebtr 31 :r gJSaT" Farbfn-Bi t.-hci gefiiUt tn t f ine i $rniRf*rbc;i, |ur J olrtirfl:-uu&w obtl •U(b rt ti'.atea.'l'.atanen. I J?;i;tt>t». gclflut uit 11, 18. -'* itaircn, :5. >5, 45 tr i ftaftcbtii, a«uUt m.t feinften Gn trn. IX, 18, 24 i^atftit. *0 M, fl. 1, 110. 1 ettlđ 'c res f -ai r i mrl l tr. unb 2 tr. i €til tr. gJJfif" Praklincbe Dalamamrlg r, t t tu.T f tir Sa-ijititn 10, 30, 14) tr. t „ fe wj>. ftir GaUnf. 70 tt., fl. I, 1 JO. BloF* Catpir-Frevneai, ""^^ bcftr, tsiierbafteftr uub proTiK«**' »•umutlien. tin etUrt n 4 50. QotirbB«>fT » l>o Clktt« 1.80, **>t ffin« |a)en «n#gefiatltte Oht»€len>p», Brfdat mit %xrfa>wbmett fra i Cerlrtisic, i »rug 4i fr 1'it. nt- t'aptrun unb VmiMrt«, 1 titiđ SS, SS, M, 00, 1 gtafict 6ari»n, I fctfl« fdnftil etlgeOstT II blr.cr| Z -l'j-etrn fin;, in fcinfler f.uadiat, mit bclicbiatt Gitttia, ^ tiarus, lumrn obtr Vtoncgramm, &0o €tUd fl. l.tO, 11.00 etutt ft 1 .so Paaeteriea Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jeloviek. Lastnik Kapoc in dragi. Tiskar: F. Skasa in drugi.