133. Številka. Ljubljana, v sredo 15. jnnija 1898. XXXI. leto. Izhaja vuk dan ivetcr, iziseJl Misij« ta praznike, ter velja po polti preje man za avztro-ogereks desete u vn leto 16 sjld., ta pol leta 8 eld., za (etri leta 4 gld., za jede« ■aeeee l fld. 40 kr. ~ Za L J o Bij »no htm pošiljanja na dom za m leto 13 gld., za četrt lata 8 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dona računa se po 10 kr. 30 kr. aa četrt leta. — Za tuja detel« toliko vse, kolikor poštnina znala Na narocoe, brez iatodobne vpoftiljatve uaroenine, se ne ozira t. in po * kr., i'o se trikrat ali večkrat tiska ipravnittvo je na Kongresnem trgu it. 12. Op ravnili en naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil*, t. j vz«- zdminutrutivne st*ari. Telefon 6t- 34u na meeee, po SO ar. aa četrt lete. — Za tuja delete toliko vse, kolikor poštnina anala. — Na narocoe, brez iai Za oznanila plačuje as od atiristopne petit-vrzte po « kr., ee as oznanilo jedsnkrat tizka, po 5 kr., oe ee dvakrat, Dopisi naj ss izvole frankoeati. — Bokojpiai se ns vračajo. — Orsdniltvo in opravniltvo je ; 17java desnice. Po dolgih posvetovanjih in baje jako ostrih kontroverzah as js desnica sjedinila na vodeno iz* javo, katera ns mora nikogar zadovoljiti. Prvi načrt isjave js sastavit dr. Krama?, toda nemški klerikalci in tndi Poljaki so as iarskli proti njemu. Bil jim js preoster. Desnica js potem poverila sestavo nove isjavs vit Javrorsksmu. Tadi njegov načrt ni popolnoma obveljal, tndi is njegovega načrta js desnica ispalila vse ostrosti, vsako krepko besedo o počenjsnji nemških strank, vaako odločno nagla-ianje principov, kateri so idr azili desnico Najvažnejši odstavki tako pristrižene isjavs se glase: Prepričana, da je končno osdravljsnjs is leto dnij težko bolnega parlamentarizma aa monarhijo, aa državo in nje dežele in narode najnujnejše po* trebno, je večina s požrtvovalnostjo storila vse, kar bi omogočilo delovanje v parlamentu in opustila vse, kar bi je preprečilo. S tem, da ni isvolila prejšnjih členov presidija, js večina pokazala tako aamosatajevanjs, kakršnega na pozna zgodovina patlamsntarizma. Ostrih sredstev aa slučaj motenja posvetovanj »s je prostovoljno odpovedala. Na korist nemškega prebivalstva spremenjenim jezikovnim na-redbam se je najbolj interasovana stranka večine udala brez oposicije. Zborničnih razprav, isvzsmli ono o odpravi carin za žito, ni večina ns jedne skrajšala s pred logom na konec debate. Razvadi, nasprotujoči majori tetnemu principu, da bodi pri določevanju dnevnega reda dovoljen libernm veto, ae je samo teoretično ustavljala. Vrh tega sklenila je večina navzlic tehtnim, načelnim kompetentnim pomislekom, kateri so se v njej pojavili, da se udeleži delovanja jezikovnega odseka v smisla ravnopravnosti vseh narodov. Ko js vlada predložila bndgetni provizorij z investicijskim pretim i narom aa drugo polovico tata, kakor tudi mnogo velevažnih gospodarskih zakonskih načrtov, je vlada poskusila z vprašanjem na predsedništvo pro v sročiti posvetovanje teh sakonov, da na jedni strani varuje ustavne pravice psrlamen-tove, na drugi strani pa koristi težko oškodovanega narodnega gospodarstva. Ko pa se je na posvetovanju načelnikov vseh strank izrekla manjšina proti temu predlogu, se je večina takoj udala, ker sedanji pomankljivi opra* vilnik žal ne izključuje slučaja, da more manjšina preprečiti posvetovsnja, in ker je poskus razprave v zbornici vladajočo razburjenost le še pomnožil. Vsled tega je morala poslanska zbornica zopet ustaviti svoje delovanje, ne da bi bila le najmanj pomagala v težki krizi nabajajočemu se kmetijstvu, obrtništvu, industrijalstvu in delavstvu, ne da bi bila omogočila izvršitev nameravanih obsežnih investicij in ne da bi bila preprečila, da pobira vlada brez parlamentovega dovoljenja davke in dela izdatke. V interesu monarhije nujno potrebna nagodba z Ogerako, s katere ugodno rešitvijo bi se tostranska državna polovica razbremenila in ki bi mogla pomoči deželnim financam, ostane Še naprej nerešena. Do volitve jezikovnega odseka niti prišlo ni, in nič manj nego 51 govornikov, največ opozicijo-nalnib poslancev, js konec zasedanja še vpisanih v govorniško listo. Večina izreka na tem stanju, za katero pa mora po opisanih razmerah odklanjati vsako odgovornost, svoje globoko obžalovanje, zajedno pa iz-jsvlja navzlic postopanja nasprotnikov, da je pripravljena Še nadalje na žrtve, da se doseže uspešno parlamentarno delovanje, za kar se trudi vlada, v kolikor bi ne vedle k abdikaciji večine in ne zahtevale odpovedi od temeljnih principov, nacrtanih v adresi. _ V IJubiJaitl, 15. jnnija. Zveza nemške ljudske stranke je objavila v .Grazer Tagblattn11 na svoje volilce posebno iz javo, v kateri prsvi: Že tretjič se je izkazalo, da avstrijski parlament ne more poslovati, dokler obstojajo jezikovne naredbe v kakoršnikoM obliki. Tri vlade so spoznale, da je preklic teh naredb jedino sredstvo, ki more vrniti državi mir in red. Toda sedanja vlada se noče ničesar naučiti ter lahkomiš-ljsno upa, da se nemški nsrod utrudi in uda. Toda boj ga le utrja ter mu vedno bolj dokazuje, da je nepremagljiv. Oziri na državo in njeno bodočnost silijo zvezo nemške ljudske stranke, da protestira proti zlorabi in protiustavni uporabi § 14. dr. t. z., da protestira proti absolutizmu, ki ni potreben, nego more vlada z odpravo naređb zopet ugladiti pot uporazumijenja mej narodi in pot plodonosnomu delu avstrijskega parlamenta. Ako tega vlada takoj ne »tori, zlorablja nečuveno dragoceni čas. Nemci ne morejo dalje čakati in zahtevajo, da se vlada od'oji. Nemški narod ne bo priznal nobene druge odločba in ne bo trpel nikake naredbe, ki je nasprotna njega pravicam in njega narodni časti. — To izjavo je podpisalo 43 poslancev. Nemška napredna stranka je tudi izdala na svoje volilce izjavo, da so Nemci že več kakor leto dnij prisiljeni boriti se za svoje piavice in da kakor se kaže, boja še ne bo konec. Pač imajo Nemci nekaj uspehov, izginila so ministerstva, a naredbe Še niso preklicane. Vlada nima potrebne odločnosti, da bi zadovoljila nem. zahteve ter dila s tem prvi pogoj za povrnitev vroče željenoga miru ter deželnega reda Po grafikih dogodkih pa se ne morejo Nemci ničesar \eč nadejati. Da se slovanskim nasprotnikom ni posrečilo, razbiti Avstrijo in poslovanji večino pokrajin, to mora biti Nemcem v spodbudo, da vztrajajo v boju za nemStvo in za ustavo. Nemška napredna stranka globoko obžaluje, da stopi § 14. v veljavo, da se važni gospodarski in kulturni pred'ogi niti obravnavali niso, toda vsega je kriva slovanska večina. Ta je odgovorna za vse. Temna je brdočnosr, a Nemci ne obupajo ter ne odnehajo, saj ee jim gre za obstanek. Ako bodo Nemci složni, jih ne premaga nihče. — Bolj laž-njivib, krivičnih in faktične razmere na glavo po* stavljajotih izjav ni izdala pač še nobena politična stranka, kakorfini sta izjavi nemške ljudske in nemška napredne stranke ! Zares, toli nesramno biti resnici v lice more le blazno fanatično nemštvo! Schonererjanci in velikonemško časopisje. „Kiiln. Ztg.41 je zavrnila imenom Velikonemcev najnovejši iredentični govor poslanca Wolfa, ki je smešil avstrijske narode, ki se pripravljajo na cesarjev jubilej. „Koln. Ztg." je — dasi po otieijalni inspiraciji — gotovo izrekla javno velikonemško mnenje, saj ji pritrjuje celo Berolinska .Deat. Ztg.", ki je bih doslej s Schonererjanci v najožji zvezi. Razen \Volfove „Ostdeutsc-he Rundschau" in gra-škega „Tagblafta" se torej ne strinja menda nihče z Wolfovim poslednjim revolucionarnim govorom. Rusi v Pragi k sla v r osti Palaokega .Nov. Vremja* naznanjajo, da pojde veliko Rusov v Prago LISTEK. Mej slikami in kipi. Nacrtni A. Aftkerc II. Ne bojte se, da Vam bom tako le cum gratia in infiuitum pripovedoval, kaj predstavlja ta ali ona slika is Napoleonovega cykla. će sem Vam omenjal ravnokar tri take prizore, ne mislite, da so baš te tri slike .najlepše" ali najznačilnejše? Omenjal sem jib, ker so mi ravno te podobe slučajno prišle v spomin. Saj se tudi na ostalih pozna Ve* csščagin. Divna je n. pr. tudi slika .Moskva po zimi". Spet sneg, mraz — a iz tega snega, iz te pristne ruske zime gleda tako veličastno Kremlj s svojim o bi izjem! Ali se Vam ne zdi, da hoče reči ta-le Moskva: .Glejte, tndi pod neugodnim obnebjem ostvari si človek lahko krasno in prijetno bivališče, ako hoče I Volja, železna volja je glavna stvari In tadi Slovan, Kos, ima nekaj take močne volje . . . Ah, kaj ne, da je lepa po zimi „naša matuška Maskva?«. .. Rasen Napoleonovega cykla razstavil je bil Vereičsgia še več drugih slik. Ta so Vam bile po* krajine, zlasti iz Kavkaza, potem nekaj portretov, nekaj genre-slik in pa nekaj snimkov in fotografij starejših umotvorov. Vereščagin je dandanes svetovnoznan slikar, pri vseh izobraženih narodih čislan umetnik. In Vereščagin je naš, je Slovan. Vereščagin je realist v najboljšem pomenu besede; on nam kaže svet, življenje, kakršna sta v resnici. Kjer je veliko luči, najde se tudi sence. Čital sem ie, da se tudi Vereščaginu očitajo rasne — hibe. Tako n. pr.: da je premalo dušeslovec. da prerod slika krvave prizore, da včasi pretirava, da js prstendencijozen itd. Bila bi pač velika neskromnost, če bi se kot nestrokovnjak hotel spuščati v take kontroverze. Toda, če slika Vereščagin res jako rad bojne prizore, kjer je veliko tistega dragocenega Človeškega rdečega soka prelitega — moj Bog, ali je umetnik kriv teh prizorov ? Tendencijozen pa je brez dvoma; a kot umetnik gotovo ne išče tendencijosnih su-jetov; take predmete mu je življenje, ki ga je gledsl sam s svojimi očmi, ponujalo povsod. Ali vojne grozote v današnjem, toliko hvaliaanem pro-svetljenem veku ne izzivajo že same ob aebi satiro, sarkazem in ne vpije li ta prelita kri res za maščevanje ? ! Toda — naj govori o tendencijozosti ruskih slikarjev (in menda umetnikov sploh) Rus sam ! V Maaarjkovem znamenitem češkem časopisu „Naša Doba", ki mi jo pošilja že več let moj velikodušni prijatelj g. dr. Turner, objavil je bil letos Taborsk^ zanimiva pisma ruskega slikarja Kramskega. Ta prerano umrli umetnik je skoro več pisal o slikarstvu, nego pa sam slikal. Sila izvirne so včasi njegove misli. Kramskoj piše tudi o tendencijoznosti ruskih umetnikov. In kako misli on o tej stvari? Kramskoj piše v nekem listo Savorinu *): .Premišljal sem tudi jaz o marsičem, trpel sem i jaz zbok umetnosti, popraševal sem bogove, kaj je to — umetnost? „Umetnost mora povznašati, vlivati v človeka moč, da bi se mogel vzaesti (vzdigniti), mora visoko držati duševno sLanje (ohraniti v človeka pravo oduševljenost). „Govorim o tendencijoznosti v umetnosti. Morebiti bi bila to druga beseda bolj na mestu . . . Pravim, da je ruska umetnost tendenčna; *) „Nafia Doba« 1898, III. 218. k Palackega slavnosti »Nov. Viemja" zaKotavljajo, da se bodo R'isi vedli politično po /.sem taktno. ker ne morejo smatrat" zi netaktno to, ako izieko odposlanci imenom vs*ga ruskega naruda pri toli slovesni priliki svoje simpatije avstrijskim Sovaoom, katerim leti odkritosrčno vsa Ruika, dt b srečno in uspe$>.o hranili svoja prava ter vs^.strausao tia-prtdovah Kakšna država je AvBtrija? Zanira va polemika se je razvili mej organom kuesu Uhtom-skcga, osebnega prijatelja rinkn^ carja in generalom. Komarovom. BPeterb. Vjed " p-šejo ia delj časa, da je Avstrija slovanska država, Kumaro v p:i odgovarja ra to v •vojem „S Sto* : Zastonj se trudite prikriti nrctiafovansko politiko Avstro Ogerske ni Balkanu, Zastonj imenojete Avstrijo »veliko .slovansko državo". Kakšna slovanska dešava pa ja ko, ki n. pr. na Češkem ne prta na va Češkemu jeziku jednakoprav* nosti z nemškim, ali ki o.t O,: r.sk> »n iuo'e v ječo vsakogar, kdor se ie prizna Madjaiar A!i j*1 postala Avstro-Ogsrska si tvanska moid a odtlej, odkar je Golucliovv ki minister zunanjih del '■ »Glas Crnogorca' piše gleda poročila „Frank-furter Z itung", pj kater* m sta se Avstri.a in llu-Bija zjtdmili na razdeltev Balkana na dve sferi: „M sel, katero je izrazila BFrmkf irt^r Z ituug4 in koja jo vznemirila mnoge iSlovaue, je zlobna iz mišlj. tina, proti kateri je tre^a proteatovati z vnetni silami. Baska politka moraskrbeti, da aaosnuje bil kanska z\\ za, ne pa da se rasd^li sfera upliva. Na žalost, kadar se začno dogovori raJi balkanske zveze, naletimo na nepremagljive težkoče, katere delajo balkanske države same. Priporočamo razpravljati vprašanje: Z tkaj bo do-dej vsi poskusi, ustanoviti balkansko zvezo, končali z neuspehom? Misel o balkanski zvezi ni utopija, ali treba, da balkanske države gledajo nanjo s praktičnega ataluča. Nemčija. Danei je deset let, odkar sedi na Vfclikonera^em ctHursktin prestolu Viijem 11. Cesar je odklonil vse slovesuosti, le v Pot.sdamskern mav-zoitju se bo vršila črna maša Jatri pa se začno ropi, ampak po celem sveta, kateri je asmo dne 1. junija is svojih transakcij napravil deset milijonov dolarjev dobičk?, je bankerotiral. Niso ga strmoglavili drugi špekulantje, saj so bili vsi kapitalisti v njegovem taboru, ni ga strmoglavilo občinstvo, ampak strmoglavila' ga je priroda sama. Začetkom marca je bilo v Ameriki 150 milijonov bu.shelov žita nt« razpolaganje, a ker je letos pričakovati tako letino, kakršne v Ameriki še nikdar ni bilo, jrila je cena žita rapiduo padati vzlic Lei-terjtivim prizadevanjem in to je Le.terja prisililo k likvidaciji. Posledica likvidacije je hI pravi krah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. junija. — (Shod slovanskih časnikarjev in Pa-laokega slavnost v Pragi.) čujemo, da se shoda slovanskih časnikarjev in Palackega slavno »ti ne bod> udeleždi vsi tisti slovenski časa>karji, kateri so se prvotno oglasili. Ojž dajemo to teaahjlj, ker po nttsem mnenji bi bili prav Slovenci poklicani, udeležiti se sho la in s'avuosti v kar možno velikem števila. Popraviti se d i to samo na ta način, da se odpošlje v Prago vsaj čim več brzojavnih pozlravov. Pri Palackega, stoletnici v Pragi bode »Slovansko Mati. o" zas opal njen odbornik g. dr. lvau Tavčar — (.Slovanska kršćansko narodna zvezau) pošlje na praška slavnosti kot svoje zastopnike poslance Biankinija, Barvvinskega, Kreka, S plaćica, 9 o kl jej a in Trumbića. — (Fiskalizem v cvetu.) Ni ga dneva, da bi ne dobili pritožbe radi previsokega odmerjeuja osebne duhodarine in vsak čas čujemo, da hakalzem na Kranjskem še nikdar ni tako cvetel, kakor sedaj. Ne dvomimo, da so te pritožbe utemeljene. Najne-znatnejši davčni organ je pri nas oduševljen fiska-L.si. ia kdor bi očital davčnim orgauom, da imajo za ljudstvo kaj src i, t sti bi j.m storil veliko krivico. Troti odmerjenju davka določa zakon pot pritožb3, dižavt.ozborake vol tve K.»ko so ve,ikonein.ške stranke | in mi ne moremo občinstvu svetovati druzega, kakor razkosane m mej seboj nejedne dokazuje velikan- I da to pot na3tooi vsak, kemur se je zgodila krivica. ako število kandidatov. V 897 voidn h okrajih je 1417 kandidatov. Ožjih volitev bi torej mnogo. Nova zbornica bo odločila glede obstoječih trgovin-sk.h pogodb, tato se vlada truli, da pridobi čim največ novih pristašev. Vojaška kriza v Belgiji Ker se belgijska vlada brani izvršiti že dtvno zahtevana reforme v vojski, so se generalni lieutenaut grof d Oaltre mont, nadpoveljnik vss milice v kraljestvu, ter generala van Leo ia Willaert, ki sta po.eljnika v Gentu in Ar.tvverpenu, odpovedali voj i.štvu, ako se ne upelje takoj os bna vojaška služba. Doslej je namreč večina vojakov name.stniška, najeta. Tudi drugi generali hočejo stopiti iz vojske, ako se ne upeljej > v vojfcki razmere, kakoršue so drugod. Vlada ne dobi n kogar, ki bi hotel prevzeti portfelj vojnega mnistra Na strani vojaštva je tudi kr.iljevi dvor, ki nujno želi, da se b-dgijsia vojska moder nizira. Leiterjev bankerot Amerikanski špekulant Joaip Leiter, baje Žid, kate:i je sestavil velikanski „ring" ameriških žitnih trgovce/ in provzroč'1 sedanjo draginjo žita ne samo v Ameriki iu v Ev- Toda ostrim obsodbam davčnih organov, katere dobivamo in katere vale nanje vso krivdo rali odmer jenja da-ka, se vendar ne moremo popolnoma pridružiti. Naravno je in prav verjetuo, da se j a letos pri odmerjenju osebne dohodarine postopalo nekoliko površno, naravno je tudi, da postopajo fiskalisti trdo, časih celo očitno krivično, upoštevati pa ja tudi, da je zakon nov, in da občinstvo ni ravno posebno natančnih izpovedij podalo. Pravi vzrok „nesreće", kakor imenujejo davkoplačevalci plačilne naloge, pa vender niso davčni organi, pravi vzrok je davčni zakon. Dipauli je že svoj čai priznal, da se bridko kesa, da je glasoval za ta zakon in najbrž se keaajo tudi naši poslanci ia prav ker je zakon vzrok nezadovoljnosti, zato tudi ni dosti upanja, da bi pritožbe kaj pomagale. — (Napadeni slovenski akademiki) Z Dunaja se nam poroča: Napad 17 „hrabru" „ Kar nijolcev*1 na jelnegi jedrnega slovenskega akade mika bo imel posledice prei sodiščem. — („Die Wacht am Rhein\) katero znajo nekaj časa sem tudi nekateri ljubljanski Nemci, je neka družba v noči od ponedeljka na torek prepe vala na — Gadu. Mladi Ij .dje, ki so jo s lir. pa- vimi glasovi prepevali, so veekako selo previdno ravnali, da so izbrali tako tih in zapuščen kraj kakor je Grad za svoje pangermansks produkcije. — (Zveš* slovenskih kolesarjev ) Na zadnjem občnem zboru, dne 29. junija 1897. predi u-gačena zvezna pravila so oblastveno odobrena in eo se ista že dostavila odbora. Členi zveze jih dobe, čim bodo dotiskana. Ob jednem se naznsnja č. gg. Členom „zveze-, da se bode letošnji občni zbor v 1 h 11, kakor običajno vsako leto, dne 29. junija 1898. na dan sv. Petra in Pavla v Ljubljani v „Narodnem domu". Natančneji vspored priobčimo tekom prihodnjega tedna. Na to ko opozarjajo osobito vsa vnanja, »zvezi" pripadajoča društva, kojim nasproti se odpošljejo v jutro 29. t. m. oddelki tukajtaih kolesarjev. Zdravo! Odbor. — (Islet »Glasbene Matioe") P. n. gg. izletniki se opozarjajo, da se dobe vozni listki in oglasila za obed za Zagorje od jutri naprej pri g. J. Lozarju na Mestnem trgu. Izletniki naj pravočasno poakrbe listke, da bo mogoče pripraviti v Zagorju dovolj voz iu pa tudi jestvin. — (Pevski zbor »Glasbene Matioe") ima danes ob 8 uri zvečer važno pevsko vajo za mešan zbor — (Kranjskega in primorskega gozdar skega društva občni zbor,* kateri bi se bil moral dne 19., 20. in 21. t. m vršiti v Ljubljani, se je preložil z ozirom na udanostno slavnost, ka tero prirede avstrijski gozdarji 25. t. m. na Dunaju — (Stari krajcarji in polkrajoarji ) kateri pridejo, kakor smo javili včeraj, dne 1. julija iz prometa, se bodo pri cesarskih blag ijnicah sprejemali 5e do iil decembra 1899. 1. — (Živega morskega psa) je videti na Knnl-rjevem vrtu v Šiški Morski pes je izredno velik ter tehta 2000 funtov. Vjeli so ga z veliko težavo pri otoku Nordernec. K iz n tega psa je videti ondi še več pomorskih živalij iu abnormitet. Več v iuseratu. _ — (Porodil) se je danes gosp. Tomo Koprive z gospdo. Malko Žagar, rejenko pokojnega zaslužnega rodoljuba gosp. Medveda v Zagorju ob Savi. Naj bi g Koprive postal vreden naslednik pokojnega Medveda! — (Premovanje) Poljedelsko ministarstvo je — letos prvič — dovolilo svoto 200 gld. za premovanje tistih kmetovalcev, kateri so pridelali nij!) iljšo slamo, poraboo za sUmuikarstvo Premo vanje se je vršilo danas v Domžalah. Poroča se, da se je s pridelovanjem take slame bavilo nad bO kmetovalcev. — (Požar.) Dne G. t. je ponoči pogorel kozolec posestnika Janeza Jubantav Gmajnici. (Jgenj je uničil tudi vse, v kozolcu shranjene poljske prtdelke. — (Uradno padenje slovenskih imen.) Primorski listi se pritožujejo, da uradni list tržaškega namestništva na vse mogoče nač ne pači slovenska krajevna imena. No, tudi v uradnem listu kranjske dež. vlade smo za slovenske kraje ž -j čitali čudno spa-kedrana imenovanja, časih celo taka, katera smo zaman iskali v oficijalnem repertoirju. Pa to ni morda slučaj. To je dobro premišljeno in ima po v s« očitno tendenco. — (Sudov hotel v Gorici) v katerega so doslej hodili tudi Slovenci, je prevzel neki židovski Nemec Hirsch, kateri se je npeljal s tem, da je iz-bacnii vse, kar je slovensko. — (Slovenski klnb na Dunaju) priredi svoj zabavni večer v soboto dne 18. junija t. 1. v dvorani L. Pelikanove restavracije „Zum \Veingarten" VI. Getreidemarkt št. 5. I. nadstropje. Na tem sestanku bode sodeloval pevski zbor Dalja v prilogi. ~*iyer sprejel gospo Borštnikovo v avdijenci in s« ž njo razgovarjal celo uro, povabil jo je na dine* in jej naposled pt klonil svojo sliko z napisom „U znak štovanja i privrženosti. Preporučujem se Vašoj miloj uspomeni i po božnoj molitvi. Josip Juraj Strossmaver" * (Andree in njegova tovariša ) 11. julija bode minulo leto, odkar je odplul Andree s svojima tovarišema, s Fiiinklom in Striudbergom v zrako plovu na severni tečaj. Dva dni pozneje je poslal po golobu pismonoši poročilo, ki pa je bilo skoro brez vrednosti O J istega Časa pa ni glasu od njega. Zato pojde izborna WtdIinannova ekspedicija iz severne Amerike iskat ga. Pred kratkim je izjavil poročnik Balduin, kateri se tudi udeleži ekspedicije, da kani ekspedicija iti kolikor možno daleč proti severu, ter da mora Andree biti le v Frana Josipa deželi. Ako ga tam ne najdejo, — tako menijo vsi udeleženci ekspedicije, — potem se je ponesrečil, kajti nemogoče je, da bi bil v svojem zrakoplovu dospel v Sibirijo ali na Alasko. * (Najnovejši romarski kraj) je vas Cajra blizu Kutine, kamor prihaja vsak« dan od blizu in daleč velika množica ljudi/. Tam se je pojavila namreč „prorokmja", katera natanko pozna preteklost in prihodnost vsakogar. Prorokuje pa ta kmetska Sibda brezplačno, č< h, da še nima od ob last i j dovoljenja izvajati svoj poklic. * (Strela.) V Kosoielci v Galiciji je udarila btrela baš mej službo božjo v cerkev ter ubda pet oseb, 25 Ijud'j pa je težko ranila dočim je lahko ranjenih n*d sto. Poleg tega je užgala strela več v bližini stoječih hiš, katere so do tal pogorele. * (Velika nesreča) se je d< godila v B i d t u, neki vasi blizu Niče. PoruAili sta se dve petero-nadstropni hiši ter pokopali štiri rodbine. Dj sedaj so izkopali 30 mrtvecev Zakaj sta se hiši podrli, ni znano. * (Roparjeva ljubica.1 V Palermu so našli pred meseci na morskem obrežju povsem nago truplo mlade lepe ženske, ki je bila zabodena v srce. Nihče ni poznal Ženske, zato jo je policija fotografirala in pokopala. Mino i četrtek pa se je začela v Lercara Fndeli velika sodna obravnava proti roparski tolpi, kateri načelnik je bil Satori. Glavna priča proti Satoriju je bila neka Maria Leggio iz A lile. Toda te priče ni b lo k obravnavi. V Alii so povedali, da je ni že dolgo časa doma. Drž. pravdnik se je spomnil umorjene neznanke v Palermu ter je po.sla- policijt v Alii n'eno fotogra lijo. In res, umorjenka je bila Marija Leggio iz Alii, zapuščena ljubica Satorijal Preiskava je dognala, da se je umorjenki pri Satriju jako dobro godilo. Satori pa se je je naveličal in si dobil drugo dekle. Leggio je bila sedaj revica ter je morala delati v žveplenib jamah. Zato je izdala Satorija. Njegovi prijatelji so jo umorili, da bi ne mogla slabo pričati * (Zverinska mati.) 30 let stara Francoi se Leray, ki je pet let omožena in katere mož živi v Bretagni, je bila dekla pri pariškem drž. posl. grofu Castrdlanu. Minolo nedeljo je porodila dvojčka, dečka in deklico, ki sta bila oba zdrava in Čvrsta. Haje iz strahu, da bi izgubila svojo službo, bržčas pa iz strahu pred lastnim možem, ki menda ni oče otrok, jima je porezala roke in noge ter vrgla trupli skozi okno grofovega stanovanja v sosednji vrt, kjer sta se klatila dva velika mesarska psa. Na ta način je upala Leray, da ne izve nihče za njen porod. Tode nekdo je psa prepodil, pobral razmesarjeni trupli ter ju nesel policiji. Leray so seveda zaprli. * (Karlo ĐIythe III. .kralj egipčanski") V angleški vasi Jetholm Green je bil novi egipčanski kralj, mlad človek 19 let, svečano kronan. Blythe je sin ciganske kraljice Estere Faw, potorakinje onega „Fawa, gospodarja in kralja daljnega Egipta", kateremu je podelil I. 1540. Jakob V. kraljevski naslov in neomejeno pravico nad življenjem in smrtjo Egipčanov. Novega »kralja" Karola Blytheja je kronal neki kovač Gladstone, katerega pradedje so tudi vedno kronali ciganske kralje. Kronanec, -^kateri je posestnik in krčmar v neki vasi — je čital potem molitev in prisego, nato so se mu po klonili cigani, kateri so ga spremili v njegovo krčmo, kjer so se pošteno navšili tladke kapljice. 6t. 133, tat 15. junija Davila i Podporno društvo za slovenske visoko-šoloe na Dunaju) je tekom meseca aprila in maja prejelo še sledeča darila: Društveni ustanovni k dr Pavel Tu mer, vzgojevatelj na Dunaju, podaril je društvu 10 0 g I d. Povodom smrti društvenega usta novnika gosp dr. Jerneja Znpanca, bivšega predsednika notarske zbornice v Ljubljani, pristopil je društvu kot ustanovnik 8 5 0 g I d. gosp. Urban Zupanec, pokojnikov nečak v Ljubljani. Dalje so društvu podarili: Slavna posojilnica v Ribmci 20 gld.; slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 18 gld.; slavna posojilnic* v Vitanju po vi', gosp. državnemu poslancu Jos. Žičkarju 10 gld.; slavna družba sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani 10 gld ; v Kranju je bilo nabranih v Mayer-jevi gostilni 7 gld.; v Bolcanu: G. Vinko Vetrih, uradnik južne železnice 2 gld ; v Celji: Slovenka, ki ne želi biti imenovana 2 gold , 'ker to društvo podpira od početka do da neH tudi revne slovenske visokošolce, rojene na Štajerske m); vČ. g. Fr. Z d o 1 • še k, žopnik pri Sv. Jorju ob Taboru 1 »Id.; vč. g. Jernej Voh, nadžupnik, dekan knezoškofijski svetnik v Konjicah 2 gld.; g. dr. Jos. Kol še k, odvetnik v LaSkem trgu 1 gld ; vč. gosp. dr Jos. Lesar, profesor bogoslovja v Ljubliani 5 gld.; vč. g. Anton Hvalica, dekan v sv. Petru pri Gorici 3 gld.; g J. Kovačič, učitelj pri sv. Trojici v Slovenskih goricah 1 g'd ; g Anton Klodič pl. Subladolski, deželni šolski nadzornik v Trstu 3 gl.; vč. g. Eduard Štrekelj, vikar v Vertojbi pri Gorici 2 gld ; „Mars* na Dunaju 10 gl. Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala! Društveni odbor je do konca meseca maja t I. mej 5 3 revnih visokošolcev na Dunaju razdelil 1185 gld. 75 nov č. (2119 obednie po 2 5 n o v Č., drugo v gotovini.) Daljne darova bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik vč. g. Fr Jančar, monsignor, papeški častni komormk. župnik nemškega viteškega reda na Dunaju, I. Sin-gerstrasse 7. Telefonvčna in brzojavna poročila. Dunaj 15. junija. Parlamentarna komi sija desnice je imela danes tri ure trajajoče jako živahno posvetovanje o političnem polo žaja. Pooblastila je viteza Jaworskega. da jO zastopa v času vladanja brez parlamenta, in da v tem času skliče izvrševalni odbor ali parlamentarno komisijo, kadar bi se mu to zdelo potrebno. Dunaj 15. junija. Po naročilu »Slovanske krščansko naredne zveze" šli so danes po slanci Einspieler, Povše, Robič, S p i n č i č in Vahn janin ofici jalno k mi-nisterskemu predsedniku grofa Thunu, da mu razlože* zahteve svojega kluba. Dunaj 15. junija. K-otni deputaciji bodeta imeli dne 24 in dne 25. t m. zopet skupne seje na Dunaju. Ako se ne doseže porazumljenje, se začno neposredna pogajanja m-j obema vladama. Dunaj 15. junija. »Frankfurter Zeitang" je poročala, da je avstrijski vojni ataše v Ca-ligradu, Giessl, prišel v Atene, da se z grško vlado dogovori glede vstopa avstrijskih inštruktorjev v grško vojsko. Rtčeni list je trdil, da hoče Avstrija z ozirom na grške ti nance, poslati na s* oje stroške na Grško jed nega generala, dva polkovnika in tri majorje. Vojna uprava dunajska izjavlja, da je ta vest popolroma neresnična. Gradec 15, junija. „Gra*er Morgen post" javlja, da je višjesodni predsednik grof Gleispach $e prevzel vodstvo višjega sodišča in da uraduje v c. kr dvorcu. Grof Gleispach stanuje tudi v dvorcu. Praga 15 junija. Danes je bila slo vesno otvorjena razstava inženirjev in srhi tektov. Mesto je vse v zastavah V mestni dvorani je imel dr. Začtk slavnostni govor o Fal«ckem. Budimpešta 15. junija. Danes zjutraj je zgorela največja palača v Budimpešti, ta kozvrni Thonetov dvorec Rim 15. junija. Vlada predloži v jutrišnji seji celo vrsto narodnogospodarskih predlog, s katerimi upa pridobiti parlament, da vzame njeno izjavo o zadnji revoluciji na znanje Pariš 15. jun>ja. Koncem debate o vlad nem programa je predlsgal Tuillerot, naj zbor niča odobri vladno politiko zhdnjih dveh let. Predlog je bil odklonjen. R>bot je predlsgal, naj zbornica odobri vladno politiko in naj se izjavi za demokratične reforme na podlagi unije vseh republikancev. Prvi del predloga je bil sprejet z majhno večino, drugi del skoro soglasno, a sprejet je bil tudi Ricardov dostavek, da se mora vlada opirati samo na republikance. Monarhisti in klerikalci so besneli, zlasti ker je bil dostavek sprejet vzlic temu, da se je ministerski predsednik odločno izrekel proti njemu. Pariz 15. junija. Tridnevna debata o vladnem programu, v kateri se je vladi poglavitno očitalo, da se je zvezala z monarhisti in s klerikalci proti radikalnim republikancem in socijalnim demokratom, je končana. Zbornica je o podanih resolucijah tako čudno glasovala, da je efekt glasovanja moralen poraz Meli novega ministerstva. Pariz 15. junija. Ministerski predsednik Meline je po glasovanju o resolucijah glede njegovega programa takoj zapustil parlament. Danes popoldne ima ministerski svet sejo. Splošno se sodi, da bo ministerstvo demisijo-niralo. Pariz 16 junije. Vsi časopisi priznavajo, da je položaj jako zamotan, a vsi soglašajo v tem, da je po izidu glasovanja o vladnem programu nemogoča vsaka vlada, katera bi se hotela opirati na monarhiste in na klerikalce. Madrid 15. junija, li Havane sa javljs, da ameriške ladije niso več poskusile izkrcati vojaštva pri Santjegu, pač pa da se je zmanjšalo število pred Santjag^m stoječih ameriških ladij, ker so bile ikkatere v prtdidočih bojih tako poškodovane, da niso za akcijo več po-rabne. NOVI York 15. junija. Z bojišča došla poročila javljajo, da su Američani doslej sicer dosegli Upe uspehe, da pa je vzJic temu položaj zanje jako resen. Pri S-ntjagu izkrcano vojaštvo je vsled viharnih, neprestano ponavljajočih se španskih naskokov povse izmučeno in bi bilo že sbežalo z bojišča, da je ne p(dpirajo topovi vojnih ladij. Mudrid 15 juniji. Vlada še ni dobila p vročil o novih naskok h Santjaga. Tukajšnji vladni krogi trdijo, da so poročila o izkrcanju 600 Amerikaucev do cela izmišljena, kajti doslej še ni storila noga nobenega Amer kanca na suho Boj, ki je bil pri Guanta amo, se je vršil bržčas mej ustaši in Španci Novi York 15. junija. Josip Leiter je pri prodaji svojega žita izgubil deset milijonov d< larjev. Položaj na sitnem trgu je vsled razpada Leiterjeve klike popolnoma premenjen. Narodno-gospodarske stvari. — C. kr. intendancija 3 voja je naznanila trgovski in obrtniški zbornici izkize o približni potrebščini preskrbovalnih predmetov za dobo 1898 99. Podrobni razglasi se bodo objavili v „SI Narodu" in v „Laibacher Zeitung*. Ustmena pojasnila o načinu oddaje predmetov, o izvršitvi kupčije se lahko dobe pri proskrbuvalnih magacinih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju ter pri vojni inrendanciji v Gradcu. Dobaviti je: plenico, rž, oves, kruk, seno, razno slamo, m« l.k.t in trda drva, premog, koaks Izkaz približne potr. bščine se lako tudi vprgleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Razpis nagrade. Be'gijsko niiuiaterstvo za industrijo in delo je razpisalo nagrado v znesku 50.000 frankov za iznajditelje t*ke užigalne tvarine za žveplenke brez belega fosforja, ki se bodo na vsaki ploskvi užgale. Tekmovanje; za to nagrado je vsem narodom pristopno Natančni pogoji razpisa so vsakteremu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Državne železnice. Si. julijem 1898 stopi v veljavo dodatek IV k tarifom in tarifnim določbam, veljavnim od 1. januvarja t. I. za prevažanje ljudii in prtljage na lokalnih progah (iz-vzemši v Gališki in v Bukovini) na katerih oskrbuje država obrat in za katere ne velja lokalni tarif z dne 1. januvarja 1898. Cena 10 vin. — Dne 8. maja t. 1 je bila otvorjena mej postajami Zagćrzani in Gorlice pri kilometru 3.02 proge Za-gćrzanv - Gorlice ležeča postajica Marvampole za osebni in omejeni prtljažni promet. — Ozkotirna proga Grosshollenstein Lune s postajami oziroma postajicami Blamau, Koaigeberg, St. Georgen a. BVitb, Kogelsbach, Gotling, Kasten in Lunz se je izročila prometu dne 15. maja 1895. Slovenci in Slovenke I ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda I I I Listnica uredništva S a n j e , (I. V. na D.): Prosimo, potrpite ! Leposlovnega, izvirnega in prevedene?« gradiva se nam je toliko nakopičilo, da svojim sotrndnikom pri najbolj&i volji ne moremo vstreči tako tia^lo. kakor bi sami radi. Polagoma pride vse na vrsto, kar je porab no. Zdravi ! Avstrijska speoljallteta. Na želodcu bolehajoćnn ljudem priporočati je porabo pristnega ,,M«ll-overa Heidlitl-prsftka'4, ki je presknSeno domaće zdravilo in upliva na ielodec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DDNAJ, Ttu-hlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MObb-ov preparat, zaznamovan ■ varnostno znamko in s podpisom. Direktna pofiiljatev ne pod % škatljici. & (5—8) Iz iiratliiega lista. iivrNlliic »II «*»**«'kntlvtie «lr«Sb«t Jožefe 11 i>b 'k , vdovlene lirudar (zdaj v Ameriki) posestvo v Št. Jerneju se bode izvršilno cenilo in popisalo dne 17. junija v Kostanjevici Za oskrbnika se ji je postavil g. A. Za-bukovnik v Kostanjevici. Marije Orehe k posestvo v Moseniku 8 pritiklinami, cenjeno skupaj M6S* gld., dne 18. junija na Brdu. Zemljišče vlož štev. 73 kat. obe. Jurftiče, cenieno 'J30 gld. in zemljišče vlož. Stev. 75 in 76 kat. obe. Dol. Zemun s pritiklinami, cenjeno 2227 gld, oba dne 20. junija v Ilirski Bistrici. Meteor o logično poročilo. Visina uad morjem 3o6'2 m. Junij Čas opazovanju Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo fi! * * ?* O-i > 11 15. n y. zvečer 7. sjatraj 2. popol. 733 7 732 5 732 2 19 3 15 8 13-8 si. zahod si. vzhod sr. svzh. oblačno oblačno dsl 116 Srednja včerajSnja temperatura 19'3°, normalom. ss 17° nad dne 15. junija 1898 Skupni i -'.n-ni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra .... Avstrijska zlata renta ....... Avstrijska kronska renta 4°'„..... 0«eraka zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4°/u..... AvBt.ro-of;erske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vmta ......... Nemški drž. bankovci za 100 n.vrk . . . 20 mark............ 20 frankov........... italijanski bunkovci........ 0. kr. cekini........... Dne 14 junija 1897. 4°/0 državne srećke iz I. 1854 po 2f)0 gld. Državne srečke iz 1. 18ti4 po 100 gld. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obe, avstr. 4*/e*/f z'Bt' ziuit. listi Akcije mglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubljanske srnčke......... Rndolibve srečke po JO gld...... Kreditnu srečke po 100 gld...... Trarmvav-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 101 gld. 5* kr 101 i 40 1 121 n 15 ■ 101 n 35 120 n 90 ■ t 95 ■ S14 | 385 t — 120 n 05 _ 58 n 871 'j • 11 It 75 ■ » 53 n 44 _ 40 5 » «5 ■ IH3 gld. 50 kr. 193 * — h 128 n 75 ■ 98 n «0 157 50 • 22 27 S — n 800 x •» 50 > • i t 97« ■ Neutolažljivim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno veBt, da je nas iskreno ljubljeni nepozabni sin, oziroma brat, gospod Jo»ij3 Alehle dijak VII. gimn. razreda danes v torek dne 14. t. m. opoludne ob ll'/t uri po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajst.vi za umirajoče, v 21. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo n«pozahnega ranjcega se bode preneslo v četrtek popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti v Gruberjevih ulicah št 4 na pokopališče k sv. Krištofu in »»i hode ondi položilo v rodbinski grob. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev m blag spomm. V Ljubljani, dne 14. rožnika 1898. Roiallja Mehi«, Mehi«, brata. — mati. sestri. Ivan in Anton Marija Mehle, (912) Vzprejmem izurjenega solicitatorja« Plaća pa dogovoru. Matej Bežan (911—2) o. kr. notar v Žužemberku. mm BAN T AL od MIĐT. Zatre Oopala, knbebe, vibrlzsranja. k Ozdravi iztok v 48 urah. — Posebno ■učinkujoč pri mehurskih boleznih iin povzroči ščiščenje najbolj s~ > kalne vode. Kot Jamstvo (// :jf) ' ima vsak tobolfieo ime VJ^^y Zaloga, 8, rue Vivienne, Parit in v glavnih lekarnah Avstro-Ogroke. pripravna za vsaki obrt ali za pisarno, odela s« po niski oenl takoj v n »jeni ,938-1) v Gospodskih, ulicah št. 7. I>i-i tl«»la prav pripravni sa kako pisarno ali kako obrt, «>«li bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po sivem srebru ali svincu i. t. d Pitno zdravljenje m v crevih, pri zlati šili itd. itd. Elektrika. — M.ssstži. ZraviliŠće i vsem komfor t jm, celo leto odprto; sezona trsja od I. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park. lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdr&vlika godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere Plenne zubave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dao ommbus goste. Tudi so na razpolago posebui vozovi ia se je zaradi istih prej obrniti na oskrbtuštvo kooališ -a. Zdravniška pojasnila daje kopališki ?d ravnik djktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj i u poštnine prosto (5 5_u) oskrbništvo kopališča. Odda se takoj gostilna na račun katera se lahko vodi kot postransko obrt, ker je v bližini Ljubljano. Zahteva a« kavcija. 931—2) Naslov pove uprsvnistvo „Slov. Naroda". Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija lSOS lota. Odhod Is I.JiiblJanr jnž. kol. Prosa «*s Trh i Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Francenfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Ansse, Solnograd; min. svefier osebni vlak v Lepov Bled. Pole^; t^ga vsako nedeljo in praznik ob F». uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — t*rog-« v Noro uirat«* It v Ko< eev|e>. Mešani vlaii: Ob 6. nri 16 m. zjutraj, ob 19. uri r>f> m. popolndne, ob K. uri SO n . svecer — friliu«! » L|ubljatsu j. k. Prosi Is Trfelaa. Ob 5. url m. zjutraj osobni vlak z Dunaj* via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solcograda, Linca, Sterrs, Ausseoa, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fransensfeste. — Ob 7. uri M min. zjutraj uselim vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 m. dopolndne osobni vlak s Drnaia via Armtetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oenevc Curiha, Bregonca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Liuca, Pon-tabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlak i Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri ti m. zvefer osobni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, M tri jim h varov, Plzuja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako redeljo in praznik ob 9. uri 6r> m. vlak iz Lesc-Bleda. — Progae is Novea« su«st» Iu Is Hoeevju Mešani vlaki: Ob 8. nri 19 m. sjutraj, ob 'J. nri 32 m, popolndne in < 1» 8. nri 35 m. zvečer. — Odnosi Is L|ub-IJssae d. k. v lasisssssJIt. Ol 'e, ari 23 m. zjntraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 cr. in ob 10. uri "2.> min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Pribori v L)sibl|aao d. k. Is Hsuiulka. Ot 6. nri 6ti m. zju traj, ob 11. uri Hm. dopolndne, ob ti. nr 10 m. in ob uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17 — 133) h« nI 41 -ni & .*!■• jj» •% «j* *>* *>* »v* «$• 4* .i!« • <• »i* mcs F-Lk y+i vil 2*s&. i+t žSii yx.ty£&. ixi * i-i ž^s t&L 2** N«lsifIMM vzajemno zavarovalna banka v Pragi. (zavarovanje kapitalov na doživetje in smrt) kateri so svoje zavarovanje sklenili v letih 1869 do 1892 pripada dividenda 10° Ta dividenda 8e i/pbV-a na podlagi 8, 3. pravil oddslkov I. In II. iz zavarovalnine, kolikor js bilo plačane V letu 1897. na police, katere so dosedaj v veljavi, in sicer na ta na*'m, da se odraćunt 10% iz zavarovalnine na pobotnicah. P. n. lanom, kateri bo že celoletno zavarovalnino za leto 1898. vplačali, se bode vračnnjenih 10% v gotovini izplačalo, onim gg članom pa k t*-ri plačujejo zavarovalnino mesečno, četrtlatno al' in.iub-t.no, se bode dividenda odstevHla na pobotnicah, za enSi I. julija 1898. Za Isto 1897. znaša vplačana premija, postranska plačila In obresti.................... Rezervni in poroštveni fondi nale banke Iznašajo koncem leta Izplačani kapitali in škode za leto 1897.......... V dobi 28 let svojega obstanka je „Slavija" Izplačala svojim zavarovancem zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih..................... V pupilarnih istinah vloženo.............. Fond za dividendo.................. Doslej je članom izplačano 109; dividende........ Zavarovani kapital.................. gld. 2,444.198 92 9,071 004 44 1,229.173 80 28.422896 90 8,591 246 26 195 898 77 264 36993 326.385 904 62 O tej priliki opozarjamo slavno občinstvo na ugodne in liberalne tarife banke , SI t vije". Izbero najugodnejših zavarovalnih razkazil za slučaj smrti In doživetja pošiljamo drage volje vsakomur. V Ljubljani, me-eca junija 1898. Generalni zastop „Slavije" vzajemno zavarovalne banke v Pragi. (932) T? Šte^r. 3900. Zakupni raz zaradi zagotovljen j a predmetov kruha in ovsa za cas od 1. septembra ozir. 1. oktobra 1898 do konca decembra 1898. I. Zakupna obravnava bode •s a l a« p« za zakupno postajo 0 ►o 9 U M a o za čas od do Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posadkinih čet zavodov in deželno-brambemh oddelkov na dan kruha ovsa a a 840 j 4200 840 gramov porcij Prioližna tekoča potrebščina znaša za čas od I. sept. 1898 do 31 dsc. 1898 kruha ovsa meter P°rciJ centov Specijalni pogoji O S? m 35 3» O (D ■d H 6 H O •H M O O t-i (D 0 Bruck ob Muri Judenburg Ljubno Mareln Strass Ptuj Celje Slov. Bistrica S, ! (D l (D s i 350 350 217 47 40 6 8 350 : 370 17 100 154 42700 46 42700: 4(i 20474 4301 38 10 36801 30 32200j 40 34040 86 9200 394 St. Vid ob G. Malborgot Predli (zapor soteske) Jezornica (zapor doline pri Raiblu) Bovec (z zaporom Bovške doline) Wolfsbcrg Trbiž Glandorf S D 0 -2 3D Ci (D H C8 u S o 84 17 18 17 151 339 152 9 — 591 7728| — 1564 1656 1564 31189 594 46 Prevzemniki za oddajanje kruha oziroma peke iz erariške mokn mogo dobiti v Celji erari«ko pekarijo za dobo pogodbe v zakup proti plačila mesečne najemščine 11 gld. Zakupnikom za oves v PtTlJi in v Celji se morejo prepustiti v porabo tamošnja era-rična skladišča za oves proti plačilu letne uajemftčine 10 gld. o/Jroma 20 gld. V ponudbi pa mora biti izrecno pogojeno, da se vzamo ti prostori v najem, ter biti navedena najemščina. Najemniki morajo vrhu tega na lastne stroške vzdrževati dotične objekte ter jih zavarovati proti škodi po ognju. Opazkal Razveu poprej£navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine .za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25 «/9 večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim, vajam poklicane dopustaike, rezervnike, nadomestne rezervnike ia deželne bram-bovce po aktuclnili pogodbenih ceuah, dalje sol, drva in pekovske potrebščine povodom vsakoletnih Vij vojaških pekov. Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev. 1. ) Pri teb javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponndbe Narejene morajo biti po priloženem formularji in imeti kolek za 1 krono za polo. Zapečatene ponndbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni VMftJ tlo IO. ure dopolnilne doiti pri dotičnih C >n kr. vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponndbe ae ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponndbi cenina postavka v številkah in pismenih dh u jemala, vela postavsk v pismenih za pravi. Vsakej popravi v ponndbi pridejati ima ponudnik 8VOJ pO(lpi8. 2. ) Za obravnavo veljajo določila zvezka pogojev z da« 10. junija 18US, ki je pri vsakem gori imenovanih vojaških oskrboval udi skladišč v dveh istopih uradno izgotovljen in vsaki dan istotam ob navadnih uradnih urah na vpogled. Vsak ponudnikz avezan je držati se pogojeki so ob 8eženi v tem zvezku, že s tem, da stavi ponudbo. JednAo glaseči tiskani pogoji so na vpogled tudi pri komi intendanciji, pri drugih vojaških oskrbovalnih skladiščih, potem pri poltičnih okrajnih oblastvih in dtieinih kmetijskih družbah kornega področja. Taki zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. od tiskane pol« pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovaln.b skladiščih, na zahtevanje ee pošiljajo tudi po pošti 3) Vsak ponuduik, izvzemši podjetnike v pogodbeni zavezanosti stoječe, popolnem preverjene in obravnalni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje a** na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzerje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zraožno-ttno spričevalo in sior, če ima protokolovano firmo, od trgovsku in obrtne zbornice, sicer pa cd pristojnega političnega oblastva prve instance. Spričevalo ne srn« biti nad 2 meseca staro in ima ni* prošnjo podjetnika pri trgovskej tn olrtnej zbornici, oziroma političnem oblastvu vs<»j v dan pred obravnavo doiti dotičnemu c in kr. vojaškemu preskrbovalnemu mag emu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika. 4.) Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mera zagotoviti svojo ponudbo ■ 5% varščino od vrednosti vse za oddajo določene množiue. Varščina se ne srnu pridejati ponudbi, temveč so mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati, da varščino v to poklicano vojaški pre»krbovalno .skladišče lahko prevzame, hh da bi odprlo zapečateno pouttdbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi BpeO fikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije brezpogojno oproščene. Občine, kmetijske družbe in producenti se posebno opozarjajo na predstojeće razpisano zakupno preskrbo vanje vojaških potrebščin, ker uživajo pri jednakih ponudbah prednost nasproti drugim pod jetnikom. Piodttoenti morajo svojim ponudbam priložiti spričevala dot čnih gospodarskih korpi.racii v svojem okolišu, v kojih je potrjeno, da so zare* producenti in da jh vsa ponuđena količina njihov proizvod, če niso ti podatki brezdvomuo znani dotičnemu vojaškemu oskrbovalnemu inagacinu. Producentom se more oprosčenje ulaganja va-ščme in kavcije dovoliti le za V Gradci, 9. pinija 1898. predmete, katere sami proizvajajo; isjaviti pa morajo v ponudbah, da za izpolnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premičnim iu nepremičnim premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki so ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo. 5. ) Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame oskrbovanje kakega predmeta na postaji le, če bo hkratu dobi oddaja jednega aH več drugih predmetov, dopuščajo se za predmeta kruh in krma v postajali, kjer se potrebuje krme le za deset konj. 6. ) Oddajati ima se predmet v dotičnih postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Za prevažanje predmetov t konkurenčne kraje mora se v zmielu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se smatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujanih oenah. Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost 7. ) Ponudniki se odrsko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vzprejetji ponudbe morala držati v § 862. občnega državljanskega zakonika, potem v Članih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, če se vzprejme ponudba. 8. ) Oddala kruha in ovsa ima se praviloma vršiti od 5 do 5 dni]. Če krajevne razmere in interes čete brez večjih troškov za vojaški erar dopuščajo, morejo se predpisani dobavni obroki za oves raztegniti na 10 do 15 dnij. 9 ) Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz ržene mt ke v štrucab po 2 porciji po 1400 gramov. Principijelno je staviti ponudbe na arendovanje kruha; vzprejemale se bodo pa tudi ponudbe civilnih pekov za izdelovanje kruha iz eraridne moke; v zadnjem slučaju se morajo ponndbe glasiti na plačilo za peko od meterskega centa popečene moke vštevši sol, drva in svečavo. Tudi je podjetnik zavezan, moko za p-ko na svoje stroške od železnice dati odpeljati in istotako prazno vreče vračati na železnico, izvzemši slučaj, če v ponudbi izrecno pravi, da tega ne more prevzeti. 10. ) Cene za nakup staviti se imajo doštevši užitnino in drugo davščine; od porcije kruha a 840 g in od porcije ovsa a 4200 i-i ";,••,:jieiencc (Vanille-Zv, iib.ik ; V svojih h u^elearitloHli postrezam točno z »1». fiu«>i<»tiii ii*mIm«I niiii ft4>«*i V0111, m I m dol odo tU in s II n»mi |»ri»f nI uil likerji ter Z \\ •tiii til tr-» niuui. Posebno opozai ;1111 na hue lutll JHimke krof« in tHtitkc m ntiuftiintt i.mt»olnen«*. \ Ljubljana, Kiamiškanske nlice 4. * Pleskarska mojstra c. kr. državne in j? c. kr. priv. užne železnice. P Slikarja napisov, ,3- ltavtineka in pohištvena pleskarji 3 Tovarna za oljnate barve, tak 5 « 0qnan (jaivo, lak _ in pokosi. (44) S air, ln»rl»..tlll«'|». *\ kon.iBka kopita in usnje. m Zaloga orlic*"' Maščoba za koi. oderci B I W B najboljši izdelek ■ (45) nujoouejo pri g ALOJZIJU PERSCHE 3 Pred Škofijo 22, poleg mestne biie. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalugatelj c kr. unif blagajnice drž železnic uradnikov v Xjj->a"tei3a.ni, ^elenloTJi.rgro-tr^ uiIIc© št- "i se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in ncpromočljlvlh haveiokov po najnovejei f; coni in najpovi>tjnej6ih cenah. Angleško, francosko ju tnzetnsko rol>o ima na bkladi&ču — Gg". nradnlkonu se priporoča za izdelavanje Vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meće, klobake itd , gg. c. ki*, justičuiin uradnikom pa za izdelavanje & t—, i Največja izber najnovejšega | [svilnatega blaga talarjev in baret. (46) <-nio in l»»*rv»*»l«», za ««*!«* obleke in l»lu#.#*, priporoča l»o uttjiiiajlk ceunh (47) Alojzij Persche Škofijo 22, poleg mestne hiše. I Avgust Repič! a * sodni* -s—- 1 % Ljubljana, Kolezijske ulico Št. 16, T (48) V Trnovem se priporoča slav. občinstvu in naznanja, S da izdeluje in popravlja vsakovrstne £ ■od« Is hrastovega ln mehkega « losa po najnižjih cenah. — Kupnjo * In prodaja staro vinsko posodo. J HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za^ damo. Vedno zadnje novosti. l'<>pravl|H se urno in prav po ceni. Modni žurnali Franko in imtoRJ. (80) LJUBLJANA. 25 I t i i i i j 1 i i i i Največja tovarniška zaloga Fran Kaiser j prodajalec biciklov » Iz prvllt tovarn. i {49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6. } gsjfr- Najboljšo urejena delav- | nloa sa popravljanje biciklov i In ilvalnih strojev. 'Vsi P klobukov po najnižji ceni pri (50) J. S. BENEDIKT-u l,Jiil»ljniiH. Klari trg. J. J. NAGLAS Ljubljana Turjaški trg Mev. 7 (51) Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (68) Poljanski nasip it. 8 (Reiehora hiii) priporoča svojo bogato zalogo fetedilnili ognjidć MnJprlproHle|Alit, kakor tudi nn|fl-■ z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kablami. l*opr«vlJnnJa hitro In p« wnl. Vnanja naročila se hitro izvr56. Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoma svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tndi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejša kvaliteto po atiMn oenah* Hovostl v topnih, kakor tndi t stenskih urah vedno ▼ saloti. 66 »opravo m lsvriojojo naJtoAnoJe. mehanik (fi2) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižih cenah Blrikle in druga v to Htroko spadajoča oopravila izvrši dobro in crno. Vaauja naročila se turo« iEvTflajftju. Ljubljana, lliiiiiijskii re^la «1- 121. Tovarniška zaloga šivalnih strojev > in velocipedov. iciklisti!!! Jopce, nogovice pasove, kravate najceneje priporoča Alojzij Persche Pred Škofijo 22 poleg mestne hiše. Anton IPi? Sv. Petra cesta št. S Ljubljana Sv. Petra cesta št. 8 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v sa gospe, nepre-močljivili havelokov itd. Obleko i><» mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (67) I_i3*u."fc>13a.xieu, Stari trg: šte^r. X. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ee tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočani svoje izvrstne slnmo-reasilce in mlattlnfee, katere se dobivajo) vzlio njih izbornosti cen6. (68)1 OealU zastonj ta poltnlne prosto. v največji izberi in po najnižjih cenah trakovekvencem' z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča L Kari Recknagel na Mestnem trgu. 4U U1 Sproten dečko, Vstopiti v službo kot 15 let star, močan, želi učenec v kaki prodajalni ali tiskarni, ali pti kakem kijiicavr.ii\irjn ali mizarjn. (tBO— 1) Plena, najfinejša . . . f 5 f, „ 8*40 M*l*t»*r, izredno fina.......5 ,t „ 7"— MrnadoM. *: ■■>■.: • oknsa......5 „ -s ' '1 ZImIm Jn<»! pivaUS na po»». Vse Štiri bog« so pasje. 2. Živa -vtdsk.i vol iUiiiimIiii » Štirimi no-arni i,i grbo ,'!. £tv«>, tri mesece ttarrO t«* I«* a tremi nogami. 4. /..v hiU s lesi mi nogami in živ v krojen |*s,Htr«b» Vstopnina le 10 kr., otrool in vojaki le 5 kr. 0oi|»oJje protesorji in učitelji se posebno opozarja o na te žtvc znamenitosti. U^ksUvit |e vltletl tsrik tlau ud ». ure »jutr»J U» t>. ure oei«r. ('.'ni 1) Za inno«robrojui obisk prosi i»o«l|«*t4ail«. V s*«* /Ivo! Vite živo! dobiva se po najnižji coni pri (299-] 7) Andreju Ulaiier-jii vZagorji ob Savi. Velika prodaja vina! ~ GraS insko Usiotsivo I>ul»rovit p At;i Krn, |»ln*l4C Toplic«* odda najceneje okolu IOOO hektolitrov belih viu lastnega p'toVIka od letmkov 181)0- 1807. I*, n. vinski trgovci in gostilničarji se na to prodajo posebno opozarjajo • pripombo, da ne uteg. nejo kmalu zopet imeti prilike, da si nabavijo po tako nizkih cenah tako dobrih, čistih in nepona* rejenih vio. — Ako m odvzame na|manj 6 hektol. se postavi kaplje« o vino fraeko na ieleioiAko po utajo Vfllku Tern« v lil«. (904-3) Droga pojasnila daje graščinsko lastništvo Dobrova, posta Krapinsko Toplico, Hrvatska. c. %r. davčni pristav j-osipina J^osman U Ljubljani, dn4 15. junija t89Q. rojena Jponer (037) ■SI Otvoritev urarskega obrta. HO •r-j o J> o •r-j nJ Naznanjam al. občinstvu, da sera z dnsra 'JI. t. ra. otvoril pod tvrdko „Ta.23.3so Klopčičkfc Prešernovo ulico štev. 4, zraven frančiškanskega samostan* dobro nrejeno urarsko obrt. V zalogi bodem imel raznovrstne iepne in stensko are, kakor tndi veliko tabor zlatnina la aro bralne po najnižjih cenili. Na podlagi velikoletnega delovanja v tej atroki in v zvezi z zanesljivimi tovarnami ini bode mogoča sv-»je cenjene adjemniko v vsakem ozira popolnoma zadovoljiti. — Ob jednom si dovoljujem opozarjati, da imam veliko izber daril za razne prilike. Za prav obila naročila se najtopleje priporoča Janko Klopcič, urar. IPoprsLTrila. toć5n.o laa. d.o"bxo! o (D (D C_li (D Vsaka deseta srečka dobi. Loterija jubilejske umetniške razstave. 300 000 areak. Duna| liMO«. 30.000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 200OO, IOOOO, 8000, 6000 i. t. d. vr. Srečke po AO kr., 10 srečk po S gld., poštnina in zaznamek dobitkov 10 kr. (861—6) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih Dunaj, Ktmatlernaus, I., Lothringerstr. 9. Kuponi In pisemske zasatke se vzprsjesiaje v plačilo. Na 10 srec* z /aporediHtnl številkami pripale dob.tefc. Več kakor t000 najlepših vzorcev svilenega blaga pošljem čast. damam radova tjno na izbero na dom. Z odličnim telespoitovanjem Menrik SfCenda (780-.O, Ljubljana, Mestni trg 17. Gastitim odjemalcem piva! P. n. Usojamo si Vam a I jadno naznaniti, da amo pridobili od gospoda 0«Io 1'amnier-js zalogo piva n.a, stroje herezijo cesti &t. 2 ter hodemo tukaj svoje povsod na dobrem glasu znane češke izdelke piva ▼ sodčkih in steklenicah po gled6 izvrstne kakovosti sslokl eesal raz peča val i. Ob jednem pripomnimo, da gospod Oslo Pa m mer ostane t nali alnlbi kot voditelj zaloge ter bode nafta skupna težnja, teesse in pošteno ustreči zahtevam častitih odjemalcev. V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti s naročili, priporoča se s velenpoitovanjem ipa Scbwarzenberoa y Protivinn. V Ljubljani, dne 23. maja 1898. (899—9) mt9 SpLošrto Icot izdelek v ovratnikih, se dobiva v najbolj renoml-moSlrim modnim blagom tu- ln ase. mnjholjHi ~££Q znan. manšetah in srajcah ranili prodajalnloali ln trgovinah z ln platnenim inozemstva. I Na drobno i se ne prodaja Na drobno | te ne prodaja i (496—8) IadajatoJj in odgovorni prodnik: Joiip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 2E UU 5685