Poštnina, plačana * gotovini. %
Leto LXVHI., št. 155
•znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznika. — m—U do 80 petit vrst a Dm z.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-, več? lnaeratJ pettt nrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Dto 26--. Rokopisi se ne vračajo.
Po spremenjeni stilizaciji pooblastilnega tlena bo mogla vlada spreminjati zakone samo v sporazumu zakodajnega odbora skupščine In
Beograd, 13. julija, r. Tehtni pomisleki, ki so se pojavili proti pooblastilom, zahtevah vlade, tako na strani opozicije, kakor v vrstah vladne večine, so napotili vlado, da je zadevo ponovno proučila. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je vlada sklenila da zahtevana generalna pooblastila v toliko omili, da jih konkretnejše precizira, Glavni pomisleki so bili proti temu, da bi mogla vlada brez vsake kontrole poljubno izpreminjati vse obstoječe zakone. Pojavila se je zahteva, naj se Narodnemu predstavništvu omogoči kontrola in sodelovanje potoni posebnega zakonodajnega odbora, ki bi se izvolil v Narodni skupščini in senatu. Vlada je to zahtevo sprejela in na včerajšnji seji finančnega odbora je ministrski predsednik sporočil, da vlada umakne prvotni amandman in predlaga novo stilizacijo
dotičnega člena finančnega zakona, ki se glasi:
Ministrski svet se pooblašča, da na enak način (kakor za gospodarske ukrepe) lahko izda uredbe z zakonsko močjo o tisku, o združenjih, shodih in dogovorih ter o izvolitvi narodnih poslancev v Narodno skupščino v soglasju s posebnimi odbori Narodnega predstavništva, ki se bodo sestavili na način, kakor to določa člen 17 poslovnega reda Narodnega predstavništva.
V smislu teh sprememb bo morala vlada vsak predlog za spremembo omenjenih zakonov dostaviti v proučitev zakonodajnemu odboru Narodne skupščine. Kadar ga ta sprejme, bo o njem sklepal še zakonodajni odbor senata. Še le, ko bosta oba odbora dala svoj pristanek, bo mogla vlada predlagane spremembe uzakoniti.
e o petorka h
Petorke se niso organizirale samo v Narodni skupščini, marveč po vsej državi
Beograd, 13. julija. Dr. Srpko Vuka-novič je demantiral izjave, ki jih je dal narodni poslanec dr. Kaludžerčić o organizaciji tajnih petork, ki naj bi čuvale situacijo Jevtičevega režima in vstrahovale morebiti uporne narodne poslance. V današnji »Politiku objavlja dr. Kaludžerčić glede na te demanti novo izjavo, v kateri pravi med drugim:
Misiim, da je vsako pojasnilo o pe-torkah in koncentracijskih taboriščih odveč, ker si je objektivna javnost že ustvarila svojo sodbo in ve, kdo govori resnico in kdo izmišlja. V ilustracijo naj samo navedem, da je dr. Vuka-nović zet g. jevtiča. Da so moje trditve
o petorkah resnične, se vidi tudi iz naslednjega:
Dne 10. junija 1935 se je vračal iz Beograda v Maribor neki duhovnik, ki je pozval bivšega narodnega poslanca Veljka Grgurevića, naj vstopi v organizacijo tajnih petork. Petorke se torej niso organizirale samo v Narodni skupščini, temveč po vsej državi. Stvar je jasna in vsaka polemika je odveč. Zaključujem jo s pripombo, da sem dal tej stvari širšo publiciteto samo zaradi tega. ker mi je to nalagala vest In ker sem smatral, da je treba o teh stvareh obvestiti javnost.
Sokolske svečanosti v Sofiji
Sofija 13. julija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Prvi nastop Sokolov in Junakov, ki je bil napovedan za včeraj popoldne, so morali zaradi nekih tehničnih težkoč odgoditi na danes. Snoči se je vršila na trgu Aleksandra Nevskega manifestacija slovanskega sokolstva nakar so jugoslovenski Sokoli položili venec pred spomenik
Vasilija Levskega, apostola bolgarske svobode in nezavisnosti. Po tej poklonit vi so se zbrali Junaki in Sokoli v povorko, ki je z bakljami odkorakali skozi mesto. Na ulicah so se gnetle množice ljudi, ki so s silnim navdušenjem pozdravljale Junake in Sokole in vzklikale bratstvu južnih Slovanov
Sanje avstrijskih monarhistov
Rim, *3. julija. V zvezi s sprejetjem novih takozvanih habsburških zakonov, s katerimi se v Avstriji ukinja izgon Habsburžanov in jim vrača vse zaplenjeno imetje, objavljajo rimski listi izjavo, ki jo je dal šef avstrijske uradne propagande polkovnik Adam. V svoji izjavi podčrtava Adam potrebo, da se člani avstrijske patrijotske fronte točno drže navodil komisarijata za propagando in da opuste za sedaj vsako habsburško agitacijo, čeravno mora vsak član patrijotske fronte upoštevajoč stare avstrijske tradicije spoštovati bivšo dinastijo. Verjetno je in želeti bi bilo.
Nevarna eksplozija v Bolgariji
Sofija, io. julija, z. V ponedeljek je nastal v veliki trgovini z orožjem in eksplozivi v Tatar-pazardžiku katastrofalen požar, ki je izzval v mestu veliko paniko. Ogenj se je s trgovine z veliko naglico razširil na sosednje skladišče eksploziv. Gasilci so bili takoj na mestu, vendar pa so bili brez moči. Policija je z vso naglico cernirala goreča poslopja in bližnjo okolico. V hipu, ko so gasilci skušali prodreti do
pravi Adam dalje, da bi narodi v Podu-navju, varujoč svojo neodvisnost in nacionalno svobodo upoštevali nespremenljive gospodarske zakone, ki jim nalagajo dolžnost, da vzdržujejo najtesnejše medsebojno sodelovanje. Pri sedanjem razvoju notranjega položaja v Avstriji je mogoče, da se bo obnovil sijaj habsburške krone, ki bo zopet dobila svojo važnost v Evropi. Toda propaganda za obnovo monarhije, ki se je pričela v zadnji dobi v Avstriji, bi mogla spričo trenutnega mednarodnega položaja postati škodljiva za Avstrijo in preprečiti obnovo habsburške monarhije.
gorečega skladišča eksploziv, je nastala eksplozija. Celo skladišče je zletelo v zrak. Trije gasilci so bili na mestu ubiti, šest hudo, 13 policijskih stražnikov pa lažje ranjenih. Ogenj je do tal uničil vso trgovino z bogatimi zalogami. Le s težavo so rešili sosedna poslopja. Eksplozija se je občutila v mestu kot precej močan potres. Daleč naokoli so popokale vse šipe, na bližnjih poslopjih pa je popokalo tudi zidov je. Pozno ponoči so ogenj pogasili. — Vzrok požara še ni ugotovljen. Skoda je zelo velika.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljev* oHca «*v. 5
Telefon: »122. 3128, 8124, 8129 tn 8136
Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 30. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' St. 28. — CELJE: cel iako uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon tt. 66 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvor« JAL
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Predlogi zbornice TOI
Beograd,  13. julija, r. Ljubljanska
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je sestavila svoje predloge k novemu finančnemu zakonu, ki jih je njen generalni tajnik, narodni poslanec g. Ivan Mohorič predložil skupni konferenci vseh gospodarskih zbornic, ki zaseda ▼ Beogradu. Predlogi ljubljanske zbornice se nanašajo v prvi vrsti na omiljen je skupnega davka in dodatka na poslovni promet in na pridobnino obveznikov in društev, ki so obvezana javno polagati svoje račune. Predlogi zbornice so obširno utemeljeni in so jih z odobravanjem sprejele vse ostale zbornice.
Polkovnik Dreyfus umrl
Pariš, 13. julija, z. Tu je včeraj po dolgi bolezni preminul polkovnik Drey-fuss v starosti 75 let. Polkovnik Drey-fus je bil 1894 leta kot kapetan obtožen, da se je zapletel v neko špijonažno afero. Bil je obsojen na težko ječo in poslali so ga na Hudičeve otoke. Njegovi prijatelji pa so dosegli, da je bil proces obnovljen in leta 1906 je bil Drevfuss rehabilitiran.
Obnova diplomatskih odnosaiev Belgija-Rusija
Moskva, 13. julija, z. Včeraj sta izmenjala ruski poslanik Pocemkin in belgijski poslanik D'Estroi v Parizu pismi, ki določata obnovo diplomatskih odnošajev med obema državama.
Šahovski turnir v Beogradu
Beograd, 10. julija.
Včeraj so bile odigrane nekatere prekinjene partije. Pire je, kakor je kazalo že ob prekinitvi, pri nadaljevanju dobil svojo partijo proti Konigu. Isto tako je zmagal dr. Trifu-novič proti dr. Kalabarju. Kostič je dobil partijo iz I. kola proti Vukoviću. Izkoristil je slabo potezo nasprotnika in je dobil za dva. skakača trdnjavo in 3 kmete, kar je zadostovalo za zmago. Kostič je čudi zmagal proti Filipoviču. Ker stoje v prekinjeni partiji s Tomovičem bolje, bo imel po 3. kolu najbrž 3 točke in s tem vodstvo v tabeli.
Za zdaj je stanje po 3. kolu naslednje: Pire, er. Trifunovič 2 in pol, Kostič 2 (1), Konig, dr. Astaloš, Schreiber, Nedeljkovič 2, Broder 1 in pol, Tomovič 1 (1), Vukovič, Tot, dr. Drezga, Petrovič 1, Filipovič, dr. Ka-labar. Avirović pol.
Danes se igra IV. kolo. Najvažnejše je srečanje med Pircem in Kostičem. Pire je beli. Igrajo Še Trifunovič—Konig, Nedeljkovič— dr. Astaloš, dr. Drezga—dr. Kalabar, Tot— Schreiber, Filipovič—Petrovič, Vukovič—Broder in Tomovič—Avirovič.
Poleg rednih, so razpisane še nekatere privatne nagrade. Tako je »Politika« razpisala nagrado za najlepšo partijo, advokat dr. Ova-dija pa bo nagradil one, ki bodo premagali zmagovalca turnirja, svojo najnovejšo knjigo »Imenik mest kraljevine Jugoslavije«.
Konec pleše?
Na letošnjem kongresu ameriškega društva za znanstveni napredek je Japonec Jošioka dokazoval, da je 5000 let staro kitajsko zdravilo afrodisiakum, izdelano iz jelenjih rogov v obliki praška, učinkovito sredstvo proti izpadanju las in da obenem pomladi tudi ves organizem. Jošioka je delal poskuse na 30 šimpanzih v antropološkem laboratoriju yal-ske univerze, šimpanzom je vbrizgal ekstrakt iz losovih rogov. Začela jim je ran močna dlaka, kar je treba smatrati za dokaz povečanja spolne zmožnosti.
Potem je Jošioka razlagal, kako je preizkušal ekstrakt iz losovih rogov, ki so v njem najbrž spolni hormoni, tudi na človeku, toda uspeh ni bil tako zadovoljiv. Posrečilo se mu je samo odstraniti plešo. Celo po prsih so dobili ljudje goste kocine. Zato Jošioka trdi, da preprečujejo izpadanje las spolne žleze. Njegovi poskusi pa še niso toliko napredovali, da bi mogel pomagati plešeem, ki bi gotovo radi dobili nazaj lase. Morda jim pa ne bo treba več dolgo čakati.
Generala Kondilis in Peter
v Ljubljani
LJubljana, 13. julija, r. Dopoldne sta prispela v Ljubljano jugoslovanski minister general Peter Zivkovič in podpredsednik grške vlade in grški vojni minister general Kondylis. General 2ivkovič
je prišel iz Rogaške Slatine, general Kondvlis pa iz Rima, V »Unionu« »t? bila na skupnem kosilu, popoldne pa odpotujeta skupno na Bled.
Stare stranke čakajo
na napovedano spremembo političnih zakonov
Beograd, 13. julija, r. Kakor poroča »Politika«, so vse bivše stranke, ki se pripravljajo na obnovo svojega delovanja, začasno ustavile m prekinile vse svoje priprave, ker pričakujejo, da bo vlada v kratkem izdala nove politične zakone, med njimi tudi društveni zakon, s katerim bo olajšano formiranje političnih strank. Tako sta med drugimi todi Aca Stanojevič, šef bivše radikalne stranke m Ljuba Davidovič, šef bivše demokratske
stranke obvestila vse svoje prijatelje, naj v pogledu obnove stranke zaenkrat rtščeear ne podvzamejo in čakajo nadaljnih navodil, ki bodo izdana, čim bo zakon spremenjen in ra-deva urejena zakonitim potom. Pač pa se nadaljujejo razgovori med starimi radikali, prijatelji dr. Korošca in skupino dr. Spahe glede fuzije vseh treh skupin v novo Jugoalovensko radikalno zajednico.
Italija popušča?
Zadovoljila bi se, fe bi s in Francije dobila v
po sredovanjem Anglije nekatere koncesije
Ženeva, 13. julija. w. Tajništvo Društva narodov je objavilo izjave članov poravnalnega odbora v Seveningenu o italijansko-abesin-skem sporu. Oba italijanska člana ugotavljata, da je zastopnik abesinske vlade na seji odbora dne 5. julija načel vprašanje pripadnosti Ualuala, kar pa spada že v razpravo o obmejnih problemih, o katerih ta odbor ni bil pristojen odločati. Oba od abesinske vlade imenovana člana odbora pa ugotavljata, da je pooblaščenec italijanske vlade preprečil abesin-skemu zastopniku, da bi na seji odbora razpravljal o vprašanju pripadnosti Ualuala. Obenem sta mnenja, da preiskava o tem vprašanju še ni začetek razprave o obmejnem vprašanju, temveč samo podrobno tolmačenje incidenta v Ualualu, ki bi ga bilo treba brezpogojno upoštevati.
Zastopnik   Abesinije  v  razsodišČni komisiji
prof. Jeze si zelo prizadeva, da bi dosegel »klicanje izrednega zasedanja sveta Društva narodov. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da sta Anglija in Francija obvestila glavno tajništvo, da takšno sklicanje v prihodnjih tednih ne bi bilo prikladno, ker bi samo Se bolj poostrilo italijansko-abesinsko napetost. Kljub angleškim in italijanskim demantijem pm se trdovratno vzdržujejo govorice, da bi Italija rada pristala na to, da bi dobila drl abesin-skega ozemlja med obema kolonijama in nekatere gospodarske prvenstvene pravice v soseščini, če bi taksen predlog v Addis Abebi prodrl s posredovanjem Anglije in Francije. Francoska vlada je slej ko prej skrajno rezervirana, vendar se zdi, da bo Laval že v prihodnjih dneh prisiljen opustiti to rezervira -BflSC
Abesinija žrtvovana?
Anglija in Francija pripravljata „kompromisno rešitev spora, ki naj bi zadostil ital. zahtevam
Toda tudi za to novo akcijo so že nastale težave in sicer v Ameriki. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je imel včeraj dolg razgovor z italijanskim poslanikom Rossom, ka teremu je izjavil, da postopanje Italije zelo vznemirja Amriko in da bi bilo dejansko najbolj primerno, če bi Italija in Abesinija svoj spor resila venddarle v okviru Društva narodov. Italija naj bi po tej gesti spoznala, da so Zedinjene države pripravljene v obrambo Briand-Kelloggovega pakta izvajati napram njej resne gospodarske represalije na eni strani, na drugi strani pa podpirati Abestnijo z dobavami orožja in vojnega materijala.
London, 13. julija. Hoareov ekspoze je ustvaril v italijansko-abesinskem sporu novo situacijo. Kakor znano, je Hoare priznal kot upravičene italijanske zahteve v vzhodni Afriki. Opuščene so vse kombinacije, da bi se spor likvidiral v Ženevi. Zato ne preostaja drugega, kakor da se neposredno prizadete države, Italija, Anglija in Francija na eni, ter Abesinija na drugi strani sporazumejo na osnovi pogodbe omenjenih treh evropskih velesil iz leta 1906 in pristanejo na realizacijo Italiji že priznanih koncesij ter na nove privilegije v njeno korist in v škodo Abesinije.
O tem so si na jasnem tudi vsi današnji ameriški listi, ki ugotavljajo, da v nastali situaciji abesinskemu cesarju ne preostaja ničesar drugega, ko da izbira med vojno z Italijo in med izpolnitvijo italijanskih zahtev, ki bodo sicer pomenile hudo gospodarsko in politično obremenitev Abesinije, a mu končno vendarle očuvale suverenost. Pri tem ugotavljajo, da priča o novi politiki \nglije v vzhodni Afriki tudi odredba, i katero Je vlada onemogočila sleherne nadaljne dobave orožja in drugega vojnega materiala angleškega izvora Abesiniji
Vatikan odobrava
Rim, 13. julija. AA. Pred kratkim so dobili tudi oni italijanski državljani, ki služijo v vatikanski palatinski gardi, poziv, v redno vojaško shižbo. Odposlali so jih v vzhodno Afriko V političnih krogih so sedaj prepričani, da Vatikan odobrava italijansko akcijo v Afriki. Vsekakor bi večji vpliv Italije v Abesiniji omogočil katoliškim misijonarjem, da bi razvifi v abesinskih  deželah večjo delavnost.
Grttia In Italija
O tem sta razpravljala general Kondilis In
Mussolini
Rim, 13. julija. AA. Grški podpredsednik vlade in vojni minister general Kondvlis je bil včeraj dopoldne sprejet v avdijenco pri italijanskem kralju v San Rossoru. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci poseben pomen, enako tudi razgovorom, ki jih je imel general Kondvlis z Mussolinijem, o katerih vsebini je službeni komunike kratko poudaril, da so se nanašali na ojačenje prijateljskih odnošajev med Italijo m Grčijo.
»Giornale d* Italia« se danes obširno bavi z italijansko-grški msodelova-njem v vzhodnem delu sredozemskega morja, kjer imata, kakor pravi Hst, obe državi iste
»Lavoro Fascista« pravi med drugim, da so se likvidirali vsi nesporazumi, ki so se zadnje čase pojavili med Italijo in Grčijo. Italija je vedno zavzemala lojalno stališče napram grško-notra-njim političnim dogodkom. Takšno stališče je zavzela tudi sedaj, ko je nastalo vprašanje o obnovi grške monarhije c-posetom generala Kondilisa so se hkr;' tu prenehale tudi vse govorice, da h lija podpira Venizelosa in njegove pristaše.
Pristopajte! k  „Vodnikovi đruihV
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne IS. Julija 1935.
Št
ev. 155
Stavka v tovarni na Javornlku
Delavske iene se zastraiile vrata In ne pusta
nikogar Iz tovarno
Jesenice, 12. julija.
Davi so začeli v tovarni na SI. Javor-niku delavci stavkati. Ob 6. uri zjutraj so se vsi obrati ustavili. Vhod v tovarno so zastražile ženske, ki ne puste nikogar ven. Žalosten je pogled na velike tovarniške zgradbe, v katerih vlada nedeljska tišina. Iz dimnikov se ne vali dim, stroji mirujejo, vse je mrtvo in tiho. V gručah posedajo delavci po vseh predelih tovarne. Ne zmenijo se za pripekajoče solnce, resnih obrazov in molče gledajo v tla in čakajo, kaj jim prineso pogajanja.
V tovarni so še vsi delavci od včeraj zvečer, to se pravi trije »šihti«. Čeprav vlada v vseh obratih mir, je pred vhodom v tovarno zelo živahno. Mnogi delavci se naslanjajo na ograjo in žalostno gledajo cesto, kjer je zbrana velika množica ljudi. Ves dan prihajajo z Jesenic in iz bližnje okolice Javornika ljudje pred tovarno, nekateri iz radovednosti, drugi pa zopet iz skrbi za svocje, ki so v tovarni. Kdaj bodo delavci zapustili tovarniška poslopja, ni znano. Zato jim ves dan prinašajo pred tovarno svojci jed in jim jo dajejo preko ograje. Pri stavki igrajo veliko vlo-
go delavske žene. So zelo energične in budno straži jo, da ne gre kdo is tovarne.
Iz dosedaj Se neznanega, vzroka so celo popadle nekaj uradnikov in vratarja ter jih preteple. Vhod v tovarno je v njihovih rokah in nihče ne sme brez njihovega dovoljenja notri, rasen delavcev, ki hodijo v službo, a seveda ne delajo.
Popoldne je bila pred vhodom v tovarno Se večja gneča kakor dopoldne. Teli-ka množica ljudi skoro ovira promet na cesti in železnici, ki teče tik pred tovarno. Za stavko se je že močno raz vedel o in potniki, ki potujejo v vlaka preko Javornika, radovedno opazujejo množico ljudi pred tovarno in stavkujoče delavce. Posebno pozornost vzbujajo delavske žene, ki jih je vedno vet Vse prebivalstvo Jesenic in okolice, ki je večinoma delavsko, je v nervoznem pričakovanju, kakšna bo odločitev.
Pravi vzrok stavke še ni znan. Pravijo pa, da stavkajo radi znižanja mezd. Medtem se vrše pogajanja med delavci in funkcionarji KTD. Za nspeh se Se ne ve. V tovarni na Jesenicah gre delo v vseh obratih v redu svojo pot.
Otrokom solnca in zraka
Eno uro v mladinskem plavalnem tečaju v kopališču „Ilirije"
^ahsjaOBj 13. julija, Mestni otroci so pred vsemi drugimi potrebni zraka. Življenje med štirimi zidovi in na pralnih cestah ne more biti koristno mlademu organizmu. Zato je naravno, da 90 otroci na deželi odpornejši. Ze na obrazu se jim vidi, da žive na svežem zraku, ki je sok življenja. Premožne^i sloji v mestih imajo vsaj to prednost, da lahko pošljejo svoje otroke na počitnice, revežu pa stoji zapisano, da počasi hira. Ali res temu m pomoči? Moderna higijena odločno zanika vsako podobno trditev. Otrok, ki raste, nujno potrebuje solnca, vode in zraka. Zato veljaj staršem opomin: pustite otroke v kopališča, da se nauče plavanja, ki je ena najbolj zdravih panog telesne kulture.
SK Ilirija si je nadela hvaležno nalogo, da omogoči tudi najrevnejšim, da se igraje nauče plavanja. O velikih počitnicah organizira brezplačne mladinske tečaje, ki so storili že mnogo dobrega in so za to starši Iliriji od srca hvaležni. Vsako leto je po več tečajev, iz katerih izide okoii 500 mladih in navdušenih plavačev. Tako je Ilirija pripomogla že najmanj 1000 otrokom, da so se brezplačno naučili plavati. V četrtek je bil zaključen prvi letošnji tečaj. Eno uro smo se pomudili v kopališču. Gotovo bo zanimalo širšo javnost, kako je v taki plavalni šoli.
Tečaj traja 14 dni. Vadi se dnevno od 11. do 12. K letošnjemu prvemu tečaju se je prijavilo nad ioc dečkov in deklic. Prav tipično mestno sliko so kazali. Bledi, zeleni obrazi, drobčkana telesa. Starost od 7 do 15 let. V principu Ilirija sicer sprejema le 10-do i4-letne, letos pa je zaradi velikega števila prijav napravila izjemo. Večina jih je bila nevešča plavanja ali pa so ga obvladali za silo m nepopolno. Razdelili so jih na dve skupini, plavače in neplavaČe. Ob zaključku tečaja človek skoro ne bi verjel očem. Prepričan bi bil, da se je zgodil čudež. Prej vele postave in upadli obrazi so se kar Čez noč izpreme-nili. Vsi so postali lepo zagoreli, drobna lica so postala okrogla in rdeča, iz oči pa sije blesk, ki priča o prekipevajočem zdravju in življenju. Vse to po komaj 14 dni trajajočem tečaju. Neka nemška zdravnica je dognala, da shujša šolska mladina med šolskim letom povprečno za 1 kg, v počitnicah pa se pod vplivom plavanja in gojitve podobnih športov zredi za 2 kg. Ta ugotovitev je najbolj podkrepljena z rezultati, ki jih kažejo mladinski plavalni tečaji Ilirije.
OTROK MORA ZGUBITI STRAH PRED VODO.
V Ljubljani so se starši že privadili plavalnim tečajem. Nič več niso v skrbeh, kam naj pošljejo svoje otroke. Zavedajo se, da so v mladinskem plavalnem tečaju Ilirije pod najboljšim nadzorstvom in so zato tečaji zelo dobro obiskani. Vadi se pod strogim strokovnim nadzorstvom. Vaditelji, ki so večinoma tekmovalci Ilirije, imajo pred pričetkom šole posebne lekcije, ki v vsakem pogledu odgovarjajo modernim načelom vzgoje. Dek> je shematično in razdeljeno tako, da otrok skoro ne ve, kdaj se je naučil plavati.
Na vaditeljev žvižg se otroci zbero in postavijo v vrsto. Vaditelj jih s kratkim nagovorom seznani z nalogami, ki jih čakajo. Opomni jih na resnost in strogo disciplino, ki se ji radi podvržejo. Trener razdeli deco na več skupin, vsaka dobi svojega vaditelja. Prva naloga vaditeljev je, da privadijo svoje varovance na vodo, da ne gredo prisiljeno vanjo. V tečaju uče edino crawl, ki je ne samo naj-prirodnejši, temveč najestetičnejši način plavanja. Otroci gredo potem v vodo, ki jim sega do prsi Tu se uče potapljati pri odprtih očeh. Pod vodo si kažejo prste in morajo povedan, koliko so jih videli. Pozneje jim mečejo na dno krožnike. Seveda je velik dogodek za otroka, ko se mu je prvič posrečilo, prinesti na suho krožnik in ga izročiti vaditelju. Veselje mu sije iz oči, ponosno gleda na druge tečajnike, ki tega Se niso zmogli. Toda veselje ne traja dolgo,       x vnemo se
potope drugi in ne odnehajo, dokler se tudi njim isto ne posreči. Tako nastane med tečajniki medsebojna konkurenca, ki pa je njim samim v prid in nima prav nič skupnega z nečednimi konkurenčnimi pojavi v našem javnem življenju,
DELO UDOV.
Potapljanje traja, dokler se tečajniki popolnoma ne vdomačijo v vodi. Zdaj pa korak dalje. Pri crawlu opravljajo roke in noge nenavadno delo, ki pa mora plavaču preiti v meso in kri. Najprej brcajo z nogami na suhem. Ko so to dobro opravili v trebušni in hrbtni legi, jih vaditelj povede v vodo. Postavijo se v dolgo vrsto ob obrežju in se primejo z rokami za žleb. Nato prično v vodi praktično to, kar so malo prej vadili na suhem. Pridno mlatijo vodo z nogami, da se odmikajo radovedni starši in kopalci. ki Še niso vajeni vode. še preden začne otroka zebsti, ga pošlje vaditelj iz vode. Prepove jim tudi vsak prenapor Le dokler si pri moči. lahko delaš z veseljem.
Po kratkem odmoru sledi gimnastika. Tečajnike je treba reznaniti z ležanjem v vodi in s kroženjem rok. Najprej na suhem, nato v vodi. Zatem pride najvažnejše —
DIHANJE
združeno z drčanjem po vodi. Od roba baze na se odrinejo krepko proti sredini z licem v vodi. Izdahniti je treba pod vodo, vdihniti pa  z  zasukanjem  glave  v  levo  stran. Nato pride na vrsto deska. Plavalec se oprime de ske, striže z nogami in se tako pomika naprej. Ko so tega zmožni, pridejo na vrsto ro ke. Vmes pošlje vaditelj tečajnike iz vode, da na  lastne  oči  vidijo,    kako  plavajo izurjeni plavači. Pri gledanju jih opozarjajo na važnost posameznih gibov  in otrok, ki je silno dovzeten, prav kmalu spozna, česa mu še manjka. Začno posnemati in že smo dobili nove crawliste   Silno kratek je čas učenja, vendar pomeni  za vsakega tečajnika   velik dogodek Igraje, ne da bi prav za prav vedeli, kako, $0 se naučili crawla.    Z uspehom so absolvirali tečaj.
Takšna je torej plavalna šola Ilirije. Vsak tečaj prinese vrsto novih cravrlistov Kdor crawla še ne obvlada, lahko tečaj ponavlja Eno pa so dobili vsi: veselje do plavanja. Ve lika večina tečajnikov se zato resno oprime plavalnega sporta in s tem tudi obče zdravr telesne kulture. Kaj nam nudi plavanje, se lahko sami prepričamo. Pred leti je bil prt nas popolnoma neznan tip piavača. Zdaj lahko pr kopanju na vsakem koraku srečamo po stavne fante z enakomerno oblikovanimi telesi. Niso tO postave z nabreklim mišičevjem Gibanje v vodi je povzročilo, da so mišicr lepo zalite. Ni to morda tolšča, je to pod kožo skrito zdravje — posledica vpliva solnca zraka in vode.
Vzgojiteljem mladine
Ljubljana,  13. julija.
Nedavno se je vnela v naših književnih listih razprava o tem, ali smo narod brez humorja Morda je trditev v celoti napačna vendar je na njej veliko resnice.
Najboljše sredstvo proti takemu našemu značaju bo pač vzgoja humorja v mladih letih, ko sprejemajo mlada pokol en ja vsako pobudo voljno in ko se udajajo blagemu vzgojnemu vplivu. Prckvasite svoje učilnice zaradi tega s humorjem, napravite učilnice zanimive s humorističnimi elementi, odložite učenjaško brezčutnost in akademsko hladnokrvnost ter govorite mladini iz duše, priprosto, pestro z do v tipi in humorističnimi domisleki.
Črpajte te globoke elemente vzgoje Iz klasika slovenskega humorja Milčinskega, ki vam je pravkar iz onstran groba poklonil novo zbirko »Humoreske in groteske«.
Čitajte njegove humoreske učencem in videli boste, da si boste namah osvojili srca svoje mladine. Kako boste posvežift1 pouk in olajšali dojemanje tudi najtežje snovi s
vUbUH Ckajce  in pripravljajte čez poficafcel
To m Tiskovni
4$ ud> razaoano v Din. »Tolovaj Mataf* broi. t* Dm, Din, »Zgodbe kraljeviča Marka« vez. ie* »Drobil« beni. 14 Din* ves. so Din.
IV. Mariborski teden
11.
V okvire IV. mariborskega j. m 4- avgusta DL dri.
krvnih psov. Prireditev bo pod okriljem Jugoslovanske kinološke zveze in Mednarodne kinološke zveze v Bruzellesu. Ta tako zanimiva razstava, ki bo nedvomno zelo povzdignila interes za letošnji mariborski teden, se bo pričela 3. avgusta ob 13. uri. Za zmagovalca je razpisan častni naslov »Jugoslovanski zmagovalec — Maribor 1 «35«, s čimer so adrn-žent veliki izgledi za mednarodno lepotno prvenstvo. Vsa inozemska mesta, ki imajo interes za to razstavo, z največjim zadovolj-
odobravajo izredne  ugodnosti, ki jm inozemskim razstav-
riborakem
na letošnjem IV. saj bodo mogli brez večjih d   eveje   prvovrstne pasme Kakor znano, se prizna med-onemss, kateremu prisodijo državah   3 krat Da vlada zlasti v topni za razstavo letošnjem mariborskem kažejo ie številne pnjavc
te prireditve tvorijo gg. dr. jw^iprwisrnnjn senau, ar. rra-njo Iipold, načelnik mesta Maribora; Rudolf Golooa, podnačelnik mesta Maribora; Milan treski načelnik; dr. Ivan SenekoviČ, ki načVInsk; Bogdan Pogačnik, podpredsednik Sov. lovskega društva; Ferdo Pintar, veletrgovec in predsednik Združenja trgovcev; Amon Krejči, predsednik Zvez« industrijcev; Thea Pirich, soproga veleposestnika; Drago Klobučar, predsednik Društva ljubiteljev psov, Maribor.
Pojasnita in prijave za mednarodno razstavo čistokrvnih psov v Mariboru pri Jugoslovanski kinološki zvezi v Ljubljani, Cesta v RoŽno dolino 36.
»#fymuiiie> 4> dar le? j m flkoM timt
MO£ Joti trn de 9. mm s;t*«t»«;
S«t  afearfcilf cf«ltt,
priporočamo pa, da nam jih oddajo po možnosti že dan preje da bi jih mogli pravočasno in lepo sestaviti
Uprava .»Slovenskega Naroda*
Odpira se nova lepa podzemska iama
Huda luknja ob slavni cesti Velenie-Slovenigradec bo 11. avgusta svečano otvoriena
Mislinje,  9. julija. Kakor znano, so začeli lani raziskovati in urejevati podzemske jame v hribih med Velenjem in Mislinjo v slovenjgraškem srezu. Delo vodi  »Speleus« društvo za razisko-anje in urejevanje jam v Velenju, kateremu predseduje znani   ban.   zdravnik  iz Velenja dr.  Vidmar.   Agilno  društvo  pridno urejuje največjo jamo »Hudo luknjo« tik ob glavni cesti  Velenje-Slovenjgradec  tako,  da se vidi mpozantni vhod ogromne votline ze s ceste n tudi iz vlaka. 1* metrov dolg mostič nad potokom  Paka veze cesto z votlino. Člani ..ruštva, med katerimi se najbolj odlikujejo s požrtvovalnim delom redni člani s predsedni-om pridno vihte zdaj krampe, zdaj lopate, ožijo samokolnice, premetavajo težke skale, delajo ceste in mostove tako, da običajni prebivalci jame prestrašeno frfotajo sem in tja, znemirjeni po nenavadnem ropotu. Društvo hoče do  11. avgusta vsaj za silo urediti to .ako zanimivo in romantično,   širši javnosti doslej skoro neznano podzemsko jamo. Skoda le, da nima društvo skoraj nobenih sredstev, da bi dela   hitreje   napredovala Predsednik društva, g. dr. Vidmar, je žrtvoval že precej tisočakov v ta namen,   ki pa se  pri tako ogromnem podjetju le malo poznajo. Delajo večinoma člani društva sami, ker ni bilo sredstev, da bi najeli delavce.
Pa je prišlo društvu na pomoč naključje, kakršnega bi ne bil nihče pričakoval- V starih razvalinah gradu Viederdries, v Smiklavžu pri Slovenjgradeu, je že delj časa bival možakar, ki je živel že več let popolnoma puŠčavnilko življenje, daleč proč od ljudi. Stanoval je v kleti pod grajskimi razvalinami ter se hranil večinoma z rastlinsko hrano, ki jo je nabiral i gozdu. Nekega dne pa je prišel v Velenje k dr. Vidmarju ter se ponudil,, da hoče pomagati pri urejevanju Hude luknje s tem, da bo kot čuvaj in vodnik jame vodil in razkazoval obiskovalcem čuda in krasote jame. Seveda je jruštvo njegovo ponudbo z veseljem sprejelo-Cez nekaj dni se je originalni samotar le naselil v Hudi luknji ter si uredil stanovanje tik vhoda v votlino. Bliskovito se je raznesla ro okolici vest, da ima Huda luknja stalnega prebivalca v osebi čudaškega pušcavnika. Ljudem poprej tako strasna in pusta soteska, v kateri je imenovana votlina, je sedaj nenadoma oživela. V nekaj tednih je obiskalo vet-lino in njenega prebivalca nad 2000 ljudi. Na binkostne praznike je bil obisk naravnost ogromen. Potniki, ki potujejo po cesti mimo otline, ustavljajo avtomobile ter si ogledajo zanimivo jamo, iz katere odnašajo najboljše vtise. Tudi gostje iz zdravilišča Dobrna prirejajo izlete v Hudo luknjo, da se navžijejo divje romantičnih prizorov v jami Pogledat so pri&i jamo tudi iz Rogaške Slatine. Šmarja pri JeBah, Ptuja ta Koroškega itd. Vpisna knjiga beleži obiskovalce iz vseh krajev nase države in med njimi mnogo inozemcev.
Ze letošnje leto se pričakuje velik obisk, ker od vseh strani javljajo, da bodo organizirali izletniške skupine z avtomobili in priredili izlete v dosedaj skoraj neznano sotesko Hude luknje. Izletniki imajo posebno veselje do čudaškega samotarja, katerega želi vsakdo videti m govoriti z njun, kajti sloves o njegovi izredni nadarjenosti in čutu, da vidi in ugane bodočnost vsakega človeka tja do smrti, je razširjen daleč okoli. Obiske dobiva tudi iz najodhcnejSih krogov.
Prijazni samotarec Valentin Eremtt vljudno sprejema številne obiskovalce, jih postrež-Ifivo vodi po svojem podzemskem kraljestvu, razkazujoč jim jamske znamenitosti. V jami je zelo močan, okoli zo metrov visok
pad. okoli katerega je prostor kot se samo v pravljicah lahko čita. Tik nad slapom je jezero, čigar globočine in površine Še ni bilo mogoče izmeriti. Pozneje bo društvo spravilo do jezera čoln, s katerim se bodo obiskovalci prevažali po jezeru. Ko bodo pota, mostovi in ograje urejene, se bodo obiskovalci lahko navžili čarobnih naravnih podzemskih krasot in čudes, ki jih je polna bajna Huda luknja Ze sedaj odnašajo tujci in domačini nepozabne vtise pri ogledu jame, čeprav si lahko ogledajo zaenkrat le majhen del. Tujci navdušeno zatrjujejo, da hočejo vsak v svojem kraju organizirati večje avtomobilske izletniške skupin? in obiskati to naravno podzemsko čudo.
Za 11. avgust, ko bo blagoslovitev in otvoritev jame, je že napovedano mnogo izletnikov. To je namreč edina tako velika podzemska jama v naši državi tik ob glavni cesti, da se lahko pride do nje z avtomobili in drugimi vozili Eno minuto od jame je gostilna »Pri Hudi luknji«, kjer se lahko puste avtomobili in druga vozila. Društvo bo naprosilo tudi železniško upravo, da se bo vlak, ki vozi na progi Celje-Dravograd, ustavljal pri Hudi luknji, kar bo zelo ugodno za izletnike, ki pridejo od celjske in koroške strani, železniška proga namreč leži samo nekaj metrov od vhoda v votlino. Za sedaj je najbližja železniška postaja Gornji DoliČ pri Mislinji; od tam do jame je samo 15 do 20 minut peš.
Podzemska jama Huda luknja pri Mislinji ima lepo bodočnost v tujsko prometnem po gledu. Želeti bi bilo, da bi banovina tn država pripomogli z izdatnejšo podporo, da bi <e jama lahko Čim najboljše uredila, kajti sloves jame bo Šel daleč v druge države, kar gotovo ne ho v škodo naše države. Kako veliko korist pa bo imela okolica s čim večjim dotokom tujcev v Paško sotesko že v doglednem času. ni treba niti omenjati. — Gospodu dr. Vidmarju in drugim članom društva vsa čast tn priznanje, da se toliko trudijo in žrtvujejo za povzdigo tujskega prometa v kraju, ki je bil dosedaj pozabljen. Vse hvale vredna je tudi požrtvovalnost g. Rihterja iz 5kal, k' brezplačno daruje ter dovaža les in druge potrebne predmete za urejevanje jame. Ko bode Huda luknja urejena, se prične raziskovat' četrt ure višje ležeča jama *§pehovka«, v ka teri so našli kosti jamskeea medveda in pra-Človeka.
P. Z.
Iz Celja
—c Razširjeno škropljenje cest. Mestni škropilni avtomobil škropi nekaj dni tudi tudi Krekovo cesto od Dečkove ceste do Bu tejevega mostu, Cesto na grad do »Skalne kleti« in cesto od konca Brega do Grenadir jeve brvi. Prebivalstvo je sprejelo ta ukrep 7 velikim zadoščenjem
—c Ponovna otvoritev meščanske iole v Žalcu bo jeseni. Letos bo otvor jen prv' razred. Začasni prostori za šolo so že pri pravljeni. Žalska občina bo pričela najbrže že letos graditi nadzidek na Šolski narodni Soli, v katerem bo nastanjena meščanska Sola.
—c Upokojitev in imenovanje v zdrav-aiški službi. Gosp. dr. Emil Watzke, Sef ginekoloSko-porodniškega oddelka javne bolnice v Celju, je upokojen po dolgih letih požrtvovalnega službovanja v Celja Gosp. dr. Brglez iz Celja je imenovan za zdravnika-pripravnik a v celjski bolnici.
—c Pogreba dijaka Milana Rusa, ki so ga položili včeraj popoldne na mestnem po-
kopališču k zadnjemu počitku, so se udo ležili zastoj ■• i ki sodišča, drž. tožilstva in drugih uradov,  večje število dijaštva in 'do mnogo drugega občinstva.
—c Usoden padec V sredo je padel 42 letni sreski cestar Jože Šantej iz Jur-kloštra pri delu na cesti tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. San-tej se zdravi v celjski bolnici.
—c Nedeljski nogomet. V nedeljo 14. t. m. ob 17. se bo pričela na novem igrišču SK Jugoslavije pri Spodnjem La-novžu v Celju zanimiva prijateljska tekma med SK Svobodo iz Maribora in S K Jugoslavijo.
—c Razmere na delovnem trjru so se v zadnjem času izboljšale.. Pri ekspozi turi javne borze dela v Celju se je od-1. do 10. t. m. na novo prijavilo 55 brezposelnih (32 moških in 23 žensk), delo je bilo ponujeno pa 32 osebam (6 moških in 26 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 13 (za 2 moška in 11 žensk), odpotovalo je 19 oseb (15 moških in 4 ženske), odpadlo pa 89 oseb (51 moških in 3s žensk). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 290 brezposelnih (265 moških in 25 žensk) nasproti 356 (301 moškemu in 55 ženskem) dne 30. junija. Delo dobijo: po 1 čistilec in barvar oblek za Tirano v Albaniji, mizarski vajenec, raznašalec slaščic in poljski delavec, 5 kmečkih dekel, 2 kuharici za vsa hišna dela in 1 služkinja.
—c Nočno lekarniško slnžbo ima do vštetega petka 19. t. m. lekarna >Pri or-lu< na Glavnem trgu.
f     V •
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 13. julija, katoličani: Marjeta, Dragan.
Jutri: Nedelja, 14. julija, katoličani: Bonavea-tura, Svobodin.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Rože z juga. Kine Ideal: Nismo oblečene. Kino Dvor: 30 dni garnizijskega zapora. Kino Šiška: Ukradena nevesta. Lahkoatletski  miting Iliri je ob  16. na igrišču Primorja.
PRIREDITVE V NEDELJO:
Kino Matica: Rože z juga.
Kino Ideal: Nismo oblečene.
Kino Dvor: Smrtni skok (ali Erotikon).
Kino Šiška: Ukradena nevesta.
Šentjakobsko pevsko društvo vrtna veselica ob 16. na telovadišČu Sokola IV. ob Dolenjski cesti.
Otvoritev umetnostne razstave g. Inkiostrija v Jakopičevem pavljoinu ob 11. dop.
Sokol VIČ javen nastop ob 16. na letnem telovadišČu.
Primorje : Slavija O. ob 17.30 na igrišču Primorja.
DEŽURNE LEKARNE: Danes in juari: Mr. Leustek, Red jeva c 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo-tar, Vič, Tržaška cesta.
Cesta Peščenik—Polževo
Višnja gora,  12. jnlija.
V sredo je prišla v Višnjo goro glavna komisija za trasiranje ceste Peščenik—Polževo s predsednikom SK Polža ing. ^r. Milanom Su-kljetom in ing. Janežičem, ki je določila pro go in se 1 posestniki dogovorila za odkup 1 poštev prihajajoče zemlje. Ljudje so povečini pokazali veliko uvidevnost in komisiji niso delali težav, le nekateri siromašnejŠi so dali neradi svojo zemljo, vendar pa se je z dobro voljo obojih tudi to ugodno rešilo. V kratkem bodo progo podrobneje določili in zako ličili V kakih štirinajstih dneh pa se bodo dela na novi cesti lahko že pričela.
Tako dobi  Polževo po vse hvale in priznanja vrednem prizadevanju ing. M. Sukljeta končno zvezo, ki jo po svoji važnosti tudi za služi. Malo je namreč krajev,    ki bi v tako kratkem času obstoja pridobili toliko obisk-valcev in prijateljev, kakor Polževo. In brez dvoma bi se število teh še pomnožilo, če bi bile boljše prometne zveze. Vsaj dobro cesto mora imeti vsako letovišče, da se pride lahko 7  avtomobilom do njega,    kajti na letovišča hodijo večinoma ljudje, ki si lahko privoščijo razne ugodnosti. Zato pa je potrebno, če ho čemo, da bodo ljudje prihajali k nam, da jim nudimo čim več ugodnosti.   In ta cesta je za razvoj Polževega življenjske važnosti.
Iz Kranja
— Ponovno opozarjamo, da se bo velika gozdna veselica vršila jutri v nedeljo popol dne v najlepšem kotičku kranjske okolice * Prevoli. —  Ker je program zelo pester, va bimo vse Kranjčane in okoličane na to svoje vrstno ljudsko prireditev.
V SOLI.
Katehet: Kdor je priden in pobožen, pride v nebesa. Kaj se bo pa zgodilo z zločincem?
Odvetnikov sin: Gospod katehet, zločinca bo zagovarjal moj očka.
ČUDEN GOLOB.
— Papa, v predsobi je bil snoči golob
— Kaj se ti meša, sinko'
— Ne, saj je dejala mamica: Danes ne, golobček, ta stara pok ve k a je doma.
155
»SLOVENSKI  N A F O D« dne 13. julija 1835.
Stran
20.000 belih krliev
za n j fm i pa 320.000 po bojnih poljanah naj-dan;h in pobranih zdrobljenih okostnjakov
Ljubljana, 13. julija. Hitiš skozi živce glodajoče pehanje za koščkom kruha, da se niti ne utegneš ozreti po življenju. Obstati bi bili morali ob mrtvem kralju pustinje, skloniti glave in stopiti v duhu nazaj, ko so pred devetnajstimi leti orale granate zemljo, kjer smo stali, in sejale seme, ki klije, pa ne more pognati iz tal, ker stoje na njem konjska kopita pod težo modernih hunskih jezdecev. Zdaj je pozabljeno to peklensko oranje, samo brazde so še ostale, setev je pa že strohnela m le sejalci hodijo še po svetu sključenih postav, izglodanih živcev, eni brez rok. drugi brez nog, tretji slepi, vsi pa izrinjeni iz borbe za obstanek, potisnjeni ob stran, navezani ne na pokojnino, zadostno za preživljanje, temveč na miloščino usmiljenih src. Mar so q sejalci sejali smrt in razdejanje?
Ne! Pravi sejalci niso žrtvovali nobenega življenja, njihove roke in noge >o zdrave, svinčeni kremplji jim niso iztaknifi oči strupeni plini jih niso du-po zasutih rovih. Da smo obstali na krvavih souvilleskih tleh in pogledali nazaj za devetnajst let, bi bili videli spačene obraze teh sejalcev in zaklicali v smrt drvečim trpinom: Stojte, ;msttte pasti vse Souville sveta, naj se zrušijo s kamenjem,  železom, jeklom in strupenim dimom na tiste, ki so jih posejali po v^ein ljudem enako ustvarim" zemlji, da mora nositi sovraštvo in rwti nedolžno človeško kri. A sejalcem bi zaklicali, naj se zbero okrog mrtvega leva m ozro po teh mrtvaških poljanah, da bodo videli strašno žrtev svoje satanske setve. A sejalcev ni. da bi jih poklicali na odgovor vsaj mrtvi ki jim leže kosti raztresene  po zastrupljeni /,emr£. Da. celo zemlja je zastrupljena, da ne more več obroditi. 2e devetnajst let je steklo v večnost, odkar so strupeni plini požigali travo, in še zdaj ne more ozeieneti nova. Zastrupljevalcev matere zemlje pa ni. da bi videli sadove svoiega plemenitega defa.
Biržafi smo se krajem, kjer je stala vas Douaamont TSu p4ah je bil naš korak. Stala je m ni je več. Vodnik ti mora pokazati, kje je stala, ker bi sam ne ipazil stedtrv. tako 90 jo granate zravnate z »emUo. le vidimo izza griča orjaški svetilnik najveličastnejše večne nočne luča. kar jih je kdaj prižgala 3oveška roka. Pred Fortom Douaumont smo. Odpre se nam pogted na širno njivo večnega miru. kjer je bogato vzklilo seme satanskih sejalcev. 20.000 belih križev, pod vsakim križem troh-neče kosti na pragu življenja izkrvavelega mučenika. Dvajset tisoč mrtvih sinov so spoznale matere, neveste so našle mrtve ženine, bratje m sestre mrtve brate, otročički so bili pa še prešibki, da bi romaH tako daleč na bojne poljane iskat padle očete, poljubit zemljo, napojeno z njihovo krvjo, ki pritisnit mehka ličeca na bele križe na grobovih tistih, ki so umirali z njihovimi imeni na usiih. Dvajset tisoč mnogo prerano življenju iztrganih so našli in spoznali svojci po verdunskih bojiščih in jim pripravili miren kotiček vsaj po smrti v zemlji, ker jim ni bil sojen rmr v življenju na zemlji.
A teh dvajset tisoč grobov francoskih vojakov je komaj dobra stotinka vseh grobov, ki bi zagrniH z belimi križi vse verdunske griče, če bi bili mogli zbrati svojci po bojiščih razmetane in zdrobljene kosti svojih dragih. Pa jih niso mogli, ker so padali m izkrvaveli sinovi, očetje, možje za ognjenimi stenami, kamor se niso. mogle iztegniti hrepeneče roke Ijnbečih mater, otrok in žena. da bi jim obrisale s krv^n oblita čela. preden so zatrsnfli svoje izmučene oči. Granate so sekale sproti ljubezen na dvoje, onstran ognjene stene je umirala neutešena. tostran je izžarevala in ugašala potopljena v neizmerno bolest. In ni se mogla spojiti na dvoje presekana, po združitvi hrepeneča ljubezen, ker je stalo med njo umetno negovano sovraštvo. Koliko src je krvavelo doma dan za dnem. noč za nočjo, ko so kapale vroče kaplje srčne krvi na obžgano travo po nepreglednih krvavih bojiščih...
Vsako noč zažari mogočna luč v svetilniku nad strašno grobnico, kjer počivajo kosti 320.000 padlih vojakov. Ne okostnjaki, prelomljene in zdrobljene kosti, kakor so jih odkopali in pobra-B po krvavih poljanah. In še vedno jih odkopavajo, še vedno jih vozijo v lesenih krstah v to strahotno grobnico. Pogledaš skozi okence in mraz te spreleti Tu kos lobanje, tam prelomljena rebra, tu strta piščal, tam zopet preklana stegnenica, vse premešano, kakor so premešale granate, ko so trgale živa telesa...
Vodnik pripoveduje ... Blizu Douau-monta je bil pokopan francoski stotnik. Udarila je težka granata v njegov grob in ko se je izdivjala vojna furija, vdova ni mogla najti kosti svojega moža, da bi jih pokopala pod beli križ ...
Vodnik pripoveduje, a nas vedno bolj pretresa groza.
54 gričev v polkrogu okrog Verduna, 54 trdnjav in toliko so izbruhala njihova žrela ognja in jekla, toliko so izbruhali nemški topovi po njih granat da je obležalo po verduskih gričih in krvavih poljanah 650.000 nemških vojakov, 400 tisoč francoskih in 800.000 neznanih žrtev tega vse grozote divjih Hunov pre-kašajočega klanja ... Osemsto tisoč neznanih ... Kdove. od kod jih je potisnila železna pest nenasitni smrti v žrelo? Morda iz vroče Afrike, morda iz ledene Sibirije. Morda so morali že ujeti kopati rove, pa so jih pokosile granate z drugim vred. In nikogar ni, da bi jim postavil bele križe na grobove. Vmes so padale tudi žene, onemogli starci, nedolžni otročiči.
Vodnik pripoveduje, a mi v grozi molčimo in poslušamo. Vedno strašnej-ša je ta povest. Tri metre na debelo so že navozili v grobnico človeških kosti in še in še jih vozijo. A grobnica je
dolga dobrih dvesto metrov, pa bi bila se mnogo pretesna, če bi mogli odko-pati in pobrati kosti vseh znanih in neznanih mučenikov. Pogledamo skozi drugo okence. Groza, nepopisna groza. Kost pri kosti, kost na kosti, vse zdrobljeno, vse prestreljeno in prebodeno, da bi moral postaviti po vsej širni zemlji križ h križu, pa bi še ne mogel pribiti na nje vsega tega trpljenja, vseh teh muk. Ozremo se doli z griča, a tam se razprostira bela njiva belih križev, da je ne moreš objeti z očmi. Dvajset tisoč jih je, dvajset tisoč okostnjakov trohni pod njimi, tu v grobnici je pa nagrmadenih tristo dvajset tisoč zdrobljenih okostnjakov. Človeške kosti tu, človeške kosti tam, človeške kosti povsod, kamor se ozreš, kamor ti šine zbegana misel...
Nad grobnico je svetišče, vse z marmorjem obloženo. Vstopimo. Pri vhodu iz belega marmorja izklesana največja žrtev materinske ljubezni. To ni svetišče, kamor hodijo ljudje kazat in prodajat farizejstvo. Iz tega hrama beži vse nizkotno. Po stenah in obokanem stropu so vklesana imena pod belimi križi in v grobnici večno spanje spečih. Na lesenem odru stoji kipar in kleše v marmor novo ime. Morda je našla mati sinove kosti ail žena moževe, pa je dala vklesati njegovo ime v kamen. Vsaj to naj mu bo v spomin, če mu že ni mogla obrisati smrtnih srag s čela, ko je v mukah umiral mučenik. Vse je tiho. usta se sama zapro, ko prestopiš prag, tih je korak, samo misel noče mirovati in srce ne molči... Ni ti treba držati prsta na ustih, o mučenica vseh muče-nic, sami smo umolknili, sami bi stopili na tvoj piedestal in otrpnili v kamen, da bi se naše misli umirile in naša srca utihnila. Pa nismo vredni, da bi poljubili tvoj lik, da bi se dotaknili tvoje Še v hladnem kamnu vroče materinske ljubezni, še v okamenelosti veličastne bolesti. Caša trpljenja je šla mimo nas. ti si jo izpila stokrat do dna ...
V ozadju sredi hrama je pod svetilnikom kapelica. Pri vhodu prodaja starka spomine. Pogledaš jo in ne veš, ali je prišla od živih ljudi ali iz grmade okostnjakov pod kapelico. Kakor da si vso posul s pepelom zmletih človeških kosti sedi sključena nepremično za mizo in roki ji sami strežeta: r!na daje ljudem spomine, druga spravlja denar. Kdo ve. kdo je ta živi mrlič tu nad grmado človeških kosti in kako je prišel sem. Morda je mati. ki že šestnajst let redi nad kostmi svojega sina, pa ji še ni počilo srce, da bi položili še njene kosti k njim. A kako naj ji poči, če je mati, ko ji je že izkrvavelo, da je mrtvo v mrtvih prsih? Mar naj ji poči dvakrat, trikrat, desetkrat? Materino srce poč: samo enkrat___
Stopil sem v kapelico, se skril v kot. zbral svoje zbegane misli in zaihtel...
J. Z.
Tudi na Mirni Je lepo
Ta idilični kraj na Dolenjskem ie na glasu kot ceneno.
mirno letovišče
Ljubljana, 13. julija. Prijazno letovišče Trebnje je železniško izhodišče v Mir en sk o dolino. Od tu se namreč odcepi od proge Ljubljana-Karlovac železnica Trebnje-St. Janž, ob kateri leži idilična Mirna.. J« to največji kraj Mirenske doline, poln naravnih lepot in zanimivosti, vendar pa širšemu občinstvu prav malo znan. Kdor pač nima zvez z Mirnčani, ald ga po opravkih pot ne privede na Mirno, prav malo ve za kraj, ki sameva zatopljen v svojo zgodovino. Zgodovina Mirne zgovorno dokazuje pomembnost tega kraja v davnih časih pa do baoes, tu se krepko orje polje našega nacijo-m vse, kar je z njim t zvezi.
zelo prijetno. Notranjost gostiln in privatnih stanonvaj je Še tako razvajenemu očesu prikupna. Cene so zmerne. Se veČ, kot zmerne! Navedemo naj Ic, da nudi Mirna svojim gostom popolno oskrbo s petkratno izdatno hrano, poleg ostale postrežb c, za Din 30 dnevno. Da nizke cene omogočajo pač vsakomur po set tega cenenega in mirnega kraja, je na dlani, in številna povpraševanja pri občini Mirna, ki daje interesentom vse tujsko-prometne informacije, pričajo, da je letos med letovišča rji za Mirno še prav posebno zanimanje. Omenimo naj še, da ima kraj lastno elektriko, ugodno m lepo kopališče m zanimive izlete v okolico. Znana ie mirenska po-
Na Mirni je nekako oaredocočeno vse živ-9enje te doline. Te je sedež občane m dragih je pa tudi gospodarsko, trgovsko in asedđBe zrn veo ofcofeo, ki je ne-na svoj t«g, odkoder 'asa, poeabno pa *
ima lepo in romantično lego v prijazni doli met, katero obdaaa in krasi dušene* sfco gričevje in ima vse pogoje, da se razvije v prijazno ki mirno letovišče za fjudi, ki si žek lepe in zdrave okolice m ses pravega oddiha. Obširna vas s preko 100 kasarni napravi na vsakogar ie pri vstope najugodnejši ▼tis. Higijena vasi in urejenost kraja, ze na bežen zunanji pogled, je posebna odlika Mirne in je zato iz zdravstvenih vidikov — kar je za vsako letovišče pogoj — letovanje v tem kraju
stomaka jama a krasnim pod Trmi kun hodnikom in kapniki. Grad Grič, last mirenakega *«r»—»■ g. France Duici, z naravnost vabljivo okofices sprejme pod tvojo gostoljubno sko ^ereho do jo letovgcarjev! In (km, kot Marenski grad, Landsprez, Žapuzr. Dob, Vesela gora, Skrlevo, Rakovnik, savn polni zgodovinskih zanimivosti in nepozabni izleti za vsakogar, ki si jm ogleda. Povsod tod naletiš na tipično dolenjsko ljudstvo: prijesno m gostoljubno, živi v zadovoljstvu s tem pač, kar ima, tesno navezano na svojo zemljo.
Industrija na Mirni je tudi razvita. Znana je mirenska tovarna krede, prva jugosl. tvornica pile, v razvoju pa je tudi tekstilna industrija. Po vsem Dolenjskem je znana tudi mirenska mlekarna z vedno svele surovim maslom in odJičmm dolenjskim sirom.
Odločite se za Mirno in oglejte si njeno okolico. Prepričali se boste, da ste našli enega onih skritih, a tako prijetno zanimivih krajev nale Dolenjske, ki napravijo na gosta že pri prvem obisku neizbrisen vtis.
Mirna nama sicer še »časti« ofieijelnega ali uradnega naziva »letovišče« ali, kakor sami pravijo »naslova brez haska«, niti se za ta naslov po zgledu drugih krajev ne bori — pač pa so si Mirnčanje z njih lastno iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo pridobili lep krog odličnih gostov, ki posečajo Mirno že leto za letom in imajo tu svoj drugi poletni dom, ker je Mirna, čeprav ne uradno, tem bolj pa dejansko letovišče ljudi, ki so tu našli prijetno domačnost, daleč proč od krajev, ki so oficijelno proglašeni za letovišča, kjer je pa pač vsak gost le tujec, ki mora temu naziranju primerno globoko poseči v žep in tujski promet gre svojo pot. Ne, na Mirni si tako ne pridobivajo, z zvenečimi naslovi slučajnih tujcev, temveč s primerno uslužnostjo stalne goste, ki postanejo kaj kmalu prijatelji in, ki se prihodnja leta radi vračajo nazaj in Še in še. Tu ne pospešujejo tujskega prometa, pač pa si pridobivajo goste-prijatelje, ki kaj kmalu postanejo domači, da se prihodnja leta morajo vračati nazaj na dom, kjer jim gre v počitniških dnevih tudi kos domovinske pravice. Tako znajo Mirnčanje in so letos zadovoljni in tudi gostje z njimi, obojestranska zado-voljnost   pa   rodi   vedno  le  najboljše sadove.
Ko smo tako predstavili Mirno onim mnogim, ki baš te dni razmišljajo, kje in kako bodo s svojo družinico in skromnimi sredstvi preživeli počitnice, odločitev "pač ne bo težka. Mirnčanje bodo sprejeli vsakega, pa tudi še tako skromnega letoviščarja, kot gosta z njih lastno gostoljubnostjo. Vsem pa pripravljajo letos prav posebna družabna presenečenja na nedeljskih izletih in piknikih, o katerih pa molčeči organizatorji tudi piscu teh vrstic vnaprej niso ničesar zaupali. Eno pa je gotovo: Mirnčanje so inicijativni m polni duhovitih zamislek ov. Njih iznajdljivost v družabnih prireditvah je znana in smo prepričani, da bodo napovedana presenečenja res presenečenja.
Novo mesto je govorilo
Ljubljana, 13. jutrja.
Pod zgornjim naslovom je neki »Radfcv poslušalec« v »Slov. Narodu« 5. t. m. napisal po svojem trdnem prepričanju nekaj besed resnici na ljubo, kakor sam pravi. Toda resnica je temu gospodu bila samo na jeziku, v njegovem srcu pa ni dobili prostora, ker bi sicer ta hčerka božja ne bila toliko mučena, kakor je. Dovolite, gospod urednik, da se tokrat oglasim nc radi zagovora oseb, ki jih Častiti pisec krca, temveč rad: dejanske ugotovitve dejstev, kakor so bih.
Službena potreba me je tiste dni držala v Novem mestu in tako sem z veseljem prisostvoval tudi oni radijski oddaji v telovadnici nove šole, ki jo je pod naslovom »Novo mesto govori- priredil g. Viktor Pirnat, učitelj in referent Jadranske straže v Ljubljani. »Novo mesto je govorilo« v obliki dvogovora med Janezom Trdino in Dragotinom Kettejem, ki sta se za kratek večer povrnila iz onostranstva v svoje ljubljeno mesto ob Krki. Vse sta prerešetala in pokazala na novosti ki nekdanjosti dolenjske metropole. Že po tej vodilni misli ni bik) obeležje prireditve absolutno umetniško, kakor bi ga hotel prikazati naš »radio-poslušalec«, temveč v prvi vrsti pregled sedanjosti in nič več. Če je pri sssd pokazala gdč. Ropasova svoj mladinski zbor v najboljši luči, je bila to samo njena dolžnost, zakaj ona in njen zbor sta del Glasbene Matice, od katere z gotovostjo pričakuje vsakdo največ. Čudno pa je to, da pri onih številnih učencih osnovne, meščanske in srednje šole šteje njen zbor le 20 grl in Še med temi nekaj, ki so šoli že odrasli. Tu ie mogoče krivda NovomešČanov, ki se za glasbo premalo zanimajo, ali pa onih, ki bi se zanimali, pa nfmajo denarja, da bi svojim otrokom plačevali za danes menda predrago glasbeno vzgojo.
In če v takih razmerah priskoči v sili na pomoč glasbeno le toliko izobražen, kakor vsak učitelj sploh g. Strbenk Karel in zbere okrog sebe mlado četo navdušenih pevcev, katerih večina doslej sploh glasbenega pouka uživala ni in jih priuči z velikansko požrtvovalnostjo na zborno petje različnih mladinskih zborov, lažjih in težjih, umetnih in narodnih, potem je to dejstvo vse hvale vredno in nc gre, da ga takle namišljen »Rad i o-poslušalec-enostavno raztrga. Kdor nauči kaline peti, zasluži večje priznanje, kakor tisti, ki ugladi slavČke, ki že po svoji naravi pojo
Pisec priznava zboru »Skrjančkov«, kakor se imenuje novomeški mladinski zbor, le eno vrlino in to odličen glasovni materijal, pogreša pa vešče roke. in če te vešče roke v \iem Novem mestu ni? Ali pa, če se ta vešča roka noče žrtvovati? Kaj pa potem, preljubi •radio-poslušalec«? V Novem mestu je menda Mira 20 učiteljev na osnovni Soli ki so vsi brez izjeme uživali ravno tisto glasbeno izobrazbo na učiteljišču, kakor g. štrbenk, dalje je toliko gg. profesorjev, sodnikov, davčnih uradnikov in vseh mogočih nameščencev, pa m used vsemi temi nobenega razen g. Str-benka, ki bi se za take reči žrtvoval in prevzel vodstvo recimo »Skrjančkov«, ali pa pevskega zbora »Sloge« in njegovega šramla? Ali ni to izpričevalo mam »romamo za Novo mesto? In zato pa gre navaliti na ubogega g. Strbenk a, ki se s svojim javnim delom skoro raztrga ko drugi počivajo m mu mečejo korak za korakom polena pod noge. »§kr-jančki« in »SlogaJi« so svojo nalogo rešili čisto dostojno in gre za to delo vodji Strben-ku vsa pohvala. Sramel pa m imel m ne more
pere LUX ^> hitro in brez truda. yf[
pristen samo v tem zavitku
imeti nikdar umetniškega značaja, temveč je to sestava za zabavo in veselje in to je bila naloga tudi novomeškega šramla, ki je ono znano hramovsko razpoloženje čisto zadel in ga zato ni treba biti prav nič sram. Ugotoviti je namreč treba, da je »radio-poshisalec« hotel zadeti g. Strbenka, »Novo mesto govori* je bila pa prilika, katere ie je prav ne-lepo poslužfl. Pa je zgrešil svoj namen m konec! A L.
K prazniku vfSnjegorskih gasilcev
Gasilsko četo v Višnji gori, ki je proslavila zadnjo nedeljo 50 letnico svojega obstoja, je pomagal ustanavljati zdaj že pokojni nadiitStelj g. Janko Škrbine, eden naših najodličnejših prosvetnih delavcev starega kova. Bil je izredno delaven na vseh poljih javnega udejstvova-nja, med ljudstvom daleč naokrog zelo priljubljen. Mnogim, ki so zdaj že v letih, je ka/.al pot v življenje in vsi so ga ohranili v najboljšem spominu.
Iz Novega mesta
— Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil 22. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. sadjarski tečaj. Na tečaju se bo razpravljalo o pravilnem obiranju in shranjevanju sadja, o sadni trgovini m o sadnih boleznih ter škodljivcih in letnem škropljenju.   Vabljeni   vsi sadjarji-
— Izprememba voznega reda. Avtobusno podjetje Jos. Kos, ki obratuje na progi Novo mesto-Krško. ukine na progi vožnjo ob ne deljah in praznikih. Avtobus, ki odhaja i? Krškega ob 16.45,. prihaja v Novo mesto ob 18.25 in odhaja iz Novega mesta ob 4.45. prihaja v Krško ob 6.14, izostane zaradi nezadostne frekvence. Ostali vozni red pa ostani neizpremenjen
— Himen. V Novem mestu se je poročil znani in ugledni mesarski mojster in posestnik g. Ilija Goleš z gospo Julijano Predovičevo iz Hrasta pri Metliki. Obilo sreče!
— Nenadna   smrt.   Svež    in popolnoma zdrav  se  je  v  ponedeljek   popoldne napotil po opravkih v bližnjo 2abjo vas trgovec in posestnik  g.  Josip Bohte.  Med  potjo mu je postalo nenadoma slabo. V vasi se je pa zgrudil — zad^t od srčne kapi. Mož je bil se ves drugi dan pri popolni zavesti, v sredo zgodaj zjutraj je pa preminul.  Pokojni je bil rojen 7. avgusta  1890. leta na Težki vodi kot sin premožnih  kmetskih   staršev   Leto  dni pred svetovno  vojno  je  odšel  v  Ameriko   kjer jr pridno delal in varčeval. Kmalu po povratku leta 1925, se je poročil z gdč. Pepino Apetovo ki  sta skupno  vodila  trgovino  na Kandijsk cesti.  Pokojnik  je bil  Član   raznih rukajšnjil" društev in zvest naročnik  »Slov. Naroda«. K večnemu počitku so ga položili v Četrtek po poldne na šmihelskem pokopališču   Bodi m ohranjen  blag spomin, svojcem  nase iskreni sožalje!
NE DA ST MOTTTI.
Gospa: To je grozno, Marička, otrok tul< že pol ure, Vi pa pri tem mirno čitate knjigo
Služkinja: To ni nič hudega, gospa, saj sem ie vajena.
Stra?. 4
»SI O V EN$K1   NA ROD. dne 13. julija 1935.
Stev 1^5
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čaio
Franz Josefove
Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje a. br. 1&485 od 16. V.
DNEVNE VESTI
— Svetilnik kot spomenik blagopokojne-mu kralju. Oblastni odbor Jadranske straže v Splitu je sklenil postaviti spomenik blago-pokojnemu kralju Aleksandru I. v obliki morskega svetilnika, ki pa bo umetniško in reprezentativno delo.
— Spor z Avstrijo poravnan? Po informacijah zagrebškega »Putnika« je prišlo med našo državo in Avstrijo glede tujskega prometa do popolnega sporazuma. Z včerajšnjim dnem je Avstrija ukinila vse svoje naredbe, ki so onemogočale tujski promet z Jugoslavijo. Da-sežen je pa tudi sporazum med našo in nemško Narodno banko, da bo dajala naša Narodna banka nemškim državljanom, ki prihajajo v Jugoslavijo, na razpolago dinarje. Tako bo odstranjena glavna ovira v dotoku nemških Ietoviščarjev v Jugoslavijo.
— Mariborski harmonikarji na turneji po Jugoslaviji. Mali harmonikarji iz Maribora so priredili v četrtek zvečer v nabito polni dvorani kina Hrvatski dom v Brodu koncert, ki je dosegel nepričakovano lep uspeh. Nastopili so v narodnih nošah z izbranim sporedom narodnih pesmi. Popoldne in zvečer so morali prirediti še dva koncerta, ker mnogi niso dobili vstopnic.
— Proga Varaždin—Koprivnica bo v začetku leta 1937 že izročena prometu, kakor je izjavil sef sekcije za gradnjo te proge. Vsa dela se bodo opravila v državni režiji. Licitacija za prvi del proge od Koprivnice do Lud-brega bo 13. t. m., za drugi del od Ludbrega do Varaždina pa 23. t. m. v Beogradu.
— Ugledna francoska feministka v Zagrebu. V Zagreb je prispela znana francoska feministka ga. dr. Chartier, podpredsednica na-cijonalne unije Soroptimist klubov Francije. Ta organizacija, ki močno spominja na Ro-tarv-klub, zbira v svojih vrstah ženske samostojnih poklicev, ki aktivno posedajo v borbo za ženske pravice. V ponedeljek bo predavala o položaju žene v Franciji in drugod.
Zvačnt kino Dvor
Telefon 27-30 SANO SE DANES. Dane«? ob 4., 7. In 9. url F E LI X BRE8SART
v filmu
30 d« garniziiskega zapora
Parterni sedeži po 4.50 Din Vsak dan nov spored
— Odlikovanje. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izročilo od občine v Padovi v Italiji, prejeto diplomo in srebrno medaljo, s katero je bil odlikovan na razstavi nabožne umetnosti v Padovi 1. 1933 akad. slikar in kipar g. Tone Kralj.
— Lastnik velikih angleških listov nad Za~i-bc m. Včeraj dopoldne je letel nad Zagrebom na poti iz Budimpešte lastnik velikih angleških listov, med njimi tudi »Dailv Ex-presa« lord Beawerbroock; spremljal ga je lastnik »Newyork Dailv Newsa« Pcterson. V Zagrebu se novinska magnata nista ustavila, pač se je pa ustavilo z drugim letalom njuno spremstvo.
—Jugoslovcnski konj zmagal na mednarodnih konjskih dirkah. V Lucernu v Švici so pričele 6. t. m. mednarodne konjske dirke Concours hippique za nagrado *Vierwald-stattersee«, ki bodo trajale do 14. t. m. Na njih se je zelo dobro odrezal v skakanju ju-goslovenski konj »Durmitor«. Švicarski poročnik Degallier ga je vodil v krasnem jahanju čez 12 zelo zapleteno postavljenih prepon k odlični in splošno pozornost vzbujajoči zmagi. -Durmitor« je star 10 let. Izhaja iz žrebčarne Karagjorgjevo in služi od leta 1933 švicarski inozemski ekipi, pri kateri velja za enega najboljših in najbolj zanesljivih konj.
— Novi ravnatelj zagrebške opere. Po informacijah »Vremena« bo imenovan dosedanji ravnatelj beograjske opere Stevan Hristič za ravnatelja zagrebške opere, na njegovo mesto naj bi pa prišel dosedanji ravnatelj zagrebške opere Krešimir Baranovič.
— Če je človek sprt s slovnico. Pačenje našega jezika gre že predaleč. Vse bi človek še razumel, ne moreš pa razumeti, da izobraženci niti temeljnih pravil slovnice ne znajo. Neka organizacija nam pošilja dopis o svojem izrednem občnem zboru in pravi, da ga je morala iz tehničnih razlogov preložiti na nedoločeni čas. Ta i na koncu »nedoločenega časa« ga naravnost pihne.
— Na Črni prsti nad Bohinjem se vrši proslava 40 letnice Orožnove koče jutri v nedeljo dne 14. t. m. Proslava se prične ob 11. ter imajo izletniki, ki se odpeljejo v nedeljo zjutraj z izletniškim vlakom do Bohinjske Bistrice, dovolj časa, da pravočasno prispejo v Orožnovo kočo. Popoldne bo planinska zabava. Planinci posetite jutri v čim večjem Številu Orožnovo kočo.
_ Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr.
banske uprave dravske banovine št. 56 z dne 13 t. m. objavlja naredbo o sezonskem oddajanju stanovanj in sob in odobravanju cen v zdraviliščih in letoviščih ter razglas uredbe in pravilnika o prirastkarini v mestni občini mariborski.
— Planinski dom na Mirni gori je zadnja leta kar nekam pozabljen,    čeprav po svoji
krasni legi in razgledu tega Se daleč ne zasluži. Dom je zelo dobro oskrbovan in stoji tako visoko, da se vidi daleč po Beli Krajini tja do Karlovca. Ob nedeljah imajo rrrrrniki ugodne zveze z izletniškim vlakom. Jutri bo na Mirni gori žegnanje, združeno s planinskim rajanjem. Peljati se je treba do g~»»i*» odkoder je do doma dve in pol ori hoda.
— Godba in petje na Polževem. Pevsko društvo in godbeni odsek Prosvetnega društva v Višnji gori priredita jutri pod vodstvom predsednika, višnjegorskega župnika g. Frana Vidmarja in pevovodje g. Gustlja Fabjana iz* let na Polževo, kjer bodo pevci zapeli in godci zaigrali, da bo veselja nič koliko. Godcev in pevcev je 30, najmanj toliko se jim pa pridruži prijateljev, da se bo razlegalo petje z godbo daleč naokrog.
— Rab poln Ietoviščarjev. Na Rabu je bilo 8. t. m. 1162 Ietoviščarjev, lani v istem času pa 1064.
— Mirna na Dolenjskem se razvija. Vedno večjo živahnost za razmah tujskega prometa je opaziti tudi v tem prijetnem dolenjskem kraju. Opozarjamo na današnje oglase »Mirna vabi«,, priporočamo tvrdke, posebno pa priporočamo letovanje v tem cenenem in res mirnem kraju.
— 30-letnica mature. Vsi, ki smo leta 190j zapustili kranjsko gimnazijo in se razšli po svetu, se po 30 letih s svojimi tedanjimi profesorji snidemo v torek 23. t. m. ob 19. uri na vrtu hotela »Union« v Ljubljani, da se pogovorimo, kako je bilo in kako nam je.«
— Ali ste si že omislili najnovejši album »Naši kraji«? Če tega še niste storili, podvizajte se, da ga ne zamudite. Zbirka prinaša niČ manj ko 87 reprodukcij najlepših umotvorov najboljših naših fotoamater je v Kra-šovca. Ravnika, Planinska in drugih. Ker je zbirki cena zelo nizko nastavljena (30 Din, na najboljšem papirju 40 Din), si jo je treba čimprej nabaviti, da ne bo naklada pošla. — Zbirko, kakršne še niste imeli v taki reprezentativni dovršenosti v rokah, dobite v vseh knjigarnah ali naravnost pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do 30. junija sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isti čas lanskega leta) otvorjenih konkurzov v dravski banovini 1 (—), v savski — (1), v vrbaski — (i), v primorski — (3), v drinski — (2), v dunavski 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2); razglašene • prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (3), v savski 3 (8), v vrbaski — (i), v primorski 1 (1), v drinski 2 (1), v zetski — (1), v dunavski — (2), moravska — (1), vardarska — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (1); končana konkurzna postopanja v dravski banovini 1 (2), v savski j (5), v vardarski — (i), v primorski — (3), v drinski 1 (4), v zetski — (1), v dunavski 2 (3), v moravski — (2), v vardarski 1 (4), Beograd, Zemun, Pančevo — (1); potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 2 (7), v savski 2 (3), v vrbaski — (1), v primorski — (1), v drinski — (4), v zetski i (—), v dunavski 1 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (1).
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v BBM — Telefon 33-87
Vietor de Kowa in Uri Holzschuh
v veseloigri
UKRADENA NEVESTA
R. A. Roberte, Adele Sandrok, Ehgs. Brrnk. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik.
Predstave: v nedeljo ob 5, 7 za 9, ponedeljek ob Y29.
V torek Dorothea Wieck
USPAVANKA
— Delo dobe pri Borzi dela: 1 krojač, I vulkanizer, 1 tkalski mojster, 1 zlatar, 1 urar, 1 zidar, 1 korespondent za holandski in angleški jezik, 1 rudarski inženjer, 1 rudarski inženjer kemije, 1 steklorezač, 1 inženjer za vojni materijal, 1 orodničar-ključavniČar, 1 gctolačica, 1 peščeno tehnični poslovodja, 1 vzgojiteljica z znanjem nemščine.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljiva oblačnost, lepo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Zagrebu 29, v Ljubljani 27.4, v Rogaški Slatini in Beogradu 27, v Sarajevu in Skopi ju 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765, temperatura je znašala i4.t.
— Zemlja zasula pet delavcev. Pri gradnji mostu v Srbobranu je zemlja zasula pet delavcev. Nesrečnim tovarišem so takoj prihiteli na pomoč drugi delavci, ki so štiri delavce v zadnjem hipu rešili, peti, 10-letni Matija Katrajn je bil pt že mrtev.
— Beograjski milijonar brez sledu izginil Bivši blagajnik beograjskega Narodnega gledališča Ilija Petrovič, zelo premožen mož, se je odpeljal v četrtek popoldne iz kopališča Dubrovnik s čolnom po Donavi in se ni več vrnil. Njegov Čoln so našli blizu Pančeva ob bregu, v njem pa Petrovičev suknjič, klobuk in ključe. Ni še znano ali gre za nesrečo ali za zločin.
— V smrt, ker ni dobila lepe obleke. V Sarajeva si je končala življenje ij letna Ha* baka Smak, ker ji oče si hotel kupiti Lepe obleka, da bi Ba aa
«f»  Iz Ljubljane -P
—lj a spanaca v ■ a 11 vaji j*
dočam a njegovi okolici ra& Za kopališčem, le od kabin, je leglo nesnage. Zasuta je delno s smetmi in nesnago, ki smrdi celo aa Mitje, m v nji je nadi stoječa mlakuŽa, ki okuŽuje zrak v vsej okolici. Muhe se pasejo po nesnagi ter prenašajo bakterije na kopališče ia v luži se razmnožujejo komarji v mirijade. Upamo, da bodo vsaj zdaj odpraviti v nebo kričečo nesnago, 1» že nasipa vajo nabrežje' Grada Ščice v Dobrilovi ulici z izkopanim materijalom iz Ljubljanice. Stavbna železnica je položena že do Lepega pota ob Gradaščici, torej že do travnika za kolezijskim kopališčem in nam menda ne bo treba več dolgo Čakati, da bo zasuta tudi stara struga. V interesu zdravja številnih kopalcev pa je, da se legla nesnage takoj razkužijo, kajti prihodnji teden nesnaga sicer še ne bo odstranjena. Prava sramota je, da je neposredna okolica kopališča tako nesnažna.
—lj Tramvaj ima muhe na vse zgodaj. Zopet je treba načeti vprašanje, ali je tramvaj zaradi občinstva ali občinstvo zaradi njega Kaže, da pri nas to vprašanje še ni rešeno. Davi tramvaj zopet ni funkcijoniral na krožni progi. Ljudje, ki se jim je mudilo v službe in na kolodvor, so čakali na voz dobre četrt ure. Metem je tramvaj »redno« vozil v nasprotno smer, celo trije vozovi so že pripeljali, preden se je prizibal voz, ki vozi proti kolodvoru. Zjutraj je ta proga najvažnejša, ker se ljudem mudi na vlak, zato menda smemo prositi in zahtevati, da napravijo končno red na nji, Če je že tramvaj zaradi ljudi, če pa nam že ne morejo ali nočejo ustreči, naj nam vsaj povedo, da se ne bomo več zanašali na tramvaj ter da bomo hodili peš in vstajali bolj zgodaj.
— Solnčne strehe in zasloni. Mestno poglavarstvo in uprava policije v Ljubljani opažata, da so zasloni in strehe, ki čuvajo izložbe pred solncem, marsikje nameščeni prenizko, tako da ovirajo promet na hodnikih po mestu. Pogosto segajo viseča krila teh solnčnth streh tako nizko, da se pasanti zadevajo ob nje odnosno se jim morajo izogibati na cestišče. Zgoraj imenovani oblastvi opazarjata lastnike trgovin in izložb na določila $ 47 mestnega cestnega reda, ki določa: »SolnČni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2.jo m visoko nad hodnikom. Pri že obstoječih (to se pravi pred 14. junijem 1933 meščenih solncnih strehah) se dopušča višina najmanj 2.20 m nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kri! izpod te višine, niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na da. V nobenem primeru ne smejo segati čez rob hodnika ali pešpota.« — Mestno poglavarstvo in Uprava policije v Ljubljani naložita globe, poleg tega pa se bo dalo urediti solnČne strehe v smislu zakonitih  predpisov  na  stroške zamudnikov.
—lj Umetnostna razstava Dalmatika Inki-ostrija v Jakopičevem paviljonu. Jutri ob 11. dopoldne otvori D. Inkiostri svojo retrospektivno razstavo, ki bo odprta do 28. t. m. Ker razstavlja g. Inkiostri prvič večje število svojih slik iz raznih časov, se opozarjajo prijatelji umetnosti in vabijo na ogled. Pri tej priliki razstavi tudi kipar g. Ivan Zaje nekaj svojih najnovejših del.
—lj Iz gledališke pisarne smo prejeli: Glede na objavljeno notico o predstavah pod milim nebom obveščamo p. n. občinstvo, da se bodo vršile predstave pod milim nebom in sicer v prvi polovici septembra. Ves julij in prvo polovico avgusta je gledališko osobje na rednem dopustu, zato v tem času predstave niso možne.
—Ij V kopališče Tomačevo vozi Pečnikar-jev avtobus dnevno od 13. ure dalje na vsake pol ure, ob nedeljah in praznikih od t. ure zjutraj. Cena Din 3, povratna Din 4. Postajališče Mestni dom.
—Ij Izredni občni zbor društva »Delo ia eksistenca«, ki bi se moral vršiti jutri, je iz tehničnih razlogov preložen na nedoločen Čas. Članstvu bo potom časopisja dan in ura iz* rednega občnega zbora pravočasno objavljena
—Ij Šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 14, julija U L ob 16» uri na letnem telovadilču Sokola »Ljubljana IV« ob Dolenjski cesti vrtno veselico, združeno s plesom, srečolovom, volitvijo kraljice rož, s pevskim nastopom, na katero vabimo vse dobrotnike, prijatelje in članstvo društva Sodeluje priznana godba Sloge.
—lj LJubljana—Sulak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob c. zjutraj izpred hotela »Metropol«. Znižana voznina. Informacije; Ljubljana, Pečnikar. telefon 36-16. Sušak- Restavracija Slavija
Sokol
— Sokobko društvo Ljubljana II rriredi v nedeljo 28. t. m. na telovadilču v Prulah ples in veselico s primerno zabavo. Bratska in prijateljska društva prosimo, da to upoštevajo.
Zvočni
Danes ob 4. 7. In »K uri
jutri ob 3., e«, 7. ia a*/«, zvečer.
premiera
operete
rm. 21-24   ELITNI KINO MATICA   rtu. 21-24 I
Ob 4, 7% In t% ari     jutri ob y. Jn 7V«. in
uri.
ROŽE Z JUGA
HLADNA DVORANA
Premalo zanimanja za obrtniško razstavo
02 si Jo ogledal, imai tudi resničen umetniški užitek.
zlasti na razstavi umetnin
poletno mrtvilo. Razstavišče tudi ni na posebno prometnem kraju, zato obisk doslej ni bil zadovoljiv. Požrtvovalnost prirediteljev pač ne bo poplačana, velika škoda pa je za meščane same, če si ne ogledajo razstave, prirejene tako skrbno ter s pravo ljubeznijo do stvari.
Obrtniki so razstavili vse najlepše, ne po naključju zbranih izdelkov. Na razstavo so se pripravljali več mesecev, zlasti mizarji in Čevljarji. Pohištvo je tako poceni, da ni plačano delo marljivih obrtnikov, ki delajo kljub slabim časom še vedno s pravim fanatizmom, da bi prekosili vie druge izdelke s solidnostjo dela. Pred leti so bile tako krasne spalnice po 2O.C00 Din, zdaj so pa po 10.000—12.000 Din. Toda naj se časi obračajo še tako na slabo, obrtniško delo je kljub temu vedno solidne. Razstavljeno je izredno elegantno pohištvo, da se težko ločiš od njega. Vsi izdelki so tako privlačni, da se človek začne zanimati sa cene, čeprav hodi po razstavi brez cvenka. Vse je tako okusno, skoraj intimno, značaj sejma je povsem zabrisan. Po sobah in hodnikih cveto povsod lončnice, pozna se, da na razstavi sodeluje tudi vrtnar. Ce si ogledaš razstavo, imai tudi resničen estetski užitek, zlasti na razstavi umetnin v telovadnici.
Razstavo nameravajo zaključiti veselo, z obrtniško veselico na senčnem šolskem vrtu v nedefjo. V nedeljo popoldne bo rudi žrebanje vstopnic za krasno darilo, meter visoko kamnito vazo (podpeški kamen), ki jo je podaril srečnemu obiskovalcu kamnosek Kuno-*ar. Razstava zaslnži, da bi si jo prišli ogledat tudi interesenti izven mesta. Ljubljančani pravijo, da se bodo izkazali v nedeljo, kakor se vedno povsod, kjer m jim obeta kaj vase-
l**a
Ljubljana, rs. julija
Res so ljudje že siti raznih razstav ter razstavljala kažejo mnogo več požrtvovalnosti kakor obiskovalci, vendar ne moremo povsem opravičiti in upravičiti, da ni več zanimanja za obrtniško razstavo, ki je na liceju in ki bo v nedeljo zaključena. Prireditelji so vložili mnogo truda v razstavo, pa tudi sami razstavljalci zaslužijo, da si njihovo delo ogledajo konzumenti, kar je v njihovem interesu.
Ljudje so nekoliko rezervirani proti obrtniškim razstavam, češ, da ne morejo več pričakovati ničesar posebnega. Kljub temu pa sleherni obiskovalec spozna, da ga je razstava opozorila na marsikaj, kar mu lahko koristi, in na obrtniško delo začne gledati z drugimi očmi. Med obrtniki in konzumenti je potreben živ stik, neprestano morajo izdelovalci opozarjati na svoje delo v obrambi svojih moralnih in gmotnih interesov pred industrijo, če so razstave za to najboljše sredstvo, o tem zdaj ne razpravljamo. Nedvomno pa koristijo obrtništvu. Odprto je le vprašanje smotre-nega organiziranja razstav, kajti, če je hkrati prirejenih več razstav v bKžini — zdaj sta dve — se zdi, da druga drugi konkurira m ljudje se zaradi tega že otopeli za razstave. Ako že obrtniki nimajo razstavišča za stalno razstavo, bi kazalo, da bi priredili na leto le eno razstavo, ki bi naj bila velika, najskrb-neje organizirana in bi naj pri nji sodelovali vsi s čutom moralne CMigovornosti za njen uspeh. Mislimo tudi one, ki so poklicani ščititi obrtniške interese moralno, materijalno in z živim zanimanjem za obrtniško gibanje. Sedanja lazatana na liceju je padla nekoGko v neprimeren čas, ko se je Ljubljane žs L*#'t^
Iz Poljčan
— Vlom. Znani zlikovac J. V. iz čretnika je te dni vlomil v niso Franca Pajnika, ki stoji bolj na samem v Cerju nad Poljčanami. Prebrisan ec je porabil ugodno priliko, ko P. ni bilo doma. Splazil se je skozi okno, ki ga je prej razbil, v hišo ter tam v naglici vse premeta! m prebrskal. P. se je hudo prestrašil, ko je prišel domov, videč tako razdejanje. Ugotovil je, da mu je izginila izpod zglavja ura in več drugih predmetov. Vlomljeno mu je bilo tudi v kovčeg, iz katerega je izginil ves njegov težko prihranjeni denar. Takoj je osumil omenjenega V., ki se je že delj časa sumljivo potikal okrog hiše. Obvestil je orožnike, ki so že ukrenili vse potrebno.
— Sokolski nastop tuk. Sokola bo v nedeljo na letnem tekrvadišču ob pol 16. Nastopijo vsi oddelki. Po nastopu veselica. Bratje, sestre in prijatelji, pridite m podprite naše stremljenje.
Iz Maribora
— Velika vrtnarska razstava nn IV. Mariborskem tednu: Znano je, da je bilo vrtnarstvo v Mariboru že pred vojno zelo razvito, saj so bile naše vrtnarske specijalitete svetovno priznane. Tako so mariborski vrtnarji s svojimi pridelki prišli tudi na takratne svetovne trge, kakor na Dunaj, Gradec, Budimpešto in drugam. Pa tudi po vojni je ostalo vrtnarstvo v Mariboru na zelo visoki stopnji, kljub temu, da se je moralo preorijentirati, kar so pač posledice časovnega toka. že vsakoletne vrtnarske razstave na Mariborskem tedna so številne obiskovalce prepričale o visoki kvalitete mariborskih vrtnarskih pridelkov, kar bomo mogli spoznati zlasti na letošnjem IV. Mariborskem, ker bo vrtnarska razstava prirejena v mnogo večjem obsegu kot doslej. Poleg mnogih mariborskih agilnih zasebnih vrtnarskih podjetij se bo na tej razstavi uveljavila tudi vrtnarija Mestnega olepševalnega društva, ki oakrbnje vse javne nasade v Maribora.
— Vlom. V stanovanje fnž. Sarška v Studeaieab pri Poljčan ah je vlomil neznani tat ia ukradel mnogo j ost vin in drugih predmetov v vrednosti nad 1500 Din.
— Stavka v »Kovini« končana: Te dni so začeli delavci v tovarni »Kovina« na Teznem stavkati. Zastopniki delavstva so stopili v stik z Delodajalcem in pogajanja so včeraj uspela. Dosežen je bil kompromis, ki obeta delavcem bolj ugoden položaj. Pripravlja se kolektivna pogodba. Včeraj se je vršil obrat že v polnem obsegu.
— Z voza ; ' 1 t Zgor. Dupleku 64 letni posest. i Pavko ia pri tem 7a dobil zelo nevarne poškodbe na glavi. Ponesrečenca so pripeljali v mariborsko bolnico.
— Obesil te Jet V Marija Brezju ti je včeraj končal življenje 42 letni brezposelni dninar Leopold Belič. V obupu je vzel
vw ia se obesil. Zanimivo jr, da si je hotel ie v nedeljo končati ai\ljenje, pa ga je njegova žena še pravočasno rešila. Vzrok nesrečne smrti je beda radi brezposelnosti.
Iz TrbovelI
— Trfot cene. Živilski trg v četrtek je bil dobro založen, dasiravno smo tik pred plačilnim dnevom. Kaže, da se okoliške kmetice na to ne ozirajo veČ mnogo, kakor svoj-čas, ko je bil živilski trg založen v izobilju le ob sredah in sobotah, ki so nasledile plačilnemu dnevu delavstva. Danes pa ima vsak delavec in nameščenec sočivja in zelenjave sam za silo, de mu je ni treba iskati na trgu. — Kmetice so prinesle na današnji trg prve hruške, ki so jih prodajale po 6 Din kg. Mnogo je bito marelic, ki so jih prodajale po 6 do 8 ra lepše tudi po 9 Din. Paradižniki so bili po t Din, sadnje češnje po 6, I in 10 Din kg. Novi krompir postaja cenejši, dobi se ga že po Din 2, prodajalk 1 pa pravijo, da bo prihodnji teden že po 1.50 Din kg. Tudi kumare so se pocenile, prodajajo se po 3—4 Din, fižol v stročju po 5 Din kg, gobe pa po 2 Din merica. Nekaj je bilo tudi borovnic ki so jih prodajale po 3 Din liter, jagode pa po 4 do 5 Din liter. Piščanci so se pocenili, kajti prodajale so jih po 10 Din prav lepe Jajca so se pa podražila; sveža stanejo 15 za kovača, starejša pa po 17. Tako kmetice kakor branjevke so napravile tokrat prav malo kupčij, ker imajo naše gospodinje same dovolj zelenjave v lastnih vrtovih, sadje je pa še predrago, da bi si ga revnejši sloji lahko privoščili.
— Ekskurzija rudarske nadaljevalne šole. Jutri odpotujejo na Gorenjsko absolventi tukajšnje rudarske nadaljevalne šole, kjer si bodo pod vodstvom svojih učiteljev ogledali industrijske naprave na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Ekskurziste, ki jih je it, spremljajo šolski upravitelj g. Plavšak, rud. inž. Rogel in Stefe ter še nekateri drugi učitelji.
— Tekma koscev. Zveza kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, 14. t. m. ob 14. popoldne na Sv. Planini tekmo koscev. To bo prva tovrstna prireditev v naših krajih, zato vlada zanj v naši dolini veliko zanimanje če bo lepo treme, utegne biti v nedeljo obisk Sv. Planine rekorden.
— Pri nedeljski nogometni tekmi v Šoštanju med tukajšnjim SK Amaterjem in $K Šoštanjem je zmagal naš Amater z rezultatom I ta. Moštvo SK Amaterja te je peljalo * Šoštanj z avtobusom.
ČE JE OČE DOLŽNIK.
Zakonca gresta s svojima odraslima hčerkama na izprehod. Lepo oblečen gospod jim« je stalno za petami.
— Kaj misliš, ali mu je všeč starejša? — vpraša žena.
— Ne, odgovori mož.
— Torej se zanima za mlajšo?
— Tudi na.
— Zakaj pa hodi neprestano za nami?
— Ker sem mu dolžan joo Din.
15^
»SLOVENSKI NAROD« dne 13. Julija 1939.
Žalosten konec lepe kurtizane
Pariška policija je aretirala 64 letno Jeanno Baldvjevo. ki je nekoč slovela kot lepotica po vsem Parizu
Naravnost balzacovsko doživetje formata »Sijaj in beda kurtizan« je vtele-šeno v usodi 64 letne pariške lahkoživ-ke Jeanne Baldyjeve, aretirane nedavno zaradi pohajkovanja, tatvine in uživanja morfija. Policijsko poročilo o njeni aretaciji zaključuje najbrž zadnje poglavje romana ženske, ki je svoj čas zaradi svoje mikavnosti slovela po vsem Parizu. Našla jo je civilna varnostna straža na Montmartru na trgu Clichy vso zamazano, raztrgano in omamljeno pred izložbo velike trgovine. Zasačili so jo, ko je ukradla svileno damsko perilo, naloženo pred trgovino. Na policiji so jo preiskali in zaslišali. V njenem stanovanju so našli skladišče nakradenega blaga. V smrdljivi, zakajeni čumna-ti so našli na tleh poleg pokvarjenih jedi tudi injekcijsko brizgalko za morfij. V stari morfinistki so spoznali Jeanno Balvjevo, rojeno v Marseille-u.
Pred 30 ali 40 leti je spadala Jeanne Baldy med ženske, ki so kot lepotice vladale v Parizu. Bila je kraljica kurtizan. Baldvjeva. rojena Baudrier, je imela v Boulogneskem gozdiču svoj hotel, imela je svoje lakaje in kočijo, ko je bila proti koncu preteklega stoletja ljubica prvega uradnika francoske republike. Njeni saloni so bili zbirališče najod-ličnejše francoske družbe. Baldvjeva je slovela po svoji duhovitosti, visoki izobraženosti, okusu in telesnih čarih. Moški so si napovedovali dvoboje zaradi nje.
Lepa Jeanne je pa živela dvojo živ-
ljenje. Rada je zapustila odlično družbo, da se je mogla ponoči pomešati na Montmartru v nočnih lokalih med pariško sodrgo. Večkrat so jo ljubčki v teh beznicah okradli, pobrali so ji nakit in denar, povrhu so ji pa odnesli še plašč. Kmalu je izgubila svojega zaščitnika, ki jo je bil spravil med gospodo. Toda z možitvijo se je znala znova povzpeti do bivše slave, ko je imela v ulici Me-rimee okrog leta 1900 enega največjih mondenih salonov. Pri njej se je zbiralo visoko plemstvo, finančniki in politiki. Nekega dne so jo pa presenetili pri tihotapstvu in uživanju prepovedanih mamil. Njena slika je takrat še krožila po ilustracijah, kjer so jo opisovali kot damo iz visoke družbe. In ena teh slik, reproducirana v zelo razširjenem mesečniku, je prišla v register morfinistk v kriminalnem oddelku pariške prefekture.
To je bil začetek žalostnega konca lepe kurtizane. Pozneje je ustanovila ženitbeno posredovalnico in kmalu je prišla pred sodišče zaradi sleparij in tatvine. Končno je padla policiji v roke kot propadla ženska, ki je samo še senca slavne kurtizane. Prvi hip nikomur niti na misel ni prišlo, da gre za bivšo pariško lepotico. Policijski register pa odkrije tudi to, kar zna narava neusmiljeno pohabiti. V aretirani tatici so spoznali nekoč slavno kurtizano. Pariški saloni imajo zdaj dovolj gradiva za retrospektivne debate o minljivosti ženske slave.
Rusija gradi lahka letala
V Rusiji tekmujejo zdaj v gradnji novih letal in v ta namen sta razpisana dva natečaja. Prvi je senzacijonalni natečaj za zgraditev civil, prometnega letala in tu se zahteva največja hitrost 400 km na uro, pri drugem gre pa za lahko športno letalo. V zvezi s tem se razpravlja tudi o konstrukciji novega letalskega motorja, kajti dosedanja sovjetska tipa lahkih motorjev ne ustrezata vsem zahtevam, čeprav sta izvrstna. Sovjetska Rusija je zelo intere-sirana na lahkih letalskih motorjih.
Te dni je bil dograjen nov tip lahkega letala AIR 9, ki ga je konstruiral inženjer J ako vije v. Navadna hitrost tega letala znaša 200 km na uro, kadar se pa spušča na tla, znaša hitrost samo 55 km. Motor 100 HP deluje tako tiho, da se v zraku sploh ne sliši. To pomeni velik napredek, kajti doslej je imela Rusija lahka letala samo s hitrostjo 130 do 160 km.
Majhna ali velika okna
Angleži so prišli do spoznanja, da velika okna ne pomenijo, da je stanovanje mrzlo, kakor se je splošno mislilo. Nasprotno, če so okna obrnjena proti jugu, jugovzhodu aH jugozapadu, je v lepem vremenu stanovanje tem topleje, čim večja so. Skozi okna sijejo v sobo toplotni somčm žarki, infra-rde-či s kratkimi valovi, dočim toplotnega izžarevanja iz sobe, infra-rdeči žarki dolgih valov, okna ne propuščajo. Na podlagi podatkov o prodiranju toplote iz sobe skozi okno, o prodiranju solnčne toplote skozi okno v sobo ter meterolo-ških podatkov o solnčnih žarkih v zimskih mesecih lahko zdaj že točno določimo toplotno potrebo sobe glede na velikost oken.
V mnogih primerih Je povečanje toplotne potrebe neznatno in nikakor ne-
t udvik Woiff: 46
BOGINJA DOBROTE
Roman
Harland jo je osuplo pogledal. — Ne morem biti strahopeten, — je nadaljeval zamišljeno, — zdaj ne več. Vzgojili ste me v resnicoljubnega in pogumnega moža, Ingelena.
Branila se je bremena, ki ji ga je hotel naprtiti. — Bila sem mlada, neumna, naivna. Življenja nisem poznala, gospod Harland.
— Jaz ga nisem poznal, Ingelena. Vi ste mi odprli oči.
— Nikar se ne vrnite v Berlin, — je prosila Ingelena sklenjenih rok. — Dovolj denarja imate, da lahko živite, kakor se vam zahoče. Prodajte svoja podjetja in ostanite tu.
— Red moram napraviti, Ingelena. Ne mogel bi živeti, če bi vedel, da nekdo drugi pod imenom Harland na enak način nadaljuje to blazno početje.
— Pustite ga, kaj vam mar to.
— Mar hočete izdati svoja lastna načela in nazore, Ingelena.
— Izdam jih, — je odgovorila Ingelena brez pomisleka.
Boril se je sam s seboj in ni mogel premagati v sebi sklepa, da se vrne v Berlin, Praznoverna plahost mu ni do-
opravičuje omejitve velikosti oken. Pri južni legi okno do velikosti 50 % eksponirane stene ne povzroča povišanja toplotne potrebe, temveč jo celo znižuje. V Angliji so ugotovili, da zadostujejo večja okna na periferiji mesta v sobah, obrnjenih proti jugu in jugovzhodu, za kritje toplotne potrebe, dočim zadostujejo skozi majhno okno prodirajoči solnčni žarki samo za kritje polovice toplotne potrebe.
Ansleži proti vojni
V Angliji so imeli te dni glasovanje za mir in za vojno, torej zelo času primeren plebiscit, ki naj bi pokazal, kako sodi ljudstvo o oboroževanju in nevarnosti novega prelivanja krvi. Ljudsko glasovanje je organizirala angleška asocijacija za Društvo narodov in izid je za naše čase kaj značilen.
Prvo vprašanje se je glasilo: Ali naj Anglija ostane članica Društva narodov? Trdilno je odgovorilo 11,090.387 glasovalcev, nikalno 355.883. Na drugo vprašanje, ali ste proti splošni razorožitvi na temelju mednarodnega sporazuma? je prišlo 10,470.489 trdilnih in 862.775 nikalnih orgovorov. Na tretje vprašanje, ali ste proti splošni odstranitvi vojaškega letalstva, če bi vsi narodi pristali na to? — je odgovorilo 9 milijonov 533.558 glasovalcev trdilno, 1 milijon 689.786 pa nikalno. Četrto vprašanje se je glasilo: Ali naj se prepove izdelovanje in prodaja orožja privatnim tovarnam? 10,417.329 glasov je bilo trdilnih, 775.415 pa nikalnih. Peto vprašanje je bilo razdeljeno. Glasilo se je: Ali naj se drugi narodi združijo, da preprečijo napadalnemu narodu napad na napadeno državo, in sicer najprej z gospodarskimi sredstvi? Na ta del vprašanja je odgovorilo trdilno 10,027.608 glasovalcev, nikalno pa 635.074. Drugi del vprašanja se je glasil: Če bi pa ne šlo drugače, ali se lahko stori to z vojaškimi sredstvi? Tu je bilo 6,784.368 glasov za in 2,351.918 proti.
volila povedati Ingeleni, da mora urediti vse, če hoče začeti novo življenje, ki ga je tako mamilo in klicalo. Tako neverjetna se mu je zdela prihajajoča sreča, da se ni upal govoriti o svojih načrtih: o ločitvi, ki bo rojena Streich-hahnova po dveh, treh »o fuj« gotovo privolila v njo, ko mož ne bo gledal na denar, in o tisti uri, ko bo mogel prost prožiti Ingeleni roko, ki jo bo morda sprejela.
— Ne morem, Ingelena. Zadušil bi se v svoji strahopetnosti.
Padla je pred njim na kolena in objela njegove noge. — Ne hodite v Berlin!
Sama ni vedela, zakaj se tako krčevito brani tega potovanja. Ni se bala neizogibnega razgovora z Eppingenom, ki mu je hotela odkrito povedati, da ljubi drugega. Pač pa se je bala nejasne in nerazumljive setve, ki vzklije iz mesecev skupnega življenja s Harlandom. Tresla se je pred vsako besedo, ki jo je bila kdaj izgovorila in ki je zdaj ni mogla več zagovarjati.
Harland je dvignil klečeče dekle in jo nežno poljubil na čelo. — Za najino srečo gre, Ingelena. Mar ne razumete tega?
Ingelena je pa z drhtečim glasom ponovila svojo prošnjo: \
— Nikar v Berlin!
Kraljica kač
Fitv Simonsovo bi lahko nazvali »kraljica kač«, ker zelo dobro pozna vse kace. Ona je žena ravnatelja državnih kačjih farm v Južni Afriki in na potovanju po Evropi je prispela te dni v London, kjer je takoj postala najpopularnejša tujka. Park kač je zanimivo podjetje, največje te vrste na svetu. Simonsova je asistentka svojega moža, ki zna ravnati a strupenimi kačami kakor malokdo. Angleškim novinarjem je pravila da je živela pred i! leti, ko se je omožila, v Natalu, kjer je v okolici največ strupenih kač v Afriki. 2e takrat se jih ni bala in že kot dekle se je zanimala za kačji strup. Takrat je bila njuna kačja farma še zelo skromna, zdaj pa Šteje že nad 500 strupenih kač.
Simons ima zbrane strupene kače vseh vrst od najmanjših do največjih in vedno dobiva nove. Seveda je razumljivo, da se Simonsova povsod, kamor pride, zanima najprej za kače. Pred prihodom v London je bila na Cevlonu, kjer je opazovala znane zagovarjalce kač. Po njenem mnenju se pa strupena kača ne da zagovoriti. Ljudje, ki trdijo, da imajo nad kačjim strupom oblast, so v resnici sleparji, ki izdero kači strupen zob, da se potem lahko igrajo ž njo. Največje sovražnice strupenih kač so podgane.
Zapletanja živcev
V Leningradu bodo zborovali te dni ruski fiziologi in največja senzacija njihovega kongresa bodo nedvomno referati profesorja Ano-hina z zavoda Maksima Gorkega. Anohin se je zanimal za vprašanje, kako je odvisno delovanje raznih organov na periferiji telesa od osrednjega živčnega sistema. Delal je poskuse na živalih, zlasti na psih. Prekinjal je normalno živčno zvezo med poedinimi organi in jo zvezal z drugimi živcu Ko se je žival izlečila, se je pokazalo, da nenavadno spojem organi tudi nenavadno delujejo. Ni Se izlečen pes, ki mu je Anohin spojil srce upravljajoči živec z živcem, ki usmerja delovanje prednjih nog.
Je pa že izlečen drugi pes z zapletenimi
živci. Čim ga pogladite po stopalu prednje noge, začne kašljati in kašlja do bljuvanja. Živec, ki sili h kašlju in bljuvanju, mu je namreč Anohin spojil z gibalnim živcem na nogi in tako reagira stopalo na vsako draženje. Morda bodo imeli ti poskusi tudi praktičen pomen, če bi spojili recimo srčni Živec s kožo, bi koža tudi reagirala neobičajno in tako bi se dalo marsikaj spoznati o delovanju srca, ki je sicer nedostopno opazovanju. Na kongresu fiziologov v Leningradu bo preči-tanih o teh poskusih 22 referatov.
Mesto slepcev
Mestece Tiltepec v drŽavi Aovaka v Mehiki, ležeče 1400 m nad morsko gladino, je nesrečno, kajti v njem prihajajo ljudje že slepi na svet, ah pa oslepe nekaj mesecev po rojstvu. Ista strašna usoda doleti tudi tujce, ki prežive v mestu nekaj mesecev. Pogled na prebivalce Tiltepca je pretresljiv. Raztrgani tavajo po ulicah z dolgimi palicami v rokah. Siromašne koče so brez oken in vrat, ki jih nadomestujejo luknje. Prebivalci so Indijanci. Več učenjakov se je že zanimalo za njihovo težko usodo. Eni so menili, da je slepoto zakrivilo pijančevanje. Toda metil alkohol v Mehiki ni znan, navaden alkohol pa ne škoduje očem. Drugi so bili mnenja da je kriva tropična rastlina ipomea, čije zrnca so tako nevarna očem, da človek oslepi. Zopet drugi vidijo vzrok v parazitskem črvičku, živečem pod vekami. Njegova jajčeva prenašajo komarji, ličinke pa povzročajo čire in otekline, ki se pojavljajo zlasti na očeh.
Nedavno je posetil Tiltepec ameriški očesni zdravnik, ki je ugotovil, da je slepota razširjena tudi v okolici in da so tudi oči dozdevno zdravih ljudi čudne. Dognal je, da ličinka, ki so ji pripisovali glavno krivdo, ni edina kriva, toda pravega vzroka slepote tudi on ni mogel dognati.
— Poznam izhod, Ingelena. Ostanite tu, počakajte tu, da se vrnemo. Požuriti se hočem. Morda se vrnem že čez dva tedna.
Opustila je boj. Z vami se odpeljem, gospod Harland.
— Vrnem se, Ingelena.
Topo se je ozrla v strop, potem je pa počasi zaprla oči. Čez nekaj časa jih je pa zopet odprla, -rekoč:
— Če ne gre drugače, se odpel ji va kmalu.
— Čim prej, tem bolje.
— Lahko se odpeljeva že jutri. — Torej jutri!
Ko je Ingelena v Harlandovi sobi pospravljala, je našla na nočni omarici tablete, ki jih je bil Harland neopaženo prepustil boginji. Prvi hip je hotela ta uspavalni strup skriti ali odnesti, pa Jo je zadržala misel, da bi si mogel Harland razlagati to kot nezaupanje do svojega ozdravljenja.
Znova s. je lotila dela, toda miru ni več našla. Bujna domišljija je šepetala, da jo boginja svari. Ni mogla presli-šati tega glasu in v glavo ji je šinila misel zamenjati te tablete za podobne pa stile proti kašlju.
Okaderska Kvanon se je zadovoljno smehljala in molčala.
Komaj je bila zamenjala tablete, je vstopil Harland.
NaJdrzneJil tat draguljev
Hairv Sitamore se bo 40let pokoril vleči za svole grehe
Ameriški listi poročajo, da bo še dolgo živel v ameriški kriminalni kroniki spomin na najdrznejšega in najbolj podjetnega tatu draguljev Harry Sitamore. Mož bo moral nekaj časa mirovati, saj ga je obsodila porota na 40 let ječe. Najbrž nikoli več ne bo kradel, razen če bo pomiloščen. Ameriška javnost se je živo zanimala za premetenega tatu, ki je kradel po posebni metodi. Imel je pomočnike šn pomočnice, ki so mu sproti poročali, kje bi se dali dragulji ukrasti, za kar so dobivali primerne nagrade, navadno 15 94 vrednosti plena. Pomočnike in pomočnice je našel navadno med služinčadjo svojih žrtev.
Večkrat je našel pajdaše tudi v najvišjih družabnih slojih. Tako se je nekega dne zgla-sil pri Sitamoru Američan, čigar žena ni bila lepa, pač pa zelo bogata. Možu je dajala za vsakdanje potrebe mnogo denarja, pa vendar ni bil zadovoljen, ker je strasten kvartopirec. Ko mu žena ni hotela dati še več denarja, da bi ga zaigral, se je obrnil na nekega oderuha in si izposodil od njega 50.000 dolarjev pod pogojem, da mu vrne čez teden dni 60.000. Mož je pa zaigral tudi ves izposojeni denar in potem je zaman prosil svojo ženo, da bi ga rešila iz kočljivega položaja. Ker si ni znal pomagati drugače, se je obrnil na Sitamora in ga naprosil, naj ukrade dragulje njegove žene, ki so vredni 750.000 dolarjev. Njemu naj bi dal 60.000 dolarjev, vse drugo bi si pa lahko obdržal. Sitamore je bil takoj pripravljen storiti to in niti ameriška milijonarka, niti policija nista zvedeli, kakšno vlogo je igral mož pri drznem vlomu.
Malo je manjkalo, da se Sitamoru ni posrečilo ukrasti tudi slovite dragulje vdove Cor-neliusa Vanderbildta. Nekoč se je Sitamore seznanil v Miami z damo, ki je občevala v najodliČnejši družbi. Ta dama je zaigrala mnogo denarja in zašla v denarne stiske. To je izrabil Sitamore in z njeno pomočjo se mu je posrečilo v eni sezoni v Miami sedem drz-
nih vlomov. Odnesel je seveda bogat plen. V isti sezoni je bila zasidram jahta Vaderbild-tove vdove ob obali v Miami. Sitamore je najel takoj sobo z razgledom na morje. Skozi okno svoje sobe je budno opazoval, kaj se godi na luksuzni jahti.
Nekega dne se je posrečilo novi Sita moro vi pomočnici pregovoriti Vanderbildtovo vdovo, da je priredila s svojimi gosti izle* na motornem čolnu. Z daljnogledom je Sita more opazoval, kako je gospoda z večjim delom posadke zapustila jahto. Brž se je preoblekel v kopalno obleko, si pritrdil za pa> vlomilsko orodje, skočil v morje in odplaval k jahti. Pajdaši so mu bili že pripravili vrv, da bi splezal po nji na krov. V zadnjem hipu je pa opazil, da se spušča nekdo po njegovi vrvi z jahte in tako se mu tatvina ni posrečila. Pozneje je zvedel, da mu je prekrižal račune nesrečni zaljubljenec, ki je hotel ukrasti najdragocenejši nakit Amerike za svojo izvoljenko. Dekle ga pa ni ljubilo, obvestilo je policijo in fant je bil aretiran v hipu, ko se je hotel splaziti v spalnico Vanderbild-tove vdove.
Zelo spretno je okradel Sitamore milijonarko Hortonovo in njeno hčerko. Ukradel je njun nakit v vrednosti 100.000 dolarjev Njegova odlična prijateljica je aranžirala nekega dne tekmo v golfu, da bi izvabila Hortonovo in njeno hčerko iz vile. čim sta dami odšli, se je pojavil v vili Sitamore v športni obleki in zahteval od vratarja, naj pazi na njegov avto, ker se je moral vrniti po nekaj, kar sta dami pozabili doma. Mirno je odšel v stanovanje in ker je bil točno poučen, kje je spravljen nakit, je opravil svoj posel v dveh minutah. Bil je tako predrzen, da je na igrišču ?e prisostvoval tekmi in čestital Hor-tonovi k dobri igri. Cez dva dni je prodal ukradeni nakit v Newyorku za 40.000 dolarjev.
Nedelja, 14. julija:
7.30: O sodobnih vprašanjih iz konjereje (dr. Veble Franc). S.oo: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij (gdč, Gnjezda, g. Kaška-rov). 8.jo: Čas, poročila. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve). 10.00: Z ruskih ravnin. Sodelujejo: ga. Vukova-Frankovska, Radijski orkester, Recitacije in plošče. 12.00: Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah). 16.00: Al-ford: Glasbena suita na ploščah. 16.15: Ženska ura: Za otroke brez doma (Hočevar-Megličeva). 16.30: Za mene, za tebe, za njega, 2a njo — zvočnik prepeva vesele samo! Radijski orkester in Radijski jazz — šale vmes poje gdč. Dragica Sokova. 19.30: Nac ura. 20.00: čas, poročila, obvestila. 20.20: Radijska opereta Mimzelle Nitouche. 21.jo: Cas, poročila. 22.00: Sedaj Vam še enkrat zaigramo, potem se na dopust podamo, posluša naj zato vsakdo, kako izgleda to slovo! Radijski orkester. Konec ob 04. ori.
Ponedeljek, 15. julija:
12.00: Slavni orkestri na ploščah. 12.4j: Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: O solncu in cvetkah nam plošče po jo. 14.00: Vreme, spored borza. 18.00: Pesmica naša veselo odmeva, poje oktet Ljudskega odra iz Spodnje Šiške, vmes plošče. 18.50: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). i9.io: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura. 20.00: Nekaj ameriških plošč za ples. 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz zdravilišča Dobrna pri Celju. 21.30: čas, poročila, spored, vreme. 22.00: Rahlo pesmi mi zvenijo (podoknice na ploščah). Konec ob 23. uri .
Torek, 16. julija: 12.00:   Ketelbeveve   skladbe   na ploščah. 12.4j: Poročila, vreme. 13.00: čas, obvestila. 13.15: Doma so za Savo pod Šmarno goro, pa svira jo take,   za uho in peto (Magistrov
trio). 14.00: Vreme, spored, borza. Plošče in basni in pesmice zale, za dečke ter deklice, pridne in male. Adamičeve otroške pesmi za sopran in alt; pojeta gdčni.: Kristanova in Rudolfova. 19.10: Čas, vreme, poročila, program, obvestila. 19.30: Nac. ura. 20.00: Iz krajev, kjer žanjejo dvakrat na leto (z besedo in pesmijo po južni Srbiji, g. Regal-ly). 21.00: Valček na valček. Mandolini« ic ni sekstet. 21.30: čas, poročila, vreme, spored. 22.30:  Angleške  plošče.   Konec  ob  23. uri.
Sreda, 17. julija:
12.00: Slavni pevci se vrstijo na ploščah. I*4f! Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Operne uverture na ploščah. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Posrušajmo pozavno, igra g. Pegam. 18.25: Hej trubaču! (Vojaške godbe na ploščah.) 18.50: Pogovor s poslušalci. 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura. 20.00: Brandl-trio. 20.45: Akademski pevski kvintet. 21.30: čas, poročila, vreme, spored. 22.00: Za poj mi pesem, o dekle! Konec ob 23. uri.
Četrtek, 18. jvfija:
12.00: Glasbene slike na ploščah. 11*1*1 Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Mojster harmonike: Avgust Stanko. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Čajkovski j: Trlec (simf. suita na ploščah). 18.50: Slovenščina za Slovence (prof. dr. R. Kolarič). 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura. 20.00: Prenos iz Beograda. 21.30: čas, poročila, vreme, spored. 22.00: Spomini na »Volgo«. Sekstet balalajk in plošče. Konec ob 23. uri.
TUDI UGANKA.
— Katero mesto je v Jugoslaviji pomembnejše od dveh poslanskih mandatov?
— Senatorsko, ker je sigurnejše.
STRAH PISARNE.
— Kakšen je vaš novi šef?
— Prava prikazen, ti pravim. Ne veš, koliko preČutih dni je nam že pripravil.
— S seboj vzamema samo najnujnejše, Ingelena, vse drugo lahko ostane tu.
Ozrl se je po sobi. — Malo Kvanon pa seveda morava vzeti s seboj kot talisman. Nasmehnil se je in podal boginjo Ingeleni. Potem je opazil epruveto s tabletami in jo mehanično spravil v žep.
Dobra Kvanon, je pomislila Ingelena in zavila kipec skrbno v svilen papir.
Naslednjega dne je nehalo deževati. Gore so stale kakor zavite v belo vato in samo njihovi grebeni so štrleli iz morja oblakov. Skozi oblake je posijalo somce, ki je zalilo z zlatimi žarki jedilnico, od katere se je Ingelena tako težko ločila. Iz vseh kotov so zrli spomini, prijetni in neprijetni, in skušali so zadržati odhajajoče dekle. Ne zapusti nas, je pela ura, ostani tu, je prosila peč. Ingeleni so solze zalile oči.
Vrneva se, — je dejal Harland.
Nikoli se ne vrneva, je čutila Ingelena, ko je stopala po stopnicah s terase.
Pred vilo sta stali se poslovili. Dogovorili vita vilo v red, potem in do konca novembra čan dopust. — Prvega tn, — je dejal Harland toma v roko. Ingelena
obe služkinji in so se, da spra-jo pa zakleneta bosta imeli pla-bova pa zopet in segel dekle-je pritisnila ro-
bec na usta, da bi glasno ne zaplakala.
Kakor v nejasnih sanjah je šla vožnja skozi noč in dan in se zaključila v hrupni večerni uri, ko sta sedla v avto na Anhaltskem kolodvoru, bučečem in sopihajočem skozi gosto meglo.
Harland, ki svojega prihoda ni bil naznanil, je spremil Ingeleno domov. — Ne bo dolgo trajalo, Ingelena, jo je tolažil. — Tri tedne, morda samo štirinajst dni. Ali pridete jutri v mojo pisarno?
Ni mogla odgovoriti, tako težak je bil trenutek končne ločitve.
— Pridite, prosim vas! Kot tajnica, da se ohrani forma. Pridite!
Prikimala je.
Avto je vozil po drevoredu. Drevje je stalo golo.
Ulica, kjer je stanovala Ingelena.
— Hvala, hvala, Ingelena! Zdaj je tudi Harlandu postalo težko pri srcu. Morda bi bila morala ostati na Monte-rači je pomislil, ko je poljubljal Ingeleni roko.
— Na svidenje, gospod Harland! Hišnica je odnesla Ingeleni kovčeg
v njeno stanovanje. Avto je krenil v mesto.
V stanovanju je bil težak, zatohel -vzduh. dišalo je po smrti Jn preteklo sti. Ingelena je odprla okna in spustila v  obo meglo. Stopala je po sobi in se čutila v nji tujo.
Stran g
Mirna na Dot. gostoljubno vabi:
Kadar V s vodi pot preko Mirno n ko *ost<* v tom prijetnem kra u na počitnicah, poselite tvrdite, ki svoje gost.-eto vi ič< rje i« ■ prav posebno p o or-
r ostjo poilrežajfo
KOLENC
Gostilna rv^LCMV. Mirna
nudi lotoviščarjem res pravo dolenjsko udobnost
Pension s popolno oskrbo in s 5kratno izdatno hrano na dan za Din 30.—
Lop senčnat vrt   -   Posebnost dolo tisk« cviček
Rusuo keglj sče
Restavracija ,,Bulcc' in grad ,.Grić" - Mirna
sprejmeta pod svojo gostoljubno streho do 30 letovi-ščarjev. Popolna oskrba s 5kratno hrano na dan za Din 30.— dnevno. Gostom je na razpolago brezplačen ribolov, lov na rake in dolenjske postrvi. Balinanje na vrtu — za otroke razne gngalnice.
Gostima pri VIDM&R3U. Mirna
odlična kuhinja, prvovrstna vina, najnižje cene. Tujske sobe na razpolago. Priporoča se gg. potnikom in po-setnikom Mirne. Sprejme tudi letoviščarje pod najugodnejšimi pogoji. Smole Franc, Mirna.
Vinogradniki! Sadjarji!
ŽGAJMER BOGO - MIRNA
stavbeni in galanterijski klepar se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Posebna novost: trtne In sadne škropilnice nudim v mesecu juliju z 20odstotnim popustom. Kmetovalci in vinogradniki! Poslužite se ugodne prilike.
En groe!
En detail!
Tvrdka X M BLAZ C Mirra
trgovina z mešanim blagom in prva dolenjska mlekarna se priporoča posetnikom letovišča Mirna. Posebnost: prvovrsten, polnomasten, polemendolski SIR.
Sveže surovo čajno maslo! Cene konkurenčne.
Zahtevajte cenik! l*a drobno — na debelo.
,.JU<30KREDA
TOVARNA ZA IZDELAVO VSEH VRST BARVASTIH, SUHIH, MASTNIH, OLJNATIH KRED IN PASTEL
BELA KREDA ZA ŠOLE
Zastopstvo        P AP&RO S"   Z A GRK B
LETOVIŠCARJI — IZLETNIKI —- POTNIKI osetit e Mirno na  Dolenjskem,  in  obiščite tvrdke,  ki se Vam predstavljajo. Vse tujsko prometne informacije dobite takoj tudi pri občini Mirna. Ob nedeljah in praznikih izletniški vlak. Polovična voznina. Na postaji vodnik za bližnje izlete an ogled starinskih gradov okolice Mirne.
MANUFAKTURO
po nizkih cenah nudi ugodno — drž. uradnikom tudi na obroke
Oblačilnica za Slovenijo
LJUBLJANA, Tvrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze)
Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
ALI STE ROJENI
MED LETI 1859—1919?
čitatelji in čitateljice tega lista rojeni med 1859—1919 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime in natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so aplofeno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čita. teljem ln čltateljicam tega lista objavil svoje senzacionalne    studije    na    podla-gi katere morejo generacije
rojene med 1859—1919 z boljšati svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Ta objava Je največje važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo srečo. Brez-pogresna jasnovidnost gra-fologlje ln astrologije Vam bo razjasnila:
1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake;
2. Vaše  izglede  v ljubezni:
3. Vase Izglede v kupčijah;
4    Vaše   izglede   v podedo-
vanju;
5. Vašo življenjsko dolgost;
6 Vaše pri j a tel le ln Vase protektorje:
7 Vaše sovražnike, zanrbt-nostl. krivične obdolžit ve Itd.;
Potovanja,  spremembe bivališča;
vrt
8.
9. Zadeve v rodbini;
10. Vse, kar zeilte zvedeti o loterijskih zadevah.
Citiramo nekaj izmed tlsočev zabvalnic. katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta. »Gospa Irma Scb.warz iz LJubljane; se zahvaljuje najpri-srčneje, ker Je v njenih najtežjih flnancljalnlh nepri-llkah poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji ln zadela  150.000 Din.c
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis ln
rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo ln horoskop natančno ln stalno adreso:
Graf otoški bureau — CELJE
POŠTNI PREDAL 106
Gene malim oglasom; Po 50 par
za besedo. Din 2.- davka za rsak oglas. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglase Din 8.-. Preklici, izjave po Din 1.- beseda. Din 3.- davek. Najmanj« znesek za enkratno objavo Din 13.-. Val mali oglasi se plačajo vnaprej.
DOPISI
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din
MALI OGLASI
Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
IŠČEM PRIJATELJICO
ki ni v zakonu zadovoljna, čedne, srednje, močne postave, do 36 let. Ponudbe po možnosti s sliko, katera se vrne, in s polnim naslovom na upravo Slovenskega Naroda pod »Prijateljica 117 - 2212, Tajnost strogo zajamčena.
Iščem partnerico-planinarko
za 1 dnevno bivanje v planinah. Dopise poslati na upr. „Silv. Nar.u pod -Izkren Dlaninar11 2230
PRODAM
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din VINO
2 vagona, sortirano, rizling, navadno belo in portugalko crno prodam. Vprašati na naslov: Viktor Zajec, trgovec, Bistra kraj Zagreba. 2209
ODPADKE OD 2AGE,
suha  bukova drva in žaganje — dostavlja  tudi  na dom — Ivan siška  tovarna parketov Ljubljana  Metelkova ulica št 4. Telefon    22-44 2137
STALNA RAZPRODAJA polnomastnega a ia uapistov-skega sira v hlebčkih ln blokih
kilogram Din 16.—
Cerne Oskar. Sv. Petra cesta 35. Ljubljana. 2199
"~    RABLJENA KOLESA
damska in moška in nešteto drugih predmetov, ki odgovarjajo novim, poceni naprodaj pri >Promet« (nasproti križan-ske cerkve). 2211
ZADOVOLJIM VSAKOGAR"
v ceni in kvaliteti. Lister suknjiči Din 145.—, športni Din 98.—, Ia pumparce Din 98.—, svilene srajce Din 45. itd. — Presker,   Sv.  Petra  cesto 14.
4 L
POSEST
Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
Parcela — vila 3-stanovanjskt-prodam pod ceno. Ponudbe pod „Stadion" 2222
Vzamem v najem krm čki ali valjčni mlin pol dobi.mi pigo'v v dobrem stanju in v prometnem kraju f^a stalni vodi. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod
„V najem" t .21
RAZNO
Najmanjši znesek 8 Din
tJeserla 5fi par  <iavek S - DiD PRIPOROČA SE letovišče in kopališče goril — Gorenja vas — nad škof jo Lo-
Celega ocvrtega piščanca za D n 16"    najboljšo pijačo in svežimi jedil« boste postrežen v gostiln Ogrič, Vič ŠL 12. Se pript roča Ognč, gostilničar. 22 Jo
ZA  HAL' CKNARJA
DOST   MTJZKE:
Plošče, gramofone, us-Doeojamo, zamenja va-cno. prodajamo Ln kupujemo — ECLEK-rROTON d. s o. a., oasnžs nebotičnika.
NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini
RUDOLF SEVER,
Ljubljana, Marijin trg stev. 2,
kjei vam jih tudi strokovnja-ko izvrši 267L
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din
V Crikvenici ali okolici se išče soba (2—3 postelje) s kuhinjo ali s souporabo. Ponudbe z navedbo enomesečne najemnine na upravo „Slov. Naroda* pod „Letovšce" 216
Iščem lokal na lepi točki Celovške ceste. Nasl. na upr. „Slov. ftaroda 221/
Dvosobno stanovanje oddam mirni stranki bre^ otrok s l.av gustom Kopališka IV. 2224
Izložbena stojala
kovinske predmete — nudi 5555 KOVINA,
Ljubljana, rvrseva cesta št. 6 i
63/1
rvrdJta
A. &  L. SRA BERNE Ljubljana  —   Javlja  Oa iemn< do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice Ljudske posojilnice itd
NOVA GOSTILNA NA VRTAČI, palača bratje Rus, nasproti banovine, Bleiweiso-va 15, nudi zanesljiva vsevrst-na vina. Preko ulice popust 2 Din na liter. Sprejemamo abonente. Postrežba najboljša. Specijalna viška vina kakor novodošla štajerska vina. Za pristnost vina prevzamemo vso odgovornost kakor tudi za najboljšo kvaliteto. Večji odjem direktno od soda. Se priporočata Franc in Terezija Tomšič, gostilničarja. 2226
TOPEliTMOMD HM
je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino in čudovito svežost
Zahtevajte vedno le Riviera terpemtinova milo.
proda
r^rava t,Slovenskega Naroda Mubliana. Knaflfeva ulica €tev. 5
šivaine strofe
Diirkopp za dom,
» šivnlje,
» krojače,
» čevljarje,
» industrije itd.
Vam dobai'i najugodneje
(foaraga dudv.
Ljubljana - Nebotičnik
POVERJENISTVO,
pisarniško zastopstvo, oziroma
vodstvo aU kaj sličnega iščem, sporedno poleg lastnega posla. Na razpolago lasten lokal v centru Ljubljane. Poštene ponudbe pod »Menjalnica« - 2216 na upravo.
RAZLIČNE ŠČETKE,
naetle iz žime, najceneje pri —
Šimenc Hinko,
Ljubljana,
Resi jeva cesta 2
(pri Zmajskem mostu)
POSLOVNI PROSTORI
za trgovino s pisarno ali za fotografa z delavnico se oddajo takoj na Poljanski cesti štev. 3.
2042
IV. „MARIBOR** TEDEN
,    3*—11. avgusta 1935«
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava,   splošna   industrijska, velika obrtna, vinska,  vrtnarska, fotoamater-ska, propagandna, turistična itd.
S.—1. Vili. ^mednarodni plesni turnir in
m. drž. razstava čistokrvnih psov. 9.—11. VIII. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku.
SO    popust na železnicah od 1.—15. VIII. 1935.
ZNIŽANE CENE
dvokolea, Jln»-.kUi, tgruC-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tncikijev, motorjev. -%ivuinin strojev. Ceniki franko »TRIBUNAm F. BATJKL, tovarna dvokoles in otroških vo7ičkov. IJTTBLJANA. Rarlovškn cesta Stev. 4
NAJPRIJ^TNTSJ&E LETOVIŠČE NA MOFTT VIDI
HOTEL
„VILA LUCIJA"
ALEKSANDROVO NA  OTOKU KRKU
Pension od Din 50.— naprej (vse takse vštete i. — Sezona to 1. maja do 30. septembra — Restavracijska terasa nad sa mim morjem. — Hotel je last renomirane slovenske tvrdke — Zahtevajte brezplačne prospekte pri   PUTNIKU  ali   pa pn DIREKCIJI HOTELA 1864
Inserirajte v „Slov. Narodu''
ZAHVALA
Za vse neštete izraze spoštovanja do naše pokojne hčerke m sestrice
upaneie
naša najiskrenejša zahvala.
Prosimo, da se jo spominjate v molitvi.
Starši, brata in sestri. Ljubljana, 12. julija 1935.
špedicija TURK
ljubljana
OCARINJENJE
prevzema
PREVAŽANJE
vsen uvoznih in izvoznih pošiljk, m to hi- vsakovrstnega blaga oodisi kuriva, strojev, tro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane po njej deklariranega blaga m vse infor-z vozovi na konjsko vprego kakor tudi e macije  brezplačno. tremi najmodernejšimi avtomobili
Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 66 IVIefon interurban 21-57. Masarvfcova c. 9. (nasproti nove carinarnice) (nasproti tovornega kolodvora)
JTELEF 3122 — 26 POŠT- CEKOVNJ RAČUN 61 10.534 V LJUBLJANI
BRZOJAVKE N A K U DNA 1 I S K A R N A LJUBLJANA
I
yr & ipoiakt * w«ir A UHA
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. S
IZVRŠUJE, RAZLIČNE nSKOVINL, KAKOR: K-U^-CUSKfr nSKOVTNE. ĆA.SOPISK nSKOVTNE ZA URADE BANKE HRANILNICE. POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE DIPLOME. REVIJE PROSPEKTE KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE. CENIKE ENOBARVNI LN VEČBARVNI TISK. PISMA RAČUNI KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA. VIZITKE ITD.
Urejuje josip £upan&& — ia »Naroano asKarno« fran jezeraea. - £jl\ opravo ud uuerauu dej usta uton Jhrunoi  -  Vb « Ljubljani.