\ 142. številka. Trst v petek dne 26. junija 1903. Tečaj XXVIII c „EDINOST* ! izh*;a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri :x>p. — Naročnina znaAa: za vse leto 24 K. ca pol leta IS K. za eralizem pa je tu le zaradi par o*eb, katerim slepo sledi stranka čez drn n strn. Sličnoje govoril pred kratki m t u d i ,d r. R j b £ r. — Slovenski klerikalizem nima najvišega zapovednika na Slovenskem ! Mi pa, kakor nacij<;na!ci, hočemo meti središče in smer naše politike urejena primerno edino le interesom našega rodu ! Politika Kma in interesi Slovenstva razvi a ča*u primerno ali ne premeni v pra vem hipu ! Navadni voditelji strank ne znajo so še malokedaj hodili paralelno. Slovenskemu duha, noveea časa ter ee klerikalizmu očitamo dalje opažati novega duba, novega prekonservativno drže starih navad in tako upropaščajo ftrsnko. Kaj pa naj mladina, o kateri stno dejali, da ee ima pripravljati na prihodnje delo, stori s strankami, ki nikdar dolgo ne trajajo ? Gotovo ima tudi mladina svojo sodbo o strankah, a če hoče biti zares bodočnost naroda, se ne sme nikdar brezpogojno postavljati na stran kake politične stranke ! £ajti s tem, da se nekako zagriiuie v strankarske dogm**, si je zaprla pot razvoja : taka mladina ni napredna. Prava napredna mladina ima vedno v sebi neko kritično nezadovoljnost, v njej že vstajajo nove ideje, dostikrat ideje bodočnosti. Slovensko dijaštvo je bilo do zadnjih let skoro celotno v tej usodni zmoti, da se je etraetno priključevalo ekstremom naših strank. To dejstvo n£8 je dovelo, csobito na Kraoj-skem, kjer zdaj občutno manjka novih, mtč-nih ndividualitet, do stagnacije. Ravno t% da so si stranke vzgajale strankarsko-fanati-zovan naraščaj, jim je in bo v pogubo! Kajti s tem je obteženo napredovanje s ča-acm in razmeram". Časi bo novi, stranke, oziroma straokarji pa žive še leta nazaj ! So torej neki anahronizm: in nič zdravega, novega, ne more prit na površje. Zato se nam zdi naravnost nemorano, če politik — in o tem še svobod« mislec — napada dijastvo, k: ni ravno njegovega mnenja. AkademiČna svoboda je elavnoznana, a praktično zrtč^n pojem. Z ii se mi, da jej dajamu lep zmisel, če jo umevamo tako, da si akademik ne daja ukovati svojfga prepričanja in svoje svobodne kritike. Z akademično svobodo se ne strinja, če so akademiki, posebno pa cela društva, l privesek političnih strank, še posebno takih, movm!-v katerih so močne individualitete despo-tični vodje! — Že to — tudi če bi bilo edino — je že zadostno, da obsojano klerikalno »Danico« in novo ustanovljeno kranjski* liberalno »Savo« na Dunaju. — Edina »Sicvenija« ei je pridržala svobodo, kakoršna se spodobi akadei-iiku ! Edino v njej so torej tla za nove ideje ! Da je možao skupno naobraževanje brez večnih in brez»'3pešn:h sporov, ima »Slovenija« kakor nekak okvir dve temeljni ideji, ki jiii tudi v resnici brez sile vsak prav naroden dijaK lahko priznava : n a c i j o n a-lizem in socijalizem. Pri prvem vodi »Slovenija« uverjenje, da v carodnost-nem boju slovenski boj za obstanek ne le ni končan, marveč da ga imamo v veliki meri še pred seboj, da bo ogenj na mejah vedno hujši, da pa je tudi Kranjska na pragu novega narodnega boja zoper nemški kapital: odločilni narodni boj nas še čaka. Druga ideja je secijalna : vsi slabotni ee družijo, d» postanejo močnejši. Kakor za politiko, tako tudi za socijalna dela smatramo za prvo in glavno nalogo dijaka, da proučuje vedo vseh ved : psihologijo, da študira različne ideje, in da spajajoč jih s svojim nacionalizmom prenaša v nas vse ono, kar je primerno našemu narodu po njegovih posebnostih in razmerah. klerikalizmu očitamo dalje strankarsko ten-dencijozno, vrhu tega pa še močno zavoženo gospodarsko organizacijo. — Zametujoči strankin princip zametamo tudi samostrankarsko kulturno organizacijo namenjeno njegovemu širjenju. Na drugi strani očitamo liberalni stranki osebno politiko, nedelavnost, brezprogramnost, negativnost, slabo narodno politiko itd. Se svojega nacijonaln^ga stališča obsojamo tudi naš medslovenski boj. Mi vemo dobro, da morajo biti stranke, da mora torej prihajati do boja. Ako bi hoteli zadrževati ta boj, to bi bilo morda ce!6 napačno, a uveljaviti hočemo v mladini nekak viši pojem sloge. Preko nesloge k slogi! Strankarski programi imsjo skupne tečke, predssem ntmrine . Povzdignimo se vsaj tako visoko, da bomo brez ovir nastopali skupno v skupnih stvareh ! Strankarstvo se ne da odpraviti, a če ta ptjem realne sloge preide v stranke, bomo že močno oja-čeni in tako stopijo nehote, vsaj v nekoliko, strankarske težnje v ozadje. Z i tem stiemf mej dunajskimi akademiki »S 1 o v e n i j a«. Očita se jej, da je sama ustanovila novo, neko »Brednjo stranko«. »Srednjo« bi pome-njalo toliko, kakor Lekak kompromis mej liberalu mi in klerikalnimi načeli. Načeln h kompromisov radikalei nočejo! Vrhu tega je nemožen vsak kompromis mej tema dvema strujama. Mi presojamo vse s čisto BEmjetoj-□ egu gledišča. Tudi tega se ne more reči, da bi bila »Slovenija« ustanovila kako stranko, čeravno fctvar sedaj v resnici tako izgleda ; to pa le zato, ker sta obe dve drugi struji pravi stranki, imajoei za sabo stranki v do- S tem smo objasnili v nekoliko pozicijo dunajt-ke »Slovenije«, ki je v zadnjem času deležna tolik h neopravičenih napadov. Na eni strani so klerikalci s staro lajno o brez-verstvu in o nemoralnem narodnem šovinizmu, dva prazna očitka ! Na drugi so liberalci, ki proglašajo ubogo »Slovenijo« za klerikalno, zadnjič pa njene č'ene za kimovce. Ne omenjamo tega, da bi tu z gospodo polemizovali, ampak le, da konštatujemo, da so te stranke res tako nestrpne, da preganjajo vsakogar, ki ni njim brezpogojno udan. Vsi napadi niso imeli doslej zlega upliva na društvo. Pričujoči članek pa smo napisali, da bi javnost pravilnejse spoznavala »Slovenijo«. Naraščaj soglaša žnjo. Domovina pa naj jo krepko podpira in lahko se zanaša, da »Slovenija« vestno izpolnjuje svojo lepo nalogo na tujem ! Radikalec. Dogodki v Srbiji. Proklamacija kralja Petra I. Včeraj je kralj Peter L izdal sledečo proklamacijo ca srbski narod : »Predragi mi narod ! Težak za me in za deželo je trenotek, ko se prvikrat kakor srbski kralj obračam do srbskega naroda. Narodna skupščina me 'je, kakor tolmač želj in čutstev vsega naroda, soglasno izvolila srbskim kraljem. Vsprejel sem izvolitev in sem danes,, kakor zahteva ustava, pred narodno skupščin*« položil prisego kakor zakoniti kralj Srbije. Naznanjam torej svojemu predragemu narodu, da sem z današnjim dnem vsprejel kraljevske pravice in dolžnosti. Božja in narodna volja, ki je pred jednim stoletjem pozvala mojega deda, da je vodil srbski narod v svetih bitkah za neodvisnost, dvignila me je na prestol, na katerem je, izvoljen od naroda, šestnajst let sedel knez Aleksander. Moja navada je, govoriti odkrito in postopati odkrito in lojalno in sklenil sem posvetiti se vsega blagostanju in sreči naroda. Štejem si v dolžnost, izjaviti ob tej slovesni priliki, da mora po mojem prepričanju kralj ščistiti svobodo in skrbeti za napredek svojega naroda. Hočem biti v resnici ustaven kralj Srbije. Vse garancije, katere nudi ustava za svobodno izvajanje naredne svobode in narodnih pravic — podlaga rednemu in srečnemu razvoju naroda — eo mi svete in jaz jih hočem spoštovati. Zahtevam pa, da bodo tudi drugi tako postopali. V o d j e n po teh načelih pozabljam na m i -nolost in prepuščam zgodovini, naj ona sodi vsakogar po njegovih delih. Zvest tradicijam srbskega naroda in mojih prednikov, izjavljam, da me bodo v vnanji politiki vodila stoletna stremljenja srbskega naroda. Z inozemstvom in posebno z bližnjimi narodi gojil bom prisrčne odnošaje, katere zahtevajo naredne koristi. Mojo junaško vojsko, kateri izrekam svoje kraljevo priznanje za vse njene dosedanje zasluge in žrtve za domovino, hočem povzdigniti na Btopinjo, da bo dostojna predstavljati nade srbskega narods. Na podlagi teh mislij in čutstvovanj mi je mogoče spoznati vso težo in velikoBt kraljevih dolžnosti. Uverjen sem pa, da me hoče nared lojalno podpirati v t* h mojih prizadevanjih in upam, da dovedem z božjo in uaredovo pomočjo Srbijo na pot k sreči in napredku. Peter L * * * Prvi vladarski čini novega kralja. Provizorna vlada je po nastopu vladarstva novega kralja svojo nalogo smatrala dovršeno in je podala ostavko. Kralj je na to poveril sestavo novega kabineta zopet Avakumovicu in ko je ta kralju predlagal, naj ostanejo vsi dosedanji ministri, je kralj ta predleg vsprejel. Sadanje minister-stve, kattro uživa tudi zaupanje skupščine in senata, ostane vsled tega na vladi do prihodnjih volitev. Kralj je nastop svojega vladanja naznanil včeraj vsem vladarjem in načelnikom držav. Listi javljajo, da je kralj Peter proglasil amnistijo za vse one, ki so bili obsojeni radi tiskovnih in političnih zločinov in zmanjšal kazen onim, ki so bili otsDjeni radi navadnih zločinov. * * Slavnosti t Belemgradu. Kakor smo sporočili že v včerajšnji številki, je kralj Peter I. včeraj v srbski skupščini prisegel na ustavo. Ko je na t3 kralj odšel na ogledovanje vojaštva, so poslanci ostali še toliko časa v skupščini, da so položili prisego zvestobe kralju. Vojaška parada vršila se jenabaničkem polju, ki je pol ure oddaljeno od Belega-grada. Na velikanskem baničkem polju je bilo vse polno vojaških čet, naroda in kočij. — Kralj je jahal na belem konju in pušil cigarete. Njegovo priprosto in neprisiljeno vedenje je jako dobro upljivalo na vojsko in narod. Došedši do ruskega in avstro-ogrskega atašeja, prašal ju je kralj, kako da sodita o srbski vojski. Ista sta mu odgovorila, da jima vojska jsko ugaja, n&t^ar je kralj pripomnil: »Upam, da ee s častom zbo^sa«. Kralj je potem prisostvoval eTefiliranja vojaških čet, broječih 5000 mož. Vojaštvo je defiliralo po sledečem redu : Kadeti telesne straže, - polki pešcev, 5 baterij topništva, G eskadronov konjice, zopet ena baterija topništva in jahajoča telesna straža. Narod je vojaštvu aplav-diral. Isto je izvrstno defiliralo in raznobarvne uniforme so napravile najlepši ut's na gledalce. Kralj je pohvalil posamične poveljnike in je podal ministrom roko, ko se je poslovil in cdšel v mesto. O njegovem povratku ga je narod obkrožal in ga navdušeno pozdravljal. Ob 4. uri popoludne se je kralj Peter zopet brez telesne straže podal v topčiderski park, kjer se je vršila velika ljudska Blavnost, ob pevanju narodnih pesmi in plesanju »kola«. Kralj je stopil s svoje kočije in se pomešal med narod, ki je prenehal prepevati in plesati ter mu začel ploskati in vsklikati : »Živio!« Kralj je vsklikajočo nagovarjal, naj se ne dajajo motiti po njegovi navzočnosti in naj se dalje veselijo. Na to je mladina nadaljevala ples, kralj pa se je prijazno pogovarjal s pri prostimi ljudmi. S takim postopanjem se je kralj tako priljubil narodu, da je med vsemi navzočimi zavladalo najveČe in najprisrčnejše navdušenje. Vsi so soglašali v prepričanju, da je Srbija slednjič dobila pravega kralja. Povratak kralja v mesto bil je pravi triumfalni sprevod. Navdušenemu vsklikanju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Sincči bila je v narodnem gledališču slavnostna predstava. Istej sta prisostvovala tudi ruski in avstro-ogrski odposlanec se svojima soprogoma in s členi poslaništev. Ko je kralj stopil v dvorno ložo, ga je občinstvo navdušeno pozdravilo. V loži sta poleg njega sedela ministerski predsednik Avakumovi<5 in minister za vnanje stvari Kaljevie. Tekom predstave je narod pred glediščem prirejal ovacije in so se zažigali umetaljni ognji. Po predstavi pa je nepregledna množica spremljala kralja v kraljevo palačo. Dogodki na hrvatskem. Družba m a m e l u k o v, ki je sicer znana pod imenom »večina hrvatskega sabora«, drvi slepo v propad. Kdor tako duši vsaki dih svobode, kdor tako fanatično ruši zadnja zavetišča svobode, ta si je sam podpisal sodbo, ker je priznal, da ne sodi več v sedanjo dobo ! Večina hrvatskega sabora je s hlapčevsko ponižnostjo vsprejela zakonski načrt, a katerim Ee odpravljajo porotna sodišča. Pritrdila je, da ta odredba nima veljati samo za tiste novinarje, ki odslej pridejo v konflikt z zistemem grofa Khuena Hederwaryja, ampak tudi za one, ki so že prej prihajali pod ključ in čakajo na »sodbo« Khuenove kabinetne justice! Dotični uredniški »zločinci« naj se le pripravijo, kajti sodnike na Hrvatskem je grof Khuen s kruto roko potisnil v nižave iz-vrševalnih organov — Khuenove maščevalnosti. Tako so torej sklenili rabeljni vsake svobode v večini sabora — o krvava ironija ! — hrvatskega. Le ubijajte svobodo — o mameluki in rabeljni ! Ali znajte, da je ideja svobode neminljiva, nepremagljiva ! Ona bo triumfi-rala tudi nad vami ! Ona zlomi verige, v katere kujete vi narod — vi herostrati in efijalti, vi, rabeljni nad svojimi lastnimi brati, vi, skrunitelji svoje lastne krvi, vi, zasramo-vatelji svojega rodu, vi — hlapci tiranov. Kmalu Bine tudi zemlji hrvatski svetla zarja: ob kateri se dvigne narod, a vas požsne neusmiljeno v temo narodovega prokletstva ! D*li 8to t ran v u sredstvo v roke, s katerim bo isti novinarje, te pijonirje prava in svobode nareda, te prvoboritelje vstajenja, kovalo v verige. Ali duh sedanjih dob ne trpi tran-stva. Kdor si v sedanjih dobah ne ve pomaga drugače, ta nosi že hipokratične pote«* na licu! Le proganjajte, le vstvarjajte mučenike I Ali ko pride dan obračuna, dan, ko bo narod izreke! sodbo o vašem prokle-tem početju, tedaj bo ta strogi ali pravični sodnik kazal na mučenike kakor priče za vašo neizbrisno krivdo ! V kaki luči bone stali onega dne, vi izdaj"ce in rabeljni, pred jasnim ponosnim, licem svojih žitev ?! * * * Kazenska razprava radi izgredov vZaprešieu. Na nadaljevanju razprave, trat9ro se je vršilo dne in 24. t. m., govorili »o branitelj dr. Derenčin, dr. Frank in dr. Hin- kovi<:. Nekoliko glavnih momentov iz obrambenih govorov podamo v jutrajšnji številki, ker smo konsternacijo v vseh onih krogih, ki so vzraBli v starih avstrijskih tradicijah. Ta konsternacija je našla izraza v demisiji vojnega' ministra Pitreicha. — A ša izraziteje se kaže bolno presenečenje v demisiji ogrskega ministra za domobranstvo, barona Fejervarvja. Nekako dve desetletji je bil mož na svojem ministerskem mestu, vsikdar dober Madjar in zvest sin svojega naroda. Ali to, kar je storil Khuen, je tudi njemu preveč. Da si mu je znano, da krona polaga največo važnost v to, da on ostane v miniaterstvu, je vendar izjavil, da ne more, da mora odstopiti, ker je tako dolžan sebi, svojim nazorom, svojim tradicijam in svoji mino-loati. der in od nikogar! Iskati jo morajo le v sebi ! Od druzih pa jo morajo i z v o-j e v a t i. »Neue Freie Presse« nas označa za roparje na truplu države. Roparji smo, dokler smo tako drzni, da zahtevamo od nje svoje pravo, dokler ona sama zahteva neizprosno od nas vse, o čemer meni, da smo še dolžni dajati. Roparji na škodo države smo. Jemljemo na znanje. Oni, Nemci, so ustvarili novo organizacijo v obrambo — kakor pravijo — države. Tudi to jemljejo na znanje. Ali logični zaključek more biti iz te premise ta: da skrb za državo morajo odslej nositi oni! In čim je uprava države — Kakor je faktično vedno — povsem zadovoljna z vsem, kar so ukrenili Nemci, čim se ona identifikuje z vsemi Košut triumfira m kolesa težkega trium- željami Nemcem, potem je izjavila, da jej talnega voza njegovega drobe vse, kar še zadošča edino le nemška skrb! spominja na jedinstvenest monarhije. Huda i Nas Slovane pa Nemci odvezujejo od te skrbi bili danes v zadregi s prostorom. Včeraj je bila ta znamenita razprava zakl, učena in je bilo 6 obtožencev oproščenih : jeden je bil obsojen na k letno ječo. 12 njih pa na 12—2 mesečno ječo. na vse, ki se prava za vse, voju bore za kulturnem Politični presrted. V Trsta, 26. junija 1903. O položaja Niti najbolji prijatelji dra. Koeroerja ne morejo tajiti, da odgoditev državnega zbora, izsiljena ob takih okol-noetih, pomenja kolosalen poraz Koerberjeve politike. V takem mračnem razpoloženju se mor '.a še nikdar niso razhajali členi avstrijskega parlamenta. Takega ozlovoljenja še ni bilo nikdar. Ali kar je glavno : izvzeta ni nobena stranka. Te dni šs 90 se cficijozna glasila skušala v podvisliškem humorju na škodo Čehov ; češ: le rmzženite parlament; e tem kaznujete le parlament, ker mu odtegneta najvažneje pravo — pravo do dovoljevanja proračuna ; vladi pa napravite le uslugo ; ona ima svoj § 14 in jej mora biti le ljubo, ako jej ne treba braniti proračuna v parlamentu. Temu oficijoznemu cinizmu je bil očevidno namen ta, da bi plašil Čehe. Kaj pa je, o gospoJa, z nagedbo z Ogrsko? Danes prihaja iz Budimpešte glas, ki mora navdajati g. Koer-be/ja z grozo. Khuen Hedervarv je izjavil, da bo zahteval na vsak način, da ogrski parlament že v poletnem zasedanju reši na-god bene predloge. S tem nastane tudi gospodu Koerberju dolžnost, da skliče državni zl>or in mu predloži nagodbo in jo dovede do parlamentarne rešitve. Da vidimo, da-li bo g. Koerber tudi potem tako posmehljivo gledal na češko delegacijo in jej porogljivo kazal svoj £ 14!! Dolgo, dolgo je že, odkar Čehi svare Koerberja : obračuni med nami in teboj pridejo v razpravi o nagodbi. In danes imajo Čehi več nego kedaj razlega za to, da bo grožnjam sledilo dejanje! Avstrijska država morda še ni bila v kritičnem času, nego se jej bliža sedaj ! A nikdo ne vidi izhoda iz te zagate, v katero je pognala državo germanizatorična ideja! Dr. Koerberju ali pa komu drugemu ne bo ostajalo druzega, nego iskati Cehe in tudi — ako bodo le znali biti na višini svoje naloge — nas Jugoslovane. Ali naj l»o razreš tev iz te krize kakoršnja-koli, to < staja kakor dejstvo: popolen poraz du-valizma v monarhiji in popolen poraz nemško centralistične ideje v Avstriji. Zadnja ura je, da si odločilni krogi crpijo pouk u tega dvojnega poraza. Triumf madjarske opozicije. Velikansko eeozacijo vzbuja po v*em politiškem •vetu, kakor je grof Khuen-Hedervarv, ta vpr- ;>ast:telj Hrvatske, dovel državno avtoriteto, uzled krone, do popolne kapitulacije pred ogrsko opozicijo. Prepričanje je danes brez p vseobče, da je duvaliziranje armade neizo- [odbiti grozni g; ono in le vprašanje nedolgega časa. A potem »e bo moglo reči : padla je zadnja nesreča je za de a monarhijo na bojnem polju leta 186C), a še usoineja je zanjo nesreča, ki je sledila potem v državno-pravnem po-i gledu po razkrojitvi monarhije. A nikdar ne smemo pozabiti historičnega dejstva, da so obe ti nesreči prinesli nad monarhijo — Nemci. Organizacija nemških strank. < e morda ni bilo komu še jasno, v kake namene so se združile nemšxe stranke v parlamentu avstrijskem, izvoli naj čitati danes de^ a dunajska glasila teh etrank. V jednem teh listov — vodilnem — so označeni zastopniki naroda češkega kakor roparji, došli na bojišče po bitk i, kijo je država izgubila nasproti Maji j a r o m, da ropajo tu in s k r u -nijo mrtva trupla. Zadrego, v katero je zašla država radi dogodkov na Ogrskem, da hočejo Čehi zlorabljati, da bi iztisnili iz države nekaj, česar se jim dobrovoljno ne privoli nikdar ! Proti »roparjem« in »izsiljevalcem« so se torej združile nemške stranice ! A ti roparji so Čehi, mi Slovenci pa smo po takem prijatelji in zavezniki roparjev ! Nečuveno zasramovanje pada torej tudi na nas, pada na Hrvate, pada na Slovane avstrijske, pada za jaani princip enakega princip svobode v raz-capredovanju vseh na- Ker je pa ta list in za njim večina ostalih italijanskih listov (izvzemši one, ure-dovane po slovenskih odpadnikih !) prenehal z raznimi vele-civilizovanimi naslovi kakor so bili : »seavi«, »barbari« itcl. — smo tudi mi spremenili ton v svojih odgovorih. Sedaj morejo videti Italijani, da tudi mi, ako nismo izzivani, radi puščamo lepe na miru veakogar, kar dokazuje jasno, da mi nismo bili oni, ki so izzivali ! Mi smo vedno povdarjali, da tu smo doma Slovani in Italijani, da smo na svoji zemlji, da smo mi sosedje in da bi, ko bi bila dobre volje od obeh strani — lahko lepo živeli drug poleg druzega in bi tako varovali vsak svoje in s tem tudi Bkupno last pred — tretjimi. Vi, Italijani varujte svoje ! Nam pa prav za prav preostaja v varstvo — ker, tlačeni in preganjani, kakor smo bili dosedaj, druzega itak nimamo ničesar — 1 e p r a v i c a do obstanka iz življenja na tej zemlji: pravica do samosvojega narodnega življenja! To pa hočemo braniti s pestjo in nohti in z vsemi svojimi intelektuelnimi silami. A ravno v tem ste nam bili, o gospoda Italijani (in z vami vred tudi vaša zaveznica — avstrijska vlada!) vsikdar enako — naklonjeni. Ali radi tega, da vi tako srdito varujete kar imate — pa bilo tudi, da ste prepričani, da del tega pripada, ali bi moral in rodnosti ! V imenu tega principa zahtevajo Cehi vseučilišče na Moravskem, a so — oni, ki sestavljajo tri četrtine prebivalstva — pripravljeni dovoliti, da tudi nemška ena četrtina dobi svoje vseučilišče. Prosimo vas, kdaj je bila še kaka nemška večina tako tolerantna nasproti drugorodni manjšini? Nikdar, nikoli, nikjer! In vendar so sedaj Čehi roparji in izsiljevalci ! A tako sodbo izrekajo — Nemci! Očitno izjavljajo torej, da nikdar ne privole dobrovoljno v zahteve Čehov. In če ne privole Čehom, koliko manje imamo česa pričakovali od njih mi Slovenci, ki smo šib-keji! Zastopniki nenemških narodov so torej tako postavljeni pred alternativo : ali, da se odpovedo aspiracijam naroda, ali nastopijo pot energične, brezobzirne borbe! Prvega ne smejo, ker nimajo mandata v to od strani naroda. Ostaja jim torej le poslednje! Nemški listi izvajajo, da so jih žalostni in usodni dogodki v monarhiji postavili pred potrebo, da si osnujejo — tako pravijo oni — »obrambeno organizacijo«, da zavarujejo sebe in — tako pristavljajo hinavski — državo za vse eventuvelnosti. Če pa čutijo oni, ki so popolnoma nasičeni v narodnem pogledu, ki so gospodovalen narod, potrebo obrambene organizacije, koliko bolj moramo občutiti mi Slovani to potrebo! In danes morajo imeti vsi Slovani v monarhiji, bolj nego kedaj, v živi zavesti resnico, da nobeno na«e pleme — tudi češko in poljsko ne — ni samo zase dovolj močno, da bi moglo omoči drugih plemen naval neizprosnega sovražnika. Zavest o nedoraslosti vsacega posamič- nst tuo ja, ki je še predstavljala edinstvenost nega plemena, ločenega od velike rodbine, v mor: srh i je. Temu pa bo moralo slediti tudi gr ap »da rak o ločenje. Potem bodo narodi tostranske polovice, ki se bodo oglašali in zahtevali to. Če si že Madjari po vsej eili hoČf o dovoljevati luksus laatne armade, pa naj izvolijo nos ti tudi vse tiste stroške, katere smo mi nosil: zanje do sedaj. Najdrzoeje pretenz je — samostalna armada, gospodarska samostalnost — - ogrske opozicije so se primaknile v območje možnosti uresničenja. To je koosekvenca Kbueaove kapitulacije. Ni težko umeti, da je ta dogodek provzročil boju s sovražnikom, ta zavest nas sili v koncentracijo, v združevanje. Kar smo rekli včeraj, ponavljamo danes : proti vsenemški organizaciji moramo postaviti organizacijo avstrijskega Slovanstva ! Izvirno se enkrat iz zmote, iz tiste krive vere, ki nam je leta in leta v političnih in parlamentarnih borbah prečila vsaki polet in nas odganjala od vsacega odločnega čina, izvirno se iz prazne nide, da jih je tudi med Nemci takih, ki so pripravljeni pošteno z nami deliti pravico. — Slovani naj ne pričakujejo pravice od niko- in — vlada se vsikdar identifikuje žnjim:! A posebno nas Slovence mora peči v lice kakor živ ogenj, da je bil sin slovenske matere, ki je na ustanovnem zboru nemške organizacije klical na boj proti -— svojemu rodu. In ni bil to morda človek, ki se je le rodil iz slovenske matere, ki ni bil nikdar deležen blagoslova spoznanja, ki je VBled vzgoje svoje v nesrečnih razmerah ostal suha veja na živem drevesu ! Ne, to je mož, ki je nekdaj ljubil svoj rod in ki je pisal zanj! Sin slikovite naše Gorenjske, baron Schwegel je, ki je na rečenem ustanovnem shodu klical pripadati nam — ne zamerjamo vam, kolikor na boj za »pravica« nemškega naroda!! In zamerjamo vladi, ki bi morala stati nad pre-ta mož je tudi vodja Nemcev v deželnem piri državljanov in dajati vsakomur, kar mu zboru kranjskem. M i b i m e n i 1 i, d a so gre po zakonu, in gledati, da bi s pravičnostjo s tem podrti vsi mostovi med ba- in objektivnostjo v postopanju vzravnavala r o n o m Sch\veglom in katerosi- nasprotstva bodi slov. skupino v deželnem zboru osrednje pokrajine slovenske! Zalučena nam je v obraz psovka, da smo politični roparji; na Slovanih in sosebno tudi na Slovencih v deželnem zboru kranjskem je, da izvajajo neizprosne konsekvence! Pa bilo tu ii z represa -lijami ! Nemci sami so nam zaklicali, da je napočila doba bojnega klica — zob za zob t T Tržaške vesti. 1'romoclja. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gospo 1 V 1 a d k o P e r t o t, člen znane ugledne tržaške slovenske rodbine dr. Simon Pertot ove. Iskrene čestitke. Čitaljem t opozorjenje. Neki prijatelj našega lista se je bil te dni podal na Hrvatsko navlašČ v ta namen, da se na licu mesta prepriča o Btanju stvari. Prilika mu je bila, da je dobil informacij od najuglednejih ličnosti mej nezavisnimi in rodoljubnimi krogi. Sedaj pa je napisal za naš liat vrsto člankov, v katerih slika dobljene utise : postanek dogodkov, stanje v tem hipu in verjetne posledice. Te članke pričnemo priobče-vati jutri, na kar posebno opozarjamo naše čitatelje. Ob enem javljamo, da smo prejeli iz oficirskih krogov srbske vojske dolg članek o dogodkih v Srbiji v odgovor »slabo obveščenemu novinstvu Evrope«. Uverjeni smo, da bo tudi s tem opisom posebno ustreženo našim čitateljem. »Indipendente« o -slovanski politiki«. Neki naš stari dopisnik nam piše : Včerajšnji »Indipendente« prinaša na tretji strani precej dolg članek pod naslovom : »L a politica slava«. V tem članku je povedana marsikatera resnična na adreso nas Jugoslovanov. Piscu se pozna, da je precej dobro poučen o našem prejšnjem in sedanjem političnem delovanju. Jaz bi ce!6 želel, da bi »Edinost« priobčila ta č!anek dobesedno — seveda v prevodu — in da bi kako spretno pero reagiralo, oziroma napisalo komentar o tem simptomatičnem po-1 javu v našem tržaškem novinstvu. Prepuščaje torej drugemu spretnejšemu peresu to nalogo, hočem jaz samo konstatirati, da, ako se je v naši taktiki nasproti našim sosedom kaj izpremenilo, se je zgodilo to deloma tudi zato, ker so naši sodeželani začeli opuščati marsikaj, kar je v prejšnjih časih žalilo nas in izzivalo odpor od naše strani! Gospoda okolo »Indipendenta« se gotovo še spominjajo na perfidne notice in članke, katere je ta list redno prinašal in na katere smo mi odbijali istotako redno in z ogorčenostjo ! Jaz nočem nadaljevati, ker prepuščam, kakor zgoraj rečeno, spretnejšemu peresu, da odgovori na dolgo in široko ; vprašam naj še samo to*le : Je-li častno za narod z 2000-letno kulturo, da iz zgolj narodnega sovraživa pušča cele tisoče naših otročičev brez ene same šole v mestu Trstu ?! Je-li častno za državne faktorje, da tu vzdržujejo celo vrsto nemških a niti ene slovenske šole ? ! O tem pa se niti nočem sklicevati na dejstvo, kako »dobri« smo državi, kadar jej plačujemo davek v denarju in krvi ! Zelo najivno bi bilo, ako bi se hoteli sklicevati na to, kajti to je moment, ki je pri nas prišel nekako iz kurza. Klasična priča za to je vsa praksa drž. politike tu na jugu ! Dostavek uredništva : Tudi mi smo čitali omenjeni članek v »Indipendentu« z vso pozornostjo in hočemo reagirali o prvi priliki. Kaj pomenja to ! Iz Aleksandrije, iz Amerike, iz raznih delov sveta dobivamo po-šiljatve z adreso v samoslovenskem jeziku. K večemu da je pod >Trstom~' napisano » Autriche«. Te dni pa smo iz Ljubljane, iz slovenske metropole, ki je Trstu tako rekoč pod nosom, in je ločena od tega našega mesta po ozemlju, ki je zdržema slovensko, dobili pismo s tako le adreso: Gori debelo preko vse širine : »Slavnemu uredništvu »Edinost«. Malo niže doli istotako preko širine : Der verehrlichen Redaction Edinost. Spodaj pa : Trst-T r i e s t. Kaj pomenja to"? Kaj nam pravi to ? Dejstvo, da zna pošiljatelj lepo pravilno nemški pisati in da ima tudi lepo zaokroženo pisavo z energičnimi potezami, govori, da pripada mubraženim krogom. In tak mož je očividno dvomil na tem, da bi pismo s samoslovensko adreso moglo despeti iz Ljubljane v Trst! Kaj nam pravi to ? Pravi nam, da je v na3 tudi inteligentnih ljudij, ki ne poznajo odnošajev lastnega naroda aa posamičnih točkah periferije! Ne poznamo se, zato se ne umejemo, zato nimamo zmisla za potrebe naroda na posamičnih točkah, zato si tudi ne pomagamo vzajemno ! A posledica temu je : naše prekerno Btanje. In. ako bi hoteli biti zlobni, bi pridodali še, da si v Ljubljani nekateri ljudje ne upajo pisati samoslovenskih adres v isti Trst, kjer smo si z energijo poprej izvojevali iz-vestne mrve jezikovne ravnopravnosti na c. k. pošti, nego pa — v isti Ljubljani! Zgrešil naslov! Včerajšnji »Trieste« objavlja neko notico, v kateri (med drugim) apostrofira tukajšnje magistratne organe, češ, da ne pazijo na varnost meščanov. Na zaključku te notice pa vsklika : »Odovesiamo dun<|ue... a Trieste... o in Sarbia ?! (Kje smo torej : ali v Trstu ali v Srbiji ? !) Mi odgovHijamo, da je »Trieste« zgrešil naslov, ker se ravno v Srb ji zelo pazi na varnost meščanov io državljanov; pač pa nekje drugje nimata državljan in meščan ni-kake osebne varnosti ! Tja naj gospoda okolo »Trieste« naslovljajo v prihodnje svoje vsklike ! Da Srbija zna varovati interese svojih državljanov, je dokazala sijajno ravno ob sedanjih zgodovinskih dogodkih. Nijednemu državljanu — izvzemši seveda one, proti kats-rim so bili uprizorjeni dogodki — in nijed-nemu inozemcu ni bil skrivljen ni en sam las in ni bilo niti dotakneno imetje nikogar ! AvHte capi to ? Kje drugje, ne daleč od avstrijske monarhije, na jugo-zapadu bi se bilo dogodilo morda nekoliko drugače. Pozdravljeni I Zora puca ! Iz Roeola nam javljajo, da 00 se tam od očili in so zasnovali slovensko pevsko društvo. Dolgo Časa so — tako nam pišejo — naši mladeniči ugibali, ali bi ali ne bi, ker vedeli eo, da bo treba premagati mnogokatero težavo. Ali slednjič smo se osokolili. Seiež 1)0 imelo društvo v gostilni gospoda Grag. riča »pri dveh cipresah«. Sploh nam gre ta vrli mož jako na roko. Nabiranje udov n pevskih moči se je začelo. Kdor želi pristopiti, naj se zglasi pri gosp. Gregoriču, oziroma naj se vpise v polo, ki je lam izlo žena. Cim se zglasi primerno število udov, se skliče občni zbor, ki potrdi pravila, katera se pot?m predlože v potrjenje. Na nege torej, kar vas je zavednih v drugem okraju ! Vzdramimo se in vzdramimo druge ! Tudi nam v II. okraju mora napočiti zora boljše l>odcčnosti ! Ker nas že naši nasprotniki vedno taje, češ, da nas ni, pokažimo jim, da smo! da se ne damo izpodriniti od nikogar. L? pogumno na piano ! Videli bjste, da bo le začetek nekoliko težaven, a čim čvrsta premagamo prve težave, poj de stvar gladko in vsp€>ao. Ljubezen in zvestoba naj nas zjediniti, da premagamo težave in si po-moremo do jasneje in lepše bodočnosti'. Kazpis učiteljske službe. Na štiriraz-redni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metod j a pri sv. Jakobu v Trstu je razpisna slnžba nadučitelja-voditelja s 14lM» K letne plače, 240 K stanarine in 40<» K funkcijske doklade ter s pravico do šestih petletnic po 60 K. K zavarovalnini za slučaj smrti in doživetja plačuje družba -/.;* nadučitelj pa */3 zavarovalmnskega prispevka. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri podpisanem vodstvu do 15. julija 1903. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani, 18. junija 1903. Pred porotnim sodiščem se je imela vršiti danes kazenska razprava proti Bernardu Maluea, duhovniku v Rovinju, radi žaljena časti potom tiska. Tožil ga je odvetnik in državnjzborski poslanec iz Istre Matej Bario.i; ali do razprave ni prišlo, ker sti se stranki poravnali. Jutri se je imela vršiti kazenska razprava proti Valentinu Vovku, Valentinu Co-lobig-u in Viktorju Cuttin-u, na zatožbo Ka-rola Schindler-ja, vodje posredovalnice za •iuibe »Voiuntas«, radi žaljenja časti potom tiska. Tudi t* razprava je odpadla, ker sti se stranki poravnali. Za prihodnji torek je določena kazenska razprava radi žaljenja časti potjm tiska, proti g. Milošu Kamuščič-u, na zatožbo Josipa Cilenšeka. Z t priho Injo sredo je določena kazenska razprava radi žaljenja časti potom tiska, proti Rihardo Camberju, Urbanu Eva, Bernardu Malu i in Franu Poliču, na zatožbo državno-zborekega poslanca iz Istre, Bartolija ; a naj brže odpade tudi ta razprava, ker se tožencu Bernardu Malusa ni moglo dostaviti poziva. Za dne 'J. julija je določeno obnovljenje razprave radi žaljenja časti potom tiska proti Ribar iu Camlterju □ Jakobu Giacomelli-ju na zatož k> dr. Spadoni-ja. Na prvi razpravi v tej zadevi je bil Camber obsojen, a je vložil utok proti razsodbi in kasacijski dvor je ist» razEodbo razveljavil. Zrn dan 3. julija je določena kaz. razprava radi žaljenja časti potom tiska proti gg. Franu Klemenčiču m Franu God n i k - u, našemu odgovornemu uredniku na zatožbo gospiee Zofke K vedro ve. To-žiteljico zastopa dr. Ivan Tavčar. Ciril Metodijev dar. Načelništvo možke podru ž n ee družbe sv. C.rila in MeLodija razpošilja ta-le rodoljubni poziv: Rojaki, rojakinje! Oorostite nam, da se zopet drznemo spomniti Vas na bližajoči se praznik naših zaščitnikov sv. C.rila in Me- todija. Ker smo svoj namen označili že v prejšnjih okrožnicah, naj sedaj samo jednostavno apelujemo na Vaša rodoljubje in Vašo darežljivost. Vsaki izmed Vas naj torej proslavi ta znameniti godovni praznik z običajnim Ciril-Metodijevim darom. V ta namen je sklenil odbor tržaške podružnice, da razpošlje rodoljubom v mestu in po deželi nakaznice potom »Edinosti«, »Škrata«, »Svetilnika« in pod zavitkom. Vsakdo, ki je dobil nakaznico, naj blagovoli jo vrniti z manjšim ali večim zneskom. Pošlje naj pa ne samo kar vtrpi sam, ampak naj nabira v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev ! Pa tudi drugi rojaKi in rojakinje, ki niso prejeli nakaznic, naj pridno nabirajo v označeno svrho! Saj nam je dobro došel se tako majhen dar ! Darovi, kateri se bodo objavljali v »Edinosti«, naj se blago vole pošiljati podružničnemu blagajniku, g. Simonu Skrinjarju, uradniku »Tržaškega podp. in bralnega društva« v Trstu, ulica Stadion št. 19. Odbor »Matice Slovenske« bo imel svojo ('XXXIII. odborovo sejo v Ljubljani, v četrtek dne 2. mal. srpana 1903. 1. ob 5. uri in pol v društveni pisarni. Vspored : 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnikov o 13?. od borovi seji in o XXXIX. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika. podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. ">. Even-tuvalnosti. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje cenj. gospiee in gg. pevce na današnjo pevsko vajo, katera ss bo vršila ob navadni uri zvečer v »Slov. čitalnici <. Priporoča se, da ee mnogoštevilno udeleže te vaje, ker je treba po dovršeni vaji skupnega pogovora redi prihodnjih veae!ic. O priliki razprodaje vstopnic v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu za veliko vrtno veselico pri sv. Jakobu dne 5. julija so podarili : N. N. SO st., Trobec 20 st., Cvek 20 st., č. g. F. 20 st., č. g. <\ 20 st., g. F. 10 st., N. N. 10 st. Pevsko društvo »Slovan« v Padriču bo imelo svoj občni zbor dne 28. t. m. v prostorih gosp. Martina Grgič. Odbor. Kuski kružok priredi v nedeljo, dne 28. t. m., izlet v Devin, na kateri vabi svoje člene iu prijatelje. Zoirališče na južnem kolodvoru ob 2. uri popoludne. Dražbe premičnin. V Boboto, dna 27. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : trg Piccolo 1, oprema v zalogi ; ulica Ri-borgo št. »">, krčmarska oprava ; uliea Scor-zeria 4, hišna oprava : trg Cavana, krčmarska oprema ; ulica dei Vitelli 3, 300 malih sodov; ulica Luigi Rieci 982, hišna oprava; ulica Molin Piccolo 5, hišna oprava ; Corso 12, glasovir, uli.»a Bacchi 1, oorema v zalogi in razno ; ulica S. Martiri št. 4, hišna oprava : ulica del Lloyd 2, hišna oprava : ulica Economo 2, hišna oprava. Nedved : »Ljubezen in pomlad«, poje pevsko-bralno društvo »Slovenija«. 5. Zamejski : »Slovenka«, deklamira Olgica K. 6. Mašek : »Moj dom«, poj6 mladeniči Marijine družbe. 7. Jenko: »Nek dušman vidi«, možki zbor, poje »Zrinjski«. »Šivilja«, šaljiv prizor, uprizarjajo dekleta Marijine družbe. 8. M. Brajša: »Istrane dragic, poje možki zbor »Slovenije«. 10. Zajc-Mahnič: »U boj«, poje mešani zbor društva »Zrinjski«. 11. »Zakleta soba«, veseloigra, predstavijo dekleta Marijine družbe. 12. F. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat«, poj6 skupno vsa društva. Začetek točno ob -41/* uri popoludne. Vstopnina na veselico 15 nvč. — Sedeži po 10 nvč. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila drugi dan, dne 29. junija, t. j. v ponedeljek. Ker je ves čisti prihodek namenjen v najplemenitejšo svrho, nadeja se podpisani najobilnejša udeležbe ter ne Btavi nikakih mej blagohotnim dt rovom. Odbor. Vesti i z ostale Primorske /c /istem na naših cerkvenih oblastih. V Pazinu so imeli dne 22. t. m. šolski otroci prvo sv. obhajilo. Pristopile so tudi deklice hrvatske ljudske šole. Župe-upravitelj Mandie pa je imel svoj govor do otrok samo v italijanskem jeziku, da si je pred svečanostjo povpraševal učitelja za imena hrvatskih otrok in da si mu je bilo javljeno ža sest dni popred, da pristopijo tudi hrvatske deklice. G. župe-upravitelj je s tem evojim činom ne le užalil % svojih župljanov, ampak nosi ta čin na sebi vse znake narodnega in cerkvenega izdajstva. Zli se, da je v sedanjih časih, ako se heče doseči mesto župnika, poleg drugih zuanih naslovov potrebna tudi doza narodnega izdajstva. In na onega, kateremu narodu© prepričanje ne dovoljuje drugače, nego da je v neizprosni opoziciji proti takemu zistemu na cerkvenih oblastih, leti vendar le kamenje tudi — cd slovenske strani. X P^vsko-bralno društvo »Zrinski« v Dekanih vabi na narodno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 28. junija v zvezi 8 sledečimi društvi : »Slovenija« iz Srednje Škofije, > Dekliška Marijina družoa« v Dekanih, »Mladeniška Marijina družba« v Dekanih in »Konaumno društvo« v Dekanih v zgornji dvorani »Koneumnega društva«. Vspored: 1. Jenko: »Naprej«, svira godba. 2. Nagovor, govori gosp. dež. posl. Kompare. 3. Zaje: »Zrinjski Frankopan«, poje pevsko-bralno društvo »Zrinjski«. 4. Vesti iz Kranlske. * Družba slovenskih igralcev iz Ljubljane uprizori jutri, v soboto, igro »Huzarji«, v nedeljo, dne 28. t. m. pa igro »Ženski Otelo« v Ilirski Bistrici; v ponedeljek dne 29. t. m. pa tudi to poslednjo igro v Št. Petru na Pivki. Ta družba je pokazala bvoJo vrlino že na mnogih predstavah širom slovenske zemlje in posebno tudi v Trstu in v Gorici. Uver-jeni smo torej, da naši rojaki na Notranjskem porabijo priliko v U. Bistrici in St. Petru, da bodo na lastne oči gledali lepi napredek slovenske umetnosti. * »Divji lovec« t Vipavi. Odbor opozarja slavno občinstvo, da se bo vršila veselica ob vsakem vremenu, in da bo začetek točno ob 3. in pol uri popoludne. Na razširjajoče se vesti, da je vojaška godba odpovedala, naznanjamo, da je to popolna izmišljotina. Vojaška godba bo sodelovala v igri in na plesu. Naj ne zamudi noben Vipavec ogledati si t3 prekrasno igro ! Na svobodni zabavi bo pevalo več pevskih društev iz okolice. * Til'u* na Vrhniki ponehuje. Bolna je sa neka 15 letna deklies. Vseh obolelih je bilo 48, od katerih so umrle tri ossbe. Brzojavna poročila. Kriza na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 26. (O. B.)GrofKhuen Hedervarv je ob rani uri obiskal barona Fejervarv a, da bi ga pregovoril, da bi isti odstopil od sklepa, da se umakne iz političnega življenja. Baron Fejervarv je sicer izjavil, da napravlja ta korak nanj velik utiB in da je ganjen po simpatijah, ki jih kaže do njega liberalna stranka, ali sklep njegov, da i se koDČno umakne iz političnih bojev, je ' nespremenljiv. BUDIMPEŠTA 26. (O. B.) Grof Khuea-:IIeder\ary bo konferiral danes z raznimi jossbnrai v namen sestave kabineta in name-| ruje že nocoj odpotovati na Dunaj, da pred-! loži cesarju svoje predloge za imenovanje 1 posamičnih ministrov. — Novo ministerstvo utegne v soboto položiti prisego, zbornici pa »e predstaviti v torek. Macedonski ustaši v Bolgariji. SREDEC 26. (B.) »Agence telegrafhjue bulgare« javlja : Ker je redarstvo doznalo, ; da je zadnje dni dospela v Sredec nekaj macedonskih uatašev, kateri so v hiši nekega Sekuliličkija sknli razatreljive snovi, obkolilo 1 je dotično hišo, da bi zaplenilo razstreljive snovi. Ustaši hiteli so snovi pred redarji po-skriti, a je o tem snov eksplodirala in je bilo vsled tega šest oseb ubitih ; mej istimi jeden ustaški vodja. — Jeden policijski agent (je bil ranjen. Ožje volitve na Nemškem. BEROLIN 26. (B) Ob 4. uri zjutraj je bilo znanih 162 izidov ožjih volitev. Izvoljenih je: 40 nacijonalnih liberalcev, 19 svobodomiselne ljudske stranke, 18 konservativcev, 11 členov centruma, 10 členov svobodomiselnega združenja, 9 členov državne stranke, 5 antisemitov, 4 Welfi, 3 Al-začani, 3 členi zveze poljedelcev in kmetov, 2 Poljaka, 1 nacijonalni socijalist, 1 krščanski .socijaliBt, 26 eoc. demokratov, 6 členov nemške ljudske stranke in 4 »divjaki«. Ako prištejemo uspehe glavne volitve, razpolagajo : konservativci s 50 sedeži, een-trum i'9, nacijonalni liberalci 46, socijalni demokratje 82, Poljaki 16, državna stranka 15, zvezi poljedelcev in kmetov 6, Alzačmi 9, Danci 1, antiaemitje 6, krščanski socijalci 2, nacijonalni socijalisti 1, svobodomiselna ljudska stranka 19, svobodomiselno združenje 10, nemška ljudska stranka 6, AVelfi 4 in »divjaki« 7 sedeži. BEROLIN 26. (B ) Do 10. ure predpoludne je bilo na včerajšnjih ožjih volitvah izvoljenih : 18 konservativcev, 10 členov državne Btranke, 8 antiaemitDV, 11 členov centruma, 43 nacijonalnih liberalcev, 20 členov svobodomiselne ljudske stranke, 6 členov nemške ljudske stranke, 10 členov svobodomiselnega združenja, 25 socijalnih demokratov, 3 Abzačani, 3 Poljaki, 4 Welfi, 3 zveze kmetov, 6 divjakov, 8 ožjih volitev ae bo vršilo še-le v nedeljo. Potres na Ogrskem. ERLAU 26. (B.) Danes ob 6. uri zjutraj je bil tu močan potres. Več hiš se je porušilo. Poslano. *) Naznanilo. Podpisano predsfcojništvo naznanja svojim dosedanjim p. n. gg. odjemalcem s-ra in druzih mlečnih izdelkov, da gosp. Tomo Drugovičv Hruševju ni več sirar in posiovodja mlekarske in sirarske zadruge v Hruševju, ker je dne 5. maja t. 1. iz službe izstopil, ter da ne sme več vepreje-mati naročil za pošiljatve mlečnih izdelkov, niti odgovarjati naročnikom ; kajti on je baje že vtČ odjemalcev odpravil b tem, da jim je poročal, da ni več v zalogi te zadruge aira in druzih mit eni h izdelkov na razpolago, kar je naravnost iz trte izvita laž. V zalogi naše zadruge je še vedno veliko izvrstnega sira na razpolago, ter se naročila za sir in druge mlečne izdelke točno izvršuiejo, ker mlekarska in eirarska zadruga v Hruševju, čeprav ni veo v rokah Tomo Drugoviča, še vedno vspešno deluje. Zaradi tega so p. n. gg. odjemalci sira in druzih mlečnih izdelkov naprošeni svoja naročila pošiljati zadrugi, ne pa Tomo Dru-goviču, ter 33 pred^tojništvo za obilna naročila toplo priporoča. Predstojništvo »Podnanoške mlekarske in sirarske zadruge sa sedežem v Hruševju« dne 24. junija 1903. Matevž Milharčič, preatojnik. Peter Del Linz, Ivan Žgur, blagajnik. tajnik. * Za vsebino tega poslanega uredništvo le toliko odgovarja, kolikor mu zakon veleva. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o a t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi : ■> ■_r- - ulica Tesa št. 25. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi : po posebnili načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. Dne 20. junija t. I. ^L je neki vol v Maćkolje. Ker gospodar vola ni znan poskrbelo se je krmo. Kdor je vola izgubil, naj se oglasi n.-i županstvo v Dolini, kjer mu ga takoj izroče. ko se izkaže lastnik istega io povrne troške os rbe. \/pliUanQlf5) množina meglenega in svetlega, V Clll\CLIIOIV& tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja In nekaj ća■'a p> najugodaejSiii eenih v krasni dvorani Tersicore, ni. Chiozza 5. /. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od 'J—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. KK£KX3t mMK&UHnnt* X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X 3« X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zafirnse y Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poHištva primorske dežele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osuUi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, m- ^ dernl sestav. Kookurenčne cene. ^ IV Album pohištev brezplačen. "VI jg XXXXXXXXXXXXXXXX X X K X X X X X X X Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnej šib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanjkujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" /_ — vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ~ Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drnsa vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih .cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. X 'VWV Manifakturna trgovina v ulici Nuova, nasproti palače Salem priproca: bisalke od bombaža . . od 15 nvč. naprej „ ,, platna ... „ 20 „ ,, ,, rr ... ,, »» »J „ na meter ... „ 18 „ ,, kakor tudi bogat izbor žepnih rut, prtenin, maj, nogovic, pogrinjal za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke. x :>cx Jaz fina Csilla — " f -»-.i :___ lilagor. gosp. Ana < -1 IlairI Po nalogu Nj. ekselence gospe pl. šv<»g-yenv-Mari'h avstr. poslanice v Berolinu) prosim "uljudno izročiti mi en lonček Vs^e izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo, (iospa grofica se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade. Z vs*em spostova C Frifda <-ie>e. koniorna dama Nj. ekaelence. tiospa Ana Csillas ! Prosim pošljite mi 4 lončke Vase izvrstne pomade *>>. in kr. konzulat v Kiiri. Blag. gospa Ana <-iliair ! Prosim po-ljite po povzetju 1 skatljico Vaie čudodelne pomade zaraščo lasi j. Spoštovanjem J>r. A. Zepold. kopal, zdrav. Krusdorf .-lesko. Veleč. gospa Ana (.'slllair ! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z d<>-*eošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrstne pomade za lasi. Priucezinja ( arolatli. (l/othen. Alin.) X X Prodajalnica obuval G. Wlayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TI1ST. Velikanski dohod z a b i r m o. Qbuvala za pospode črna, aDgleska po gld. 3.20. lurneua, » po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za dedke. Qbuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. * tt H-* * - O S Prodaj alnica obuval Julij a S&omanelli q C O R S O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3-20, tumena, > po gld. 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. O 00= Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 ;Q QQ —-Q: a oo Gulielmo Brod & C.° j Gostil na poznana tvrdka s 0 H I š T V 0 mI-alla bella veduta« n mj najeleganfnejše vrste j ZAJAMČENE KAKOVOSTI g po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14- TRST vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN" GRATIS ulica Rornagna št. 20 nasproti vojašnici. Q Zbirališče slovenskih delavcev 0 Toči se pristno istrsko in vipavsko vina ter dalmatinski opolo. Izvrstna Mm — Vse jo najnižjih ccnal. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Xa zdar !« vsem slov. bratom Gorazd Iranci? gostilničar. P RED NO kupite ----PERILO iFERDO GUŠTINČIČ blagovolite obiskati veliko skladišče angleške piatenine in kotenine t v r d k e Vittorio (jasperini TRST — ul. Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10% odbitkom. Kdor nakupi blaga za 10 K vdoti poseben dar. VZORCI SB NE DAJAJO klesarski mojster TRST (via GMani 11) — BARKOVUE (zraven pokopališča: Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu c v Barko vljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obiie naročbe udani Ferdo Guštinčič mesarski mojster. 30 malih stanovanj kukinjo se lakoj odda v ulici Industria in ul. Guardia j v li§ali Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. A, I.; na^3tr. od 1—2 in o—7 pop. Tešć slovenskega, nemškega in italjansiegajezika hoče sljžbo v kaki odvetnišk ali notar.-ki pisarni pisarni. Naslov pove uprava lista »Edinost«. Solicitator, Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev zzzz==r—: in tapecarij. - - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu...... Prodaja manifakturnega bi aga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica citta Di lonDra" ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša -- Velika zaloga izgotovljenili oblek za moSke in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 jo 24, za dečke od gld. 4. do 1*2. suknene jo— a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 3*2 dodŠite jope z ovratnikom od astraliana od gld 5 — ]4, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. po Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene blače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. 5—9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let 3d gld 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko 9 Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnoatjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic 7 ulici Poste nuove se zprejemajo izdelo vanja oblek do meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblke v raznih risanicah in merah za moške in dečke. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&čani akcijski kapital ~ Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Zamenjava in eikomptuje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni w Trote rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeae izdaja k vsakemu žrebanju. kupone. izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. "^B Bor—ta naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestiin. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ===== dne vzdiga. ----------■ - Promet 1 čeki in nakaznicami.