PoStnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 232 a
Ljubljana, četrtek 6. oktobra 1938
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241.
_Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št- 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65-_
Rokopisi se ne vračajo
Br. Edvard Beneš
Zaloigra, v katere središče je postavila usoda bratski češkoslovaški narod in ki se te dni odigrava ob napeti pozornosti vsega sveta, je snoči dosegla svoj osebno-tragični vrhunec. Z odstopom državnega poglavarja dr. Edvarda Beneša bo menda vendar že zaključen niz strahovitih udarcev, ki so zadnja dva tedna kot elemntarne strahote zadevali Češkoslovaško republiko. Med še živečimi prvoboritelji za svobodo češkega naroda je odsto-pivši prezident dr. Beneš oni mož, za katerega ni nikakor pretirano, ako pravimo, da je Češkoslovaška v odlični meri tvorba njegovega idealizma, plamtečega domoljubja in one čudovite žilavosti, ki odlikuje češki —od. Mož velikega formata odhaja >h-tiene pozor niče, ko se je zrušil okvir, ki ga je državi dala volja smelih borcev.' Prezident Beneš odhaja v trenutku, ko ni več tvorbe, ki ji je bil posvetil vse svoje dela, truda in boja-polno življenje. Tudi njegov odhod mosi vse znake nravstvene veličine, ki jo jre dr. Beneš kot politik, državnik m diplomat vselej očitovai. Ne odhaja kot poražence, marveč odstopa mirno in v zavesti, da je njegova žrtev takisto potrebna, kakor je bil potreben ■umik njegove vojske z meja, ki so ce-3o tisočletje obeleževale domovino vrlega Češkega naroda.	_
Me med. pregnala jfh je sreča kriva. Inačico teh besed našega pesniškega prvaka je izrekel odhajajoči poglavar države, ko je snoči v svojem poslovilnem govoru naglasa, da je veliki nesreči češkoslovaškega naroda vzrok osnovna izprememba v evropskem po* litičnem sistemu. Ta je prišla tako iznenada, da se v kratkem času nihče ni mogel prilagoditi novim razmeram m kot žrtev obče desorientacije je padla Češkoslovaška, ki je tvorila enega izmed osnovnih stebrov nedavnega sistema in je bila kot taka tudi prva izpostavljena pritisku silovitih dinamičnih dogajanj.
Dejanje prezidenta dr. Beneša je polno antične veličine, ki je še ob odstopu pokazala tega velikega moza v pravi luči. Ž njim odhaja s prvega rae-sta v državi ne samo sotvorec svobode in samostojnosti češkoslovaškega naroda, marveč eden izmed najodlič-nejših zastopnikov brezkompromisnega demokratičnega načela v mednarodni politiki.
Od prvih zarodkov nove države, še Iz emigracije, jc dr. Beneš bil zunanjepolitični voditelj CSR in je postal tudi eden izmed prvih voditeljev nove Evrope. Poldrugo desetletje je deloval v ženevskem parlamentu narodov.
V	teku te dolge dobe jc svetovnemu miru in mirnemu sožitju izkazal neprecenljive usluge in ves svet mu je priznal, da ie bil med onimi ženevski« mi nrotaaonisti. ki te institucije niso zlorabljali v zadovoljitev političnih ambicij, marveč je svoja najboljša ie-ta in svoje najboljše duhovne sile posvečal edinole veliki misli trajnega sporazuma med narodi. Neštete so njegove akcije za pomirjenje, ko je v Društvu narodov stalno prihajalo do trenj med posameznimi državami m njihovimi nasprotujočimi si koristmi.
V	Ženevi je dr. Beneš predstavljal dragoceno sodelovanje slovanstva v občestvu narodov in ni aa človeka, ki bi mogel oporeči, da slovanstvo v njegovi osebi ni bilo kar najodličneje zastopano.
V predsedniku dr. Benešu smo oso-bito mi Jugosloveni imeli -dragocenega prijatelj a. ki nam je stal ob strani pri vsaki težavi mednarodnega značaja. Kot idejni tvorec Male antante je naši državi omogočil dobrih deset let mirnega razvoja na zunaj,
Prezident Beneš ne odhaja s svojega mesta z občutkom zagrenjen osti, marveč smatra, da je v danem trenutku njegova žrtev potrebna in da tudi s svojim odstopom služi svojemu narodu, ko njegovim nazorom bistveno nasprotni princip prevzema vlado v velikem delu Evrope, zlasti pa ob mejah nove Češkoslovaške.
Dr. Beneš je bil na svojem visokem mestu kot designirani naslednik velikega Prezidenta — osvoboditelja. Po tem izboru si tudi češkoslovaški narod ni mogel izbrati boljše osebnosti za poglavarja svoji državi. Sedanji njegov odstop je mogočen izraz razpoloženja naroda v teh bridkih časih. Beneš daje na razpolago svoje mesto prostovoljno, smatrajoč, da nujnost razvoja in obča narodna korist zahtevata od njega to veliko žrtev. V svojem sinoč-njem govoru je to dejstvo oriznal brez ovinkov kot mož visokega duha in stroge logične doslednosti. Tudi s tem je dokazal, kako opravičena je bila beseda, ki je proste dni padla na njegov naslov v angleški zbornici: Gentleman! Menda je znak časa in težke moralne krize, kadar gentleman čuti, da mora odstopiti.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Prezident dr. Beneš fe odstopil
Včeraj je še zaprisegel novo vlado generala Syrovega, potem pa Ji pismeno sporočil svoj odstop - Pravi, da hoče olajšati zunanjo in notranjo preureditev države
Praga, 5. oktobra, br. Ob 16. je predsednik vlade general Syrovy sporočil po radiu: Z bolestjo zavednega češkoslovaškega državljana, z globoko ranjenim srcem le-gionarja in bojevnika izvršujem v tem trenutku najtežjo nalogo svojega življenja, ko vam, sodržavljani, sporočam, da je prezident republike dr. Edvard Beneš odložil svoje mesto in s tem dal nov svetel pri-
mer samozatajevanja in požrtvovalnosti. Težina odločitve prezidenta republike je takšna, da morajo besede podati samo bežno sliko naše ginjenosti in našega čustvovanja. Prezident republike dr. Beneš mi je poslal naslednje pismo:
»Gospod predsednik vlade! Tri leta mojega predsedovanja republiki so dosegla z dogodki zadnjih dni svoj višek, z dogodki,
ki so za nas neizmerno žalostni in za naš narod silno dalekosežni. Ti dogodki so nam štrli dušo in srce, razrvali živce in razum, toda niso štrli naše vere, ne naše zvestobe do idealov našega naroda in naše države, do idealov, katerih nosilec je vedno bil češkoslovaški narod in katerim ostane zvest. Ti zgodovinski dogodki so skoraj do temeljev izpremenili pogoje za nadaljnje življenje in razvoj naše države.
Imel sem na vsem tem tako velik delež, da ne morem preko tega ter se zavedam, kaj moram pod novimi okoliščinami storiti kot prezident republike. Izvoljen v docela drugačnih okoliščinah in pogojih ne morem iti danes preko tega. Razmere so se tako izpremenile, da bi utegnila biti moja oseba kot oseba politika ovira za razvoj, kateremu se mora danes prilagoditi naša država, zlasti z mednarodnega stališča in glede na to, da je treba sedaj naglo doseči mir okrog nas ter dobro razmerje in sodelovanje s sosedi.
Pravkar se nam je posrečilo sestaviti vlado, ki je pod novimi razmerami vlada miru in reda, vlada stremljenja po gospodarski in socialni rekonstrukciji, vlada, katere naloga je predvsem usmerjena na notranje delo, na novo organizacijo in splošno obnovo. Prepričan sem, da bo imela vlada pri tem delu popoln uspeh. Sam za svojo osebo pa smatram za potrebno, da iz nove situacije izvajam konsekvence in se umaknem s svojega visokega položaja. To je potrebno, da bi tudi v tem težkem času storil svojo dolžnost ter da bi tako olajšal zdrav notranji in zunanje-politični razvoj faktorjev in vas prosim kot predsednika vlade, da ukrenete vse potrebno po določbah ustave.
Zahvaljujem se vam in vašim tovarišem za sodelovanje in želim vam in vsem ostalim resničen uspeh pri nadaljnjem vašem delu. V globini svoje duše sem trdno prepričan, da bodo skoraj nastopili boljši časi, časi mirnega in plodnega dela ter uspehov in blagostanja nove češkoslovaške države in vsega češkoslovaškega naroda. — Dr. Edvard Beneš.«
OVCI
naro
Praga, 5. okt. br. Nocoj ob 19. se je prezident dr. Beneš po radiu poslovil od češkoslovaškega naroda. Rekel je:
»Pravkar sem poslal predsedniku vlade pismo, s katerim sem odložil svoje mesto kot prezident republike. Posloviti se hočem sedaj od vas, dragi sodržavljani, kot prezident, posloviti od svojih političnih sotrud-nikov, od naših sijajnih vojakov in legio-narjev ter od vseh ostalih, s katerimi sem sodeloval kot prezident republike. Za odstop sem se odločil po posvetovanju z ustavnimi in s celo vrsto drugih činiteljev. Hotel sem storiti to takoj po objavi sklepov monakovske konference štirih velesil. Od-godil pa sem svoj odstop, da bi najprej zagotovil bolj čvrsto in trajno vlado. Mislim, da je to v sedanjih okoliščinah edino pravilni korak.
Nimam namena analizirati celokupne politične situacije, ki me je do tega dovedla. Samo na kratko hočem naglasiti, da se je ves po svetovni vojni ustvarjeni sistem evropskega ravnotežja že par let stalno slabšal in v zadnjih treh letih bistveno spremenil. Dogodki so se v zadnjem letu razvijali z nepričakovano naglico. Vedno smo si odkrito prizadevali, da se sporazu-meino z drugimi narodnostmi. Šli smo do skrajnih mej možnih koncesij. Inozemski vpliv in celokupni evropski razvoj sta povzročila, da se je zadeva razvila v težek mednarodni konflikt, v katerem bi morali svoje meje vojaško braniti. Jasno je bilo, da bi iz tega lahko nastala evropska in svetovna katastrofa.
Znano vam je, da so se v teh okoliščinah štiri velesile sporazumele o žrtvah, ki so jih zahtevale od nas v interesu svetovnega miru in veste tudi, da smo bili prisiljeni te žrtve sprejeti. Ne bom izrekel nobene besede očitanja. Vse to bo enkrat presodila zgodovina in pravično odločila. Reči hočem samo to, kar sem tako bolestno občutil: žrtve, ki so jih zahtevali od nas s tolikim poudarkom, so neprimerne in niso pravične, četudi smo jih z dostojanstvom, mirom in samozavestjo prenašali, tako da smo izzvali občudovanje vsega sveta. V tem se vidi moč naše nacije in moralična veličina sinov in hčera našega naroda. V tem času sem z vso odgovornostjo in z vso udanostjo branil interese našega naroda, naše države in naše dosedanje pozicije v Evropi. Naredili smo sto in sto poizkusov in prizadevanj za ohranitev miru, za vzpostavitev mirnega sodelovanja in dobrega sosedstva, a nismo uspeli. Mislim, da je v takih okoliščinah dobro, da se novi razvoj in novo evropsko sodelovanje z naše strani ne moti na ta način, da bi vzbujali videz, kakor da hoče najvidnejši reprezentant našega naroda s svojim osebnim stališčem to ovirati.
Za prezidenta republike sem bil izvoljen v bistveno drugačnem času. Zato sem se sedaj kot prepričan demokrat odločil, da odstopim. Gotovo ostanemo demokrati in gotovo bomo še nadalje sodelovali z dosedanjimi prijatelji. Vendar je potrebno napraviti prosto pot, da se naš narod v miru in neovirano prilagodi novim razmeram. Naša država je imela posebno nacionalno strukturo. Sedaj so se te razmere zelo spremenile. Cela vrsta vzrokov dosedanjih sporov je izginila. Postali bomo nacionalna država Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov. V tem bo velika moč naše države in vsega naroda. To mu bo dalo novo ustvarjajočo silo in močno moralično pod-
lago, kakršne do sedaj ni imel. Naša nacionalna kultura se bo poglobila in okrepila in še vedno smo dovolj močni in veliki po številu.
Z zaupanjem gledam v našo nacionalno bodočnost. Cehi in Slovaki so po svojem izvoru in po vzgoji svojih generacij vse prej kakor pa narod katastrof. Smo tipično trezen narod in prav tako, kakor se v sreči nismo prevzeli, tudi v nesreči ne bomo izgubili glave. Heroizem dela in samoodpovedi, ki je napočil sedaj za nas, ni nič manjši in nič manj vreden kakor junaštvo na bojnih poljanah. Krošnja našega narodnega telesa je sicer okleščena, toda korenine so ostale v zemlji nepoškodovane in bodo s svoje plemensko silo vnovič pognale, kakor že tolikokrat v zgodovini. Krošnja našega narodnega telesa bo dobila nove veje.
Dragi sodržavljani in prijatelji! Na koncu se obračam na vse vas z globoko in od Srca prihajajočo prošnjo in pozivom: Domovina Čehov in Slovakov je res v nevarnosti in bi bila v še večji, če ne bi bili v tem trenutku vsi složni in enotni. Predvsem je potrebno, da se s Slovaki sporazumemo. Tudi oni so v nevarnosti. Danes ne gre več za to ali ono koncesijo. Medsebojno se moramo podpirati in drug drugemu popuščati.
Obračam se na vse sloje prebivalstva, na kmete, delavce, srednji sloj in na inteligenco. Ohranimo mir in slogo, enotnost in udanost in medsebojno ljubezen, kajti prav je rekel naš veliki Masaryk: Domovina, država in narod bodite vsi, ki ste na svojih rodnih tleh. Odložite vse spore, vse dnevne interese na stran in združite se vsi v naporih, v skupnem delu za domovino in državo.
Posebno prisrčno se zahvaljujem naši sijajni vojski. Vse trenutke svojega dela kot prezident republike sem posvečal vojski, sem bil z njo in je ne bom nikdar pozabil. Verujem v njen nadaljnji uspešni razvoj in v njeno veliko bodočnost.
Zaključujem z izrazi resničnega prepričanja, z globoko vero v večno silo in moč našega naroda, v njegovo nacionalno življenje, njegovo vztrajnost z globoko vero našega naroda v ideale človečanstva, v idealne svobode, pravice in pravičnosti, želim vsem, republiki in narodu, da bi kmalu dočakali boljše dni, da bi živeli, se razvijali in zopet procvitali kot sijajna veja človeškega rodu. Bodite vsi zdravi, hodite složni, bodite možati!«
£
Vtis v Parizu
Pariz, 5. okt. br. Prvi je objavil vest o demisiji prezidenta dr. Beneša v svoji večerni izdaji »Temps«. Ker so se v zadnjem času že ponovno širile vesti o odstopu, a so se vedno izkazale za neresnične, sprva ni nihče verjel, da bi se bilo to res zgodilo. Kmalu za tem pa je vest potrdila službena agencija »Havas«. Večerni listi so objavili vest na uvodnem mestu, toda zaenkrat brez komentarjev. V političnih krogih in v vsej francoski javnosti je izzvala vest o odstopu dr. Beneša veliko obžalovanje, ker so ga baš v teh dneh cenili kot državnika, ki je na brezprimeren način dokumentiral svojo resnično privrženost ideji miru in ki je bfl vedno znan kot resničen demokrat.
Prvi angleški komentarji
London, 5. oktobra. AA. (Reuter) Odhod Edvarda Beneša s predsedstva češkoslovaške republike bo nedvomno pripomogel k ublažitvi položaja in omogočil sodelovanje z Nemčijo ter prispeval k sporazumu s Slovaki. Izvedelo se je, da bo predsednik nove vlade general Syrovy opravljal funkcijo predsednika republike do izvolitve novega prezidenta, ki ga volita poslanska zbornica in senat na skupni seji. Drevi bo dr Beneš podal izjavo po radiu.
Prezident Beneš
Dr. Edvard Beneš je bil rojen 1834 in je torej 54 let star. V prvi vrsti češke narodne politike se nahaja od 1. 1915., ko je v emigraciji postal najožji sotrudnik dr. Masaryka, ter tajnik Češkoslovaškega Narodnega sveta. Kot tak je postal zunanji minister češkoslovaške vlade, ki je bila še za časa vojne priznana od Velike antante kot legitimna zastopnica češkoslovaškega naroda in njegove bodoče države. Po vojni se je vrnil v domovino in je ves čas — polnih 17 let — do izvolitve za prezidenta republike bil zunanji minister ČSR. Ko je 1. 1935. prezident dr. Masaryk odstopil, je priporočil dr. Beneša kot svojega naslednika. Dne 18. decembra 1935 sta
senat CSR z ogromno proti 24 izvolila za pre-Njegova predsedniška novega procvita češko-Ogromni so bili prezi-utrditev obrambne sile
ga skupščina in večino 340 glasov zidenta republike, leta so bila doba slovaške države, dentovi napori za ČSR.
General §yrovy začasni šef države
Z odstopom prezidenta dr. Beneša se postavlja vprašanje, kdo bo v bodoče vodil ČSR. Predsednika republike volita skupščina in senat na skupni seji za dobo 7 let. Dokler je predsedniško mesto izpraznjeno, vrši posle državnega poglavarja ministrski svet, ki pa lahko prenese izvrševanje te dolžnosti na svojega predsednika. Ker se ČSR nahaja tudi pred obsežni mi državno-pravnimi problemi, ni izključeno, da bo ostalo prezidentsko mesto dalje časa izpraznjeno. V smislu ustave je sedaj stvarno predsednik republike general Jan Syrovy, predsednik češkoslovaške vlade. Da bo ta provizorij trajanl morda dalj časa, izhaja iz dejstva, da je v češkoslovaški vlacli bil postavljen za namestnika predsednika vlade notranji minister Černy.
Druga vlada Syr©v@ga
Imenovana fe bila v torek zvečer in je včeraj prevzela posle - Svoj program je objavila po radiu
Praga, 5. oktobra, br. Sinoči kasno zvečer je bila imenovana nova vlada v naslednji sestavi:
predsednik vlade in vojni minister general Jan Syrovy,
zunanje zadeve: dosedanji poslanik dr. František Chvalkovsky;
notranje zadeve: Jan Cerny, finance: dr. Josip Kalfus, pravosodje: Vladimir Fajnor, železnice: general Vladimir Gajdoš, trgovina: dr. Emerik Karvas, profesor univerze,
javna dela: general Karel Husarek, kmetijstvo: dr. Ladislav Feierabend, dosedanji direktor žitne monopolske uprave, socialna politika: dr. Peter Zenkl, ministra brez portfelja: dr. Stanislav Bukovsky, dr. Hugo Vavrečka, dr. Ivan Parkanj.
Pravosodnemu ministru Fajnoru je začasno poverjetno tudi vodstvo ministrstva za izenačenje zakonov, prometnemu ministru Gajdošu pošta in brzojav, dr. Zen-klu ljudsko zdravje in teiesna vzgoja, dr. Bukovskemu pa začasno vodstvo ministrstva za šolstvo in telesno vzgojo.
Poleg obeh slovaških ministrov, ki sta že v vladi, bo naknadno imenovan še en slovaški minister
Praga, 5. okt. br. Pred svojim odstopom je prezident dr Beneš sprejel opoldne na Hradčanih v poslovilni avdienci člane prve vlade generala Svrovega. Na nagovor ministrskega predsednika generala Syrovega je prezident dr. Beneš odgovoril:
»Dogoki zadnjih dni so nujno zahtevali spremembe v vladi. Kar se dogaja okrog nas, zahteva tudi gotove spremembe v naši notranji in zunanji politiki. To nas je prisililo, da spremenimo sestavo dosedanje vlade, v katero ste vstopili v tako težkih trenutkih in ki je morala sprejeti tako da-lekosežne ukrepe. Prisrčno se vam zahvaljujem, da ste v teh najtežjih časih prevzeli to veliko odgovornost«.
Kmalu nato je prezident republike sprejel člane sinoči imenovane nove vlade. Ko so položili zaobljubo v njegove roke, jim je m. dr. rekel:
»Vi tvorite prevsem vlado notranjega reda, spričo sedanjih dogodkov vlado obnove, vlado napornega gospodarskega stremljenja. Vi ste vlada, ki naj posveti vse svoje moči edinemu cilju, da da narodu in državi močno moralno oporo ter vsem vzbudi voljo, da z napornim delom popravimo nastalo škodo«.
Vladna deklaracija
Praga, 5. okt. br. Danes ob 17.45 je pre-čital ministrski predsednik armijski general Jan Syrovy po radiu deklaracijo snoči imenovane nove češkoslovaške vlade. Deklaracija pravi med drugim:
Državljani! Disciplina, ki sta jo pokazali v preteklih dneh junaškega samoza-tajevanja, je dokaz, da se brez razlike zavedate, da je sedaj naša naloga preurediti državo. Nova vlada se obrača zaradi tega na vas, državljani, in na vas, vojaki, v tem težkem trenutku s polnim zaupanjem, da jo boste v njenem prizadevanju pri organizaciji nacionalnega življenja in države na njenem novem ozemlju udano in zvesto podpiralL Vlada vas poziva k temu skupnemu delu vse brez razlike stranke in stanu. Danes ne sme biti nobene razlike v prizadevanju, da zgradimo novo, zdravo in delovno češkoslovaško.
Načela po katerih se bo ravnala vlada v svoji novi zunanji politiki, se dajo na kratko izraziti takole: prijateljski odno-šaji z vsemi, zlasti a sosedi. Meje naše države se spreminjajo, živeli bomo na manjšem ozemlju, ki pa nas bo vse preživljalo, če bomo znali dobro organizirati svoje politično gospodarsko in kulturno življenje in če bomo ohranili red in mir. Organizirali bomo javno upravo tako, da se bo lahko opirala na vse ustvarjajoče sile naroda, tudi na Slovake in Podkarpateke
Ruse. V tem duhu bomo izvršili najširšo decentralizacijo, ki bo slonela na sodelovanju centralne državne uprave z avtonomnimi pokrajinskimi organi.
če hočemo bodoče naloge pravilno izvršiti. se moramo organizirati kot armada, v kateri mora vsaka komponenta točno vršiti svojo funkcijo in dati jamstvo popolne zanesljivosti. Naša država je sposobna, da svoje sinove in hčere zaposli in preživi. Glede tega naj si nihče ne dela skrbi. Morda bomo živeli nekoliko skromnejše. Toda naša republika ima vse pogoje za gospodarsko življenje, če se vi vsi tega zavedate, da sloni bogastvo naroda in države na ustvarjajočem delu.
Vodilno načelo naše gospodarske politike bo deviza: Delo in kruh za vse. Vlada se bo z vsemi sredstvi brigala za to, da ustvari gospodarskemu življenju trdno podlago z urejeno in stabilno valuto. Doseči se mora ravnotežje med kmetijstvom in industrijo. Primerno in racionalno bomo ustvarili nove, neobhodno potrebne panoge industrije, ki jo bomo organizirali moderno in razumno. Komunikacijske mreže bomo izgradili. To delo obnove hoče vladr izvesti v duhu prave in brezkompromisne socialne pravičnosti. V tem vidi zaščito države pred vsemi potresi, kajti le tam, kjer vsi delajo, je možno zdravo družinsko življenje in tam morejo doraščati zdrave in krepke generacije.
Odkritosrčne izjavljam, da bomo storili vse, da izpolnimo upravičene zahteve Slovakov in Podkarpatskih Rusov. Mi vsi v vladi se zavedamo, da sloni novo življenje republike edino in samo na tesni povezanosti na življenje in smrt med Čehi, Slovaki in Podkarpatskimi Rusi. Začenjamo novo življenje. Polagamo temelje bodoče Češkoslovaške, domovine Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov, ki naj bodo povezani po medsebojnem zaupanju in po popolni enakopravnosti.«
Prva seja vlade
Praga, 5. okt. br. Nova vlada je imela danes svojo prvo sejo, na kateri je bil notranji minister Černy izvoljen za namestnika ministrskega predsednika in je bila sestavljena deklaracija vlade. Na seji je bilo dalje sklenjeno, da se ustanovi vrhovno sodišče za Podkarpatsko Rusijo v Už-horodu. Glede javnih nameščencev je bilo za Podkarpatsko Rusijo sprejeto isto načelo kakor pred dvema dnevoma za Slovaško. Stalni odbor narodnega predstavništva bo imel svojo sejo v ponedeljek popoldne.
Prvi obisk novega zunanjega ministra
Praga, 5. oktobra. AA. (Havas) Novi češkoslovaški zunanji minister Hvalkovsky je obiskal danes italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, s katerim je razpravljal o celotnem vprašanju odnošajev med Italijo in Češkoslovaško. Hvalkovsky bo odpotoval jutri z letalom iz Rima v Prago.
Popolna sprememba
zunanje politike
Praga, 5. okt. br. češkoslovaški tisk že vse zadnje dni razpravlja o novi češkoslovaški zunanji politiki. Razen komunističnih listov so vsi mnenja, da ni mogoče vztrajati pri dosedanji zunanji politiki. > Ven kov«, glasilo republikanske agrarne stranke, ki je najmočnejše, zahteva v današnjem uvodniku sporazum z vsemi sosedi. Dosedanja zunanje-politična orientacija češkoslovaške je postala po monakovskem sporazumu brezpredmetna in nemogoča.
Pariz, 5. oktobra, br. Po semkaj dospelih poročilih iz Prage, ki pa so si še precej nasprotujoča. se napoveduje popolna sprememba praške zunanje politike.
ias£i

Nemške zahteve
glede nove razmejitve
Za podlago se mora vzeti narodnostno stanje L

Berlin, 5. okt. AA. Nemški poročevalski urad objavlja: Poleg zasedbe štirih pasov v sudetsko - nemških pokrajinah določa monakovski sporazum, kakor znano tudi zasedbo ostalih sudetskih pokrajin, kjer imajo Nemci pretežno večino. Te kraje bodo Nemci zasedli do 10. oktobra in v njih ne bo plebiscita. Pri določitvi teh pokrajin s pretežno nemškim narodnim značajem se bo treba držati načela, da sedanja rešitev sudetsko-nemškega vprašanja pomeni popravljanje krivic, ki so jih pretrpeli leta 1918. sudetski Nemci. Treba je paziti na to, da bo to vprašanje rešeno na način, ki ne bo oviral bodočih odnoša-jev med Nemci in Cehi in da bi bilo na ta način ustreženo obojestranskim željam, da od zdaj naprej žive med seboj v dobrem sosedstvu. Jasno je, da tega _ cilja ne bi bilo mogoče doseči, če se ne bi ozirali na to, da so od leta 1919. dalje v sudetskih pokrajinah vodili takšno politiko, da so se tam naseljevali Cehi, Nemci pa raznarodovali.
Nasprotstva v mednarodni komisiji
Berlin, 5. okt. br. Na današnji seji mednarodnega odbora, v katerem so zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Češkoslovaške, so razpravljali o določitvi ozemlja, na katerem naj se izvede plebiscit. Pri tem je prišlo do velikih nesoglasij in v tem pogledu še ni prišlo do nikakega sklepa. Na zahtevo Nemčije pa Je bilo v načelu sklenjeno, da mora Češkoslovaška poleg onih štirih con. ki so določene že v monakovskem sporazumu, izprazniti do 10. t. m. še vse ono ozemlje, v katerem je nad 50 odstotkov prebivalstva nemške narodnosti. Pri podrobni razpravi o tem ozemlju pa se niso mogli sporazumeti glede določitve teh pokrajin. Spor je nastal tudi glede določbe mona-kovskega dogovora, da mora Češkoslovaška izročiti Nemčiji nedotaknjene vse naprave na ozemlju, ki je bilo priznano Nemčiji. Nesporazum je nastal zlasti glede interpretacije tega izraza, ker so se Nemci postavili na stališče, da spadajo sem tudi vse vojaške naprave, topovi itd. Ko so se obrnili na angleškega ministrskega predsednika za avtentično pojasnilo. je prispel iz Londona odgovor, da prepušča Chamberlain interpretacijo mednarodnemu odboru. Današnja seja je zaradi tega končala brez konkretnih sklepov in se bodo razprave še jutri nadaljevale.
Istočasno so zasedali posamezni pododbori, ki so izdali razna priporočila glede ureditve železniškega, poštnega in telefonskega prometa med Češkoslovaško in Nemčijo.
čsl. ministri v Berlinu
Praga, 5. oktobra. AA. (Havas) Novi češkoslovaški minister za javna dela general Husarek se zžaj mudi v Berlinu kot član komisije za rtzmejitev češko-nemških pokrajin. Minister brez listnice Vavrečka bo odpotoval danes z letalom v Berlin, kjer bo sodeloval v komisiji za razmejitev kot gospodarski strokovnjak.
Tretji odsek
v celoti izročen
Dresden, 5. okt, AA. Vojaško poveljstvo poroča, da so čete generala Reichenaua
danes dopoldne nadaljevale s svojim prodiranjem v pokrajino okoli Karlovih Va-rov, da bi zasedle še preostali del tretjega pasu, kar se je še pred večerom zgodilo.
Ozemlja, ki jih bodo Nemci še zasedli
Berlin, 5. okt. br. Kakor poročajo, je mednarodna komisija za razmejitev v ČSR nocoj končno določila ona ozemlja, ki jih bodo nemške vojska in nemške oblasti preko v Monakovem določenih štirih odsekov še zasedle do 10. t. m.
Na severu in zapadu bodo Nemci okupirali Liberee, Trutnov, Litomerice, Most, Duchcov, Chomutov in Žatec z žateškim okrožjem.
Na jugozapadu: ozemlje do bližine Plzna, vendar brez Plzna.
Na jugu : Češki Krumlov, Moravski Krumlov, Mikulov in Bfeclav ter mali košček čsl. ozemlja na južnem bregu Dunava pri Bratislavi.
Na severu: ozemlje z Opavo in Novim Jičinom, vendar brez Moravske Ostrave.
sporazumom med ČSR in Madžarsko
Budimpešta, 5. okt. o. Kakor se je izvedelo, je odgovor češkoslovaške vlade na madžarske zahteve ugoden, vendar pa podrobnosti še niso znane. V madžarskih krogih sploh niso dvomili, da bi mogel biti odgovor neugoden. Glede na ta ugodni odgovor pričakujejo, da bosta že jutri simbolično zasedena dva obmejna kraja ob dosedanji češkoslovaško - madžarski meji. Po vesteh, ki so prispele danes s češkoslovaške meje so povsod v krajih, kjer je madžarsko prebivalstvo v večmi izobesili madžarske zastav
Angleško jamstvo za novo ČSR
London, 5. okt. p. Ko je odgovorjal v imenu vlade na vprašanje, ali so angleška jamstva za nove češkoslovaške meje že stopila v veljavo, je obrambni minister Inskip izjavil v spodnji zbornici, da pogodba o jamstvih še ni stopila v veljavo, ker je potrebno, da dajo še nekatere sile svoja jamstva, nakar bodo stopile v veljavo angleške obveznosti, čeprav pa te obveznosti formalno še niso stopile v veljavo, čuti angleška vlada moralne obveznosti do češkoslovaške. kakor da bi že stopile v veljavo. Zaradi tega se bo v primeru, ce bi bila češkoslovaška neizzvano napadena, angleška vlada smatrala za vezano, da podvzame, kar bo v njeni moči, za zaščito nove češkoslovaške države.
Beležke
žita pooblastila
francoski vladi
V priraodrtjiii šestih tednih sme izdajati uredbe z zakonsko močjo — Ljudska fronta pri glasovanju ni vec
nastopila enotno
Stališče socialistov
Pariz, 5. oktobra. AA. (Havas) Parlament je nadaljeval svojo sejo ob 0.30. Poročevalec je izjavil, da je finančni odbor sprejel vladni predlog o pooblastilih z edino spremembo, da se datum 31. decembra zamenja s 15. novembrom 1938. Vladni predlog obstoja iz enega samega člena in se glasi:
»Pooblašča se vlada, da do 15. novembra izda dekrete, ki jih bo odobril ministrski svet z namenom, da se naglo poboljša gospodarski in finančni položaj države. Ti dekreti bodo imeli zakonsko moč in bodo predloženi parlamentu v potrditev pred 1. januarjem 1938.«
Čeprav se je naprej vedelo, da bo vlada dobila večino, je vendarle vladalo za glasovanje veliko zanimanje, zlasti v pogledu, kdo vse se bo razen socialistov, ki so to že napovedali, še glasovanja vzdržal. Glasovalo je 409 poslancev, od tega za predlog 331, proti pa 78. Proti je glasovalo 73 komunistov, 2 neodvisna iz »narodne akcije«, 1 nezavisni levičarski poslanec in 2 radikalna socialista Glasovanja se je vzdržalo 155 socialistov, 14 poslancev republikanske zveze, 5 radikalnih socialistov, 8 neodvisnih levičarjev, 3 poslanci socialistične in republikanske zveze, 3 iz zveze republikanske levice in neodvisnih radikalov, 5 neodvisnih iz »narodne akcije«, 3 neodvisni republikanci in predsednik parlamenta Herriot. Odsctni so bili štiri« 00-slanci.
V senatu
Pariz, 5. okt. AA. (Havas). Seja senata se je začela ob <> 10. Finančni minister Marchandeau je predložil vladno zahtevo po pooblastiinem zakonu, ki je bil ponoči sprejet v parlamentu. Vladni predlog je bil izročen finančnemu odboru in je bila seja prekinjena do 11.15, da je dobil finančn: odbor čas za proučitev predloga. Ker pa do 11. dela še ni končal, je bila seja senata odgodena na 15. uro.
Na seji finančnega odbora senata je Daladier kljub mnogoštevilnim vprašanjem, ki so jih javljali člani odbora, ostal zelo diskreten v pogledu načrta, ki ga namerava izvesti. Potrdil je samo, da se vlada ne bo dotaknila zakona o 40-urnem delovnem tednu.
Na popoldanski seji je senat z 286 glasovi proti štirim glasovom izglasoval vladi zahtevana pooblastila. Ob 16.30 je podpredsednik vlade Chautemps prebral dekret o zaključitvi parlamentarnega zasedanja.
Pariz, 5. okt. a. Ponoči ob eni je imela socialistična poslanska skupina novo sejo, ki je trajala okrog 20 minut. Po poročilih iz parlamentarnih krogov se izve, da je Blum izjavil, da je Herriot zahteval od njega, naj socialistična skupina ponovno prerešeta svoj sklep, da bo glasovala proti pooblastilom vladi. Herriot je obljubil, da bo vplival na Daladiera, naj skliče parlament za 16. november in naj za jamči neokrnjenost socialne zakonodaje. Po tej objavi je skupina sklenila, da bo glasovala za vladne predloge, če da Daladier s skupščinske govornice potrebna zagotoyila. Ker pa Daladier ni dal v celoti zadovoljivih zagotovil, so socialisti sklenili, da ne bodo glasovali ne za he proti, temveč se bodo glasovanja vzdržali.
Razpad ljudske fronte
Pariš, 6. okt. br. V današnjih opoldanskih listih so izšli prvi komentarji o nočnem glasovanju v poslanski zbornici. Listi vobče ugotavljajo, da pomeni rezultat današnjega glasovanja o pooblastilnem zakonu poleg rezultata sinočnjega glasovanja o zunanji politični zaupnici vlade dokončno propast vlade ljudske fronte. V pretekli noči se je via facti ustvarila nova večina. Komunisti so v 12 urah dvakrat 'Trovali proti Daladieru. Socialisti so njegovo zunanjo politiko sicer odobrili, a na zahtevo o pooblastilih, so odgovorili z molkom. Na drugi strani pa so vse ostale osrednje in desničarske frakcije z radikalnimi socialisti vred kompaktno podprle Daladiera
Odmev francoske debate v Berlinu
»Zbogom, Francija!44
Znani češki dnevnik »Lidove Noviny«, Id je veljal doslej za polslužbeni organ prezidenta dr. Beneša, je objavil v svoji včerajšnji številki na prvi strani članek ,pod naslovom: »Zbogom, Francija!« List piše, da bo usoda češkoslovaške združena odslej z usodo Nemčije. Srednje Evrope v političnem stmislu te besede ni več. Nato med drugim pravi;
»Dolgo smo igrati vlogo orožnika, toda bili sano zapuščeni. Svet vlada moč in ne pravica, zato bo odslej naše mesto na strani moči. Za nas ni sedaj drugega izhoda, kakor da smo v čim boljših odno-šajih' z Nemčijo. Tudi v naših trgovskih stikih se bomo morali strogo ogibati vsake protinemške smeri. Priznati moramo, da sta Hitler in Mussolini močnejša od Francije, ki je sedaj ogrož na kar na treh straneh: od Nemčije. Ttalije in Španije.«
Ena iz »Domoljuba"
»Domoljub« opisuje pokvarjeno slovensko gospodo, ki se je po njegovih informacijah čisto odtujila ljudstvu. V dokaz, da »mestni sinovi nimajo niti pojma o kmetijstvu« navaja »Domoljub« neko nalogo, ki jo je spisal dijak tretje gimnazije o kravi. Naloga se je glasila takole: »Krava je govedo ženskega spola. Govedo moškega spola se imenuje bik, če vozi, pa vol. Krava meri od repa do glave 2 do 3 metre. Spredaj ji poganja iz glave približno dvoje rogov in prav toliko oči. Ima pa tudi gobec, s katerim trga travo. Odzadaj ima rep, s katerim pobija muhe. Med zadnji- . mi nogami ji visi mleko in če mleko stisnemo, se izloča bela voda, ki jo vlivamo kot dodatek h kavi. Strnjenemu mleku pravimo maslo. Krave redijo na kmetih, v mestu jih ne redimo, ker smrdijo in delajo gnoj.«
K tej čudoviti nalogi dostavlja stric »Domoljub« z vso resnostjo: »če bi dobil kmečki otrok nalogo opisati letalo, bi jo bolje pogodil Na tak način o kmetu poučena gospoda hoče. če pride na kmete, o vsem več vedeti, kakor kmet«.
Priznamo, da naši mladi dijački v prvi, drugi in tretji šoli marsikatero uganejo. Ampak za tako nazoren opis krave, mora imeti človek že veliko maturo in povrh še pravno fakulteto. Nalogo je spisal namreč v Mariboru dobro znani šaljivec. ki se skriva pod imenom Tonček Frnikula ali tako nekako ter od časa do časa zabava javnost s svojimi izvirnimi doprinosi v »Totem listu« in drugih humorističnih publikacijah. Stric »Domoljub« pa je nalogo Tončka Frnikule prokleto resno vzel m se čudimo samo še, da ni zahteval od prosvetne uprave, naj uvede preiskavo, če ni učitelj ali profesor nesrečnega avtorja slovitega opisa krave še kak jugoslovenski nacionalist. Nekoč je zapisal »Slovenec«, da je najlepši pogled v nedeljo popoldne po naših vaseh na očance, ki sede pod vaško lipo pred cerkvijo, drže v roki »Domoljub« in dremljejo. Sedaj pa izgleda, da se dremavost ne prijemlje samo čltateljev »Domoljuba«, nego že tudi njegovih sotrudm-kov.
Zanimiva sodna razprava v Zagrebu
V petek 7. oktobra bo pred zagrebškim okrožnim sodiščem razprava proti hrvatskemu novinarju Jce Matošiču, ki je pred dobrim letom silno napadal dr. Mačka m njegove ožje prijatelje v svojem tedniku »Danica«. Joe Matošič se bo moral zago-varjati^pred sodiščem, ker je streljal z revolverjem pred poslopjem zagrebškega sodišča, potem ko so ga napadle tri osebe. Pri streljanju je težje ranil Štefana Lisca, ki se je slučajno mudil v bližini. Z Matošičem bo sedel na zatožni klopi tudi eden izmed napadalcev nanj. krojač Matija Kovač, ki je oddal pet strelov na avtomobil, s katerim se je takrat vozil Matošič.
Zagrebška javnost se za razpravo proti Matošiču zelo zanima, posebno še, ker se je v zadnjem času pridružil Vladku Radi-ču in skupaj z njim agitira po hrvatskih vaseh proti dr. Mačku in ostalim sedanjim voditeljem HSS.
Zračna obramba Dunaja
Dunajski listi objavljajo izjavo, ki jo je podal general Hirschauer o obrambi bivše avstrijske prestolnice proti letalskim napadom. Po njegovi izjavi razpolaga danes zračna obramba Dunaja s celo mrežo žarometov ter velikih, srednjih in lahkih bateriji protiletalskih topov. Na vseh vzvišenih mestih so postavljene tudi težke protiletalske strojnice. Za časa poslednje krize je bila zračna obramba Dunaja v najstrožji pripravljenosti, žrtev te pripravljenosti je postalo neko nemško opazovalno letalo, ki je zašlo v prepovedano območje ter bilo v nekaj minutah sestreljeno na zemljo.
Vanče Mihajlov je povsod nezaželen gost
Nekdanji voditelz tako zvanih makedonskih revolucionarjev Vanče Mihajlov. ki ima na veSti toliko prelite iugoslovanske krvi, blodi kakor Ahasver po svetu. Po-vsodi. kamor prispe, žele, da jih čim prej zopet zapusti. Zadnje čase se jc mudil v Turčiji, kjer pa so mu kmalu nasvetovali, naj odide. Pred nekaj tedni se je res vkrcal v Smirni na neki poljski parnik ter se odpeljal v družbi svoje žene v Gdinjo. Tu pa mu je policija prepovedala izkrcati se. češ da je njegov prihod nezaželen. Vrnil se je zopet proti Smirni. kjer so mu izjavili turški policijski uradniki, da mu je prepovedano nadaljnje bivanje na turškem ozemlju. Sedaj se nahaja Vanča Mihajlov še vedno na parniku ter misli baje odpotovati v Južno Ameriko.
Pogajanja med Italijo,
Francijo in Anglijo
Pričakuje se skorajšen ugoden zaključek — Francija in Anglija bosta priznali aneksijo Abesinije — Pred sporazumom o Španiji — Problem kolonij in surovin
Rim, 5. okt. AA. (Havas). Angleški veleposlanik lord Perth je imel danes dopoldne zopet daljši razgovor s Cianom. Današnji jutranji razgovor je bil nadaljevanje zelo važnih pogajanj, ki so se začela sinoči. V diplomatskih krogih smatrajo, da bodo pogajanja v kratkem uspešno končana z znatnim zboljšanjem angleško-italijanskih odnošajev. Nedavni dogodki v Evropi, kakor tudi zadnja vloga Mussoli-nija pred monakovskimi pogajanji, so občutno spremenili sedanje politične razmere. Zaradi tega pričakujejo, da bo med Veliko Britanijo in Italijo doseženo soglasje glede še nerešenih vprašanj. V zvezi s tem pričakujejo, da bo Anglija priznala aneksijo Abesinije.
London, 5. okt. br. Poslednji razgovori Ciana in Pertha v Rimu so izzvali v Londonu precejšen optimizem. V poučenih krogih napovedujejo, da bo sporazum glede dokočne ureditve sredozemskih vprašanj v kratkem dosežen. Angleški krogi menijo, da bo prijateljska atmosfera, v kateri je bil dosežen monakovski sporazum, in ki doslej še ni minila, v mnogočem olajšala pogajanja. Francoska vlada "e sicer teh pogajanj po svojih diplomatskih zastopnikih še ne udeležuje, vendar jo angleško zunanje ministrstvo stalno obvešča o njihovem poteku.
Zunanji minister lord Halifax je danes sprejel prvake delavske opozicije pod vodstvom majorja Attleeja in jih podrobno informiral o razvoju angleško-italijanskih pogajanj.
Francoski veleposlanik za Rim
Milan, 5. oktobra, b. Vest o francoskem sklepu glede priznanja italijanskega imperija objavljajo italijanski listi na prvi strani z značilnimi komentarji, v katerih hvalijo Daladierovo osebno politiko, ki ji pa prerokujejo uspeh le, če se bo dosledno znal izogniti slehernemu strankarskemu pritisku in bo tvegal sprejeti nekatere potrebne sklepe na lastno odgovornost. Listi nadalje napovedujejo, da bo najbrž za novega francoskega poslanika v Rimu imenovan dosedanji francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet. kakor na to namigujeta tudi pariški »Temps« in agencija Havas. V tem primeru bo za novega francoskega poslanika v Berlinu imenovan dosedanji varšavski poslanik Leon Noel, v Varšavi pa mu bo sledil bivši dunajski poslanik Gabriele Puaux.
Osnove za sporazum o Španiji
London, 5. oktobra br. »Evening Standard« ugotavlja, da so se angleško-itali-janska pogajanja pričela prav za prav že v Monakovem o priliki privatnih razgovorov Chamberlaina. Daladiera in Mus-solinija. Po mnenju lista se bodo vse tri sredozemske sile najprej sporazumele o španskem vprašanju. Sporazum naj bi se dosegel v naslednjih mejah: 1. Obe španski stranki se lahko borita še nadalje do
končne odločitve, a brez tuje pomoči. 2. Tuji prostovoljci se umaknejo iz obeh taborov v najkrajšem roku. 3. Velesile se obvežejo, da v bodoče ne bodo dopustile nikakega podpiranja obeh strank ne s četami, ne z orožjem, niti z drugimi vojnimi potrebščinami.
Italijanski program za pogajanja
Rim, 5. okt. o. »Tevere« našteva najvažnejša mednarodna vprašanja, ki se morajo v kratkem rešiti, če naj monakovski sporazum res dovede do mednarodnega po-mirjenja. Ta vprašanja so: 1. revizija odnosov s Sovjetsko Rusijo, Z. špansko vprašanje, 3. reforma Društva narodov, 4. kolonije, 5. razdelitev surovin. List pravi, da bodo morale zapadne sile doprinesti nadaljnje žrtve za ugodno rešitev vseh teh vprašanj.
Italijanski listi o Franciji
Milan, 5. oktobra, o. Čeprav je iz komentarjev italijanskih listov razvidno, da sprejemajo v italijanskih krogih preusmeritev francoske zunanje politike z zadoščenjem na znanje, vendar ne prikrivajo svojih pomislekov in skepse v dokončno ureditev italijansko-francoskih vprašanj, kajti vsi listi so mnenja, da bo moral Daladier pokazati še veliko dobre volje, preden bo italijanski narod prepričal o svoji iskrenosti. V nekoliko milejši obliki se ponavljajo isti očitki kakor so jih včeraj objavili vsi listi po oficioznem »Giornale cF Italia« in ki so jih deloma opremili tudi s svojimi komentarji. Tako je na primer tržaški »Piccolo« v svojem redakcijskem komentarju »Prijateljica Galija« napisal zelo ostre besede na naslov francoskih novinarjev, ki jim očita, da so ostentativno prezrli Mussolinijeve zasluge za ohranitev miru. Po teh očitkih pristavlja list ironično:
»Francoski žumalizem je spet storil... uslugo italijansko-francoskemu prijateljstvu Očvidno je njegov ideal večno^ na-sprotstvo; v tem primeru moramo pač ponoviti, da bi brez francoskega sovraštva ne prišlo do osi Rim-Berlin, da pa se Italija na osi dobro počuti, Francija je pač ena onih držav, katerih prijateljstva si ni želeti. Razkosana Češkoslovaška bi vedela o tem marsikaj povedati.«
Pred odpovedjo zveze med Francijo in Rusijo
Praga, 5. okt. b. Tukajšnji listi objavljajo v izvlečku članek oficioznega organa sovjetskega komisarijata za zunanje zadeve, ki izhaja kot »Journal de Moscou« v francoskem jeziku. List trdi, da je fran-cosko-sovjetski pakt po monakovskih sklepih dejansko brez slehernega pomena, k^r ni po francoskem postopanju v zadnjem času nobenega razloga več, da bi se umetno še držal v veljavi pakt, ki mu dejansko Pariz ne pripisuje nobene vrednosti več.
Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB) »Berliner Tageblatt« piše o včerajšnji razpravi v francoskem parlamentu in podčrtava zadovoljstvo zaradi sklepa francoske vlade, da imenuje poslanika v Rimu. To bi bil novi dokaz stvarne politike Daladierja. Ker je Daladier govoril kot predsednik vlade ljudske fronte, je treba zlasti poudariti njegovo ugotovitev, da Francija revidira svoje antifašistično pojmovanje.
Justifikacija v Berlinu
Berlin, 5. okt. AA. Davi je bila izvršena smrtna kazen nad 271etnim Viljemom Se-merfeldom iz Berlina, ki je izdajal vojaške tajnosti v korist neke tuje države.
Italijanski prestolonaslednik povabljen v Pariz
Rim, 5. oktobra. AA. Preko italijanskega odpravnika poslov v Parizu je župan mesta Pariza povabil princa in princeso Piemontsko, da se udeležita 12. oktobra leto^ svečanosti, ki jih prirejajo v Parizu o priliki odkritja spomenika belgijskemu kralju Albertu. Teh svečanosti se bo udeležil tudi belgijski kralj Leopold III. poleg njega pa tudi predsednik francoske republike Lebrun. Pariški župan je izjavil da hoče s to posebno pozornostjo do Italije
Veliki fašistični svet
Rim, 5. okt. b. Na dnevni red jutrišnjega zasedanja Velikega fašističnega sveta so Dostavljena vprašanja: rasni problem, pregled političnega položaja in ustanovitev korporacijske zbornice. O posameznih točkah dnevnega reda se doznavajo naslednje podrobnosti: Pri razpravi o rasnem problemu bo vrhovni fašistični organ določil stališče fašizma nasproti židovskemu vprašanju v Italiji. Listi opozarjajo v tej zvezi na pojasnila, ki jih je o tem vprašanju že objavila oficiozna »Informazione diplo-matica«.
Po pregledu splošnega, zunanjega m notranjega političnega položaja, ki ga bo podal Mussolini, bo Veliki fašistični svet razpravljal in odobril predlog o ustanovitvi korporacijske zbornice, ki bo svečano otvorjena 23. marca prihodnjega leta. Nova zbornica bo sinteza dveh tipičnih fašističnih organizmov, »fašjev« (snopov) in korporacij, ter bo združila v sebi obe doslej avtonomni zbornici. Narodni svet fašistične stranke ter Narodni svet korporacij.
Pojutrišnjem ob 10. uri zjutraj pa se sestane v kvirinalski palači ministrski svet. ki bo tudi sprejel nekaj važnih sklepov.
Japonski uspehi pri Hankovu
Tokio, 5. oktobra. AA. (Havas). Po najnovejših poročilih, ki jih je prejela agencija Domej s kitajskega bojišča, so japonske čete danes zjutraj vkorakale v mesto Džoki, ki je oddaljeno 40 km od Tejana proti zahodu ob železniški progi kiukiang-Nančang, in 110 km jugozahodno od Han-kova. Japonskim oddelkom, ki prodirajo v treh različnih smereh, se je posrečilo obkoliti Janksin. ključ do postojank, ki leze južno od reke Jangce 70 km od železniške proge Hankov-Kanton.
Čungking, 5. oktobra. A A. (Reuter). Prvikrat, odkar se je začela japonsko-kitajska vojna, so japonska leta .a bombardirala novo prestolnico Kitajske. Po kitajskih poročilih je pn tej priliki našlo smrt 6 Kitajcev, medtem ko o dejanski škodi se m podatkov.
Nemški gospodarski minister na potu v Ankaro
Carigrad, 5. okt. br. Danes je prispel v Carigrad nemški gospodarski minister dr. Funk. Na postaji so ga sprejeli zastopniki turške vlade in nemški poslanik v Ankari ter turški poslanik v Berlinu. Nocoj je dr. Funk odpotoval dalje v Ankaro. Prvi angleški
poplave v Angliji
London, 5. okt. AA. Vremenske neprl-like ki so zajele zlasti grofijo York zadnje dni, so povzročile številne poplave. Mnogokatere vasi so docela odrezane, ker
_	•	___A. _ TT1___II _	»AIA »TrtlllrA
Vati Zeelandevo potovanje v Ameriko
Bruselj, 5. okt. AA. Bivši predsednik belgijske vlade Van Zeeland bo v kratkem odpotoval v Zedinjene države, kjer bo imel celo vrsto predavanj o gospodarskem sodelovanju med vsemi državami na svetu.
Poostritev napetosti v Palestini
Jeruzalem, 5. okt AA. Položaj v severni Palestini je zelo resen. Vse brzojavne zveze so prekinjene. Angleške oblasti čistijo posamezne pokrajine, v katerih se drže arabski uporniki.
Vrhovni komisar za Palestino Haroldi Mac Mavken je odpotoval danes nenadno v London.
Na cesti Nablus—Tulkarem so včeraj našli ubitega nekega Arabca. V Haifi so Arabci streljali na židovsko policijsko pa-trolo. pri tem je bil en Žid ubit, eden pa ranjen.
Nov incident na mandžurski meji
Harbin, 5. okt. AA. Vlada Mandžukua je poslala v četrtek protest sovjetski vladi zaradi novega incidenta, ki se je pripetil 27. septembra na meji. Oddelek sovjetskih vojakov je prekoračil mejo pri Ichinkanu ob gornjem toku reke Amur, Vojaki so odvedli s seboj 13 mandžurskih državljanov, ki so se mudili na splavih na; reki Amur.
Gostovanje zagrebške drame v Splitu
Zagreb, 5. okt. o. Ansambel zagrebška drame je odpotoval na gostovanje v Split* kjer bo priredil v soboto štiri predstave* Igrali bodo ^Pokojnika«, »Ljudi na ledeni plošči« ter »Slugo dveh gospodarjev««
Glej tudi poročita na 5. str«
pokazati hvaležnost mesta Pariza šefu ita- | so pokvarjene ceste. Utonilo je zelo veliko lijanske vlade zaradi odločilne vloge, ki jo J živine.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno
z močnim dežjem v zahodni in severni polovici države. Jasno je samo še na jugu in v jugovzhodnem predelu. Krajevne nevihte s silnim dežjem v zgornjem primorju. Temperatura je narasla. Najnižja je bila v Plevlju 6, najvišja v Beli Crkvi 28 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: V vsej
državi, posebno v severni polovici precejšen mraz. Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod z dežjem. Podnevi v severnih krajih bržkone nekoliko jasno.
Zagrebška: Padec temperature, pretežna oblačnost, zmerne padavine.
Dunajska: Pooblačenje z zapada, pozneje padavine, ostrejši vetrovi in padec tenojyrnafatrei.