DHŽAVMO TGŽiSIVG v -JU Došio 21. VI-1930 Poštnina plačana ▼ *ofovlnl. Leto XI., št. Ljubljana, četrtek ti. avgusta 1930 _______krat,____________prilog. Cena i Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. - Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana it. 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105 241. CBH^i Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 3- Telefop št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dr. Wirth izdelal načrt volilne reforme Število poslancev bo znižano na 400 - Osebne kandidatne liste - Wirth napoveduje sodelovanje s socialisti Berlin, 20. avgusta, d. Vlada proučuje načrt volilne reforme, ki ga je izdelal notranji minister dr. Wirth. Načrt predvideva znižanje števila poslancev v nemški zbornici na 400, k?r bo doseženo na ta način, da bc potreba za izvolitev enega poslanca namesto dosedanjih 60.000 glasov 70.000 voiilcev. Volitve se bodo vršile tudi v bodoče po proporcu. Nemčija bo razdeljena na 162 volilnih okrožij, ta pa zopet na 32 volilnih okrajev. Vsako volilno okrožje bo štelo približno 3S5.000 prebivalcev. Od tega bo voiilcev kakih 250.000. Z zmanjšanjem volilnih okrožij se misli povečati kontakt med volilci in poslanci. Dovoljena bo tudi postavitev samostojnih osebnih kandidatnih list, brez strankarske opredelitve. Državne liste, na katerih so se zbrali vsi odvisni preostanki glasov posameznih strink. bodo odpravljene. Ker bi bila treba za povišanje starostne meje za aktivno volilno pravico, ki jo ima sedaj vsak nemški državljan, ki je dopolnil 20. leto spremeniti ustavo, zakar pa bi bilo potreba dvetretin-ske večine zbornice, je vlada ohranila dosedanjo starostno mejo ter se odrekla načrtu, da bi jo povišala na 23. leto Berlin, 20. avgusta, d. Mnogo zanimanja je vzbudil govor ministra dr. Wirtha v Gorlitzu, kjer je izjavil med drugim, da je obstoj nemške demokracije odvisen samo od zadržanja strank. Vprašanje, da-li bo nova nemška vlada demokratsko usmerjena, je odvisuo zelo od taktike skrajnih levičarjev in desničarjev. V slučaju skupnega nastopa ter ni izključeno, da bi sedel v no vi vladi poleg voditelja ljudskih konservativcev Treviranusa, tudi socialist dr. Breitscheid. Misel na desničarsko vlado, v kateri bi imel glavno besedo kak Hitler, je iluzorna. Hitler zelo podcenjuje nemško demokracijo in se pripravlja na njen pogreb, pri tem pa po zabija, da so znaki krize nemške demokracije samo odsev splošne krize demokracije, ki jih je mogoče opažati v vseh parlamentarnih državah. Kljub temu pa nihče ne misli danes v Franciji ali Angliji na to, da bi s kako državljansko vojno in desničarsko diktaturo poskušal nasilno reševati to krizo. Skupni nastop Hugenbergovih disidentov Berlin, 20. avgusta, g. Ljudski konservativci in kmetskoljudska stranka dr. Schie-leja so danes podpisali volilno pogodbo, po kateri bosta obe stranki postavili skupno volilno listo. Izjava konservativne stranke naglasa, da rešitev velikih nalog, ki čakajo državno vlado, državni zbor in ves nemški narod v najkrajšem času, nikakor ni izvedljiva s socialnimi demokrati. Socialni demokrati so v zadnjih dveh letih, v katerih so bili v državni vladi, nastopali samo iz vidika strankinih interesov, tako da z njimi ni mogoče staviti na kocko novega poskusa. Zaradi te napovedi ljudske konservativne stranke, je pričakovati, da bo boj socialnih demokratov proti vladi zelo oster. 2 milijona brezposelnih v Angliji L!oyd George predlaga izvedbo velikega investicijskega programa za zaposlitev brezposelnih — Vlada misli znižati podporo brezposelnim London, 20. avgusta d. Število brezposelnih v Angliji je pretekli mesec že prekoračilo dva milijona. V zvezi s tem se je vršila konferenca ministrov delavske vlade in liberalnih strokovnjakov, na kateri so proučevali načrte, kako bi se vsaj omejilo naraščanje brezposelnosti, če je že ni mogoče uspešno omiliti. Konferenca pa je potekla brez vidnega uspeha. Na njej je razvijal voditelj liberalcev Lloyd George, obširen načrt o gradnji avtomobilskih cest, elektrifikaciji železnic ter poljedelstva. Sredstva za izvedbo tega investicijskega načrta naj bi država dobila z najetjem velikih investicijskih posojil. Zastopnika vlade, ministra Snowden in Harthson pa sta izjavila, da je spričo sedanjega finančnega stanja v Angliji brezupno misliti na uspešno emisijo, kakega take- ga posojila. Priznala pa sta, da ima načrt Lloyd Georgea mnogo dobrih strani in da bi lahko uspešno služil za pobijanje brezposelnosti. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se bo konferenca nadaljevala jeseni. Do tedaj pa bosta izdelala vlada in LIoyd George manjši investicijski program s katerim bi naj se dosegla predvsem ustavitev stalnega naraščanja brezposelnih. Na konferenci so tudi razpravljali o znižanju podpor za brezposelne, ker grozi nevarnost, da bo zaradi teh ogromnih podpor prihodnji angleški proračun zelo pasiven ter izkazal visok primanjkljaj. Po izjavi finančnega ministra Snowdena, ki je zagovarjal to znižanje, se je doslej zadolžil fond za podpiranje brezposelnih pri državni blagajni že nad 60 milijonov funtov šterlingov. Gospodarska kriza tare tudi Ameriko 200 milijonov dolarjev primanjkljaja v državnem proračunu — Izgredi brezposelnih v Newyorku di višjih izdatkov za upravni aparat in zaradi znižanja dohodkov, ki so padli daleko pod preračunano vsoto. Razen tega so se zaradi slabega izvoza zmanjšali dohodki iz carin ter so bili potrebni veliki izdatki za kraje, ki so jih zadele vremenske katastrofe. Newyork 20. avgusta d. Pred mestno hišo se je zbralo kakih 6000 brezposelnih delavcev ter burno zahtevalo od župana Wal-kerja naj jih zaposli. Ker so postali demonstranti nasilni in pričeli ometavati mestno poslopje s kamenjem, je župan prosil tele-fonično pomoč policije, ki je prispela na avtomobilih. Ker se na' njene pozive demonstranti niso hoteli raziti so oddali policijski stražniki nanje več salv, tako da je bilo večje število demonsfrantov lažje in težje ranjenih. Washington, 20. avgusta d. Predsednik Hoover je prekinil svoj dopust in se vrnil v Belo hišo, kjer se bodo vršila posvetovanja finančnih in gospodarskih strokov-njakov o ukrepih vlade za pomoč zaradi suše oškodovanih poljedelcev. Poleg teza se bodo vršila tudi posvetovanja o načinu kako preprečiti naraščanje gospodarske krize, ki se je pojavila poslednje mesece v industriji Zedinjenih držav zaradi stalnega padanja ameriškega izvoza na inozemska tržišča. Baje ima predsednik Hoover izdelan načrt, ki bo omogočil prehod iz sedanje krize v novo dobo gospodarskega razmaha. Newyork, 20. avgusta g. Ameriški za-kladni urad računa v tekočem fiskalnem letu s primanjkljajem 200 milijonov dolarjev napram prebitku enake višine v zadnjem finančnem letu. Deficit je nastal žara- Nesreča italijanskega potniškega letala Kos propelerja odletel, prebil potniško kabino in ubil desetletno hčerko Cosulicha Mali Lošini, 20. avgusta, s. Na morju v bližini Malega Lošinja se je pripetila danes dopoldne težka letalska nezgoda, ki je imela neverjetno tragične posledice. Trimotorno italijansko vodno letalo, ki oskrbuje promet med Trstom, Zadrom in Jakinom, se je moralo kmalu po startu zopet spustiti na morje, ker je nenadoma odletelo krilo propelerja na levem motorju ter kakor kos granate treščilo v potniško kabino, v kateri je bilo 11 potnikov. 10 letno Etno Cosulich, hčerko kapitana Cosulicha in predsednika italijanske zrako-plovne družbe, le krilo zadelo in }o na mestu ubilo dočim ]e njeni babici odtrgalo roko. Dva motorna čolna, ki sta odhitela ponesrečenemu vodnemu letalu na pomoč, sta sprejela potnike na krov in zavlekla poškodovani aparat s truplom male Emice In njene babice v pristanišče na Malem Loši-nju. Italijanski listi poročajo o nesreči zelo obširno ter vprašujejo vlado, da li ne bi bilo primerno pregledati vsa italijanska potniška letala, ker je to v zadnjih 14 dneh že drugi primer, da se je pripetila na pro- gah italijanskih letalskih družb težka nesreča. Pred 14 dnevi je moralo namreč v Trstu tudi nekaj minut po startu pristati letalo, ki je bilo namenjeno v Benetke. Pri pristanku je letalo, ki je bilo poškodovano na glavnem krmilu tako nesrečno manevriralo, da je zajelo vodo v potniško kabino v kateri je nekaj oseb utonilo, dočim so druge v zadnjem hipu rešili. Politični atentat v Litvi Kovno, 20. avgusta. AA. Vodja politične policije v Litvi Rustejka je bil obstreljen. Napadalca sta dva pristaša znanega bivšega diktatorja Voldemarasa. Napadalca sta se legititimirala z dijaškimi legitimacijami, nakar ju je redarstvo izročilo sodišču. Sodijo, da bo vlada ponovno zaprla Voldemarasa in mu onemogočila zveze s prijatelji. Povratek nadvojvode Albrehta Budimpešta, 20. avgusta. AA. Nadvojvoda Albreht, ki se je mudil nekaj časa v Brazffiji radi znanstvenega študija, se Je vrnil v Budimpešto, kjer je že sodeloval na proslavi sv. Emerika. PRESTOLNIŠKO VRVENJE NA BLEDU Živahne konference ministrov — Predsednik vlade pri Nj. Vel. kralju — Avdijenca in zaprisega novega ljubljanskega škofa dr. Rožmana Bled, 20. avgusta, o. Danes dopoldne je bilo v Parkhotelu in v parku pred njim tako živahno kretanje ministrov, kakor v dnevih važnih odločitev pred ministrskim predsedništvom v Beogradu. S prihodom predsednika vlade gospoda generala Živkoviča na Bled je tudi skoro vse državno življenje prene-šeno za nekoliko dni semkaj. Davi že ob 7. je šel predsednik vlade z ministroma dr. Srškičem in Uzunovičem na sprehod v park poleg jezera. Ministri so se živahno razgovarjali skoro do 9. dopoldne. Proti pol 10. uri je prišel s kolodvora komandant IV. armijske oblasti v Zagrebu general Svetislav Matic, ki je došel z brzovlakom iz Zagreba. G. general je takoj poiskal predsednika vlade in odšel ž njim v njegove apartmane v Parkhotelu. Prihod generala Matica je čisto zasebnega in prija- teljskega značaja. Ob 10. dopoldne je predsednik vlade prišel iz Parkhotela z aktovko in se takoj odpeljal z avtomobilom v Suvobor, kjer je bil od Nj. Vel. kralja sprejet v avdijenci, ki je trajala eno uro. Še preden se je predsednik vrnil v Parkhotel, je dospel tja z avtomobilom iz Ljubljane minister za šume in rudnike g. dr. Korošec,* spremljala sta ga pisatelj župnik g. Finžgar in univerzitetni profesor dr. Slavič. V drugem avtomobilu se je pripeljal na Bled novi ljubljanski škof g. dr. Gregor Rožman, kmalu zatem pa je prispel pred hotel tudi minister dr. Švegel. Škof dr. Rožman je posetil najprej ministra pravde dr. Srškiča. Med njunim razgovorom se je vrnil iz kraljevega dvorca predsednik vlade, ki se je pozdravil s prisotnimi, nato pa se umaknil v hotel, kjer se ie nekaj časa razgovarjal z ministrom dr. Korošcem. Ob pol 12. sta se minister pravde dr. Srškič in škof dr. Rožman odpeljala na dvor, kjer sta bila takoj sprejeta v av-dijenco pri Nj. Vel. kralju. Škof dr. Rožman je ob tej priliki položil svojo škofovsko zaprisego. Minister za šume dr. Korošec se je vrnil popoldne v Ljubljano, od koder pa bo takoj nadaljeval pot v Beograd. Opoldne je priredil minister dr. Šve-gel obed, ki so se ga udeležili gg. minister dr. Srškič, bivši minister dr. Kra-mer in prof. Vekoslav Spinčič, ki je gost dr. Švegla v vili Wilsoniji. Ob pol 4. popoldne je sprejel g. predsednik vlade v svojih prostorih v Parkhotelu ameriškega poslanika g. Prin-cea, nato pa ministra Srškiča in Uzu-noviča. Učiteljski dnevi v Beogradu Živahna posvetovanja delegatov na predvečer Jubilej' nega kongresa — Razprave o važnih učiteljskih zadevah Beograd, 20. avgusta z. Ob 9. dopoldne se je sestal v dijaškem domu v Milutinovi ulici glavni odbor UJU k posvetovanju. Otvoril je sejo predsednik centralnega odbora g. Vlada Petrovič iz Beograda, ki je poudarjal potrebo složnega dela vsega uči-teljstva. Tajnik Milan Mihajlovič je za izvršni odbor predložil glavnemu odboru resolucije, ki vsebujejo vse, kar so pokrajinske skupščine sprejele na svojih kongresih. Te resolucije bo revidiral za glavni kongres petčlanski odbor. Beograjsko poverje-ništvo je na tem sestanku predlagalo nai se osnuje javen šolski muzej kot stalna pedagoška razstava. Zdravstveni domovi za učiteljstvo Poverjeništvi Beograd in Sarajevo sta izrazili željo po ustanovitvi zdravstvenih domov za učiteljstvo. Na delegacijskem zborovanju se je predlagalo, naj se končno reši vprašanje Frankopanskega gradu v Kraljeviči, ki je last učiteljstva in ga porablja sedaj vojaštvo. Kakor znano, je zapustil znani beograjski veletrgovec Jovan Gavrilovič prosvetno ustanovo, ki ie znašala koncem lanskega leta 18.5 milijonov Din. Ustanovo upravlja sedaj država. Ko se je oglasila v pristojnem ministrstvu učiteljska deputaci-ja, je dobila obljubo, da bo iz fonda določena vsota 2-5 milijona Din za zgradbo zdravstvenih domov za učiteljstvo. Lista odsekov je bila sestavljena soglasno in sicer za ve-rifikecijski, poročevalski, finanč. odsek za resolucije in predloge ter odsek za spremembo pravil. Nato se je vršil razgovor o delitvi sekcij učiteljske državne organizacije. Kakor znano sta v učiteljstvu dve struji; prva je za sedanji obstoj petih po-verjeništev, druga pa priporoča razdelitev učiteljskih organizacij po banovinah. Dopoldanski sestanek je bil končan ob 13. in se je nadaljeval ob 16. z istim programom kakor dopoldne. Ob 18. se je pričelo skupno posvetovanje glavnega odbora delegatov vseh poverjeni-štev, na katerem so se določile podrobnosti za jutrišnjo skupščino, zvečer pa se ]e vršil sestanek vseh slovenskih delegatov, da v smislu naročil zadnje skupščine poverjeništva UJU Ljubljana zavzamejo enotno stališče. Celokupna organizacija UJU ima danes 5 poverjeništev z 295 sreskimi učiteljskimi društvi in 13.500 člani. Danes je položila posebna deputacija učiteljstva v Oplencu venec na grob pokojnega kralja Petr Osvoboditelja. Deputacija pri ministru prosvete Prosvetni minister g. Boža Maksimovič je včeraj poklical k sebi zastopnike pčiteljstva in jim izjavil, da se pospešeno izdeluje novi uradniški zakon, s katerim naj bi se zbolj-šal gmotni položaj uradništva. Če bi se ta zakon zakasnil, bo najbrž izšel poseben zakon, ki bo uredil učiteljske prejemke. Člani delegacije so se vrnili od razgovora z g. ministrom z najboljšimi utisi. Jubilejna »Narodna Prosveta« Jutri bo izšla jubilejna številka »Narodne prosvete«, glavnega glasila UJU v Beogradu, ki izhaja že 12. leto. Urejuje ga znani učiteljski borec Milan Stankovič. Jubilejna številka je posvečena izključno kongresnim in učiteljskim idejnim zadevam. Uvodnik je napisal predsednik UJU Vlada Petrovič. številka vsebuje 44 slik znanih orca-nizatorjev in ustanoviteljev UJU ter sedanjih učiteljskih delavcev, ki stojijo na čelu organizacije. Slike so nadvse dobro repro-durirane. Izmed Slovencev so med pisci zastopani ljubljanski poverjenik Andrej Škulj, ki je objavil članek >Ob jubileju« in urednik ljubljanskega »Učiteljskega Tovariša« Ivan Dimnik s člankom »Jaka sila naše organizacije — naše časopisje«. G. Engelbert Gangel, urednik »Učiteljskega tovarišar od L 1903 do L 1919 ter prvi podstarosta SKJ, je objavil v jubileini številki članek »U sokolske rodove!« Slavko Mravlje pa članek o ferijalnih zadevah učiteljstva. Slavnostna številka »Narodne prosvete« je viden odsev iskrenega tovarištva, ki veje v učiteljskih vrstah. Nemčija se boji bloka agrarnih držav Konferenca bo otvorjena 28. septembra in se bo bavila z raznimi agrarnimi problemi Varšava, 20. avgusta. AA. V zvezi z agrarno konferenco, ki se bo vršila 28. septembra v Varšavi na pobudo poljske vlade, priobčuje »Kurjer Poljski« članek, ki v njem pravi med drugim: Konferenca bo samo agrarna in se bo bavila s čjsto tehničnimi vprašanji. Največje razburjenje proti skupni fronti agrarnih držav za obrambo proti industrijskim državam je nastalo v Nemčiji, ki bo s svojo dosedanjo politiko naposled dosegla to, da bodo agrarne države dejansko izvedle svoj zamislek o skupni agrarni fronti. Socl-alnodemokratska stranka v Nemčiji se je posebno ostro zaletela v politiko ministra za prehrano Schieleja. Istočasno pa se Nem- čija ozira na nevarnost, ki ji preti odtod, da ne reagira na bojkot nemškega blaga v Nizozemski in da tudi ne upošteva okolno-sti o skorajšnji prekinitvi trgovinskih od-nošajev s Finsko. List veli nadalje, da bi morala Nemčija ravnati drugače in na mesto razburjenja z hlagohotnostjo spremljati napore, ki so posvečena poljedelstvu ln ki hočejo premostiti sedanjo agrarno krizo. List nadalje opozarja na članke v nemSkem časopisju, ki so javno razglašali, da Nemčija odklanja redne trgovinske odnošaje s Poljsko, čel da je konzum v Nemčiji nazadoval. Sedaj, ko naj posebna konferenca popravi položaj, se pa v Nemčiji razburjajo. Anglija zgradi pomorsko bazo v črnem morju Zgraditev angleško-rumunske mornariške baze proti sovjetski Rusiji Kraj Karol odlikoval Mussolinija Bukarešta, 20. avgusta, č. Danes popoldne je bil poveljnik angleškega bro-dovja, ki je na posetu v Constanzi, general Dawis, sprejet od kralja Karola v posebni avdijenci, nakar je imel važen razgovor s predsednikom vlade Vlaniom. V političnih krogih so se pojavile v zvezi s tem razne kombinacije, ki zatrjujejo, da gre za osnovanje skupne angleško-rumunske pomorske baze v Črnem morju. Pogajanja o tem je vodil angleški general Henderson z ru-munskim mornariškim ministrom in sedaj se imajo ta pogajanja zaključiti. Ta pomorska baza naj bi se osnovala neposredno ob rusko-besarabški meji pri kraju Razel in sicer s pomočjo angle- ške mornarice. Angleško brodovje bo v ponedeljek odpotovalo nazaj na Malto. Rim, 20. avgusta, s. Kralj Karol je podelil Mussoliniju najvišjo rumunsko odlikovanje in sicer veliko krono reda kralja Karola I. ter poveril romunskemu poslaniku na Kvirinalu nalogo, da ga izroči šefu italijanske vlade. Rumunski zunanji minister Mironescu in rumunski poslanik v Londonu, Titulescu, ki bivata trenutno v Benetkah, sta Mussoliniju brzojavno čestitala k visokemu odlikovanju. Kronanje kralja Karola odgodeno Bukarešta, 20. avgusta. AA. Kakor poročajo listi, je kronanje kralja Karola odgodeno na pomlad. Naša delegacija za varšavsko konferenco Beograd, 20. avgusta. M. Na povabilo poljske vlade se bo tudi Jugoslavija ude« ležila gospodarske konference, na kateri se bo razpravljalo o rešitvi agrarne krize v Srednji Evropi. Konference, ki se bo vršila od 26. do 29. t. m. v Varšavi, se bo udele« žila z naše strani delegacija pod vodstvom ministrov dr. Šibenika in Demetroviča. Letalska tekma Male antante Novi Sad, 20. avgusta, p. Z novosadske« ga letališča je davi odletela v Varšavo ju« goslovenska letalska ekipa, ki se udeleži letalskega tekmovanja Male antante in Poljske. Jugoslovenska ekipa sestoja iz pc« tih letal tipa Breguet in enega letala tipa Potez. Tekmovanje se bo vršilo v dneii 27. in 28. t. m. Varšava, 20. avgusta, p. Šest jugosloven« skih letal, ki sodelujejo pri letalski tekmi Male antante in Poljske, je srečno prispelo v Varšavo. Jugoslovenski oficirji v Plznu Praga, 20. avgusta AA. Po poročilu }z Plzna so tjakaj prispeli jugoslovenski oficirji, slušatelji višjega tečaja vojne akademije. Oficirje vodijo generali. Jugoslovenski oficirji so bili povsod sprejeti z velikimi simpatijami. Na postaji jih je pozdravil češkoslovaški general Klečanski s predstavniki domačih civilnih in vojaških obla-stev. Gostje si bodo ogledali škodove tvornice in pivovarne v Plz-nu, nakar se napotijo v Prago. Izvozna konferenca v železniški generalni direkciji Beograd, 20. avgusta. AA. Pod predsedstvom generalnega direktorja šreplo-viča je bila danes v generalni direkciji državnih železnic meddirekcijska konferenca sklicana z namenom, da se prouče ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev rednega prometa v izvozni sezoni. Po referatih direktorjev oblastnih direkcij in referatih strokovnih referentov generalne direkcije je bilo ugotovljeno, da je število lokomotiv in vagonov, ki so potrebni za promet v tej sezoni, zadostno. Nato so prišla v debato poročila o komercijalno manipula-cijskih ukrepih, ki bodo potrebni v izvozni sezoni. Vsi sklepi glede komercijalne službe bodo pravočasno objavljeni. Prav tako so prišla v pretres vprašanja glede tehničnih ukrepov v svrho čim rednejšega prometa v okviru razpoložljivih kreditov. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Manj oblačno z osvežujočimi južnimi vetrovi; pozneje zopet poslabšanje. Drobiž po 25 par Zagreb, 20. avgusta, n. Zagrebška davčna uprava je prejela in oddala danes v promet kovane novce po 25 par. Sožalje Nj. Vel. kralja rodbini dr. Verone Zagreb, 20. avgusta. AA. Nj. Vel. kralj je pozval brigadnega generala Mir-koviča, načelnika štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu, naj izrazi rodbini pok. rektorja dr. Anteja Verone sožalje Nj. Vel. kralja za težko izgubo. G. general je obiskal razžaloščeno rodbino dr. Verone in izvršil naročilo. Rodbina se mu je iskreno zahvalila za visoko pozornost Nj. Vel. kralja. Povratek ministra Preke v Beograd Beograd, 20. avgusta. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Ni-kola Preka se je danes vrnil v Beograd z daljšega odmora in je takoj prevzel dolžnosti svojega resora. Naš konzul v Bariju Beograd, 20. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan na predlog ministra za zunanje zadeve in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za konzula v Bariju (Italija) v 1/5 g. Dušan Marinovič, tajnik ministrstva za zunanje posle. Smernice gospodarske politike bodočnosti Poljedelski minister dr. Šibenik o boljši organizaciji vnovčenja kmetijskih pridelkov in o možnostih bodočega gospodarskega razvoja v Evropi Beograd, 20. avgusta, r. Današnje »Vreme« objavlja izjavo ministra za kmetijstvo dr. š-ibenik o naši agrarni politiki in gospodarskem sodelovanju evropskih držav. Uvodoma poudarja minister dr. šibenik, da je treba predvsem kvantitativno in kvalitativno zboljšati živinorejsko produkcijo, ako hočemo vzdržati konkurenco tujih držav. Za povzdigo našega kmetskega gospodarstva se je izkazala dosedanja pot našega zadružništva zelo dobra in uspešna, vendar pa ta pot ni imela dovolj splošnega značaja, ker dosedanje zadruge katerekoli vrste niso bile enakomerno razširjene med narodom, temveč večinoma grupirane. Zato je potrebno po najnižjih upravnih enotah, po občinah širiti zanimanje za zadružništvo, predvsem z razstavami živine. Ministrstvo bo v to svTho že v tekočem proračunskem letu nakazalo primerne vsote, v prihodnjih letih pa še v večji meri, da se dobi potrebna plemenska živina. Kar se tiče dodeljevanja selekcioniranega semena in njegove prodaje, se ne bo vršilo šablonsko za vso državo, temveč z ozirom na klimatske razmere in kakovost zemlje v posameznih krajih. Glede prodaje in plasiranja proizvodov ter ureditve cen, se namerava izvesti koncentracija prodaje sploh pod nadzorstvom države, da bi se posredniški stroški in zaslužki čim bolj zmanjšali, ker padajo vsi v breme kmeta. Treba je ukreniti, da poljedelec ne bo prisiljen zaradi finančnih potreb nositi svojih pridelkov na trg v najbolj neprimernem času ter tako konkurirati samemu sebi v korist posrednika V tem oziru bo najbolje služilo osnovanje skladišč v posameznih gospodarskih središčih v bližini prometnih prog. V ta skladišča bodo kmetje mogli oddajati svoje žito takoj po žetvi; v skladiščih se bo očistilo in z mešanjem tipiziralo, producentu pa se bo izdala nakaznica, ki jo bo mogel v vsaki banki vnovčiti v visokem odstotku vrednosti. Zadruge, njihove zveze in privilegirane družbe bodo skrbele nadalje za vnovčenje pridelkov samih v najprimernejšem času Konferenca na Plitvičkih jezerih Zagreb, 20. avgusta. AA. Na Plitvičkih jezerih so se sestali v hotelu »Plitvice« 15. t. m. jugoslovenski in madžarski odposlan« ci, da razpravljajo o likvidaciji lastninskih in finančnih vprašanj, ki so v zvezi s tri« anonsko pogodbo. Vodja jugoslovenskih delegatov je dr. Lujo Bakotič, načelnik mi« nistrstva za zunanje zadeve, člani so dr. Stanko Erhartič, šef oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve, in dr. Milorad Laška« rin, svetnik ministrstva za notranje posle. Madžarski delegaciji načeluje Aleksander Blaha, državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve, člani so dr. Bela Czatarv, svetnik ministrstva za notranje zadeve, dr. Pal Szebesthyen, tajnik ministrstva za zu« nanje zadeve, in dr. Imre Erney, tajnik mi« nistrstva za notranje zadeve. Tarifni odbor Beograd, 20. avgusta, p. Tarifni odbor je danes nadaljeval svojo sejo. Govorili so zastopniki trgovinskih zbornic. Za ljubljansko Zbornico TOI je podal obširen referat g. Ivan Mohorič, ki je med drugim opozarjal na to, da se morajo pravočasno izvršiti vse potrebne priprave za glavno izvozno sezono, pripraviti dovoljno število vagonov, tako da ne bo zastoja. Zlasti pa se je zavzel za to, da se spremene določbe o nakladalnem in razkladalnem roku, tako da bodo imeli interesenti dovolj časa. Končno je načelnik oddelka za tujski promet v ministrstvu za trgovino dr. ži-žek obrazložil potrebe tujskega prometa in stavil obširne predloge glede revizije potniške tarife s posebnim ozirom na tujski promet. Ob zaključku današnje konference je načelnik generalne direkcije državnih železnic Lazar Miloševič izjavil, da bo prometno ministrstvo pri reviziji železniških tarif po možnosti upoštevalo vse izražene in utemeljene želje. Jutri bo imel tarifni odbor interno sejo, na kateri bo podrobno razpravljal o zahtevah in predlogih, ki so jih stavili zastopniki posameznih gospodarskih organizacij ter sestavil končne predloge za prometno ministrstvo. Smrt popularnega generala Beograd, 20. avgusta, p. Davi je preminul sodni general Branko Katalovič, v vojaških krogih znana osebnost. Pokojnik poteka iz stare oficirske rodbine in je bil povsod, kjer je služboval, zlasti pa v Beogradu, zelo priljubljen. Preiskava o zagrebški nesreči Zagreb, 20. avgusta, n. Zagrebško sodi« šče nadaljuje preiskavo o nesreči, ki se je pripetila preteklo soboto na železniški pro« gi v času ognjemeta. Ranjenci zahtevajo odškodnino za svoje poškodbe. Sedaj je veliko vprašanje, kdo ima plačati to od« škodnino, oziroma koga bo sodna priska« va označila za odgovornega. Kakor se do« znava od dobro poučene strani, se je za« grebški škof dr. Bauer odločil, da daruje prvi prispevek za ponesrečence, ki mu bo« do sledili prispevki mestne občine in raz« nih humanitarnih društev. Ban dr. Šilovič je odredil, da se sprejmejo 4 mladoletni otroci, ki jih je zapustila pri nesreči ubita Julka Pencetič. v državne zavode. Epilog ljubavne tragedije Osijek, 20. avgusta, n. Danes je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen bivši finančni stražnik Jovan Klaič, star 26 let, na 18 let težke ječe, ker je zaklal svojo ljubimko Magdo Pušec, dekle iz nekega nočnega zabavišča. Klaič je svoječasno to dekle vzel iz nočnega lokala k sebi na dom, zaradi nje pa se je zapil in izgubil službo. Dekle se je nato vrnilo v javno hišo in ker se ni več zmenilo zanj, jo je zabodel z nožem do smrti. In za najugodnejšo ceno. S tem se bo dosegla javna kontrola cen, ki jo bo podpirala tudi potrebna kontrola državnih oblasti. Kar se tiče plasiranja naših odivišnih pridelkov na inozemskih trgih, poudarja minister dr. šibenik, da so potrebe Evrope na agrarnih proizvodih tolike, da jih morejo vse njene agrarne države pokriti le deloma, kar pomeni, da se njihovo plasiranje otežuje šele s prekomorsko konkurenco. To konkurenco občutijo tudi države, ki proiz-j vajajo preveč industrijskih proizvodov in ki se morajo prav tako boriti s težkočami plasiranja. Nobena evropska država ni v stanju, da pokrije svoje različne potrebe z lastno produkcijo, ker je navezana zaradi različnih klimatskih in drugih razmer le na gotove panoge produkcije, v katerih mora doseči višek, da zadovolji ž njim druge potrebe. S tem je jasno označena smer bodoče gospodarske politike Evrope, ki se kaže v tem, da so evropske države med seboj navezane na vzajemno izmenjavo svojih viškov, industrijskih in agrarnih. Ugodnosti za plasiranje agrarnih proizvodov se imajo na drugi strani izenaSiti z ugodnostmi za plasiranje industrijskih proizvodov. Vse to je bilo razlog za prvi korak Rumunije in Jugoslavije v Sinaji, kjer je prišlo do izraza načelo, da so evropske države vzajemno vezane na medsebojno izmenjavo viškov svoje produkcije. Medsebojne pogodbe na podlagi klavzule o največjih ugodnostih postajajo brezpredmetne in pristopa se k pogodbam na podlagi vzajemnih odnošajev. Da bi se olajšalo na ta način plasiranje industrijskih in agrarnih viškov, se pričenja snovanje skupnosti agrarnih držav na eni strani in industrijskih na drugi strani. Konferenca v Sinaji ima obeležje snovanja skupnosti agrarnih držav, kar mora imeti brezpogojno za posledico snovanje skupnosti industrijskih dTžav. Smernica gospodarske politike bodočnosti je torej specializacija produkcije in koncentracija izmenjave proizvodov. Beg iz Italije Pariz, 20. avgusta d. Francoske oblasti s skrbjo motrijo neprestano se množeči pritok italijanskih izseljencev, ki ie dosegel že do 1500 oseb na teden. Iz Italije prihajajo v Francijo pripadniki najrazličnejših stanov od preprostih delavcev pa do vseučill-ških profesorjev ter prevzemajo v Franciji vsako delo, samo da zaslužijo na dan po par frankov za vsakdanji kruh. Turin, 20. avg. s. Kakor poročajo iz Suše je bilo tamkaj aretiranih 10 oseb iz raznih italijanskih provinc, ki so se po skrivnih potih utihotapile tia, od koder so hotele na skrivaj prekoračiti mejo in pobegniti v Francijo. Bern. 20. avgusta s. »Berner Bund« poroča o drznem činu dveh gorskih vodnikov, ki sta spravila preko 4000 m visokega gorskega masiva Monte Rosa, mlado Italijanko z dojenčkom v Zermatt. Žena je bežala iz Italije, ker je hotela za svojim možem, ki živi že več let v Franciji. Ženska je bila zelo slabo oblečena in ni imela primernega obuvala. Ostavka bavarske vlade Miinchen, 20. avgusta g. Bavarska vlada je podala ostavko. Bavarski deželni zbor je danes pro-ti glasovom bavarske ljudske stranke in nemških nacijonalcev končnove-liavno odklonil od vlade predloženi davek na klanj? živine ter obenem z 62:58 glasovom, sprejel socialno demokratski predlog, da se ta davek ne poviša. Vladne posle bo začasno vodila sedanja vlada, toda brez finančnega ministra, ki je v pismeni izjavi prijavii svoj takojšen odstop. Bavarska ljudska stranka izjavlja, da ne more dalje orevzeti odgovornosti, ki naj preide sedal na novo vlado. Sklicanje španske zbornice Madrid, 20. avgusta. AA. Minister za gospodarstvo Weis je bil imenovan za ministra financ. Vlada namerava izdati dekret, ki bosta z njim sklicani zbornici koncem septembra. Madrid, 20- avgusta. AA. Državna pod-tajnika v ministrstvu za finance in v ministrstvu za narodno gospodarstvo, kakor tudi generalni direktorji ministrstva za poljedelstvo in carinskega oddelka so podali ostavke. Nepoštena igra s kartami Zagreb, 20. avgusta, n. Policija je danes aretirala tri moške in lastnika neke znane kavarne, ki jih je neki uradnik prijavil, da je trikrat z njimi v kavarni igral na karte in vsakokrat izgubil, čeprav je dober igralec. Zadnjič mu je kavarnar posodil 2000 Din, nakar mu je zastavil hranilnično knjižico, ki jo je prav tako izgubil. V dogovoru z policijo je snoči ta uradnik zopet igral z istimi ljudmi, medtem pa je policija vdrla v kavarno in zaplenila karte. Izkazalo se je, da so bile karte posebej označene. Aretirani trije kvartopirci so priznali, da so dogovorno sleparili, dočjm kavarnar, ki Je bil prav tako aretiran, oporeka, da bi bil s sleparijo v zvezi, čeprav so bile karte njegove. Oprostitev plačevanja taks Beograd, 20. avgusta, p. »Službene Novi« ne« objavljajo odlok ministra financ, s ka« terim se oproščata plačevanja taks v ob« čevanju z državnimi in samoupravnimi oblastmi ornitološki observatorij v Ljublja« ni in Avtoklub kraljevine Jugoslavije z vse« mi svojimi pokrajinskimi organizacijami. Drzen plavalec Noti Vinodol, 20. avgusta, n. Danes je dijak Mladen Radetič i i Novega preplaval morje od Novega do otoka Krka (9 km daleč) v treh in pol ure. Plavanje so opazovali tudi mnogi letoviščarji, Čehoslovaki, Nemci in Madžari. Nova senzacija „Jtita»" KDO JO JE UMORIL? Velik detektivski in kriminalni roman izpod mojstrskega peresa W. S. Mastermana Radiooddajna velepostaja v Londonu je kristalizacijsko središče zapletka, zgrajenega z neverjetno preciznostjo. Ne da bi bilo treba bralcu le količkaj odnehati od zahteve po resničnem duševnem užitku, ga bo z železno doslednostjo zasnovano dejanje kakor s kleščami držalo prav do nepričakovanega, a duhovito utemeljenega konca. Prvikrat v nedeljo, dne 24> t. m. Naročite „Jutro" 2 Pošljite naročnino! začetka! Ne zamudite Energična angleška intervencija v Sofiji Angleški poslanik je pri zunanjem ministru in pri kralju Borisu zahteval odločnejše ukrepe proti makedonstvu- juscim Sofija, 20. avgusta. M. Angleški poslanik v Sofiji WaterIoow je takoj po svojem povratku iz Londona, kjer se je mudil po službenih poslih, posetil zunanjega ministra Burova in mu priporočil, naj bolgarska vlada tako v interesu Bolgarije same kakor v interesu miru na Balkanu posveti vso pozornost makedonski revolucionarni organizaciji in energično prepreči nadaljnjo rovarenje te organizacije, ki tvori nekako državo v državi in je bila doslej popolnoma neodvisna, kar ni ostalo neznano v Angliji in drugod. V enakem smislu se je angleški poslanik izjavil napram bolgarskemu kralju Borisu po- vodom svoje avdijence, za katero je prosil po povratku iz Londona. Obenem je angleški poslanik energično zahteval, naj bolgarska vlada enkrat za vselej prepreči vpade na ozemlje sosednih držav in atentate na tujem ozemlju, ki jih vrše makedonstvujušči. Aretacije, ki so bile v zadnjem času izvršene, nikakor ne nudijo dovoljnih garancij. Potrebni so uspešnejši in odločnejši koraki. Angleški poslanik je dodal, da hoče Anglija s to svojo prijateljsko demaršo le olajšati bolgarski vladi položaj in ji pomagati, da napravi z energičnimi ukrepi red. Ribarska afera Te dni je bila pred deželnim sodiščem v Ljubljani definitivno končana pravda ra« di motenja posesti, ki jo je 5. aprila vloži« la baronica Apfaltrern, graščakinja na Kri« žu pri Kamniku, proti g. Slavku Plemlju, ribarskemu izvedencu pri banski upravi v Ljubljani. Predzgodovina te pravde je deloma že znana, ker so o zadevi poročali že razni listi. Baronica Apfaltrern je lastnica ribnika Martinek pri Šinkovem turnu; v ribniku so ščuke. Ga. Apfaltrern je izvrševala doslej vedno nemoteno tudi ribolovne pravice v ribniku. Tvrdka »Riba« v Ljubljani, katere lastnika sta g. Slavko Plemelj in njegova ga. soproga, se je obrnila na baronico Ap« faltrern po svojem poslovodji g. Josipu Ogrincu s prošnjo, naj ji ta ribnik da v za« kup ali pa proda. Ga. Apfaltrern je oboje odklonila. Nato je g. Plemelj dne 5. mar« ca t. 1. gospe Apfaltrern osebno sporočil, da bo dal izpustiti vodo iz ribnika in polo« viti ščuke v njem, češ da te ščuke ogrožajo ribji zarod v Gameljščici, ki izvira par ki« lometrov nižje. Baronica mu je to prepo« vedala. Dva dni kasneje je g. Plemelj vno« vič telefonično zahteval, da mu da baro* niča dovoljenje, da izpusti vodo iz ribnika in polovi ribe; baronica je zahtevo zopet odklonila. Ko si je popoldne istega dne ogledala ribnik, je videla, da je dal nekdo že prekopati glavni nasip, s katerim je rib« nik na zapadni strani zagrajen, in napraviti na jugozapadni strani tega nasipa jarek za odvod vode iz ribnika v potoček Vranjšči« co. Poizvedbe so dognale, da je dal pri ribniku prekopati nasip in izkopati jarek g. Slavko Plemelj. Ko se je še ugotovilo, da banska uprava ni dala naloga za izpraznje« nje ribnika, je baronica Apfaltrern po svo« jem odvetniku g dr. Žvoklju vložila proti g. Slavku Plemlju pri okrajnem sodišču v Kamniku tožbo radi motenja posesti. Prva razprava o tožbi je bila 17. aprila Toženec se je postavil na stališče, »da se je kot lovski in ribarski referent pri ban« ski upravi le kot uradna oseba bavil z za« devo te pravde in da ima torej tožeča stranka, ako je on ukrenil kaj napačnega, samo pot administrativne pritožbe na ban« sko upravo«. Razprava je bila v svrho na« daljnjih poizvedb in zaslišanja prič prelo« žena. Zaslišani so bili gg. graščinski oskrb« nik Kmetič, odvetnik dr. Luckmann, po« sestnika Zamen in Rahne, ki so vsi potrdili navedbe tožbe, ter poslovodja tvrdke »Ri« ba« Josip Ogrinec. Poslovodja Ogrinec je med drugim izpovedal: »Svojo izpoved do« polnjujem še s tem, da sem napram toženi stranki Plemlju prevzel osebno odgovor« nost za izpust ribnika radi tega, da priba« vim svoji tvrdki »Ribi« ribe. (ščuke) za konzum in pa radi pospešitve cele zadeve; tvrdka »Riba« ja družba z omejeno zavezo ter sta njena družabnika Slavko Plemelj in njegova žena«. Na podlagi izpovedbe prič je nato okraj« no sodišče v Kamniku dne 10. julija izdalo tale končni sklep: »Okrajno sodišče v Kam« niku je v pravni stvari tožeče stranke Ap« faltrern Irene proti Slavku Plemlju radi motenja posesti punkto 10.000 Din skleni« lo: 1. Toženec je dolžan postaviti prejšnji stan pri ribniku v 14 dneh pod izvršbo. 2. Toženec je dolžan v bodoče opustiti vsa« ko dejanje, ki bi motilo tožiteljico v mirni posesti tega ribnika pod siceršnjo izvršbo. 3. Tonežec je dolžan v 14 dneh povrniti na 3518 Din odmerjene pravdne stroške.« V utemeljitvi izvaja sodišče med dru« gim: »Motiv (dejanje) je bil, kakor izhaja iz pričevanja Josipa Ogrinca, da bi se pru bavilo tvrdki »Ribi« ščuke za konzum, na« men pa, kakor navaja toženec, da bi se po izlovu ščuk uničila zalega ščuk v lužah ribnika Martinek... iz tega sledi, da je bilo dejanje izvršeno v korist tožene stram ke in je tožena stranka odgovorna, čeprav bi bil poslovodja Ogrinc izvršil dejanje na lastno odgovornost. Odgovornost toženca pa je nedvomna, ako se vpošteva pričeva« pje Ivana Kmetica, ki je izpovedal, da mu je Ogrinc pred vložitvijo tožbe izjavil: Jaz sem čisto nedolžen, vso stvar je naročil Plemelj.« G. Plemelj je proti tej razsodbi vložil rekurz na deželno sodišče v Ljubljani, ki. pa je s sklepom dne 14. avgusta 1930 ta rekurz zavrnilo. V utemeljitvi poudarja re« kurzno sodišče med drugim: »Pravilno ugotavlja prva sodba, da je pasivna legi ti« macija podana glede na izpoved Ogrinca, da je prevzel izpust ribnika radi tega, da pribavi tvrdki »Ribi« ščuke za konzum, ker ni sporno, da sta lastnika te tvrdke tožes nec in njegova soproga. Dejanje je bilo izvršeno vsekakor v korist tožene stranke, kar istotako govori za njeno odgovornost.« Ker proti temu sklepu dež. sodišča ni pritožbe, je postala sodba prvega sodišča pravomočna. Manevri italijanske vojske na Krasu Gorica, 20. avgusta d. Poslednje dni se vrše veliki manevri italijanske vojske na Krasu, pri katerih sodelujejo edinice gar-nizij Julijske Benečije, ojačene z večjimi oddelki čet iz notranjosti Italije. Pri manevrih sodeluje tudi milica. Prisostvoval jim je med drugim sam vojni minister Gazzera. Grško-turški sporazum Atene, 20. avgusta g. Med grško in turško vlado je bila sklenjena prijateljska razsodiščna pogodba, ki bo v prihodnjih dnevih podpisana v Ankari. Mezdno gibanje v moravsko-ostravskih revirjih Praga, 20. avgusta. V moravsko-ostrav-skem premogovnem revirju preti nevarnost stavke. Zastopniki rudarjev izjavljajo, da jih bo nepopustljivost lastnikov rudnikov prisilila v stavko. Kakor zatrjujejo, nameravajo postaviti zastopniki delavstva delodajalcem ultimat do 1. septembra. Vlada je sklicala za 24. t. m. zastopnike delodajalcev in delojemalcev na skupno posvetovanjee ter upa, da bo dosežen sporazum in da bo minila nevarnost stavke. Sovjetsko notranje posojilo propadlo Moskva, 20. avgusta, d. Boljševiški listi prinašajo poročila, v katerih priznavajo, da je sovjetsko notranje posojilo docela propadlo. Namen posojila je bil preskrbeti državi finančna sredstva za izvedbo petletnega gospodarskega načrta. Sedaj bodo morali sovjetski mogotci že drugje iskati finančna sredstva za izvedbo svojih načrtov kot pri ruskem narodu, ki je po desetih letih komunističnega gospodarstva že skoro popolnoma obubožal. Vlaka sta trčila Saarbriicken, 20. avgusta d. Na loren-sko posaarski' meji v bližini Kreuzwalda je trčil delavski vlak v tovorni vlak. Pri tem je bil zdrobljen prvi vagon delavskega vlaka. Izpod razvalin so potegnili 4 mrtve in 15 hudo ranjenih delavcev. Polet »R 101« v Indijo London, 20 .avgusta. AA. Priprave za polet zrakoplova »R 101« v Indijo so v polnem teku. Inženjerji so zadnje dni preizkusili razne izpopolnitve na zrakoplovu samem ,kakor tudi na strojih. Med drugim so bili montirani novi propelerji. Letalski krogi so uverjeni, da bo polet ponovna in prepričevalna demonstracija ogromnega napredka angleškega letalstva Avtomobilska nesreča kanadskega primasa Quebeck, 20. avgusta d. Primas katoliške cerkve v Kanadi, kardinal Routeau, se je na neki avtomobilski vožnji tako težko ponesrečil, da bo podlegel poškodbam. Med drugim ima tudi prebito lobanjo. Dva uspeha češkoslovaškega nogometa Praga, 20. avgusta, h. Danes je gostova« la proti tukajšnji Slavij i ameriška enajsto« rica Fall Riversa, ki je izvojevala samo neodločen rezultat 2 : 2 (1 : 0). Tekmi je prisostvovalo 17.000 gledalcev. V ameri« škem moštvu je igral tudi Madžar Kronen« berger. Sodil je g. Stepanowski iz Prage. — V Lipskem je nastopilo komb. moštvo Češkoslovaške proti komb. moštvu Srednje Nemčije in zmagalo z 2 : 0 (1 : 0). I Strahovit roparski umor v Turinu Turin, 20. avgusta s. Danes je bil izvršen v Turinu strahovit roparski umor. Neznani zverinski zločinec je umoril 32 letno hčer prodajalca izgotovljenih oblek Viktorija Missolettija v stanovanju na postelji ter ji oropal dragocen prstan ter nato opleml vse stanovanje. Žrtev so našli popolnoma slečeno na postelji. Po telesu je imela polno prask, iz česar sklepajo, da se je vršil pred smrtjo strahovit boj z morilcem. Plavajoča razstava letal London, 20. avgusta. AA. Po sklepu vlade bo odplula v Buenos-Aires matična ladja za letala z nalogo, da sodeluje na razstavi proizvodov britskega imperija. Letala bodo razstavljena na matični ladji. Brez dvoma bo ta del britske razstave zbudil veliko pozornost. Končni sklepi o tej razstavi še niso dozoreli. Vsekakor pa so me-rodajni krogi za to, da se odpošljejo najnovejši tipi letal. Tatvine osumljeni poštni ravnatelj Praga, 20. avgusta, s. Na glavni pošti ▼ Marijanskih Lažnih so že aelj časa opazo« vali, da izginjajo priporočena pisma denar« ne vsebine. Ker so se primeri vedno bolj množili in je storilec nemoteno vršil svoj posel dalje, je bila odposlana v kopališče uradna komisija, ki je izvedla natančno preiskavo. Kot rezultat te preiskave je be« ležiti takojšnjo odstavitev poštnega ravna« telja Sineka, ki je bil obenem predan di* sciplinski oblasti, ker ni bilo mogoče ugo* toviti, zakaj so ostale tudi vse reklamacije za pogrešani denar nerešene. Tekom dne« va se je sum proti ravnatelju Sineku tako povečal, da je bil danes aretiran. Preiskava bo morala sedaj ugotoviti, koliko pisem je prišlo tatovom v roke. Po dosedanjih^ ugo* tovitvah je zmanjkalo nad 100.000 Kč. Najtežja žena umrla Ravenna, 20. avgusta, d. Tu je umrla naj« debelejša, najtežja in najširša žena sveta, Domenica Zanzi, ki je tehtala kljub svojim 21 letom že 251 kg. Poslednje štiri leta je debela »Liliana«, kakor je bilo njeno arti* stično ime, nastopala v raznih varijetejih po Italiji, Nemčiji in Belgiji ter je nedavno dospela v Ravenno, kjer je hotela preživeti svoj dopust. Tu je poskušala z mastilnp dijeto še povišati svojo težo. Pri tem pa jo je prehitela smrt. Most z najvišjim lokom na svetu London, 20. avgusta. AA. Z dogotovitvi* jo velikega loka na sydneyskem pristani* škem mostu se je snoči zaključila največja etapa v gradnji tega mostu. Ta lok je naj* daljši in daleko najtežji jekleni lok, kar jih je bilo do zdaj postavljenih. Zgradili so ga angleški inženjerji in je stal 1.6 mi« lijarde Din. Njegova največja razpetost meri okoli 550 metrov. Gradili so ga z obeh strani hkrati: Vsaka polovica tehta po 14.000 ton. Celotna dolžina mostu zna« ša 1200 m. Na mostu je prostora za štiri proge električne cestne železnice, za šest prog voznega prometa, pločnika na^ obeh straneh pa sta široka po 3.20 m. Kapaci* teta prometa je 168 vlakov, 6000 vozil in 40.000 pešcev na uro. Most se je porušil Cordoba, 20. avgusta. Most preko reke Guadalquiviv pri Mengibalu se je porušil v trenutku, ko sta vozila po njem dva tovorna avtomobila, na katerih je bilo naloženih 6 bikov, ki so jih peljali na bikoborbe v Alberio. Pri padcu iz 15 metrov višine, so bile 3 osebe ubite, mnogo drugih pa ranjenih. Vseh 6 bikov je bilo ubitih. »Mauretanija« zopet osvojila modri trak London, 20. avgusta. AA. Prekomorski parnik »Mauretanija«, ki je včeraj priplul. v Plymouth, je dosegel izmed vseh letošnjih voženj med Ameriko in Evropo najkrajši čas. Za pot je potreboval samo pet dni in 25 minut. Povprečna njegova hitrost je bila 25.72 vozla na uro. Hmelj + Žateško hmeljsko poročilo. — Žatec, 20. avgusta, h. Do danes niti v mestu, niti na deželi ni bilo prometa z novim hmeljem. Iz Bavarske prihajajo iz zanesljivih virov vesti, da je postal tamkaj hmelj, ki sploh ni bil ali pa ni bil zadostno škropljen proti perenospori, rujav, dočim ima hmelj, ki ie bil dovolj poškropljen, lepe kobule. V Zatcu je bila danes razširjena oficijelna vest iz Prage, da je prejela največja pivovarna v Plznu od svojega zastopnika v Ne\vyorka poročilo, da bo prohibicijski zakon v Ameriki v najkrajšem času spremenjen tako, da bodo piva in lahka vina dovoljena za uživanje. + Savinjsko hmeljsko poročilo. (Od našega posebnega poročevalca). Žalec. 20. avgusta. Obiranje in prevzemanje predproda-nega blaga se nadaljuje. Kupčija še povsem miruje, ker še ni nobenih vesti o prodaji na Češkem, niti še niso došla kupcem naročila na poslane vzorce. Star prijatelj naših hmeljarjev, ki pozna dobro položaj pravi: Stran z malodušnostjo, pokoncu glave; če ne boste silili z našim lepim blagom, dosežete gotovo letos lepe srednje cene. + Niirnberški hmeljski trg. Kupčija z novim hmeljem se še ni razvila. Razen nekaj bal, ki so dospele pret. teden, tudi ni dovoza v novem hmelju. V ponedeljek je bila prodana 1 bala tettnauškega hmelja po 110 mark za 50 kg (29.70 Din za kg). VREMENSKA NAPOVED Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro z lahnim prehodnim porastom oblačnosti. Toplo. — Včerajšnja situacija: Anticiklona se zadržuje še dalje v južni Evropi, dočim je v severnih delih kontinenta nižji pritisk v obliki sistema barometrične depresije z večih centrov. Pritisk je na severo-zapadu neznatno padel, drugod pa je celo malo narastel. Jutranja temperatura je splošno narastla za 1 do 3 stopinje C in se je gibala od 11 do 12 stopinj v zaledju, dočim je bila v primorju 20 do 21 stopinj. Nebo je bilo zjutraj pretežno precej vedro, v gorskih dolinah pa nekoliko megleno. Padavin ni javila v zadnjih 24 urah nobena vremenska postaja. Vetrovi so bili slabi, v primorju pa je vladala tiSina. - »JUTRO« št 193 ~ - Maši kraji in Sprejem angleških pevcev v Ljubljani Prvi na levi je vodja in- dirigent g. Artur Fagge, drugi organizator turneje barito-nist londonske kr. opere, jugoslovenski častni major g. Frederic VVoodhouse, poleg njega koncertna pevka gdč. Ida Cooperjeva, zadaj za damo s fotografskim aparatom pa pianist g. Reginald Paul. Da cenj. publiki (zamudnikom) vsestransko ust režemo, smo si s težavo pridobili govoreči film: Pvofe src v 7* takt« Se za danes četrtek 21. t. m. ZADNJIKRAT ob 4., pol 8. in 9'4 zvečer Telefon 2124 Elltll! klttO MatkS Ljubljana, 20. avgusta. Na obsežni turneji skozi večja mesta Jugoslavije je pot privedla zastopnike pev« ske umetnosti Velike Britanije, člane 11 odličnih angleških zborov tudi v Ljublja« no. Z vidnim veseljem in nekakim ponos« nim zadoščenjem smo sprejeli drage goste, sinove in hčere velikega naroda, ki želijo s svojo narodno in umetno pesmijo nave« zati nase naša srca, vedno navdušena za leno petje. Angleški pevski družini sta se do Zida« nega mosta peljala naproti v imenu Dru« štva ljubiteljev angleškega jezika gg. dr. Majaron ml. in dr. Švigelj ml. K sprejemu ob 10.45 se je na ljubljanskem kolodvoru zbralo zelo mnogo gospodov in dam. tako poleg predstavnikov državnih in mestnih oblastev posebno zastopniki in članstvo ljubljanskih pevskih in glasbenih korpo« racij. Ob prihodu brzovlaka je godba Drav« ske divizijske oblasti sredi živahnih ova« cij zaigrala krepko v pozdrav, nakar je prosvetni šef dr. Lončar kratko izrazil go« ptom dobrodošlico: »V imenu banske upra« ve vas presrčno pozdravljam na naših tleh. Želim vam kar najbolj ugodno bivanje med nami. Živeli!« V imenu mestne občine je izpregovoril v pozdrav podnačelnik prof. Jarc, za Hu» badovo župo JPZ dr. Švigelj, za Glasbeno Matico dr. Ravnihar. Lektorica gospa Co« pelandova je sproti prevajala pozdravne besede ter svojim dragim rojakom s svojo znano ljubeznivostjo predstavila poleg go« vornikov tudi vse ostale zastopnike in glasbenike, tako predvsem mojstra Huba« da, Zorka Prelovca, ravnatelja opere Poli« ča, skladatelja Adamiča in Lajovca ter predsednike ljubljanskih pevskih društev Drenovca, Hladnika, dr. Dolinarja, Šturma, Dachsa in druge. Dirigent angl. pevske družine, skladatelj mr. Fagge je v zahvali za pozdrav na zelo simpatičen način zatrjeval, kako prijazno je bila angleška pevska družina sprejeta v naši državi; z nepozabnimi vtisi se bodo pevci vrnili v domovino in z veseljem pri« povedovali, kaj vse prijetnega in lepega so doživeli v Jugoslaviji. Ko se je poleglo burno odobravanje, so angleški pevci za godbo nastopili pot med gostim špalirjem ljudstva proti »Unionu«, kjer se jih je nastanilo 40, dočim jih je 14 našlo udobno nastanitev v hotelu »Štru« ke! j«. Do 13. so si gostje ogledovali Ljub« ljano, nato pa se je vršilo skupno kosilo v hotelu »Union«. Popoldne proti pol 17. uri so se gostje začeli zbirati na zgornji terasi hotek Bel« levue k običajnemu angleškemu five o' clo« cku. Prihajali so v manjših skupinah po senčnatih poteh, največ pa jih je prišlo iz kopališča Ilirije, kjer so se izvrstno osve« žili in nasolnčili. Bila je nad vse laskava njihova splošna hvala, da premore Ljublja« na tako vzorno urejeno, moderno kopali« šče. Pri fajfokloku se je seveda razvila pri« jetna družabnost, posebno še po zaslugi miss Copelandove in nekaterih ljubljanskih gospodov. V razgovoru z našim urednikom je mr. Fagge izrazil veliko zadovoljstvo, da mu je po tako lepi poti z Jadrana in Zagreba bilo možno priti tudi v Ljubljano, ki mora na vsakega tujca napraviti nad vse ugoden vtis. Izmed dosedanjih koncertov je najlepše uspel oni v Splitu, dočim v Za« KULTURNI Novo delo o Masaryku. Znani češki živ-ljenjepisec Zdenek Nejesly, ki je pred leti napisal izčrpno študijo o Bedrichu Smetani, je izdal zdaj v založbi Melantrich v Pragi veliko monografijo o Masaryku. Pisec hoče v Smetani in Masaryku podati obraz češkega narodnega življenja v 19. stoletju. Masarykov življenjepis bo obsegal več knjig. Zdaj izišli prvi zvezek obravnava Masary-kovo življenje in delo od 1. 1850. do 1882, prinaša štiri priloge in stane 100.— Ke. Gledališče narodnosti v Clevelandu. S podporo državnih oblasti v Ohiu se je v Clevelandu ustanovilo gledališče narodnosti, ki mu je smoter, omogočati nastope gledaliških skupin, ki predstavljajo posamezne narodnosti. Doslej se je gledališkemu odboru stavilo na razpolago 33 igralskiii družin. Gostovanje vsake skupine je preračunano na teden dni..Uprava gledališča se ne ozira na to, kaj se igra. Sprejema dramo prav tako kakor opero in opereto. Doslej so nastopili Francozi, Cehi in Nemci. Prvi so igrali Molierovega »Namišljenega bolnika«, drugi Smetanovo »Prodano nevesto«. Nemci so vprizorili Sudermannovo »Čast«. Slična gostovanja se bodo ponavljala vsako leto. Mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev bo zboroval letos od 20. do 29. septembra v Bruslju. Program prireditve se bo posebno oziral na Belgijo ln njene umetnostne znamenitosti. »Švanda dudak« na Dunajski državni operi. Kakor poročajo inozemski listi, se grebu nekoliko manj, kar je pač posledica vročine in odsotnosti meščanov. Star znanec in prijatelj Jugoslavije je mr. Frederic Woodhouse, sila prijazen go« spod, na prvi pogled močan pevec, operni baritonist iz Londona. On je organizator turneje. V vojni se je kot major boril na solunski fronti in posebno pri Raečem kri« žu, kjer se je požrtvovalno udejstvovala tudi njegova gospa, storil našemu vojaštvu prelepe usluge. Po vojni je 1923 pripeljal v Jugoslavijo 13 svojih prijateljev in vobče neutrudno in idealno deluje za poglobitev angleških simpatij do Jugoslavije. Je čast« ni major naše vojske. Solista, ki spremljata pevsko družino, sta miss Ida Cooperjeva (sopran), koncertna pevka iz Londona, tipična angleška dama, in pianist mr. Reginald Paul. Kaj hitro je potekla lepa urica na belvij« ski terasi in treba je bilo v mesto, h kon« certu. O njem nam bo podrobneje izpre« govoril g. kritik. Po koncertu se je vršil v dvorani Kazine banket, a jutri odpotuje nad polovico skupine na Bled, odkoder bo« do nekateri zaradi nujnih zadev odpotovali v London, nekaj gospodov in dam pa bo po par dnevih obiskalo še Beograd! Prestolonaslednikov dar Sokolom Nj. Vis. prestolonaslednik Peter je poklonil sokolskemu naraščaju, ki se je udeležil vsesokolskega zleta v Beogradu, znake s svojim pcprsjem. Ta dar starešine, pomnožen v več desettisoč, dobe preko sokolskih žup vsi udeleženci zleta. Prestolo-naslednikovo poprsje je izdelal kipar gosp. Zorislav F ran j e ti č iz Beograda. Trboveljsko šolsko vprašanje Trbovlje, 19. avgusta. Eno najbolj perečih vprašanj v naši ob« čini je naše šolstvo ki se pa vendar že resno bliža rešitvi. Ne bomo več razprav« Ijali o različnih obveznostih, ki jih ima pri tem TPD, kajti ta gordijski vozel je presekala z enim samim mahljajem banska uprava s svojo odločitvijo, katere smisel je: vprašanje vodenske šole je neodložlji« vo. Občina naj gradi šolo, glede reverza pa, s katerim je TPD zavezana na lastne stroške graditi šolsko poslopje na Vodi, PREGLED otvori operna sezona Državnega gledališča na Dunaju z Weinbergerjevim »Švando du-dakom« meseca oktobra. Glavne vloge so že razdeljene. V njih nastopijo: Lotta Leh-mannova, Piccaver, Hammes in Mayr. Siegfried Wagner je ob svoji smrti zapustil v rokopisu glasbeno dramo »Wala-mund«, ki jo bo iz pietete do pokojnika vprizorilo kakšno nemško gledališče. Shawova »Sveta Ivana« pri Reinhardtu. Z Dunaja javljajo, da pripravlja prof. Rein-hardt za prihodnjo sezono Josefstadtskega gledališča inscenacijo Shawove »Svete Ivane«. Datum vprizoritve še ni določen. Tizianov portret Michelangela. V posesti nekega zbiratelja starin v Bologni se nahaja, kakor poroča »Comoedia«, portret, ki po vsej priliki predstavlja Michelangela Buonarottija. Poznavalci likovne umetnosti trdijo da je naslikal tega umetnika Tizian 1. 1529. Takrat se je Michelangelo, kakor beleži Vasari, mudil nekaj časa v Benetkah. Novo Voltairejevo delo? »Spomini« ge de Caylus tvorijo že dolgo važen in konkreten dokument za študij dvora francoskega kralja Ludovika XIV. in družbe tedanje dobe. Odkar so izšli (1. 1770., 40 let po smrti pisateljice), jih stalno uporabljajo kot vir za zgodovino rečene dobe. Literarni sladokusci smatrajo te »Spomine« hkrati za klasičen vzor francoske proze tedanjega časa. Ko je knjiga izšla, ji je napisal predgovor sam Voltaire. Zdaj pa so odkrili nekateri ljudje pa naj občina nastoni sodno«pravno pot v primeru, da bi se TPD branila povrniti gradbene stroške. Ta odločitev banske uprave je edino pravilna in ako bi se bilo reševalo vodensko šolsko vprašanje iz tega stališča že od vsega početka, bi bilo to vnrašanje lahko rešeno že pred leti in v ugodnejših razmerah, kakor so današnje. Zaradi gospodarske krize, ki je zavlada« la več 'ali manj povsod, posebno občutno pa še pri nas v Trbovljah, bo treba sedaj to vprašanje rešiti stvarno in vsem potre« bam odgovarjajoče, vendar pa bo potrebno imeti pred očmi tudi ekonomske prilike občine, ki so danes, in ki bodo ostale tu« di še v bodoče mnogo slabše, kakor so bi« le pred leti. V Trbovljah samih imamo dva šolska okoliša: Trbovlje I. (Vode) in Trbovlje II. Šolski poslopji obeh okolišev sta premajh« ni. Za vodenski šolski okoliš bi bilo po« trebno graditi novo šolsko poslopje, v Tr« bovljah II pa bi bila potrebna razširitev dosedanjega. Za rešitev šolskega vprašanja je več na« črtov, resno bi pa prišla v poštev samo dva. Po prvem načrtu naj se gradi novo šolsko poslopje za deško šolo na Vodi, staro pa naj bi ostalo za dekliško šolo, v Trbovljah II pa naj bi se razširilo staro poslopje. Po tem načrtu bi bilo rešeno za dolgo dobo šolsko vprašanje na Vodi, medtem ko bi bilo vprašanje šole Trbovlje II rešeno naj« brže samo za nekaj let. Z ozirom na gospodarske prilike je sto« pil bolj v ospredje drugi načrt, ki predvi« deva tri šolske okoliše in sicer en okoliš za Vode, drugi za kolonije Petelinova vas, del Terezije in Njiva do Sokolskega doma, tretji pa bi obsegal teritorij od Sokolskega doma dalje. — Po tem načrtu bi se z od« cepitvijo Petelinove vasi zmanjšal sedanji šolski okoliš Vode in bi v tem primeru zadostovalo staro šolsko poslopje z 12 učnimi sobami, z odcepitvijo Terezije in Njive pa bi se razbremenil sedanji šolski okoliš Trbovelj e II in bi zopet zadostovalo staro šolsko poslopje. Novo poslopje, ki bi bilo največje in bi moralo imeti kakih 20 učnih sob, bi bilo za tretji šolski okoliš. Ta okoliš bi imel tudi največ šoloobveznih otrok, ker gradi rudnik nove stanovanjske hiše največ v kolonijah, ki bi prišle v ta okoliš, zaradi česar bi se zmanjšalo število otrok v šolskem okolišu Vode. Po tem na« črtu bi bila tudi razdalja do šol precej ena« komerno razdeljena. Pri obeh načrtih bo igral veliko vlogo stavbeni prostor, ki ga pri nas v Trbovljah v take namene ni ve« liko na razpolago. Po prvem načrtu bi prišel v poštev pro« stor na Pravdičevem hribu, o katerem pa nekateri trdijo, da ni posebno primeren in to iz geološkega stališča in pa, ker bi bilo potrebno zgraditi posebno cesto, kar bi stavbo izdatno podražilo. Za drugi načrt bi prišla v poštev dva prostora in sicer prostor na Dežmanovi njivi in pa prostor na Volajevem travniku. Ta zadnji bi bil v tem primeru primernejši od prvega. Kakor rečeno, bo pri rešitvi našega šol« skega vprašanja igralo veliko vlogo gospo« darsko stanje naše občine, pri tem pa bi se absolutno ne smele prezreti tudi stvarne potrebe, ker bi bila rešitev v nasprotnem primeru samo polovičarska in bi se v bližni bodočnosti morda pokazale zopet nove po« trebe, ki bi bile zvezane z novimi stroški. V kratkem se bo itak vršil komisijonelni ogled in takrat bo treba stvar resno pre« tresati iz vseh vidikov. Tragična smrt vrlega moža Sodražica, 19. avgusta. Danes smo pokopali pri nas Žagarja in mlinarja, posestnika g. Frana Pakiža, ki je tako na nagloma preminul pred par dne« vi na ribniškem kolodvoru. . Franc Pakiž se je odpravil pred par dne« vi v Ribnico, da uredi pri ribniškem sodi« šču svoje razmere z ozirom na predajo posestva svojemu sinu. Ko je svoje stvari uredil, je šel proti kolodvoru, da bi se od« peljal z vlakom do naslednje železniške po« staje Žlebič in bi tako imel krajšo pot do doma. Na ribniškem kolodvoru je zahte« val karto, jo plačal in šel do vrat čakal« niče. Čim pa je pritisnil na kljuko, je pa« del na tla in obležal. Zadela ga je mož« ganska kap. Slučajno se je mudil v nepo« sredni bližini ribniški zdravnik dr. Ora« žem, ki je preiskal nesrečnega Pakiža, a je mogel ugotoviti samo smrt. Tragično umrlega Pakiža so prepeljali v Sodražico, kjer je smrt priljubljenega mo« ža, ki ga je poznala in cenila vsa Sodraži« ca, vzbudila veliko sočustvovanja. Pokoj« nik je bil star okrog 65 let, zabaven in ve« sel družabnik in znan povsod kot skrben in vesten gospodar. Pogrešali ga bodo do« mačini pa tudi vsi tržani. literarni zgodovinarji, da »Spomini« niso delo ge de Caylus, ampak spis Voltaireja, ki je samo" privzel masko dvorne dame, da bi se videlo delo verodostojnejše. Prof. Funck-Brentano, ki kategorično postavlja to trditev, hoče svojo trditev dokazati na posebni seji vseh petih Irancoskih akademij v Parizu. Češki pesnik F. X. Svoboda je slavil 16. t. m. Sedemdesetletnico rojstva. Osemdesetletnica Balzacove smrti. Ta mesec je minulo 80 let odkar je zatisnil oči Honore de Balzac, slavni francoski romanopisec in utemeljitelj realizma. Balzac je največji pisatelj 19. stoletja. Francoski realistični roman je dobil v njem trden funda-ment in mojsterskega psihologa. Balzacovo življensko delo je »Človeška komedija«, ki obsega vsa pisateljeva dela, od »Žene tridesetih let« in »Fiziologije zakonskega življenja« mimo Evgenije Grandet, Očeta Gorioia, Slave in padca Cezarja Birotteauja tja do Sestričine Betke in drugih romanov. Balzac je bil vzor vsej pisateljski generaciji poznejših desetletij, od Zole, Goncourta, Dau-deta pa do Bourgeta in je ustvaril takšno galerijo človeških tipov, da se more v tem pogledu z njim kosati samo Shakespeare. O Balzacu, prinaša članek totedenska številka »Življenja in sveta« (8 številka VIII. knjige). Popravi! V našem torkovem članku »Polemika o Oberammergau-u< se je vrinila v tretji stolpec besedila pomota v tem zini-slu, da bi bili morali biti omenieni dile-tanti na Polzeli, kar je bilo izpuščeno. Planinski praznik na Boču Poljčane, 19. avgusta. Zeleni, košati Boč je v nedeljo z veliko slovesnostjo izročal ljubiteljem narave za razglednim stolpom in planinsko restavTa« cijo končno še idilično planinsko zaveti« šče, postavljeno v sedlu Boča v višini 960 metrov v poletni hlad, ki pa je zavarovano tudi proti jesenskim in zimskim vetrovom. Oči se divijo lični kočici v bukovem za« 'tišju, ki je bila v nedeljo — vsa odeta v zelenje — slavnostno otvorjena in blago« slovljena. Lep nedeljski dan je privabil na to slav« je zopet mnogo gostov, ki so se divili pla« ninski krasoti zelenega Boča ter občudo« vali in hvalili podjetnost mlade naše pla« ninske podružnice. Slavnost se je pričela že predpoldne s slovesno mašo, ki jo je čital pri Sv. Miklavžu ob številni udelež« bi g. profesor Rezman. Takoj po maši se je napotila zbrana pestra množica na vrh, da prisostvuje slavnostni otvoritvi zaveti« šča. Po kratkem nagovoru je blagoslovil zavetišče podnačelnik naše podružnice SPD« župnik g. Cilenšek ter je obenem, ker je bil načelnik zdravnik g. dr. Hrcmovsky zadržan, tudi pozdravil številne navzoče in izročil zavetišče v splošno uporabo. Pred« vsem je pozdravil drage srbske goste iz Beograda, ki letujejo pod okriljem društva »Dom sirotne dece« v Gornjem Gabsraiku pod Bočem že par počitnic in ki haja ob 18.1. skih zdravnikov je doslej priglasilo svoj prihod 5 uglednih zdravnikov iz Francije, 5 iz Rumunije in 5 iz Grške. Gosti si bodo v Zagrebu ogledali mesto, zlasti pa medicinske institucije. Dne 2. septembra jim priredi mestna občina zagrebška opoldne banket, zvečer pa ban svečan rotit. Tudi na Sušaku se pripravlja slavnosten sprejem. + Beograd, za spomenik maršau Joffreju. Beograjska mestna občina je francoskemu poslaniku v Beogradu izročila 20.000 dinarjev kot svoj prispevek za spomenik maršalu Joffreju, ki mu ga bodo postavili v njegovem rojstnem kraju. * Milijoni v dimu. Po najnovejših uradnih podatkih uprave državnih monopolov se je v teku leta 1929. popušilo v Jugoslaviji tobaka za 1.769,388.095 Din, tako da pride na vsakega prebivalca 286 cigaret na leto. Skupno se je prodalo leta 1929 cigaret: »Karadjordje« 422.648 komadov; »Jadran« 1, 146.698; »Kosovo« 1,402.434; »Stru-mica« 4,196.660; »Šumadija« 6,230.428; »Vardar« 549,085.070; »Drina« 41, 749.300; »Neretva« 5,050.472; »Morava« 13,837.300;, »Zeta« 1.608,636.239 in »Sava« 1. 763,737.675 Največ se je torej popušilo cigaret »Sava«. Smotk se je največ popušilo iz mešanega inozemskega tobaka 15,162.557 komadov, potem »Portorico« 5,280.931 in kratkih domačih 4,654.043 komadov. Tobaka za žvečenje in njuhalnega tobaka se je porabilo okroglo 90.000 kg. Od rezanega tobaka zavzema prvo mesto savski tobak: 4,816.041 kilogramov, potem dunavski 771.074 kg, zetski 206.503 kg, neretvanski 169.543 kg moravski 37.365 kg, ameriški 5£28 kg, ba-natski 4692 kg, trebinjski 822 kg in vardar-ski 821 kg. Mnogo našega tobaka pa se proda v inozemstvo, zlasti v Češkoslovaško in Poljsko. KINO ,,IDEAL" Danes! Senzacija! Ob 4., pol 8. in 9.! gosarieva zaročenka Senzacijonalna pomorska drama v glavni vlogi slavni BISCOT * Mednarodni letalski kongres. V času od 29. septembra do 3. oktobra se bo vrši! v Budimpešti deveti mednarodni letalski kongres, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki naše države. * Smrtna kosa. V brežiški bolnici ie uim-la v 56. letu starosti ga. Ana Debevče-v a roj. Dietzova. Pogreb bo 22. t. mč ob 16. na pokopališče v Brežicah. — Gradcu je preminul ptujski špediter g. Jernej Brauchart. Pokopali ga bodo danes na pokopališču Sv. Petra v Gradcu. — Pokoj-koma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Učitelji za brodarsko podoficirsko šolo. Minister vojske in mornarice je odredil, da se za brodarsko podoficirsko šolo v Šibc-niku (Mandalina) sprejmejo triie redni civilni učitelji za pouk v omenjeni šoli in sicer za predmete: srbsko-hrvatski jezik, zgodovina in geografija, aritmetika in geometrija ter fizika in mehanika v obsegu za četrti razred nižje srednje šole. Na vsakega učitelja pride 22 tedenskih učnih ur. Rok za prijave do 15. septembra. * Luksuzni parobrod »Prestolonaslednik Petar«. Predvčerajšnjim je mimo Sušaka plul trup bodočega luksuznega parobroda »Prestolonaslednik Petar«. Nova ladja poj-de v Kiel, kjer bo popolnoma kompletirana Ta parobrod je dvojček »Karadjordja«, ki se sedaj popravlja v Tivtu. Poškodovani del trupa bo v kratkem popravljen, notranjo opravo pa bo preskrbela zagrebška tvrdka Bothe & Ehrmann. * Maturanti iz 1. 1910. v Celju bodo imeli za 20 letnico mature svoj sestanek v Celju v hotelu »Evropa« v ponedeljek 25. t. m. ob 7. zvečer. Tovariši, pridite vsi! Ivan Hanžič, notar v Velikih Laščah, sklicatelj sestanka. * Slovensko planinsko društvo opozarja turiste, da se v čim večjem številu udele* že slavnosti 30 letnice obstoja Češke koče pod Grintavcem. Iz Kranja na Jezersko bodo avtobusi na razpolago. — Te slav* nosti se udeleže poleg tukajšnjih Čehov, odposlanci kluba čehoslovaških turistov v Pragi pod vodstvom podpredsednika klu* ba in predsednika Asociacije slovanskih turistovskih društev g. V. Jenička iz Prage in predsednika kluba čehoslovaških turi* stov na Dunaju g. Čižeka; tudi Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu se udeleži proslave pod vodstvom predsednika g. Josipa Pasariča. * Razstava lovskih psov. Za letošnjo državno razstavo lovskih psov, ki bo enodnevna, so bile razposlane prijavnice. Ce kdo teh še ni prejel ali v premalem številu, naj takoj javi na upravo Ljubljanskega ve-lesejma, da se mu še pravočasno dopošlje-jo, ker je zadnji prijavni rok vključno do 23. t. m. * »žena in dom.« Prejeli smo osmo številko revije »Žena in dom«. Tudi ta številka je pestra po vsebini in bogato okrašena s slikami. Matere in gospodinje bodo z zanimanjem čitale članke o vzgoji otrok, o zdravju, o gospodinjstvu, o kuhi in praktičnih navodilih. Za ljubiteljice cvetic je kotiček za rastline in vrt, za pridne roke so navodila in slike ter priloge za ročna dela, za one, ki imajo šivalne stroje, jo modni pele-mele, članek »šivanje in krojne pole«, a tudi članki o ženskem pokretu o modi. o lepotičju so vsaki slovenski ženi potrebni. Kotiček za vprašanja in odgovore je vedno poln stvarnih odgovorov. Najbolj bo pa naročnicam všeč nadaljevanje povesti Potočnikove Trude. Poleg te povesti ima list še krajše črtice, življenjepis g. Banovčeve, matere našega znanega tenorista, ki je sedaj v Ameriki. Naročnina za vse leto s krojno polo in prilogo za ročna dela je 68 Din. Nove naročnice dobe lahko vse prejšnje številke. Naroča se pri upravi: Prule 11 v Ljubljani. * Ogromen obisk zoološkega vrta v Zagrebu. Koliko je na .deželi zanimanja za zoološki vrt v Zagrebu, so pokazali dnevi evharističnega kongresa. V treh dneh, ko se je v Zagrebu zbrala zaradi kongresa ogromna množica, je posedlo zoološki vrt nad 35.000 ljudi, tako da je blagajna v tem času prejela okroglo 100.000 Din. * Obilen ribji lov v Bakru. Iz Bakra poročajo, da je bil v zadnjih dnevih ribolov v tamkajšnjem zalivu zelo obilen. V teku ene noči so ribiči vjeli nad tisoč velikih tunov. Posamezni komadi so tehtali po 8 do 10 kg. Na ljubljanskem trgu so včeraj tunjino meso prodajali po 36 Din za kg. * Če se otroci igrajo z orožjem. V vasi Zaglavcu pri Grocki sta desetletni sinko kmetovalca Raje Ačiča in njegova mala se-stričina pasla svinje. Na lepem je fantu padlo v glavo, da je stopil v hišo, snel očetovo puško in začel meriti proti sestričini. Dekletce je v domnevi, da je puška prazna, še velelo: »Le ustreli!« Trenutek nato je jeknil strel. Nesrečno dekletce se je zgrudilo mrtvo, zadeto v desno stran glave. * Huda avtomobilska nesreča. V ponedeljek popoldne se je pripetila huda avtomobilska nesreča na cesti, ki vodi z Učke proti Opatiji. Avto je povozil Ivano Srniče-vo, ki je bila prepeljana v bolnico, kier je kmalu nato umrla. * Velika nesreča pri Jajcu. Na industrijski progi, 18 km od Jajca, se je primerila huda nesreča. Zavore so pri vožnji navkreber popustile in mali vagončki so zdrveli s silno brzino navzdol. Več delavcev je poskakalo z njih, dobili pa so pri padcih zelo občutne poškodbe. Delavca Stanko Hodič in Miloš Radovanovič bosta najbrže podlegla. Vagončki so zgrmeli v prepad m se razbili na drobne kose. * Mal požar v Kočevju. Pišejo nam: Včeraj malo pred 8 uro zjutraj je pri posestniku in pekovskemu mojstru Honigmannu v Kočevju nastal ogenj v shrambi za drva in drugo. Velika sreča je, da ni nastal ogenj ponoči, kar bi lahko bilo usodno za bližnje hišne posestnike, katerih hiše se drže zelo blizu skupaj. Ogenj ni napravil večje škode, ker so ga takoj pogasili. * Uboj zaradi tnejei Soseda Gjorgje Red-žič in Paun Kostič v vasi Boletinu v Vojvodini sta se že dalje časa prerekala zaradi meje. Te dni je Kostič nalašč zopet stopal preko sosedovega travnika, namenjen k svojim njivam. Sosed ie prihitel s puško in ga pozval, da se umakne. Ker Kostič na ponovne pozive Ie ni ubogal, je RedžiC sprožil in Kostiča ubil na mestu. Take so posledice sosedskih razprtij: eden v jamo. drugi za dolga leta v zapor. * Ponarejeni tisočaki. Iz Gornje Radgone nam pišejo: »Jutro-« je poročalo, da je po-sestnica Ana Kurnikova iz Zrnove skušala zamenjati ponarejen tisočak pri gostilničarju g. Nedoku na Kapelskem vrhu in da je gostilničar g. Nedok spoznal falzifikat ter ga Kurnikovi odvzel, da ga izroči orožni-štvu. To ni točno. Res je le, da je tukajšnja Autotaksi m. Javan Kocenova al. 5. Telefon 2821 13 Upoiabljajte samo originalni „Saeheiiisi" nenadkriljiv mrčesni prašek, razpošilja Zacherlin d. z o. z., Beethovnova 16. 113 Inženjer TOBOR FILIPOVIČ Beograd, Srebrenička št. 4, potrebuje za takoj: 8 km ozkega tira od 0.60 m od 7 kgr na železnih pragovih z vsemi pripadajo- ■ čimi deli. 160 vagonov s tovorno prostornino od 1 do 1.25 m3. — Ponudbe poslati na gornji naslov. 1150S Znatne znižanje cen Ovomaltine velika škatla srednja škatla mala škatla Din 56.— Din 32.— Din 16.— Miru in odmora želi vsak Telesno moč in delovno sposobnost osveži ki predstavlja koncentrirano hranilno vrednost in energijo. i5< Misli na to, da se pri vihai?u in dežju najlažje prehladiš Ravnaj se po tem in varuj se prehlad. Tvoje geslo naj bo: pravočasno vzeti tablete. Pazi pa na to: vsaki zavoj in | vsaka tablete nosi Boyer-jev krii. orožniška postaja zaupno doznala, da Kurnikova poseduje tisočdinarske falzifikate in da se je na podlagi teh zaupnih doznanj izvršila pri Kurnikovi hišna in osebna preiskava, katere rezultat je bila najdba treh tisočakov falzifikatov. Pri vsej zadevi nima gostilničar g. Nedok nikakega posla. 1TO —• zobna pasta najboljša! ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v "-:'cpšo izvršitev. Iz LJubljane u—Gostovanje dunajske operete v ljubljanski operi. V ponedeljek 25. in torek 26. t. m. bo gostovala v našem opernem gledišču dunajska opereta, ki je sedaj že dalje časa na gostovanju po Jugoslaviji. V Zagrebu je priredila dvoje gostovanj z velikim uspehom in vselej pred razprodano hišo. Na čelu gostovanja je znana dunajska igralka Margareta Slesakova, ki uživa v svojem rodnem mestu ugled prave umetnice. Poleg nje nastopajo še Har-ry Payer in Karla Schulzova ter potrebni ansambl. Opereto dirigira dirigent dr. Neumann. V Ljubljani bodo gostovali z operetama »Pomladno dekle« in ^Štirikrat poroka«. Vstopnice po običajnih cenah bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. u— Pogreb Jeana Stacula. Včeraj dopoldne je prispela krsta z zemskimi ostanki ponesrečenega veletrgovčevega sina £. Jeana Stacula iz Splita na glavni kolodvor in se je popoldne ob 16. vršil izpred kolodvora pogreb. Krsto so blagoslovili oo. frančiškani, na kar se je začel pomikati žalni sprevod, ki ga je otvoril zastavonoša Pogregreba zavoda s črno zastavo; za njim so nosili Staculovi uslužbenci dva krasna venca. Sledil je voz s cvetjem in številnimi venci. Pred krsto, v katero sta bila vprežena dva para vrancev, je korakala večja skupina frančiškanov, za krsto so se pa razvrstili užaloščeni sorodniki, številni znanci in prijatelji, predstavniki in zastopniki jaznh korporacj, številni ljubljanski trgovci in drugi. Sprevod je krenil po Miklošičevi cesti, Komenskega ulici, mimo Tabora na pokopališče k Sv. Križu, kjer so pokojnika položili k večnemu počitku. Povsod, kjer se je žalni sprevod pomikal, je bila zbrana velika množica ljudi, ki je v špalirju pogojniku na njegovi zadnji poti izkazovala poslenjo čast! Bodi pokojniku ohranjen časten spomin! u— Slavnost na Češki koči pod Grintavcem v nedeljo 24. t. m. bo ena izmed najznamenitejših letošnjih planinskih prireditev, ker je prijavljena ne samo udeležba hrvatskih, marveč tudi čeških planinarjev iz Prage in Dunaja. Tudi udeležba iz slovenskih krajev bo številna, samo Ljubljana je, kakor že običajno, zaspana. Namerava se najeti poseben avtobus, ki bi v nedeljo zjutraj vozil iz Ljubljane na Jezersko ta nazaj, a se je doslej prijavilo tako malo udeležencev, da za enkrat ni misliti ranj. Zato je Jugoslov.-češlčoslov. liga podaljšala rok za prijavo do danes, četrtka popoldne ob 17. Priglasi se lahko vsakdo ne glede na to ali je član Lige, ali ne — pri podpredsedniku Rastu Pustoslemšku v Knaflje-vi ulici 5-II. Vožnja sem in tja bo stala, ker bo k stroškom nekaj prispevala tudi liga, približno 35—40 Din. Pozivamo vse ljubljanske turiste in turistinje, zlasti one, ki še niso bili na Češki koči, da izrabijo to ugodno priliko in se udeleže prelepe planinske svečanosti, ki bo ob enem manifestacija slovanskega bratstva! u_ Avtotaksiji in avtobusi na pregledu. V torek in včeraj so morali lastniki ljubljanskih taksijev in avtobusov pripeljati svoje vozove na komisijonelni ogled. Policijska komisija ie pregledala 40 avtotaksi-jev in okoli 30 avtobusov, če so rabni in v zadovoljivem stanju. Glede avtotaksijev je komisija, ki je postopala zelo ngorozao, ugotovila, da so vsi v dobrem in brezlrb-nem stanju in da se Ljubljana lahke ponaša z najlepšimi vozovi. Trije ali štirje lastniki so dobili nalog, naj nekoliko nategne k/ zavore. Avtobusi so bili večinoma df.bri. pet pa jih je komisija škartirala, deloma, ker ie bila karoserija slaba, deloma pa ker niso več odgovarjali varnostnim predpisom. Mestni avtobusi, 6 po številu, so »nabor« dobro prestali in so vsi Sa sposobni za nadaljne vožnje. Dva mestna avtobusa sta v generalni reparaturi. u— Prosvetni oddelek mest. magistrata (Gradišče 2) bo zaradi snažen j a uradnih prostorov v soboto 23. t. m. zaprt. u— Dve tatvini. Šteparica Marija Seu-gerjeva je na policiji prijavila, da je nekdo njej in njeni sestri iz stanovanja odnesel večjo množino perila. V mestu se zadnje čase pridno udejstvujejo »rabutarji«. Nedavno smo poročali, da so neznani storilci oklestili jablane in češplje pri redevnrah na Mirju. V noči od torka na sredo so pa posetili posestnika Srečka Bončarja v Rožni dolini, Cesta V, otresli več jablan in mu odnesli okoli 30 kg jabolk. Tudi na ograji so mu nepovabljeni gostje napravili škodo. u— Fakirja Zenkla iščejo. Lani se je pojavil v Ljubliani fakir Zenkl, ki je napove doval svojevrsten program: prebadanje jezika in lic ter druge fakirske čudeže. Del napovedanega programa je res izvedel, toda že naslednjega dne je izginil, kakor bi se v zemljo vdrl. Iskali so ga nov.narji, ki bi ga radi intervjuvali, policija, ki Se imela neke pomenke ž njim, ter mestnj občina, kateri je ostal dolžan občinsko takio in veselični davek. Sedaj je policija za podjetnim fakirjem izdala t:rii'c-v u— Jesenski tečaj za krojače, šivilje, nešivilje 28. t. m. Revnejšim znižano. — Krojno učilišče, Ljubljana, Stari tifc 19. Kroji po meri. 1024 Iz Celja e— Vsa celjska in okoliška društva se naprošajo, naj v nedeljo 14. septembra ne prirejajo prireditev, ker bo ta dan priredilo Osrednje društvo nižjih poštnih uslužben cev, krajevna skupina v Celju, veliko ljudsko veselico v Sokolskem domu v Gaberju v korist svojih ubogih članov in onemogle-žev. e— Kje ie naš nacijonalnl ponos? Neka gospa na Ljubnem je prejela te dni pismo, na katerem je bil napisan naslednji škandalozni naslov: »Laufen bei Cilli«. Niti dr- žavne označbe ni bilo na pismu. Taka pisma bi se morala brezpogojno vračati od-pošiljatelju, kakor bi nedvomno napravili avstrijski in nemški poštarji z našimi pismi, če bi jih mi naslavljali s slovenskimi krajevnimi imeni avstrijskih in nemških krajev e— Veteran iz bitke pri Visu. Jutri bo slavil v Celju svoj devetdeseti rojstni dan obče znani, simpatični slikarski mojster g. Jakob Batič, popolnoma čil in veder, kakor da jih ima šele petdeset Rojen je bi! g. Batič 22. avgusta 1840. v Gorici. Leta 1860. je odšel kot dvajsetletni krepak mladenič k mornarici, kjer je služil polnih 10 let Udeležil se je tudi znamenite pomorske bitke pri Visu pod admiralom Tegetthofoir. L 1866. Jubilantu je lani umrla soproga, vendar je ostal kljub vsem udarcem usode še vedno veder in čil. Brez očal in sklonjenega hrbta opravlja svoje črkoslikarsko delo vsak dan kakor pred nekaj desetletji. Na vprašanje, ali se bo oženil, odgovarja s prijaznim smehom: »Bi se že, pa se bojim, da bi prehitro dobil sive lase.« Prijaznemu someščanu k visokemu jubileju iskreno čestitamo! e— Izgubljeno in najdeno. Na Zidanem mostu je bil pozabljen 15. t m. damski dežnik. ki je bil na telefonsko obvestilo lastnice poslan z naslednjim vlakom v Celje. Dežnik pa ni prispel v roke lastnice, ker se je zapeljal najbrže še nekoliko dalje od Celja. V Prešernovi ulici je bilo najdenih več različnih dokumentov, glasečih se na ime Josipa Kelemana iz Novega Sada in na ime inž. Osersa z Dunaja. V mestnem parku je bila najdena rjava usnjata aktovka, v kateri je bila moška srajca. Pod vežo davčne uprave v Cankarjevi ulici pa j.e bil najden predvčerajšnjim popoldne 100 dinarski bankovec. Lastniki izgubljenih predmetov naj se zglase pri mestni policiji. e— Na progi Ljubno—Celje so bila izgubljena očala. Prosim, da se oddajo na avtobus šoferju. 33846 e— Najdena ročna torbica. Pred dnevi je bila neki večer najdena v že izpraznjenem vagonu savinjskega vlaka svetlorjava ženska ročna torbica z različno vsebino. Lastnica naj se zglasi na predstojništvu celjske mestne policije. e— Tina Uki aretiran. Popularni celjski berač Tina Uki, ali kakor se v resnici piše Martin Točaj, neznane starosti (policija ga ceni okrog 60 let), pristojen v Višnjo vas pri Vojniku, je bil včeraj dopoldne aretiran, ker že več let berači po Celju s cerkvico v levici in večjim zvoncem v desnici. Ljudje se zgražajo nad njegovim obnašanjem, ker Tina Uki v svoji slaboumnosti obira sredi ceste golazen, se preoblači na ulici vpričo otrok, skoro popolnoma gol se solnči po pločnikih in počenja druge take . reči. Najprimernejše bi pač bilo, da bi ga oddala pristojna občina v kak zavod ali ga pa obdržala na deželi. Iz Maribora a— Smrt vrlega moža. V Razvanju pri Mariboru je umrl minuli torek zadet od kapi posestnik in prvi občinski odbornik g. Peter Grašič, daleč na okrog znana osebnost, ki je bil zlasti zaradi svojega miroljubnega značaja ter izredne ustrežljiv vosti splošno priljubljen. Bolehal je že od lanskega leta, ko ga je prvič zadela kap. Pokojni Grašič je bil tudi soustanovitelj gasilskega društva v Razvanju in si je zla* sti kot občinski odbornik pridobil znatnih zaslug. Pogreb bo danes popoldne iz hiše žalosti na razvanjsko pokopališče, katere* mu je sosedoval. Bodi vrlemu možu ohra* njen trajen spomin!! a_ Državna trgovska akademija v Ma= riboru. Vpisovanje učencev, ki so zavod že posečali, bo od 1. do 3. septembra vsak dan od 8. do 12. Učenci, ki se žele na no* vo vpisati na trgovsko akademijo, morajo do 31. t. m. vložiti pismene prošnje pri ravnateljstvu zavoda. Prošnje morajo biti kolkovane s 25 Din. Začetek rednega pouka bo 9. septembra ob 8. zjutraj. a— Razid društva. Krajevna organizaci« ja društva železniških upokojencev v Ma* riboru se je zaradi neuspešnega stremlje* lija po izboljšanju gmotnega položaja sta* rih železniških upokojencev prostovoljno razšla a— Mariborski trg je bil včeraj izredno dobro založen, pa tudi sijajno obiskan. Kmetje so pripeljali devet vozov jabolk, hrušk in sliv in so zato cene na trgu znat* no padle. Tudi grozdja je bilo obilo. Pro* dajalo se je laško pc 14 do 16, banatsko po 12 do 14, dalmatinsko po 8 do 10 in domače po 12 do 14 Din kg. Zaradi stro* ge kontrole s strani tržnega nadzorstva, ki jo vse občinstvo odobrava, prinašajo kmetice sedaj že boljše blago na trg. Kljub temu pa je bilo tudi včeraj zaplenjenih 25 kg slabih gob. Kmetica Alojzija Kebrič iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah, ki ni hotela izročiti tržnemu organu zaplenje* nih gob in se je stražnika celo dejansko lotila, se bo morala zagovarjati še pred sodiščem. a— Svoj lastni dom in sicer hišo št. 92 pod gostilno »Pri treh ribnikih« si je na* kupilo pogrebno društvo v Krčevini, ki obstoja šele 5 let in si je pod sedanjim agilnim vodstvom tako lepo razvilo, da šteje že nad 800 članov. Od 1. septembra dalje bo društvo uradovalo že v lastnem domu, obenem pa namerava društvo tudi povečati ugodnosti, ki jih uživajo društve« ni člani. a— Oni, ki ptice pod nebom redi, naj se ozre na bedne deložirance pod državnim mostom. Od hiše do hiše hodijo njihovi otroci prositi kruha, drugih jestvin in oble* ke. Nekaj porcij dnevne hrane izdaja ljud* ska kuhinja v mestni -oskrbnišnici. Med deložiranci pa so seveda tudi taki, ki se sramujejo prosjačiti. Beda pa vodi lahko tudi v zločin. Iz soseščine že izginjajo dr* va, izginilo pa je nedavno tudi dvokolo. Mrzle noči, ki so nastopile, pa se izra* žajo tudi v joku in šklepetanju zob, ki se čuje vse tja do bara, kjer objestneži raz* sipavajo. Kako dolgo še? a— Pravcata ljubljanska megla je vise« la včeraj zjutraj nad Mariborom Bila je tako gosta, da bi jo lahko rezal. Avtomo* bili so morali imeti pri belem dnevu luči. recke državne razredne loterije za 111. razred §o dospele« Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. avgusta, in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 ■ S'-'. VV 1 ' v ; Meglo pa so kmalu razpodili topli solnčni žarki, ki so ves dan ogrevali mesto, dok« ler se niso začeli proti večeru nenadoma poditi nad mestom temni oblaki. a— Elektrarna Fala javlja preselitev svojih pisarniških prostorov z Aleksandrove ceste 14-n v Vrazovo ul. št. 2-1. a— Ne mučite živali. Po strmini Fran-kopanove ulice je včeraj ključavničarski pomočnik Josip žolgar tako neusmiljeno oretepal slabega konja, ki kljub vsem naporom ni mogel izvleči težko obloženega voza, da se ie uboga žival zgrudila. Dogodek je izzval med ljudmi, ki so prizor opazovali, silco zgražanje in ogročenje Ljudje so brezčutneža prijavili stražniku, ki je napravil proti njemu ovadbo. a— Drzen napad pri belem dnevu. Ko se je v torek dopoldne čevljarski mojster Ciril Lovec peljal s kolesom po Tržiški cesti v Konjice, mu je v bližini betnavskega gozda nenadoma skočil nasproti močan možak s kolom v roki. K sreči je imel Lovec pri sebi samokres. Skočil je s kolesa in oddal dva strela v zrak. Neznanec je nato jadrno pobegnil in izginil v bližnjem gozdu. Stvar ima sedaj v rokah policija. a— 72 trgovcev je pomočniški zbor tr« govskega gremija v Mariboru prijavil oblastem zaradi kršenja banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrt« nih obratovalnic. Pomočniški zbor upa, da bodo pristojne oblasti m trgovski gremij v Mariboru znale ukreniti vse potrebno, da se bo odpravila umazana konkurenca, ki se je v zadnjem času tako razpasla. 35 ARSTVO davka na poslovni Z nedavno objavljenim zakonom o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se dopolnjujejo in spreminjajo dosedanji tozadevni zakonski predpisi, je dana ood la-cra za važno reformo v pogledu pobiranja te^a davka. Prednosti novega sistema pav-šalirane«a pobiranja davka na večje število prometnih paz leži v tem, da davek ne obremenjuje blaga pri vsakem posameznem prehodu iz rok enega posrednika v drugega Obremenitev vseh iaz prometa se bo po možnosti za vsako blago izvršila -laen-krat v obliki pavšalnega skupnega davka na poslovni promet. Prometni davek se bo torej po novem sitemu načeloma na isto blaso samo enkrat pobiral, in sicer po možnosti pri producentu. za uvozno blago pa pri uvozu ob priliki carinjenja. V splosnem trgovina torej ne bo obremenjena s lom davkom. V kateri fazi produkcijskega procesa se bo izvršila obremenitev, bo po vsem .azlic-no pri posameznih predmetih in bo odvisno od teca. kje je najlažje dotični predmet obremeniti s tem davkom. Točnejše določbe bodo izdane na podlagi spoiazuma z inte-resiranimi gospodarskimi panogami v obliki pravilnika. Tako se bo n. pr. promotni davek za vse faze prometa od žita do kruha plačal v mlinu in ne bo niti promet žitne trgovine niti promet pekov direktno tangiran od davka na poslovni promet. Zato pa bo vsekakor skupni davek na poslovni promet v mlinih določen v taki riši m, ki bo odgovarjala poprečnemu številu prometnih faz do konsumenta. Sistem pavšaliranja prometnih faz je najbolj dosledno izveden v Avstriji, kjer se je prav dobro obnesel. Danes je v Avstriji prometni davek pavšaliran za okrog 400 blagovnih skupin. Glede na okolnost, da Je naša država predvsem agrarna, je računati, da bomo pri nas lahko izhajali s 300 pav-šaliranimi stopnjami skupnega davka na poslovni promet za različne blagovne vrste. Sistem pavšaliranja prometnih faz ima brez dvoma mnogo prednosti nasproti dosedanjemu sistemu, čeprav bodo predpisi bolj komplicirani. V prvi vrsti je treba omeniti, da bo omejitev davčnih obvezaneev na neprimerno manjše število mest, znatno znižalo stroške države za odmero davka, za pobiranje in za kontrolo. Trgovine promstni davek ne bo več oviral, ker se višina davka ne bo več ravnala po dejanskem številu prometnih faz, kar je doslej precej obremenjevalo vmesni promet. Mogoča bo tesnejša kalkulacija nasproti dosedanjemu sistemu, ko nikoli ni bilo mogoče točno vedeti števila prehodov blaga iz ene roke v drugo, pri čemer ie bilo vsakokrat obreemnjeno blago z 1%. Brez dvoma najvažnejše pri tem sistemu pa je končno to. da bo odslej tudi uvoženo blago enako obremenjeno kakor domače blago. Po sedanjem sistemu davka na poslovni promet je bilo inozemsko blago skoro povsem oproščeno od tega davka na škodo naše domače industrije, obrti in produkcije sploh. Nasprotno pa daje novi sistem možnost povračila plačanega davka pri izvozu, ker bo v bodoče povsem točno znano, koliko znaša skupna obremenitev na posamezno blago. Vrhu tega bo tudi šele po novem sistemu mogoče diferencirati davek na razne vrste blaga, tako da se gotovo blago povsem oprosti od davka, dočim se drugo bolj luksuzno blago težje obremeni. Tako bo odpravljena dosedanja krivica, ki leži v tem. da se za moko. premog, les in najvažnejše življenske potrebščine plačuje enak davek kakor n. pr. za kosinetične in druge luksuzne izdelke. Zato bo novi sistem brez dvoma bolj socijalen, saj bo omogočil pravičnejšo lazdelitev bremena na konsumente. Želeti bi še bilo. da se davčne stopnje za posamezno blago določijo v zmerni višini, vsaj tako, da donos tega davka po novi obliki ne bo večji kakor dosedanji donos davka na poslovni promet. = Onemogočen prevoz našega sr°zdja skozi Madžarsko. Vest, da je Madžarska prepovedala svoboden prevoz našega grozdja (zlasti v Češkoslovaško) in da bo odslej za vsak prevoz potrebno zahtevati dovoljenje od madžarskega kmetijskega ministrstva z navedbo izvoza in količine, je v vinogradniških krogih Vojvodine izzvala veliko razburjenje. Kaj je dalo Madžarski povod za to prepoved je povsem neznano. Novosadska zbornica je takoj podvzela nujne korake, da se ta naredba madžarske vlade ukine, ker nasprotuje trgovinski pogodbi. Izvajanje te prepovedi bi za naše vinogradništvo pomenilo težak udarec, ker se je baš sedaj pričel živahen izvoz grozdja in bi nam lanskoletna akcija za izvoz srrozdja lahko prinesla ugodne rezultate. V izvozniških krogih računajo, da bi lahko' letos izvozili za 40 do 6P milijonov Din svežega grozdja, če ostane odredba v veljavi, bi bil ta izvoz povsem nemogoč. Kakor se zatrjuje je naše poslaništvo v Budimpešti že interveniralo in je zaenkrat samo pričakovati, da bo Madžarska dovolila prevoz od 100 vagonov grozdja. = Stanje Narodne banke. Iz zadnjega izkaza Narodne banke od 15. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve banke v drugi četrtini avgusta zmanjšale za 62 milijonov Din. V ostalem ni opažati večjih sprememb. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t m.): Aktiva: kovinska podlaga 319.0 (—39.5), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1172 3 (—31.8), posojila na menice 1200.5 (4- 5.8), lombard 231.7 (+0.8); pasiva: obtok bankovcev 5363.1 (-29.4), žirovne obveznosti nasproti državi 205.3 (—5.1), ostale žirovne obveznosti 972.7 (+17.6), razne obveznosti 183.3 (—47.7). = Ustanovitev Nizozemsko-jugoslovenske trgovske zbornice v Roterdamu. Po večmesečnih pripravah je bila nedavno ustanovljena mešana Nizozemsko-jugoslovenska trgovska zbornica v Roterdamu, k.i ima za cilj poglobiti trgovinske odnošaje med obema kraljevinama in zainteresirati nizozemski kapital za naše gospodarstvo. Nizozemsko tržišče je zaradi splosno nizkih carin dostopno za uvoz najrazličnejših pro-izvodov. V prvi vrsti prihajajo poleg žita za izvoz v Nizozemsko v poštev hrastovi-na in drugi les, suhe češplje, pekmez itd. Seveda je pa pri tem velike važnosti solid-nost trgovskega poslovanja. Za predsednika zbornice je bil izvoljen naš častni konzul v Roterdamu g. H. van Dam. Naslov zbornice je: Nederlandsch-J oegoslavische Kamer van Koophandel, Roterdam, Korte Wynbrunstraat 5. = Plemenski sejem in premiranje mnc-ga^ke govedi v Ormožu. Zveza selekeijskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu, v kateri so včlanjena društva v SredisCJ, Ormožu. Sv. Lenartu in Sv. Marjeti pnre«. s podporo kr. banske uprave v Ljubljani 19 septembra ob 8. uri predpoldne na sejmišču v Ormožu premiranje rodovniške govedi pincgavske pasme za svoje člane, .sočasno s premiranjem se bo vršil tudi plemenski sejem za mlado živino v starosti od 6 do 24 mesecev. Podrobne informacije so na lazpolago pri zvezi. _ = Gradba železnic in njeno financiranje. V prometnem ministrstvu se sedaj proučuje vprašanje gradbe železnic v režiji domačih podjetij, ki bi sama prevzela tudi skrb za financiranje. Na ta način se nameravajo mobilizirati obilna sredstva, ki jih imajo na razpolaso domači denarni zavodi. Država pa bi se obvezala, da vloženo glavnico odplača v 20 letih. Da bi se to vprašanje pravilno rešilo, bo prometno ministrstvo te dni poslalo vsem gospodarskim organizacijam eirkular, v katerem bo zahtevalo, da organizacije o tem vprašanju čim prej izrazijo svoje mišljenje. = Ponovno nazadovanje španske valute. Španska valuta, ki je bila tekom julija še precej stabilna na višini 60% zlate paritete, je v tek. mesecu pričela ponovno na zadovati, in je zadnje dni notirala le 54 do 55% zlate paritete (54—55 švic. frankov za 100 pezet). Pretekli iorek se je španski ministrski svet ponovno pečal z nazadovanjem valute in je ob tej priliki raztegnil poob lastila, ki jih ima odbor za nadzorstvo deviznih poslov pri španski Narodni banki. Glede na neuspeh stabilizacijskih prizadevanj je finančni minister podal ostavko Med narodom se znova širi nervoznost ker tudi cene naraščajo. Ponovno nazadovanje valute se spravlja v zvezo z delovanjem špekulacije. Listi zahtevajo poostritev kazenskih predpisov proti devizni špekulaciji in proti izseljevanju kapitala. — Trajne težkoče zaradi španske valute navzlic deklaraciji vlade o predvideni stabilizaciji nam znova potrjujejo, da s strogimi deviznimi predpisi in z deklaracijami ni mogoče stabilizirati deviznih tečajev. Povojna zgodovina je ponovno dokazala, da se valuta sama brez sodelovanja institucije, ki bl s pomočjo deviznih rezerv vršila izravnavo primanjkljajev v mednarodnem plačilnem prometu ne da stabilizirati. Stabilizacija^ bo uspešna šele tedaj, ko bodo španske državne finance urejene in ko bo španska Narodna banka na podlagi vsaj približno določenega stabilizacijskega tečaja pričela za legalno potrebo oddajati devize in jih kupovati. V takem primeru bi se zaupanje naroda takoj zopet povrnilo, špekulacija bi povsem prestala, pobegli kapital pa bi se naglo povrnil, kar bi. kakor pred leti v Franciji. povzročilo obilno pritekanje tujih deviz, Španska Narodna banka pa je na podlagi svojih obilnih zlatih rezerv dovolj fundirana, da to nalogo izvede. Naša lesna trgovina ie na definitivni stabilizaciji peze-te moend interesirana. ker padanje valute Ljublj. Kredit. Zadru ž* kreditna zavod gosp- 25.8 23.6 29.5 zav. 16.8 119.8 42.4 17.7 13.2 21.0 385.8 250.9 294.6 65.7 26.3 16.9 287.1 83.0 315.G 213.3 364.0 152.3 močno vpliva na možnost izvoza lesa v špa- ni== Naše banke v pret. letu. V članku pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v nedeljskem »Jutru«, je v zadnjem odstavka zaradi tehnične pogreske izpadla vrstica nad tabelo in je tabela zaradi tega postala nerazumljiva. Zadnji odstavek bi se moral glasiti: . Končno posnemamo iz tega poročila se nekaj podatkov za 3 največje zavode (v milijonih Din): gotovina terj. pri den. menice dolžniki glavn. in rez. vloge upniki, reesk. — Prodaja pločevinastih odpadkov se bo vršila potom ofertne licitacije 3. septembra pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI. .. „ . . = Dobave. Direkcija državnih zelznic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo čopičev za pleskarje, denaturirane-špirita ter kristalne sode, do 1. septembra pa za dobavo materiala za belioioiske s«.etiljke ter povoščenega platna. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema -lo 1. septembra ponudbe za dobavo raznih pil Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za 101. __ BORZE 20. avgusta. Na ljubljanski borzi tudi danes ni bil devizni promet velik. Le v devizi London je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni, le devizi Nevyork in Trst sta se nekoliko okrepili. Na zagrebškem efektnem tižišču je Vojna škoda danes obdržala nespremenjene tečaje. Od državnih papirjev je bilo zaključeno le investicijsko posojilo po 88.50. Med bančnimi vrednotami je bil promet v Union banki po 102, v Jugobanki 77.50—78, v Pra-štedioni po 915, v Zemaljski po 135 in končno v Narodni po višjem tečaju 8000. Med industrijskimi papirji je bila Trboveljska zaključena pri nižjem tečaju 396; v ostalem pa je bil še promet v Gutmannu po 150, v šečerani po 311 in v Dubrovački po 380. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.70. — Berlin 13.445 — 13.475 (13.46). — Budimpešta 9.8S4. — Bruselj 7.8763. — Curih 1095.9. — Dunaj 796.28. — London 274.03 — 274.83 (274.43). — Newyork 56.245. — Pariz 221.62. — Praga 167.21. — Trst 294.16 — 296.16 (295.16). Zagreb. Amsterdam 22.70, Dunaj 794.78 do 797.78, Berlin 13.4450—13.4750, Bruselj 787.63, Budimpešta 988.40, Milan 294.108 do 296.108, London 274.03—274.83, Newvork Ček 56.1450-56.3450, Pariz 220.62—222.62, Pra ga 166.81—167.61. Curih 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2250, London 25.04125, Newyork 514.1750, Bruselj 71.85, Milan 26.93125, Madrid 55.30, Amsterdam 207.1125, Berlin 122.79. Dunaj 72.6650, Sofija 3.7250, Prasa 15.2575, Varšava 57-70. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06375. Dunaj. Beojrrad 12.53875—12.57875, London 34.4025—34.50125, Newyork 706.25 do 70S.75, Milan 37.00—37.10, Curih 137.35 do 137.85, dinarji 12.55—12.61. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 98 bl., 7% Blair 87.50, bl., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 915 den., Kreditni zavod 170-180, Vevče 124 den., Ruše 280—300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 438.50—439, za december 438 -439, investicijsko 88—88.50, agrarne 55—55.50, 8% Blair 97.50—97.75, 1% Biatr 86.625—87, 7% Drž. hip. banka 85.75 do 86, 6% begluške 77 den.: bančne vrednote: Praštediona 910—915, Union 191.50—192.30, Jugo 77.75—78, Narodna 795-')—S050, Srpska 186—1S9. Zemaljska 134—135, Ljublj. kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska ?5—30, Gutmann 47.50—150, Slavonija 200—202, Drava 230 den., Šederana 310.50—311.50, Brod vagon 110—112, Vevče 124 den., Isis 33— 36, Dubrovačka 379 do 382.50, Trbovlje 398—403. Beograd. Vojna škoda 451.50—452.50, za december 458.50—460, investicijsko 92 zaklj., agrarne 56—56.50, 7% Blair 89.25 zaklj.. Narodna 7850—7890 zaklj. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekove in jelove tra-me (25/25 do 70/70 cm, 8—16 m dolž. ter 12/12 do 24/24 cm, 4.50—12 m dolž., po možnosti žagane, skupna potreba okrog 2000 m3), za madriers-bastings (monte, I. II. III. običajnih dimenzij, dolž. od 4 m navzgor ali mnogokratniki od 33 cm), za 100.000 hrastovih pragov (1.80X13X12), za bukove hlode (sveže, I., brez srca, od 40 cm debeline in 2.50 m dolž. navzgor, v partijah od 200 m3), za bukove in hrastove doge (običajne dimenzije), za beli jesen (L, brez srca, od 40 cm in 2.50 m navzgor), za oreh (od 35 cm navzgor), za oglje (canello, I.), za smrekove smezzole (I. II. III., tombante, 2500 kom. 6 m dolž., 80/120 mm in 8GO kom. 50/120 mm, dobava september), za več vagonov bukovih naravnih desk (27 cm deb. navzgor, tombante) in za 1 vag. orehovih plohov (1.50 m dolž. navzgor, deb od 25 mm navzgor). ŽITO -I- Chicago. (20. t. m.). Tendenca za pšenico in koruzo čvrsta. Pšenica za sept. 89, za dec. 93K, koruza za sept. 97.50. 4- Ljubljanska borza. (20. t. m.). — Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov pšenice. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg, mlevska tarifa po 242.5—245, 79/80 kg po 237.5—240, 78/79 kg po 232.5—235; rž: baško, 72 kg po 170 do 172.5; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 185—187.5; oves: baranjski, dobava v prvi polovici avgusta po 210—215; koruzo: baško po 185—187.50; moko: baško iz nove pšenice po 395—400. + Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 132 vag. pšenice, 1 vag. ječmena, 130 vag. koruze, 22 vag. moke in 5 vag.- otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 170—175; gornjebaška, 79/80 kg, 172.50—i77.50; banaška. Tisa, šlep, 79'80 kg 172.50—177.50; gornjebanaška 79/80 kg 170—172.50: sremska. slavonska, 78 kg 160 do 162.50. Oves: baški in sremski 140—145., Ječmen: baški in sremski, 63/64, kg 115 do s 120. Koruza: baška in sremska 125—330i ladja Dunav 130—132.50; banaška 120 doi 122.50. Moka: baška »Og« in »Ogg« 307.50 do 315; >2< 275—285; :5i 235—245; >6< 177.50—185; >7< 115—125; >8« 105—110. Otrobi: baški, sremski in banaški 95—100. + Budimpeštanska terminska borza (20. t. m.) Zaradi praznika danes borza ni poslovala. ŽIVINA -r Živinski sejem v Ljubljani (20. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 124 konj, 16 volov, 50 krav, ^>1 telet in 36 prašičkov; prodanih pa je bilo 14 konj, 7 volov, 28 krav, 5 telet in 20 prašičkov. Sejem je bil bolj slabo obiskan, ker je bil danes slučajno tudi velik živinski sejem v Stični na Dolenjskem. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 10 Din. II. 9 Din. III. 8 Din, krave debele 5—7 Din, krave klobasa-rice 4—5 Din, teleta 14.50—15 Din. + Na svinjskem sejmu v Mariboru so bile v torek sledeče cene: 7—9 tednov stari prašiči 180—250 Din, 3—i mesece stari 300_350 Din, 5—7 mesecev stari 450—500 Din, 8_10 mesecev stari 650—850 Din, 1 leto stari 900 Din; kg žive teže 11—13 Din, kg mrtve teže 15—17 Din. 4- Dunajski živinski sejmi. Na dunajski svinjski sejem, ki se je vršil v torek, je bilo pripeljanih 12.994 komadov, od tega 3180 iz Jugoslavije in 6951 iz Poljske. Pri mirnem prometu so se lahki mesni prašiči podražili za 5 grošev. Za kg žive teže so noli-rali:, pitane svinje I. 1.68—1.72, angleške križane 1.75—1.90, kmetske 1.60—1.70, mesne 1.65—2.35. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2185 goved, od tega 104 iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se cene dvignile za 5—10 grošev. ŠPORT Službene objave LNP Iz seje poslovnega odbora dne 18. IX. 1930 Prisotni: gg. Stanko, Kovač P., Šetina. Accetto, Cek, Kovač J., Kačar. Poslovni odbor je izžrebal vrstni red pr« venstvenih tekem I. in IL razreda kakor sledi. Prv. tekme I. in II. razreda se prično 21. septembra. I. in II. razred: Igrišče Primorja, dne 21. IX.: Ilirija rez. : Primorje rez., Svoboda : Grafika. Iliri« ja : JPrimorje; Igrišče Ilirije, dne 21. IX.: Krakovo : Na« takar. Reka : Jadran, Svoboda rez. : Gra« fika rez.; Igrišče Primorja, dne 28. IX.: Hermes : Gra« fika; Krakovo : Reka; Igrišče Ilirije, dne 28. IX.: Ilirija : Svobo« da, Natakar : Korotan. Igrišče Ilirije, dne 5. X.: Ilirija : Hermes. Slovan : Jadran. Igrišče Primorja, dne 5. X.: Primorje : Svo« boda, Reka : Korotan. Igrišče Primorja. dne 12. X.: Primorje : Grafika, Reka : Slovan. Igrišče Ilirije, dne 12. X.: Hermes : Svobo« da, Natakar : Jadran. Igrišče Primorja, dne 19. X.: Primorje : Hermes, Slovan : Korotan. Igrišče Ilirije, dne 19. X.: Ilirija : Grafika. Krakovo : Jadran. Igrišče Ilirije, dne 26. X.: Krakovo : Slovan Jadran : Korotan, Reka : Natakar.. Igrišče Primorja, dne 2. XI.: Krakovo : Korotan, Natakar : Slovan. Tekme II. razreda (od 28. IX. dalje) se vršijo kot predtekme rezerv, tekem I. raz« reda. Vrstni red prvenstvenih tekem podeželskih klubov Igrišče Amaterja: 21. IX.: Amater : Do« brna; 28. IX.: Amater : Trbovlje; 5. X.: Trbovlje : Dobrna. Igrišče Diska, 21. IX.: Disk : Elan. Igrišče Javornika 28. IX.: Elan : Javornik. Igrišče Diska 5. X.: Disk : Javornik. Igrišče SK Ptuja, 21. IX.: Ptuj : Mura. Igrišče SK Mure, 18. IX.: Šoštanj : Mura. Igrišče SK Šoštanja, 5. X.: Šoštanj : Ptuj. M. O. Maribor in Celje se pozivata, da takoj izžrebata jesenske prvenstvene tekme I. in rezervnih moštev s pričetkdm 28. IX. 1930 ter javita razpored tekem do 24. VIII. t 1. LNP. Odobri se prijateljska tekma SK Svobo« da : SK Olimp 31. VIII. v Celju. S pravom nastopa 16 avgusta 1930. se verificirajo za SK Svoboda, Ljubljana De« renda Vladimir, Miklošič Sitane in Drnov« šek Andrej. S pravom nastopa v prvenst« venih tekmah 21. februarja 1931, v prija« teljskih tekmah 21. novembra 1930 in v in« ternacionalnih tekmah 29. avgusta 1930 se verificira za SK Rapid, Maribor igr. Pišof Hans. S pravom nastopa 29. VIII. 1930 se verificirajo: za SK Rapid, Maribor Stock« hammer Edvard, Glumac Demeter in Schreiner Ivan. Za SK Slovan, Ljubljana Perico Božidar. Za SK Elan, Novo mesto Čuček Slavko in Bavcon Fran. Za SK Do« brna, Trbovlje Berčon Jože, Kelemen Ivan, Kollman Franc, Vodopivec Jože, Kurnik Ivan in Knez Viktor. Verifikacija igr. Ma« rinška Venceslava za SK Krakovo, Ljub« Ijana se bo vršila, ko poravna navedeni igralec zaostalo članarino SK Svobodi, Ljubljana. * Poslovni odbor je odobril tabelo prven« stvene sezone 1929«30 I. in II. razreda v Ljubljani, mariborskega in celjskega okrož« ja LNP, kakor sledi: LJUBLJANA, I. RAZRED: I. moštva Ilirija 8 7 1 0 32: 9 15 1. Primorje 8 5 2 1 33: 10 12 2 Hermes 8 4 1 3 18: 20 9 3! Svoboda 8 1 1 6 12: 35 3 s. Jadran 8 0 1 7 11 : 32 1 5. II RAZRED: Grafika 8 7 1 0 41 : 5 15 1. Slovan 8 6 1 1 38: 13 13 2. Krakovo 8 3 0 5 11 : 28 6 3. Reka 8 2 0 6 10: 24 4 4. Natakar 8 1 0 7 7: 37 2 5. Rezervna moštva • Ilirija 8 7 0 1 36: 8 14 1. Primorje 8 6 1 1 32: 11 13 2. Svoboda S 4 1 3 17: 20 9 3. Hermes 8 1 0 7 5: 27 2 4. Jadran 8 1 0 7 7: 31 2 5. MARIBORSKO OKROŽJE I. moštva Maribor 6 5 0 1 31: 7 10 1. Rapid 6 4 1 1 22: 13 9 2. Železničar 6 2 1 3 18: 16 5 3. Svoboda 6 0 0 6 3: 38 0 4. ženski športi so že dolgo časa v modi. Dražest kretenj v zvezi z eleganco ženske linije povzdigne še bolj ženske čare. športistka, ki ponajveč vežba golih rok in nog, mora imeti brezhibno kožo, ako želi, da velja za elegantno in skrbno negovano. Samo vonjiva krema »TAKY« odstranjuje v par minutah in brez nevarnosti odvišne dlake, storivši kožo belo in nežno. »TAKY« se dobiva v vsaki boljši stroko-^ni trgovini. Cena 30 Din za tubo. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: H. Neumann, Zagreb, Boško-vičeva ul. 42. 241 »Taky«jine prednosti: Izreden parfum, nagel učinek, se ne posuši v tubi. Amater Trbovlje b Trbovlje: 2 2 0 0 9:1 4 1. 2 0 0 2 1:9 0 2. Fuzija Jadran — Krakovo. Kakor do« znavamo, se nameravata Jadran in Krako* vo fuzijonirati. Te dni se bodo vršila to« zadevna pogajanja. Klub se bo potem naj« brž imenoval Trnovski klub Jadran. To bi bila tretja fuzija med ljubljanskimi klubi. Prva: Primorje « Lask, druga Slavij a (Mo« ste) « Grafika, tretja Krakovo « Jadran. Idejo fuzioniranja je treba samo pozdraviti, ker itak preveč cepimo moči. SK Krakovo. Danes ob 20. seja poslov« nega odbora v gostilni Mrak, Rimska cesta. Popravek. Poročilo zadnjega »Pone deljka« je treba toliko popraviti, da je pri dirki kolesarskega odseka SK Disk, Dom« žale (proga 60 km) privozil kot prvi na cilj Gregorič v času 2:04.46 dve petini in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, v času 3:04:46 dve petini. Tako nam javlja časo« merilec g. Pele. CELJSKO OKROŽJE a) Celje: Celje 4 3 1 0 14: 3 7 1. Atletik 4 12 1 7:10 4 2 1 Olimp 4 0 1 3 5:13 1.3. Porotniki v zagati Neki Charbon, poklicni plesalec v Marseilleju je v prepiru zaklal mornarja zamorca Jn zaradi uboja prišel pred porotnike. Čim pa se je pričela seja, je prosilo 11 porotnikov, naj jih sodišče razreši dolžnosti. Prejeli so namreč od marseilleskih razbojnikov obvestilo, da bodo kmalu umorjeni, če bodo »radi črnega psa obsodili poštenjaka Charbo-na«. Samo en porotnik se ni zmenil za to grožjo. Po kratkem posvetovanju so sklenili sodniki preložiti obravnavo, dokler ne bodo proučili te nove obteže-valne okolnosti. Charbonov zaščitnik je sicer ugovarjal temu odloku a brez uspeha. Preveč pisateljev V Moskvi je ustanovljeno ^Objedi-nenije gosudarstvenih izdateljstv«, osrednji založniški organ. Nadel si je nalogo oceniti vse sedanje ruske pisatelje in sestaviti listo onih izmed njih, čijih dela zaslužijo objavljenja. Na Ruskem imajo namreč toliko sto in celo tisoč mladih pisateljev, da večkrat natisnejo posamezne o avtorju slabo poučene založbe manjvredna dela. Zdaj bo oslabim avtorjem« zaprta pot v javnost, dokler se jim ne bo~ posrečilo potom časopisov in dnevnega tiska si priboriti pravico tudi do književne izdaje. + Po dolgi mukapolni bolezni je Bog danes ob 6. uri zvečer k sebi poklical našo predrago mamico, gospo Ivanko Tomšič roj. Štrukelj Pogreb drage pokojnice bo v petek 22. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska c. 45 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 20. avgusta 1930. CIRIL TOMŠIČ, soprog; MIRA, CIRILA, IVAN, ANTON, STANKO, otroci in ostali sorodniki. z življenja in §veta K železniški nešareči v Rumuniji Slika s postaje Seceleanu, kjer sta zaradi napačno postavljenega znamenja trčila v nasprotnih smereh vozeča brzovlaka na progi Bukarešta — Konstanca. Vozovi so se zarili drug v drugega; razen velike škode na materijalu je bilo ubitih tudi 10 potnikov, 12 pa jih je bilo težko ranjenih. Conan DoyIe nima miru Komaj je slavni avtor »Sherlocka Holmesa« odšel s tega sveta, so se mednarodni špiritisti lotili njegovega duha. Noč in dan vrtijo mizice in ga kličejo po vseh delih sveta. Mistress O' Mallav Kragehead iz Pittsburgha v Ameriki je sporočila pisateljevi vdovi v London, da biva duh pokojnega Co-nana sedaj ma tretji zvezdic, da potuje vedno višje in prosi: »Sporočite jim, naj takoj dovršijo ...« Kdo naj izvrši in kaj, Tega duh ni povedal, toda gospa O'Mallav je prepričana, da je Doy-le v skrbeh za neki nedovršen roman. Čudno .ie, zakaj se potem ni obrnil neposredno na svojo vdovo. V Parizu se je prikazal duh novinarju Maconu, ki rui ie lani Dovle sam svečano obljubil, da ga ho obiskal dva dni po smrti. Medij v Neuillvju se je mučil od 10. zvečer do 2. ponoči, ker je duh govoril od kraja neki neznan jezik. Naposled je medij razločno a z veliko muko izgovoril: »Vrtnice ... Veliko vrtnic tu . . . Pi-eča, popolna blaženost ... velika oblast ... Pozdrav vsem, ki me kličejo !<: — Zdaj so špiritisti sami mnenja, da se duh ne more javiti zato, ker ga kličejo istočasno na vse strani. Sklenili so, da ne bodo klicali Conana vsaj oni večer začetkom tega meseca, ko je moža klicala v Londonu njegova vdova. To klicanje se je vršilo v velikanski okrogli Albertovi dvorani. Dvora- na je bila natrpano polna: prišlo je najmanj 10.000 ljudi. Zajetna, jako nervozna gospa nedoločene starosti z zelo črnimi, menda pobarvanimi lasmi, znani medij Estela Roberta, je v uvodnih besedah spomnila pokojnika na njegovo obljubo, nakar se je spustila v naslanjač in takoj »zaspala«. Po petih minutah je že planila vzradoščena na noge in naznanila, da je bilo mag-netično spanje nad vse uspešno. Duh je bil vsaj dve minuti v dvorani in je nekaj naročil... Medij steče k Doy-leovi vdovi in ji nekaj pove na uho. Vdova se veselo nasmehne in zaploska z dlanmi. Zdaj pripoveduje medij na glas: »Duh se je oblikoval z bliskovito naglico, a sem vendar jasno razločila Doyleve poteze. Stopil je preko odra, sedel na svoj stol, kjer je ostal toliko časa, da sem njegovo vdovo obvestila o njegovem naročilu. Bil je vedno poleg mene in razločila sem sleherno njegovo besedo. Govoril je jako mirno.« Zdaj vprašuje neka skrbna žena medija iz globine dvorane: »Ali je bil sir Arthur sam?« — »O ne,« se ji nasmehne medij, »pripeljal je dosti prijateljev.« _ »Ali je bil med njimi Poger Šmits?«, vpraša razburjeni moški glas. — »Seveda,« prepričevalno odvrne medij, »bil je tu. Naročil vam je, da pazite na njegovega psička Smuka.« — Vpraševalec se pomiri in veselo oddahne: »Torej je bil res tuj Kdo bi sicer vedel o njegovem Smu- Poplave v berlinski okolici Zadnja deževja so v nekaterih deželah Srednje Evrope povzročila velike povodnji. Naša slika prikazuje berlinsko okoliško občino Reinickendorf, ki je vsa pod vodo. Ceste so preplavljene, stanovanja je zalila voda in mnogo ljudi se je moralo preseliti iz svojih stanovanj. Siromaki so v zabojih in koših oteli svojo imovino m čakajo na varnem, da se voda zopet odteče. ku!« .. . Ljudje, ki obiskujejo slične spiritistične prireditve, so dostopni vsakemu sleparstvu, ker bi na vso moč radi zvedeli, kaj bo po smrti. Znani Huxley je nekoč učil: Nimamo nobenega pojma o tem, kaj nas pričakuje onstran smrti. Najbrž ne bo tam prav nič. Ono, kar nam pripoveduje verstvo, je nedokazano in malo-umljivo. Živimo torej, dokler nam je odmerjeno življenje, za delo, ne pa za polteno zabavo! Bodimo ljudje, delimo z drugimi, kar premoremo in ne delajmo krivic. To stvarno in mirno razpravljanje o nepoznanem sedanji javnosti ne zadostuje več. Ljudje, ki se bojijo smrti, oblikujejo oni svet po svojih lastnih željah. Začarana hiša Londonski inženjer Lakes je izumil pripravo, ki uspešno nadomešča hišnika. Kadar se iznajditelj pripelje z avtomobilom domov, pritisne gumb na krmilu in hišna vrata se mu takoj sama odpro. Ko se avto zapelje v garažo, se stik prekine in vrata se spet za-pro. Doma sname Lakes z žeblja radio-varovalca, in takoj so zaklenjene vse duri. Če zopet obesi aparat, zadoni zvonec, in so vse duri odprte. Mikrofoni takoj naznanijo služinčadi in gospodarju, da prihaja obisk. Gostu ni treba pritiskati kljuke, ker se vrata sama odpirajo. Duhoviti izum onemogoči v gospodarjevi odsotnosti vstop vsakomur. Lakesova hiša je prava trdnjava, tudi kadar ni nikogar doma. Najlepša Američanka Miss Beatrica Lee iz mormonskega mesta Salt Lake City, ki bo kot »miss USA« nastopila na lepotni tekmi v Rio de Janeiro. Ubegli suženj Neki angleški potniški parnik je na poti v London naletel zvečer dne 15. t. m. blizu Farasanskega otočja v Rdečem morju na čolnič, ki so ga metali valovi sem pa tja. Kapitan je poslal rešilni čoln in mornarji so pripeljali napol mrtvega črnca: imel je v čolnu kos kruha, toda je bil brez vode. Zamorec je povedal, da je iz Abesini-je. Prodajal je sadje nekemu arabskemu ribiču, ta pa ga je zadržal na krovu, da ga proda v suženjstvo. Abesi-nec je pobegnil ponoči, ko je pristala ladja na Farasanskili otokih. Ukradel je čoln, a ni imel nobenega vesla. Kapitan je begunca izročil pristaniški oblasti v Adenu, odkoder ga bodo poslali v domovino. Če bi imel manj sreče, bi bil najbrž končal življenje na tujem: v Tripolisu ali celo Iraku. Konec vžigalic Kadilci bodo kmalu lahko brez vžigalic in bencinskih zažigalnikov. Neka ameriška tobačna tvrdka naznanja kadilcem nove cigarete, ki se bodo prižigale, če jih bo kadilec podrgnil ob škatlico. Kemik, ki deluje v tovarni, je izumil novo netilo brez vsakega okusa in neodvisno od vremenskih ne-prilik. Nove cigarete bodo prodajali v negorljivih, ognja varnih škatlicah. Slika z japonskega volilnega shoda Na slavnostno okrašenem odru vidimo govornika in njegove ožje pristaše. Ozadje je pokrito z japonskimi volilnimi lepaki, spredaj pa sede mirno in zbrano poslušalci, kakor da gledajo zanimivo dramo. Bernard Shaw o svoji mladosti Bernard Sha\v je dal v javnost novo izdajo svojih zbranih spisov. Izšla bo samo v 1025 izvodih, kar je jako malo za anglosaške razmere, in bo torej kmalu postala redkost. Za to izdajo je spisal avtor nov izredno odkritosrčni življenjepis. Svojo redkobesednost in mrk značaj pojasnjuje s tem, da je živel otroška leta kakor v ječi. Njegov oče, brezupni alkoholik, ni maral nobene družbe. Deček se je zabaval s tem, da je poslikal vse stene svoje sobe s hudiči. — Široka javnost itak ne bo čitala teh spominov,_ pravi Shavv, — novo izdajo bodo pokupili bedaki in mešetarji. Prvi se bodo samo bahali z novim dokazom lastne premožnosti, ker je knjiga silno draga, drugi pa bodo knjige preprodajali, da kaj zaslužijo. Ne, ta izdaja ne bo imela pametnih bralcev t« Reklama na pokopališču Pri vsestranski iznajdljivosti je dandanes težko najti kak prav izviren način reklame. Vendar kaže primer chicaškega trgovca Izaka Morro\va, da je bistroumnim še vedno odprto široko polje za reklamno udejstvovanje, ako se ne drže konvencionalnili pravil. Seveda je često treba tudi posebnega okusa, kar pa v Ameriki ne odbija. Imenovani Morrow si je kupil na pokopališču prostor za svoj grob, si dal izkopati jamo in postavil pred njo lep nagrobni spomenik z napisom: Tu bo počival Izak Morrow, ki ima sedaj lepo trgovino za obutev na 10. aveniji. Samoumevno je, da so časopisi prinesli vest o čudaškem nagrobnem spomeniku in Izak je dosegel svoj namen, kajti z istimi sredstvi, ki jih je izdal za grob in spomenik, bi ne bil mogel dati oglasa v par sto ameriških listov. Resnica in domišljija Režiser N. Rimski pripravlja v Parizu komedijo »Pet dni v mestu luči« s pustolovščinami bogatega Američana, ki se hoče odškodovati za sušo v domovini. V nekem ponočnem prizoru se vinjeni gost ne more spomniti imena svojega hotela in trka na vrata mestne hiše (Hotel de Ville) ter od začudenega magistratnega vratarja zahteva sobo. — Tvrdka »Albatros«,_ ki posnema komedijo, se je bala, da bi ii pariška občina ne dovolila posneti ta prizor na licu mesta. Uradniki pa so takoj prijazno podelili dovoljenje za posnetke in fotografu čestitali k srečnemu domisleku. Američani, ki slabo poznajo francoščino, res smatrajo mestni magistrat za navaden hotel, ker pomeni Hotel de Ville v francoščini mestno hišo. Fotografu so pokazali v Hotelu de Ville debel sveženj pisem istega dne. s katerimi so ameriški turisti naročali po eno ali več sob. Režiserjeva domišljija je uganila resnico. Morda je pa režiserju bila stvar znana in je dovtip porabil v filmu. Nesrečni Salomon Pred meseci je doživel kitajski del Newyorka več zaporednih krvavih umorov. Preiskava je ugotovila, da sta se sprli dve vlomilski tolpi. Policija ni mogla ukrotiti bojevnikov. Naposled se je obrnila na uglednega Kitajca Hong Va Songa, ki je dobro poznal oba sovražna glavarja, imel velik vpliv kot vodja neke tajne versko-nacionalistične bratovščine in je zaradi svoje pravičnosti imel priimek »rumenega Salomona«. Hong je po dolgih pogajanjih res pripravil oba razbojnika do mirovne pogodbe, ki je bila tudi potrjena po notarju. A pogodbi sta kmalu sledila dva nova umora. S kitajskega stališča je bil Hong odgovoren za to novo krvopre-lilje. Zvečer 15. tm. je sedel Hong v kitajskem gledališču. Med dejanjem ga je nagovoril neki mladenič in mu dobesedno zdrobil glavo s peterimi revol-verskimi streli. Vrgel mu je potem pred noge orožje, kar pomeni v razbojniškem jeziku izvršeno maščevanje in sklenjen račun ter srečno pobegnil. Sledili so mu vsi kitajski gledalci. Ko je dospela obveščena policija, je našla v gledališču le še ustreljenega »Salomona« in dva blagajnika pri vhodu. Športnica na ooročnem potovanju Znana plavačica Mercedes Gleitze je na svojem poročnem potovanju preplavala Dardanele. Soprog se je v motornem čolnu vozil poleg nje in pazil, da se ji ne bi pripetilo kaj hudega. Slika nam kaže prizor, ko komornica naklada na telo plavačice debelo plast maščobe, ki naj varuje športnico mraza med plavanjem. Mark T\vain: Noč brez spanja Ob desetih smo legli v postelj, ker smo hoteli odpotovati ob zori. Malo sem se še pomudil, Harris pa je takoj zaspal. Sovražim ljudi, ki takoj zaspijo. Nekaj je pri tem, kar sicer še ne pomeni žaljivko, a vendar nesramnost, in sicer neznosno. Ležal sem radi tega razliučen v postelji in poskusil zaspati. Vendar čim bo^j sem poskušal, tem bolj sem bil svež. Pri tem sem se čutil v temi zelo osamljenega, brez druge družbe razen neprebavljene večerje. Polagoma se je začel moj duh iztegovati, začel je premišljevati o začetku vseh stvari ki so si jih ljudje kdaj izmislili. O ni' prišel iz začetka. Zagrabil je stvar, da jo je takoj spet ostavil; besral je od predmeta do predmeta v nori naglici. Cez uro mi je bilo, kakor da se mi mlinski kamen vrti v glavi, bil sem do smrti utrujen in razdrman. Ta neutrujenost je bila tako velika, da se je takoj postavila moji živčni razburjenosti po robu. In ko sem si še do-mišljeval, da bdim, sem bil že zadremal. Nenadoma sem se sunkovito vzdramil in v trenutni samoprevarl sem menil, da drčim preko nekakšnega pobočja. Ko sem takole drčal preko osem ali devet pobočij, sem šele odkri/., da je polovica mojih možganov zaspala osem- ali devetkrat, ne da bi se vzbudila, dočim je močno delujoča druga polovica to sumljivo opazovala; ta periodična nezavest se je razširila preko vseh mojih možganov in končno sem se pogreznil v dremotico, ki je postajala čim dalje globja. Nedvomno sem bil na tem, da zapadem v trdno, b.agoslovljeno, sa-njajočo omotico, ko — kaj pa je bilo to? Moje izmučene duševne sile so delno spet oživile in so postale sprejemljivejše. Iz širne, brezkončne daljave se je bližalo nekaj, kar je postajalo čedalje mogočnejše in se razkrinkalo kmalu kot zvok; spočetka sem ga smatral skoraj samo za prevaro. Ta zvok, sprva sila oddaljen, se je dozdeval sedaj kakor hrumenje viharja; nato pa je prišdi še bližje — na oddaljenost kakšne četrti urice. Ali je bilo morda udušeno rošta-nje ali cvilenje oddaljenega stroja? Sedaj je prišlo še bližje. Postalo je gro-movito bobnenje korakajoče vojske. Se bližje in bližje in končno je biso v sobi: miška je glodala kos lesa. In radi takšne malenkosti sem stal ves čas brez diha''tu! A kar se je zgodilo, se ni dalo več spremeniti. Sedaj sem hotel hitro zaspati in doteči zamujeno. To je bila brezmiselna misel. Ne da bi hotel, da, celo ne da bi prav vedel, sem vneto prisluškoval ropotu in podzavestno sem štel glodane zvoke miši. To delovanje me je sicer nemalo mučilo, a vendar bi prenesel, le da bi bila miš nekaj stai-nejša. A ne! Včasih je napravila premor in med tem ko sem čakal, da svoj posel obnovi, sem trpel bolj, nego kadar je globala. Začetkoma bi bil razpisal na miš nagrado petih, šestih, sedmih, desetih dolarjev; končno sem pa panujal že več, nego so mi dovoljevala moja sredstva. Zamašil sem si ušesa, zavil sem ušesne mečice pol tucata krati skupaj in jih pritiskal v ušesno luknjo, a ni pomagalo nič. Živčna raz-draženost je moj sluh tako izostrila, da je posta! cel mikrofon in da je kljub vsem pripomočkom vse slišal. Moj gnev je postal jeza. Končno sem naredil nekaj, kar delajo vsi ljudje od Adamovih časov sem: sklenil sem. da tja nekaj zalučim. Iztegnil sem roko in zagrabil svoj čevelj, potem sem sedel v posteljo in prisluškoval, od kod prihaja škrnjanje. To pa ni pomagalo nič, bilo je nedoločljivo kakor čvrčkovo čvrčanje. Če meniš, da je tu, je gotovo tam. Tako sem vrgel čevelj na slepo srečo. Zadel je ob zid baš nad Harnso-vo glavo in padel nanj. Da ga bom tako da' eč zalučil, si nisem bil niti predstavljal. Harris se je vzbudil in vesel sem bil, ko sem opazil, da ni jezen; potem pa me je spet jezilo. Kmalu je ponovno zaspal, kar mi je bilo prav všeč, a že je začela miš znova, kar je moj bes obnovilo. Harrisa nisem hotel v drugič vzbuditi, a glodanja ni bilo konec, tako da sem bil prisiljen zagnati drugi če-ve:a . Sedaj sem s tem razbil ogledalo — bili sta dve v sobi — .in seveda večje. Harris se je spet vzbudil, a se m pritožil, kar me je napravi.o še turobnej-šega. Sklenil sem, da pretrpim rajši vse mogoče muke, nega da bi ga v tretjič vzdramil. • Miš se je končno odstranila m polagoma sem začel dremati, ko se je oglasila ura. štel sem udarce in ko se je to izvršilo, sem skoraj spet zadrema!, pa se je oglasila druga ura. Stei sem. Potem sta mi dali slišati obe veliki uri na mestni hiši svoj krepki, melodični glas. Se nikoli nisem bil slišal bolj ljubkega, ča-robnejšega, bolj skrivnostnega zvoka. A ko ie minila tako četrt ure, se mi je zazdelo dobrega že preveč. Kakor hitro sem hotel zaspati, me je vzbudi) nov ropot. In kolikor krati sem se potem prebudil, sem pogrešil odejo in sem se moral skloniti do tal, da sem jo dvignil. Končno mi je volja do spanja prešla. Spoznal sem dejstvo, da sem čisto prebujen in poleg tega še vročično žejen. Ko sem stvar pretehtal od vseh strani, se mi je zazdelo najbolje, da se oblečem, stopim na dvorišče, se tam ob vodnjaku os .žirn z vodo in počakam kadeč in premišljujoč, da preide noč. Mem sem, da se lahko oblečem. ne da bi vzbudil Harrisa. Čevelj sem bil pač zagnal proti miši, a v poletni noč. bi zadostovale tudi copate. Tako sem po-tLjma vstal in se polagoma čisto oblekel — do ene izmed nogavic. Te nisem mogel izslediti. Ker sem jo pa moral imeti, sem se spusti! na kolena in roke in sem pričel z eno copato na nogi, z drugo v roki. plaziti se po tleh naokrog, vendar brez uspeha. Povečal sem krog in stikal dalje. Ob vsaki kretnji s kolenom je zaropotal pod. In kolikor krati sem se zadel ob kakšen predmet, se je zdelo, da ropoče pet in tridesetkrat ali šest in tridesetkrat bolj nego ob belem dnevu. V takšnih primerih sem vedno obstal brez diha, dokler se nisem prepričal, da se Harris ni vzbudil; potem sem se plazil dalje. Pomikal sem se sem, tja, a nogavice nisem našel. Sploh nisem naletel na kaj drugega nego na Iz uradnih in drugih službenih objav Dražbe nepremičnin: Okrajno sodišče v Ljubljani dne 26. sept. ob 9. (soba 15) zemlj. knj. Sela vi. št. 126 (hiša z gospodarskim poslopjem, zemljišča). Cenilna vrednost 39.469 Din 65 par, najmanjši ponudek 23.313 Din 10 p. — Okrajno sodišče v Celju dne 30. septembra ob 9. zemlj. knj. Sv. Martin, vi. št. 57. Cenilna vrednost poslopij 41.000 Din, zemljišč 109.255 Din 50 p, pritiklin 3620 Din 50 p. Najmanjši ponudek 68.8:i7 Din 75 p, vadij 13.767 Din 55 p. — Pri istem sodišču dne 26. septembra ob 9. zemlj. knj. Petrovče, vi. št. 45 (poslopja in zemljišča) ter vi št. 131 (njiva, travniki). Skupna cenilna vrednost 50.233 Din 50 p, najmanjši pcnudek 33.489 Din, vadij 5024 Din. — Fn istem sodišču dne 23. septembra ob 9. zemlj. knj. Trnovi je, vi. št. 146 (poslopja in zem Ijišča) ter vi. št. 412 in 536 (gozd, stavbi-šče). Skupna cenilna vrednost 170.678 Dm 50 p. najmanjši ponudek 113.785 Din 66 p, vadij 17.067 Din 85 p. Objava advokatske ekomorc. Gospod dr. Janko Leskovec, advokat v Dolnji Lendavi je preselil svojo pisarno v Rogatec. Poziv upnikom. Elektrostrojna zadruga v Dolu pri Ljubljani je stopila v likvidacijo in poživlja upnike, da prijavijo svoje terjatve. Vodopravna razprava: Banska uprava m Kranjska industrijska družba želita izrabiti silo Save Dolinke v bližini Javornika pri Jesenicah za napravo hidrocentrale. Tozadevna vodopravna razprava bo 18. septembra ob 10. v pisarni Kranj. drž. elektraren v Žirovnici. Projekti so na vpogled pri sre-fkem načelstvu v Radovljici in v obč. pisarni v Breznici. Morebitni ugovori se morajo uveljaviti najkasneje pri komisijski razpravi. _ )®pisi DOGOŠE PRI MARIBORU. Tombolo priredi prostovoljno gasilno dmštvo Do* goše pri Mariboru 7. septembra ob 15. na vrtu gostilne RiedI v Dogošah. V primeru slabega vremena bo tombola drugega dne, to je 8. septembra. Badlo IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 21. avgusta. Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Gdč. Korenčanova poje samospeve. — 19.30: Otroška ura (Milčinski). — 20: Prenos z Dunaja: »Seviljski brivec«, gostujejo člani milanske »Scale«. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. Petek. 22. avgusta. Ljubljana 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — J 3.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Ohcetna gciba Magistrov. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Samospevi g. Juga. — _ 20.30: Klavirski koncert g. Marjana Lipovška. — 21.30: G. Mirko Premelč poje šlagerje. — 22: Napoved časa in poročila. Beograd 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Večerni koncert. — 20.30: Violinski koncert. — 21.30: Poročila. — 21.45: Narodne pesmi. — 22.45: Jazz-band. — Zagreb 12.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.10: Lahka godba orkestra. — Praga 17: Koncert komorne srlashe. — 20: Dvorakove in Novakove pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.15: Plošče. — Brno 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Koncert iz Prage. — 22.15: Plošče. — Varšava 18: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Simfoničen koncert. — Dunaj 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Plošče. — 16.35: Koncert godalnega tria. — 20.05: Večer komorne glasbe. — 21: Lahka dunajska glasba. — Berlin 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert. — Frankfurt 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — Langenberg 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — __ 21: šaloigra. — Lahka godba orkestra. — Stutt gart 19.30: Delopust. — 20.30: Operni večer. — 21.15: Impresije. — 22.30: Godba za ples. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski koncert. — 7.40: Ciganska godba. — 19.15: Koncert orkestra balalajk. — 20.15: Humo-rističen večer. — Ciganska godba. — Rini 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Operetni večer. Iz Poljčan P— Odhodnica. Te dni je odšel od nas na svoje novo službeno mesto v Hrastnik postajenačelnik g. Widow:tz. Železničarji so priredili svojemu nekdanjemu šefu ob tej priliki lepo odhodnico v posebni sobi hotelirja g. Mahoriča. Vso srečo na novem službenem mestu! P— Vodovod si napravlja naša železni« ška postaja. Cevi so že položene in ko bo dovršena v kratkem še podrobna inštala« cija, bo voda, napeljana iz Smehovega re« p— Prvi klopotci se oglašajo v vinogra« dih in zrele so prve slive. Ob tej enolični pesmi se že spomnimo na jesen in na trga« tev, ki bo za mnoge kaj žalostna, ker jim je zadnja toča uničila vse nade. zervoraja, stekla po njih. Ker pa črpata iz tega rezervoarja vodo že tudi tovarnar g. Kobližek in g. Smeh, bo treba rezervoar zdaj seveda povečati. Vsa dela je prevzela in materijal oskrbela železnica sama in gradi vodovod pod nadzorstvom v od ovne* ga mojstra g. Čemeta. Iz Gornjega grada gg— Letoviščarji. Mrzlo in deževno vreme je tudi od nas prepodilo že skoro vse letoviščarje, katerih je bilo letos precej. Za prihodnje leto bo treba pripraviti nekaj več stanovanj. Morda bi mestna občina v tem pogledu kaj ukrenila in vplivala zlasti na one hišne posestnike, ki imajo prazne sobe, da jih opremijo? Čas bi že bil, da bi se ustanovilo tujsko-prometno društvo, ki bi se brigalo za take zadeve. Iz Konjic nj— Planinsko slavje na Pohorju. Dravinjska podružnica SPD v Konjicah je priredila na Veliki šmaren pri svoji planinski postojanki na Pesku, doslej najvišji planinski koči na Pohorju »Pohorski tabor« s službo božjo in ljudsko veselico pred kočo. Bila je to obenem obletnica otvoritve društvene postojanke, že na predvečer so pla-ninarji kočo popolnoma zasedli. Na praznik pa je prispelo iz dravske in dravinjske doline mnogo planinarjev in domačega ljudstva, čeprav zjutraj vreme ni bilo nič kaj ugodno. Tako se je zbralo okoli 200 ljudi pri koči. Ob 10. je služil član Aljaževega kluba g. dr. Jehart sv. mašo. Potem pa se je razvilo prijetno planinsko veselje. Za zabavo je skrbel Matelkov jazz iz št. Lovrenca. nj— Iz obrtništva. V Ogorevčevi hiši se je naselil brivski mojster Stevo Večerko-kovič, begunec iz Opatije. To je sedaj drugi mojster te stroke v trgu. Je moški in damski frizer. — G. Jakob Korošec je kupil od Rajka Hofbauerja v Vitanju del njegove usnjarne, kjer bo zopet obnovil usnja-rijo. Iz Mozirja mo— Rokov sejem zadnjo soboto ni ni« kogar zadovoljil. Temu ni bilo krivo nesta« novitno vreme, nego pomanjkanje denarja. mo— Splošno obiranje hmelja se je pri nas začelo ta ponedeljek. Hmeljarji bodo pridelek lahko obrali in v štirih obstoječih sušilnicah z lahkoto posušili, saj so mnogi nasade zaradi nizkih cen opustili ali pa znatno skrčili. Kakovost je glede na prejš« nja leta prav dobra. Tudi obiranju in su« šenju posvečajo ljudje vso skrb, da bi mo« gli pridelek vnovčiti. Iz Škofje Loke šl— Odhod ferijalcev. Po šesttedenskem letovanju v Škofji Loki so se dijaki in di« jakinje vrnili na svoje domove v Sremu, Bački, Banatu in Beogradu. V teku svojega bivanja na Gorenjskem se je 60 študentov Hrvatov in Srbov dodobra seznanilo s pri* rodnimi krasotami naše ožje domovine. Ko* lonistom sta tudi letos šli upraviteljstvi obeh šol zelo na roko, da je bilo bivanje gostom v Škofji Loki prav udobno. Uprava kolonije pod vodstvom g. Janežiča je bila skrbna in dobra. Upamo, da ostane mladi« ni spomin na naše mesto prav prijeten. šl— Piagerčani v Škofji Loki. V soboto prispe v mesto skupina dijakov in dijakinj, članov Sokolskega društva na Pragerskem. Mladi gostje si bodo v teku dneva ogledali zanimivosti mesta, zvečer pa bo v Sokol* skem domu primerna prireditev. Iz Kranfa r— Lutkovno gledališče Ljubljaskega So. kola bo gostovalo v nedeljo 24. t. m. v Na« rodnem domu v Kranju. Začetek ob 3. po» poldne. Na sporedu: Gašparček čevljar io krojač ali kako je Gašparček strahove pre» gnal. Iz Kamnika ka— »Gorenjci« v Radiu. V ponedeljek je pel v ljubljanskem radiu kamniški pevski zbor »Gorenjci«. Zbor je še mlad, vendar se utegne še uspešno uveljaviti. Prenos v radiu .ni bil ravno najboljši. Glasovi so bili zelo nejasni. Mogoče zbor ni bil dobro razvrščen pred niikrofonom. Napovedovalec je zbor prekrstil celo v »Gorjance«. ka— Usoda kopališča ob Nevljici. Občina je v ponedeljek razmotrivala nadaljno gradbo kopališča. Nekateri svetovalci so bili za to, da se drugo leto nadaljuje, prodrl pa je umestni predlog, da se letos dogradi vse. Tekom tedna se bodo uredile gotove formalnosti s podjetnikom, nakar se bo sklepalo o oddaji del za lesene zgradbe. ka— Zanimiva anketa. V nedeljo smo brali v nekem dnevniku notico o raznih zadevah, tičočih se našega tujsko-prometne-ga razvoja. Pisec očividno odgovarja na vse naše notice, ki so bile svojčas v listu priob-čene. Tako se tudi spodtika na poštnih lokalih, vremenski hišici (!) itd. Naposled pravi, da bodo v Kamniku zdaj vprašali vse tujce, ki so še tu ostali, kaj naj jim mesto nudi v zabavo. Res, vse to je zanimivo, celo zelo zanimivo — toda že nekoliko kasno, kajti sezona pojenjava. V ostalem je ozadje dopisa za poznavalce razmer zelo prozorno. Iz Novega mesta n— Izgubljeno in najdeno. Izgubila se je na poti iz mesta v Smolenjo vas srebrna ura z zlato verižico. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri mestni policiji. Našel se je na cesti pri tovarni J. Povha zlat poroč« ni prstan, ki se dobi pri g. Lilji, šolskemu upravitelju v pokoju v Šmihelu. n— Soteska dobi nov leseni most, kate« rega je prevzel v delo g. Ignacij Pavlin iz Družinske vasi pri Šmarjeti za ceno 52.800 Din. Gradba mostu bo do jeseni gotova. Iz Trbovel) t— Legitimacije za velesejem (lovsko in šumarsko razstavo) se dobe v trgovini g. Ivana Bergerja na Vodah. Cena legiti« maciji je 30 Din. Lastnik te ima pravico do polovične vožnje po železnici v Ljub« Ijano in nazaj ter prost vstop na razstavo. SOKOL Javni nastopi prihodnjih dni. C-?tndi Je sezija sokolskih nastopov že precez nag njena h kraju, se bo /endar višiio koncem avgusta in početkom septemhra še nekaj nastopov, kakor t., pr. v Medvodah 31. t m., v Višnji gori 7. septembr*. IsM <1aii bo najbrž priredil tudi Sokol v št. Vidu nad Ljubljano in tudi v Kočevju svoj ;avni nastop. Letošnji jugoslovensKi Sokolski koledar, ki ga izda Jugoslov-iusto s. koWs mat:ca koncem novembra b > obsegal zlasti zai!m:-vo statistično gradiva, ker bo uuiiJ č.tn-telju prva pogled Sokolstva Kraljevine Jugoslavije. Pričakovati je vsekator napredek napram prejšnjim 'etom. Že -seiaj ponovno opozarjamo vsa društva, da tjčno izpolnjujejo in tudi ločno vrnejo vprašal-ne pole uredništvu koledarja Finska telovadna in športna zveza šteje 482 društev in preko 40.973 članstva, ima pa tudi okrog 13.000 naraščaja in dece. Razdeljena je na sedem sekcij: telovadno, ki šteje okrog 15.000 članov, smučarsko s preko 11.300 pripadniki, lahkoatletično s skoraj 20.000 člani, težkoatletično, ki je manjša in ima le 2300 oseb. Kolesarski odsek s svojimi 600 člani kaže, da ni mnogo zanimanja za ta šport. Več pa se dela na polju mladinske vzgoje. Tozadevna sekcija šteje 3400 oseb. Za gojitev narodnih iger določeni odsek ima skoraj 2000 članov. Žensko članstvo ima svojo posebno organizacijo, ki je štela okrog 5000 članic in je včlanjena v imenovano organizacijo. Poleg tega pa obstoja še samostojna ženska organizacija, ustanovljena leta 1896., ki ima tudi okrog 4000 članic. Zveza dobiva letno podporo finske vlade, ki znaša 300 tisoč finskih mark. Letos je imela federacija svoj veliki zlet v juniju, pri katerem je nastopilo pri prostih vajah 3200 članov. fitodaja bc 0 &avnih sicladiiciU ((Balšcatt) r Ljubljani, dokler traja zaloga: OPOLO in BELO dalmatinsko od 12 gradov po Din 4 liter. (Za mesto Ljubljana se plača še Din 3-50, za okolico pri odjemu najmanj 50 litrov pa samo 1 Din drž. trošarine na 1 liter.) 11562 Vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe barve. Redka prilika. VINO Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, teta itd., gospa Ana Debevc roj. Dietz v sredo, dne 20. t. m., v 56. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo 22. t. m. ob 4. popoldne iz brežiške bolnice na pokopališče v Brežicah. Čatež — Brežice, dne 20. avgusta 1930. 11520 žalujoče rodbine: DEBEVC, CERNJAC, DR. KIŠ, ING. JONYK, TREBAR. Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KAISER, LJBULJANA: Nove vrste lovske patrone znamke »R«, basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodni« kom in v zalogi bodo »Geco« patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom. 11 ■ naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da bom OTVORIL dne 30. avgusta t. I. v Žirih, nasproti farni cerkvi trgovin** modnega, mann-fabtur. fn galanter. blaga Zagotavljam, da se bom trudil v vsakem pogledu zadovoljiti cenj. občinstvo in mu solidno postregel z najboljšim blagom po najnižjih cenah, ter se najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem 11509 IVAN ROMIH Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, zet, brat in svak, gospod Jernej Brauchart špediter po kratkem, mučnem trpljenju 19. avgusta t. 1. ob 8. uri mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 21. t. m., ob 17. uri iz mrtvašnice na pokopališče sv. Petra v Gradcu. Sveti maši zadušnici se bosta brali v petek 22. t. m. ob 7. v stolni cerkvi sv. Lenarta v Gradcu in v soboto 23. t. m. ob 8. v stolni cerkvi v Ptuju. Ptuj, Gradec, Hartberg, dne 20. avgusta 1930. Žalujoči obitelji: Brauchart in Bruck. Posebna obvestila se ne bodo izdala. kakšen kos hišne oprave. Zdelo se mi je, da toliko oprave ni bilo v sobi, ko sem legel v posteljo, zlasti pa stolov, povsod stolov. Ali se je bilo med tem vselilo sem nekoliko družin? In pri tem teh stoov nisem videl, samo čutil sem jih, kadar sem se zadel z glavo ob nje. Moja nevolia je postajala čedalje več-ia in rrwsškakšna kletvica se je vzdignila v meni med plazenjem. V strupenem napadu besnosti sem si končno dejal, da lahko izidem tudi brez nogavice. Dvignil sem se tedaj, da bi stopil — kakor sem menil — do vrat, ko sem se hipoma znašel v navzočnosti ne-razbitega ogledala. Dih mi je za trenutek -astal. spoznal sem, da sem se izgubil, niti pojma nisem imel, kje sem. V zavesti tega sem se nemalo ljutil. Ce bi bilo v sobi eno samo ogledalo, tedaj bi se nekako znašel, a bila jih je dvojica in to je bilo toliko, kakor da jih je tisoč; vrhu tega sta viseli na nasprotnih stenah sobe. Videl sem pač slabotne obrise oken, a v svojem kolobare-nju nisem prav vedel, kako stoje in tako so me bolj motila, nego so mi koristila. Stopil sem naprej, da — sem prevrnil neki dežnik. Ko je padel na trde, nepokrite deske tal, je počilo kakor iz pištole. Stisnil sem zobe in ustavil dih — Harris se ni premaknil. Počasi in premišljeno sem postavil dežnik ob steno, a čim se mga izpustil, je zagrmel ponovno na tla. Zdrznil sem se in prisluškoval majhen čas v tihi jezi — nič hudega, vse je bilo mimo. Z največjo skrbjo in pazljivostjo sem spet dvigni? dežnik, a kakor sem mu odtegnil roko, je padel. Bil sem ves togoten, da ni bilo v tej prazni veliki sobi tako temno in svečano, mislil sem, da bi rabil izraze, ki jih ne smeš sprejeti v abecednik, ne da bi škodil njegovi prodaji. Da ni bila moja razumnost že vsa omejena od vseh teh dogodkov, bi pač počel kaj boljšega, nega da sem poskušal v temni noči dvigniti dežnik na spolzka tla; tu bi še o belem dnevu beležil na en uspeh štiri neuspehe. A ena tolažba mi je !e ostala: Harris je bil tih in miren, ni se zganil. Dežnik mi tudi ni mogel rabiti kot kaži pot; bilo jih je četvero v sobi m vsi so imeli enako obliko. Sedaj sem menil, da najdem vrata, če se dotipljem ob steni do njih. Dvignil sem se in poskusil in takoj sem sunil neko sliko ua tla. Ni biia posebno velika, a je napravila ropota za celo pokrajino. Harris ni dal glasu od sebe, a slutil sem, da ga bom nedvomno prebudil, če bom .še dalje tako eksperimentiral s slikami. Bolje bo, da se odpovem sprehodu ven. Gotovo, okroglo mizo bom spet našel — nekolikokrat sem bil že pri njej — io porabil jo bom kot izhodišče svojega raziskovalnega potovanja do svoje po stenje. Ce to najdem, najdem svoj vrč z vodo; potem bom ugasil svojo peicočo žejo in se vležem. Tako sem se plazil dalje, način, ki se mi je zdel bolj vreden zaupanja, ker nisem mogel tako ničesar prekucniti. Sčasoma sem zadel t b mizo — z lobanjo, in potem ko sem si bunko tnalo odrgnil, sem vstal in stopil z iztegnjenimi rokami naprej. Otipa! sem neki stol, potem steno, potem spet stol, potem naslonjač, potem gjrsfo palico, potem spet naslonjač. To me je zmešalo, ker sem bil menil, da je en sa mnaslonjač v sobi. Spet sem poiskal mizo, da bi se znova odpravil od -am; našel sem samo nekoliko stolov. Sedaj se mi je zasvetko, kar bi se mi moralo zasvetiti prav za prav ž-j prej: da je miza okrogla in za izhodišče nerabna. Tako sem stopil na slepo sreče naprej v zmešnjavi stolov in naslonjačev, prispel sem v meni neznana ozemlja, prekucnft sem neki svečnik s kanr-na, stikal za svečnikom in prekucnil pri tem ngko svetiljko, stikal za svetiljko in prekucnil pri tem vrč z vodo, ki je pa- del z glasnim ropotom na tla. Že sem menil: »Končno sem te vendar našel. Mislil sem že, da mi je čisto nemogoče do tebe.« Tedaj je za vpil Harris: »Morilci! Tatovi!« in končno tudi: »Ves sem preplavljen!« Hrup je vzbudil hišo. Mister X. je planil noter v svoji dolgi spalni srajci, z gorečo svečo v roki; za njim mladi Z. z drugo svečo. Skozi druga vrata je prispela cela procesija s svečami in svetiljkami: gostilničar, dva nemška gosta v spalnih oblačilih in neka dek.a, isto tako oblečena. Ogledal sem se naokrog. Bila je Har-risova postelj — za cel nedeljski izlet oddaljena od moje. Ob steni je stal tudi en sam naslanjač in en sam stol, ob katerega se je zadevalo moje telo. Pol noči sem se bil vrtel kakor planet in se zadeval obenj kakor komet. Pojasnil sem, kaj sem de'al in zakaj. Potem se je gostilničar s svojimi ljudmi odstranil, dočim smo začeli ostali pripravljati zajtrk, kajti danilo se je že. Na skrivaj sem pogledal na svoj števec korakov in dognal, da sem opravil to noč sedem in štirideset angleških milj. A to me je le malo brigalo, saj sem bi< prišel vendar na izlet. Dnitajski velesejm (Wiener Messe) 7. do IS. septembra 1930, Rotnnda do 14. septembra. POSEBNE PRIREDITVE: Salon kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje — Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava »Krščanska umetnost« — Mednarodna radio razstava — Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška razstava — Razstava za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo Cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, grške in indske kolektivne razstave — Kmetijski in gozdarski vzorčni semenj in IIL avstrijski semenj za živino. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri 11278 WIENER MESSE-A. G., WIEN VH ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Mess-haus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Dunajska c. 1. Kot clou sejma priredi ] modna palača Julius Krupnik VVien, Kaiserstrasse 115, dne 10. septembra 1930 ob pol 8. ari zvečer grandiozno modno revijo v veliki dvorani dunajskega Konzert-hausa. — Za brzojavno rezerviranje prostora prosimo! 11351 OTVORITEV delavnice moškega, ženskega, otroškega in posteljnega perila kakor tudi ENTLANJA, lepa izdelava in poceni. — Se priporoča 11485 P. MIHELAK, Rimska cesta štev. 5, Ljubljana. M. ostci vaspfttti zarod profesorja Hrvata v Velikem Bečkereku (Banat) sprejme dijake iz vseh srednjih šol. Sprejme dijake tudi za privatne izpite iz enega ali dveh razredov. Uspeh zajamčen. Prospekte pošlje direkcija zavoda. 11403 Odvetniškega koncipijenta IŠČEM za takojšnji nastop službe v odvetniško pisarno v trgu. Izvežbani imajo prednost. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 11502 Hiša z delavnico in vrtom na prodaj v Kostanjevici na Dolenjskem. — Kupnina bo znašala okrog 30.000 do 35.000 Din. — Pripravno za vsako obrt. Informacije se dobe v notarski pisarni v Tržiču. 11504 Antiseotično OLLA GUM. n oreoarirana Ali »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano najbolj dovršena. Dober recept za gospode, dame! Obleka naredi človeka, ta izrek velja že od nekdaj. Zato preglejte Vašo jesensko garderobo in jo pošljite v WALLET EX-PRESS, Stari trg 19, Ljubljana, ki jo zlika, kemično sčisti, po-šije, na željo obrne. Cena likanju 18 Din. Po obleko pošljem na dom. Na likanje se lahko počaka. — Angleški mesečni abonma,, 4-kra,tno lika.nje Din 60.—. 11512 Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi. Izvršujemo sami tudi OBLOGO sten s ploščicami. Zahtevajte ponudbe! MATERIAL d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Brzojav: Material Telef. 27—16. 157-rv CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 $€dor hvee da m mu po pošti naslov aR GaGo drugo informacijo ticoco so maRh oglasov naj prile&i v *namGah sicer ne bo prejet odgovora t ^ L^rnss CENE MAUM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda J Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. tla&Cevi matifi o$Cca>ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v ZSrbevljt%h v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. Dva vajenca X« kleparstvo in Lutzove peči sprejme Srebotnj.ik-iUnčar, Gosposvetska 18. 33747 'Čevljar, pomočnika T* popravila ln poro »CmK.i za šivans in zbita deU po možnosti tudi za orto pr-lične čevlje sprejmem v »talno službo proti dobri plači. Ponulne oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Nastop takoj 21«. 33721 Učenko s primerno šolsko izobraz-bn _ pridno in pošteno sprejmem v mlekarno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33784 Frizerka dobi proti dobri plači stalno službo takoj ali s 1. septembrom. Naslov pove oir'asni oddelek »Jutra«. 33701 Črevarja kvalificiranega delavca — sposobnega v vseh panogah izdelave črev in ki ima lasten obrtni list, sprejme takoj podjetje v Dalmaciji, proti plači po dogovoru. — Ponudbe na o-'as. oddelek »Jutra. r»«d »Jadran«. 33649 Hotelsko sobarico I dobrimi spričevali, ve ičo nemščine in zmožno kavcije sprejme botel Štrukelj. 33643 r- Trsovsko moč samostojno in vestno sprej-ir m takoj v železnino. — \%č nstmeno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33601 Trgovskega učenca Sedne zunanjosti, marljive ga. spretnega in urnega, s primerno izobrazbo sprej-iro Postržin. Krško. 33592 Vajenca polenih staršev, k! ima r>3 veselje do trgovine, sprejmem v trgovino rae-panega blaga v Ljubljani. Naslov pove ogl. oddelek »Jntra«. 33520 Učenke za mehanično umetno ve- »"nje tn predtisk sprejme M a rek & Mikeš. Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Kroj. pomočnika »'ajšega. za damske pla-si ■■ sprejmem. — Istotam po nizki ceni naprodaj črn moški jaket črn moški žaket , ti sloko osebo. Naslov v ogUsDem oddelku »Jutra« 33798 Vajenko za strojno pletenje sprej-nv Bo' Streliška ul. 24 33801 Me:ar. pomočnika d->i>ro izurjenega v preka-jevanju sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra imi o-j Trg. vajenca * prosto hrano in stanovanjem sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33770 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v finem «i elektriko, v enodružinski vili Dlizo tehnične srednje šole. Pis mene ponudbe nm oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Čistost 70«. 33166 Srednješolca nižje gimnazije sprejmem na dol >ro domačo hrano in stanovanje tik L drž. gimnazije. Cena po (togo voru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srednješolec 4«. 32976 Dijaka iz boljše rodbine, kt obiskuje nižjo srednjo Solb, sprejmem na dobro doma čo hrano in stanovanje. Soba velika ln svetla, v enodružinski vili. Na razpolago tudi kopalnica. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Zmerna eena 6«. 32975 Cisto sobico s posebnim vhodom išče mirna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabim takoj«. 33807 Posestvo s hišo, okoli 8 oralov veliko kupim ali vzamem v najem blizo Maribora. — G r a v n a r, Stara vas — Videm-Krško. 33762 Pekarno dobro idočo, pri cerkvi — na željo z zemljiščem poceni prodam po dogovoru. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33793 Ova dijaka iz boljše hiše, z vso oskrbo sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33789 Dijaka za katerega se želi nadzorstvo, sprejme v popolno oskrbo učitelj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33797 Dva dijaka sprejmem na stanovanje s vso oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33761 Posestvo z vodno žago ob glavni cesti, v izmeri 20 johov — obstoječe iz njiv, travnikov in gozda prodam po dogovoru. — Resne ponudbe na naslov Franc Cerne, Reka - Gozd pri Litiji. 33S28 Restavracijo v centru Beograda, z dvo sobnim stanovanjem in vsem inventarjem takoj proda »Posredovalec« r — Ljubljana, Tavčarjeva ul, št. 6. Dnevni promet do 3000 Din. 33836 Posestvo oddaljeno pol ure od Fra gerskega in o minut od glavne ceste ugodno prodam. — Hiša je zidana, " orali zemlje s sadonosni kom, njive in travniki. — Cena ugodna! Ignac Les-kovar, Leskovee — pošta Pragersko. 33841 Daljnogled dober »Zeiss« kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33477 Frize Kupimo več vagonov bo kovih friz la in hrastovih la-Ha. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Frize«. 83514 Ravnalca k 12-voltni Boš - dinamo. rabljen, v dobrem stanju, potem vetrobran, dobro ponikljan, dolžina 1—1.20 m, kupim. — Ponudbe na naslov: M. Rozman, Mojstrana. 33775 Staro srebro kakor servise, svečnike, tace in drugo staro sre-brnino ter zlatnino kupim za gotov denar. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Staro srebro«. 33811 družba z o. z. realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6 proda: HISO, novozidano, Jarše pri Mostah, vrt, 2 dvosobni stanovanji, 98.000 Din. Takoj potrebno Din 70.000; HIŠO, novo, Rožna dolina vrt, 600 m*, 2 dvosobni in 1 enosobno stanovanje, 110.000 Din. Takoj potrebno 80.000; HIŠO-VILO, enonadstropno Glince, vrt 500 m', dva trisobna stanovanja, balkon, veliko podstrešje, 180.000 Din. Takoj potrebno 90.000; HIŠO-VILO, novo, Podrož-nik, 1300 m* vrta, pritlično in v nadstropju po 1 trisobno stanovanje, 265.000 Din. Takoj potrebno 60.000; HIŠO, novo, Št. Vid nad Ljubljano, 900 m' vrta, 1 dvosobno stanovanje z verando in 1 enosobno, 120.000 Din. Takoj potrebno 70.000 Din. Lahko se dokupi še njiva za 15.000 Din; VEC STAVBIŠC od 1000 do 2000 ms, Kolezija. od 25 Din naprej. 33837 2 dijakinji ali dijaka boljše obitelji sprejmem na stanovanje z oskrbo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33644 Več dijakov sprejmem na stanovanje ln dobro domačo hrano v bližini srednje tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33155 Dijakinjo iz boljše hiše, ki obiskuje trgovsko ali srednjo šolo, sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. — Kopalnica, elektrika in nemška kon-verzacija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33830 Osmošolec išče v bližini Ul. državne gimnazije sobico z zajtrkom. Event. prevzame in-strukcijo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33778 Sostanovalca mladega, sprejmem v čisto sobo z vso oskrbo. Stari trg 34-11, vrata 1. 33730 Prazno sobo v vili, separirano, solnčno, parket, mali štedilnik, vodovod, oddam uradnici aH učiteljici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33655 Boljšemu gospodu solidnemu oddam novo-opremljeno, prijazno, zračno in solnčno sobo s posebnim vhodom, na Miklošičevi cesti. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista soba 6«. 33799 2 gospodični sprejmem kot sostanovalki v novoopremljeno spalnico — Istotam sprejmem tudi dve dijakinji z ali brez oskrbe, v bližini obrtne in trgovske šole k nemško govoreči družini. Naslov pove ogl. oddelku »Jutra«. 33764 Separirano sobico oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 33795 Komfort. stanovanje trisobno, solnčno in subo, z vsemi pritiklinami, s solnčno verando itd., avto postaja pri hiši, oddam ta koj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 33626 Stanovanje sobe in kuhinje iščem ta takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »September 8«- 33154 Komfort. stanovanje 3 manjših sob takoj oddam v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelkn Jntra. 31668 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj ali s 1. septembrom v Mali čolnarski ulici 4. 33808 Solnčno stanovanje komfortno, 3 sob in pritiklin, v II. nadstr., neposredno poleg sodišča — ugodna lega za pisarno, posebno odvetnika, prosto takoj, ozir. s 1. septem brom. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim prostore«. 33742 Komfort. stanovanje v novi vili oddam takoj za 1200 Din. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 33829 Dobro domačo hrano nudim v Grablovičevi ulici št. 12 — za Zmajevo tovarno. 33814 200.000 Din posodim ali pristopim k dobičkanosnemu podjetju, s sigurno garancijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo«. 33810 Lokomobila znamke Badeuia VVeinheim 26 Ks, z ležečim cevnim kotlom, enim cilindrom, batno krmilo, premer 180 mm, S£0 obratov v minuti, kurilna ploskev 9.45 m* s celotno transmisijsko napravo naprodaj. Naslov: Graščina Novocelje, Žalec. 33791 3 šivalne stroje poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33S31 »Perkeo« dobro ohranjen potovalni stroj ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33834 Gostilno oddam takoj na račun ali v najem kavcije zmožnim zakoncem brez otrok. Osebna pravica ni potrebna. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 33844 Gostilno v industrijskem kraju takoj oddam na račun ali v najem kavcije zmožni osebi. Osebna pravica ni pogoj. 1'onudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Gostilna«. 33845 Poslovne prostore manjše in večje, sredi mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33785 Mlekarno, delika-teso in kavotoč obstoječe že 2 leti, mo demo urejeno, s sobo in kuhinjo za stanovanje, v prometni ulici radi bolezni prodam s pohištvom. Ponudbe na naslov: Mlekarstvo, Zagreb, Vinogradska ccsta 1-b. 33774 Pekarno kjo na deželi prevzamem takoj ali pozneje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 33794 Znana trgovina na prometnem kraju ^ Ljubljani naprodaj. Pisme ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj Din 120.000«. 33823 »Izprehod!« Prepozno sem dobil pismo Danes Te pričakujem, kakor si določila 21. avgusta ob Vi 8. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rdeča rožica«. 33790 »Blejsko jezero« Zakaj molčiš? — Pridi! 33779 Mlad obrtnik s 30.000 Din gotovine, želi poročiti gospodično, ozir. mlajšo vdovo, ki ima svojo obrt ali manjše posestvo. Le resne ponudbe je poslati na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod »Resna bodočnost«. 33769 Stanovanje dvosobno, s kuhinjo, balkonom, vsemi pritiklinami in vrtom takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33815 Stanovanje 2 sob in pritiklin, za takoj išče snažna in mirna stranka 3 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33782 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin v mestu takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33849 V Mariboru ali okolici iščem stanovanje s 5—7 sobami. Prednost hiša zase z vrtom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« v Ljubljani pod šifro »Maribor«. 33776 Več konj ekvipažnih in jezdnih fo-ceni prodam. Vpraša ce: Ulica stare pravde št. 4 ob 16. uri. 337'.3 Dva čistokrvna istrska braka kratke dlake, prvi 3 leta, drugi 2 leti star, prvovrstna zajčarja, ki priženeta zajca gotovo nazaj. Cena prvemu 2000 Din, drugemu 1000 Din. Pasma psarne Podgora, Prusnik Jože — Vrhnika 31. 33674 Novofundland. psico krasno, 3 mesece staro, importirano, s prvovrstnim rodovnikom proda Drenik v Ljutomeru. 32914 2 šivalna stroja znamke Jase, za čevljarsko obrt (cilinderca) in krojaštvo prodam. Ponudbe pod »Trpežen« na podružnico »Jutra« v Novem mestu. 33768 Krasnih znamk vsakovrstnih večjo množino prodam radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33171 Vsakovrstno zlato turMilr 00 aa!vlS!!l> cenah Černe — juvelir Ljubliana. Woliova aL 3. 38 pridem Sena in detelje večjo množino prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33786 Damske rokavice iz jelenje kože sem izgubila na Miklošičevi cesti, Volfovi ulici ali Zvezdi. Najditelja prosim, da jih odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 33806 ■7*J Paritete hrastove In bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tovarna parket, Mengeš — Slovenija. 33526 Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški materijal v veliki izbiri najpovoljneje nudi P o 1 j o k a n, Zagreb, Ilica 50. 33319 Vsak Turek se odvadi kajenja takoj, ako uporabi Nikoprost, ki stane enkrat za vselej franko 76 Din. Razpošilja Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica št. 36. 33053 Čiščenje kovin nepotrebno če lmpregnirate medenino, železo, nikel, baker itd. s »Pantarol« preparatom zo. per rjo. Kovine enkrat im-pregnirane ne oksidirajo in ohranijo sijaj na leta brez čiščenja. — Samoprodaja in zaloga za Jugoslavijo: Dra go Znidarič, Celje. Sprejmem tudi krajevne zastopnike. 32527 Pokrajinske razglednice po Vaši «Lii; ali uega-uvu, v prirtn: fotografiji ;zgo-tovi do 20 0(10 1 n * v n o tvornica kari Lojze Smac. Ljubljana VII Aleševfceva »t. 26 Zahtevajte ponudbe in conikl 242 IZVANREDNA PRILIKA Železna tlužinska paten postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsak« hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobt stane samo Din 390.— Razpošiljam po poštne« nom povzetju. UKO IZGLEDA SUttEN Lesena patent pOstell«, zložljiva. s tapcciraniro madracom, zelo praktična. stane samo D 280. Leialka za snsčanfe -a (Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Dia 1S0, Madraci punjen! z vol-som stanejo samo D 750-L- BROZOVIČ. ZAGREB ILICA 82. 262 eki, pozor! Čast nam je, obvestiti Vas, da priredimo letos na jesenskem velesejmu v paviljonu »F«, štev. 116/118, RAZSTAVO PEKOVSKIH STROJEV in pekovskih potrebščin v obče. Razstava se začne dne 31. avgusta ter se zaključi dne 15. septembra 1930. 11490 Prosimo za obilni obisk Severočeška tovarna vagonov in pekovskih stroievt d. d. češka Lipa (č. S. R.) (fflark§cheider) 11480 z boljšo prakso potrebujemo za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval o dosedanjem službovanju in pogoji za nastop k delu vposlati na naslov: Rudnik kamenog uglja Jerma d. d. Sukovo kod Pirota. DVOKOLESA — teža od 7 k? naprei najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. 6 Opr. št.: E 16/30—20. 11474 Dražbeni oklic. Dne 15. oktobra 1930 predpoldne ob 7. uri bo pri podpisanem sodišču na licu mesta na Savi — Jesenice štev. 25, Gorenjsko, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Jesenice vi. št. 113, 29, 114, 150, 159, 174, 281, 308, 534 (ideelna šestinka), 422, 446, 513, 525 (ideelna četrtinka) 579, 580 in 581 ter zemljiška knjiga Planina vi. št. 83. — Ceniina vrednost 1,649.628 Din 14 para. Glavni predmet je vložek št. 113 d. o. Jesenice, h kateremu so pripisane: stavbišče, hiša št. 25 na Savi, gospodarsko poslopje, žaga, polnojarmenik, šupa za lesne odpadke, sadni vrt itd. Ceniina vrednost nepremičnin vi. št. 113 znaša 1,171.600. Din. — Najmanjši ponudek za vse gori navedene nepremičnine znaša 1,099.541.86 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražite-Ija, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. L, dne 12. avgusta 1930. Urejuje Davorin Rabljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar, Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni de' je odgovoren Ataizij Novak. Vsi v Ljubljani.