fttev 267,
Trst* v torek 24. septembra 1912
Tedaj XX*
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. cb pcn*de!jk>h ob 9. zjutraj.
Pc^araičue Siev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. St,. Petru, Postojni, Scf.ani. Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu. AjHov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Stcr. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE računajo NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNh: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K_ vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo * Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
„V edinosti je moč!*
%a«UČNINA ZNAŠA
i* « i"	pol ieta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
rocl«^ ' i -toposlane naročnine, se uprava ne ozira, f troćaio« n» ne4»l]ako IzdanJ« „EDISOSTI" atas*: m oelo lato Kron 5*30, sa pol lota Kros 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne aprejeoiajo In rokopisi se oe vračajo. Naročnino oglase in reklamacije j® pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatrl 20 (Narodni dta). Iidajnteij in odgov rui urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li*ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoot", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnRnl račun 5tev. 841-652. TELFFOfl It. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TL
Ogrska delegacija.
Pred viharji.
DUNAJ 23. (Og . bir.) Ogrska delegacija je začela danes popoludne razprave. Že dolgo pred začetkom je kazala Bankgasse, kjer se nahaja ogrska palača, živahno sliko. Prtd poslopjem se je nabrala velika množica ljudstva. Policija, ki je rečeno ulico zatvorila, je z veliko strogostjo vzdrževala m»r. V ogrsko ministrstvo so mogli vstopiti !e ljudje, ki so imeli karte.
Oo 3 15 pop. so opozicijonalni poslanci, ki so imeli popred posvetovanje v kavarni Central, dospeli do uhoda, določenega za obiskovalce galerije. Na čelu opozicijonalcev je bil grof Karoiyi, za njim 9 poslancev, ki so silno pritiskali, tako, da je bila v veži nahajajoča se policija prisiljena poseči vmes. Vrata so zaprli, s čemer Je bil ta dogodek rešen. D ugi opozicijona'ni poslanci so ostali pred vratmi. Navzočih je tudi več poslancev delovne stranke, ki niso delegati. Mej tem so zbrani v dvorani večina členov delegacije, skupni ministri, ministrski p.edsednik Lukacs. Ob 2 45 je dal Lukacs znamenje z zvoncem in je zaprosil najstarejega delegata barona Friderika Harkanyi ja, ka*or staro t nega predsednika, naj odredi konstituiranje delegacije.
Komaj je začel govoriti ministrski predsednik, je skočil pokoncu med poslušalstvom sedeči grof Mihael Karolyi in zakričal : „Protestiram proti te| delegaciji 1" Ostali poslanci, ki so se nahajali med poslušalstvom, so tudi vstali in kiicali: „Protestiramo ! Ta delegacija je nezakonita I" V dvo rani je nastalo veliko ogorčenje in čuli so se klici: „Vun 1"
Starostni predsednik je izjavil: „Poslušalci na galeriji nimajo pravice govoriti. Ce govore, zlorabljajo gostoljubje".
Opozicija je nato vedno protestirajoč zapustila dvorano.
Za predsednika delegacije je bil izvoljen baron Ludo vik Lang, za podpredsednika pa gref Avgust Zichy
Ko se je nato zahvalil predsednik na izvolitvi in voščil cesarju božjega blagoslova, ]e bil prečitan dopis ministrskega predsednika dr. Lukacsa, s katerim so povabljeni člani ogrske delegacije jutri ob 12 opoldne v cesarski dvor, kjer jih sprejme cesar, da čujejo prestoini govor.
Minister zunanjih zadev je predložil proračun za leto 1912. Po volltvi cenzorja in odsekov se je seja zaključila.
Odsek za zunanje zadeve ima jutri ob poli 4 svojo sejo, v kateri bo imel grof Berchrold svoj ekspozć.
Od eki ogrske delegacije so proglasili svoje seje za zaupne K jutiiŠnji seji odseka za zunanje zadeve ne bo torej razun oseb, ki imajo pravico in dolžnost, da se v smislu poslovnika udeležujejo sej, priučen nihče.
Ob četrt na pet je prišlo 10 opozicijo-nalnih poslancev, ki so bili zbrani na gale riji, na ulico, njim na čelu gr< f Karolyl. Na ulici j h čakojoči ogrski poslanci so jih pozdravljali z živahnimi „eljen" klici in wAbzug Lukacs I" ter nato odšlt.
DUNAJ 23. (Izv.) Današnji nastop ogrske opozicije je n pravil na Dunaju zelo klavern vtisk. Spošio se je pričakovalo, da bodo ogrski poslanci nastopili mnogo ener-
PODLISTEK
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksaver Šandor GJalskl. — Prevel A. E.
— Ub, kako grdo, kako nizko ! — se je pokaral sam in notranji glas vesti se je so pet- pojavil in ga sp rnnil dolžnosti na pram domovini in zapuščenemu narodu. Začel mu je dokazovati, da mu je nemogoče delati za tako velike in svete ci je, če se vda tej nesrečni ljubezni. In videl se je ves izmučen, videl je, kaso ga je zavrgla Madlena, ga izročila obupu — in vsa duša in vse telo je zlomljeno, nesposobno, da bi ee boril proti sovragom slovan-:t»Ta in so vražnikom domovine. Kar prestrašil se je; prišel je že do konca Josipovega griča, kjer je stal sredi plodnih vinogradov, nad katerimi bo se vile modrikaste sence večernega mraka Odtod se je odpiral pogled na eni strani na holm, kjer so se na hišah na Griču in v Vis ki ulici rdečila okna od užganih luči, na drugi strani pa v že temno p savsko ravnino, ki se je tam do;i raztezala t ho in nepremično kakor blažen sen in v svojih nejasnih sivih in črnih obrisih kasala tajne lepote pa tudi neko melanholijo — bolest — osamljenost.
gičnejŠe, dočim pa so se dali prav lepo izkomplimentirati iz delegacije. Opozicijonalni poslanci izjavljajo, da bodo nadaljevali s tem postopanjem ves čas, dokier se bo vršilo delegacijsko zasedanje. Finančni minister o gospodarskem položaju na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro) Finančni minister dr. Teleszfcy je poročal včeraj v Velikem Becskereku. Osvetlil je finančno stanje dežele, katero je označil kakor ugodno. V bodočem letu namerule vlada izvesti rentno emisijo, pri čemer je finančni minister opozarjal na namerovane investicije. Emisija pa bo večja, nego bodo znašale investicije, ker heče vlada kolikor možno priti prebivalstvu gospodarsko na pomoč. Težkoče v kreditnem poslovanju izvirajo večinoma iz odtegnitve vnanjega kapitala. Ni pa možno govoriti o samovoljni ali pretirani odtegnitvi kredita, Še manje pa o tem, da bi na budimpeštanski borzi vladale nezdrave razmere ter da bi se pretirano igralo. K večjemu se more govoriti o prehodnem pojavu, katerega saniranje spada avstro-ogrski banki. Saj je ta banka dokazala, da bolje izpolnjuje to nalogo, nego bi mogfa samostojna ogrska banka. Ogrski ministrski predsednik dr. Lukacs v avdijenci.
DUNAJ 23. (Ogr. bird* Ministrski predsednik dr. Ladislav pl. Lukacs je bil danes predpoludne ob 10 sprejet od cesarja v privatni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Dr. Lukacs je poročal o parlamentarnem položaju.
Lukacsevo stališče omajano.
DUNAJ 23 (Izv.) Po današnji Lukacsevi avdijenci pri cesarju se je raznašala 'u vest, ; da je pričakovati na Ogrskem v najkrajšem času važnih izpreraemb. Zagotavljalo se je, da je Lukacsevo stališče popolnoma omajano in da odide Lukacs takoj, ko bo končano delegacijsko zasedanje. Provizorično vlado sestavi potem grt f Zicby, ki bo imel nalogo, da doseže mir med opoz cijo in vlado.
Za narodne manjšine.
BRNO 23. (Izv.) Moravski češko-nemš<l permanentni politični odbor osmerice morav-sk ga deželnega zbora je imel danes sejo, v kateri je socijalno-demokratični poslanec Prokiš podal predle g glede varstva narodnih ' manjšin na Nižjem Avstrijskem. Prokešev predlog zahteva, naj vlada uvede na JS'ž.em in Zgornjem Avstrijskem narodni kataster in naj izpremeni državni volilni zakon za ti deželi toliko, da se razdele mandati po narodnosti ter dobe Čehi na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem tudi svoje zastopstvo v državnem zboru. Isto zahteva Prokeš tudi za oba deželaa zbora ter za mestni občinski svet dunajski.
Proti Hochenburgerjevemu fermanu.
PRAGA 23 (Izv.) Društvo čeških odvetnikov je sklenilo oster protest proti Hochenburgerjevemu jezikovnemu ukazu ter tudi izreklo nado, da isto store tudi češki sodniki.
Češki železničarji in češko-nemška sprava.
PRAGA 23. (Izv.) Delegati društva češkega železniškega uradništva so imeli tu sestanek, na k-iterem je bila potem sprejeta resolucija, ki zahteva, da naj se jezikovno vprašanje na čeških železnicah obravnava
tudi kot predmet češko-nemških spravnih pogajanj.
Poslanka Kunčticka v Monakovem.
PRAGA 23 (Izv.) Poslanka Vikova-Kunčticka je dobila poziv organizacije nem Ških žena, ki zboruje te dni, da bi prišla v Monakovo in priredila nekaj predavanj.
Poslanec umrl.
ZAGREB 23. (Izv.) Tu je umrl poslanec Jurij Baleico, star 42 let.
Na antialkr holnem kongresu.
SOLNOGRAD 23. (Izv.) Tekom današnje razprave na antialkoholnem kongresu Je sccijalnodemokratskl poslanec dr. Schacherl ostro kritiziral ravnanje vlade, ki pošilja na antialkoholne shode svoje zastopnike, ki govore zelo lepo o skrbi države za omeji te v pijančevanja, v državnem zboru pa je proti zakonu proti pijančevanju in proti temu, da bi se omejil konsum žganja. Ostri napad Schacheriov ]e dal povod deželnemu predsedniku grefu Schaffgotschu in ministrskemu predsedniku, da sta demonstrativno odšla od zborovanja.
Španska infantinja umrla.
MADRID 23. (Izv) Infantinja Marija Terezija je danes umrla na porodu.
Nove povodnji.
ČRNOV1CE 23. (Izv.) Po celi Bukovini je zopet povoden], ki je že napravila velikansko škodo.
Vojaški sodnik — goljuf.
OLOMUC 23. (Izv.) „Pozor" poroča iz Mor. Ostrave, da je bil tamkaj aretiran zaradi velikih meničnih goljufij upokojeni ma-jor-avditor Kanscheg.
Državni pravdnik oropan.
PRAGA 23. (Izv.) Listi poročajo, da so praškega državnega pravdnika substituta dr. Chlumetzkega napadli v Parizu apaši in ga oropali za več sto frankov.
40 zdravnikov obolelo.
DUNAJ 23 (Izv.) V tukajšnji mestni bolnišnici je obolelo danes 40 zdravnikov, ki so jedil neko močnato jed. Ravnateljstvo je dalo strogo preiskati zadevo. Zdravniki niso težko bolni.
Kazenski proces proti dvema socijalno-demokratičnima poslancema.
BEROLIN 23. (Kor.) Pred kazensko komoro deželnega sodišča je začela danes razprava proti socijalno-demokratičnima poslancema Borhardtu in Leinertu radi dogodkov v seji pruske poslanske zbornice i dne 9 maja, ki so doveli do nasilne odstranitve obeh poslancev. Obtožba proti posl. j Borhardtu se glasi radi motenja hišnega miru in upora proti dižavni oblasti, proti Leinertu pa radi upora proti državni oblasti. Po prečitanju uradnega stenografičnega protokola je posl. Boihardt opisal dogodke in e oporekal v javnosti razširjeni legendi, češ, da je on namenoma poojstril situ- j vac jo. Dižavni pravdnik je predlagal za Borhardta, pripoznivaie mu olajševalne okolnosti, radi motenja hišnega miru in upora proti državni oblasti 5 mesecev zapora, za Leinerta pa radi upora proti drž. oblasti denarno globo 300 mark in 20 dni zapora.
Sasonov na Angleškem.
LONDON 23. (Izv.) Ruski minister zunanjih zadev Sasonov je danes posedi turškega poslanika in je imel pozneje tudi z
Iz Ilice je prihajal ropot potnih kočij in tovornih voz, ki so prihajali z dežele in pri-vazali zunanje vlasteline in plemiče k hunskim slavnostim.
Pred Ivanovo dušo je pobudila večernja okolica s svojo temno, tajno in sanjavo nerazločnostjo spomine in slike iz davnih dni domovine, — s ike, po katerih je nekdaj kot otrok pred svojo dušo gradil prošlost svojega naroda. In tedaj je začutil v sebi se močnejšo bol, da je tudi le trenotek mogel misliti na kaj drugega, nego na svoje dolžnosti na pram njej. Podvomil je skoraj sam o sebi in se zbal, da ni dorastel za svoje nove naloge. Težke boli so bile to, ki so mu obvzele da šo, — te najstrašnejše muke za človeka visokih ciljev, ko mu duša neha verovati v svojo moč in se bati svoje lastne slabosti. V tem mučnem položaju se je spomnil Gaja in je naravnost pohitel z Griča, da ga poišče Ali da bi vsaj našel Kargačevića. Toda ni imel sreče. Niti Gaja, niti Kargačevića ni našel doma. Za Kargačevića je izvedel, da je odšel k svojemu tovarišu Babufcića, s katerim je v družbi s Smodnom odšel nekam iz mesta. Za Gaja mu niso vedeli povedat, ali je v Zagrebu ali je odšel v Zagorje — v Marijo Biitrico k opatu Križmanidii. Od zjutraj ga že ni bilo v stanovanju. Ker je že bil v Kapucinski ulici, je šel naprej proti hiši, v kateri je bila nameščena kazina. Po
bolgarskim in srbskim zastopnikom daljšo konferenco o balkanskem vprašanju. Smatra se, da sta Sasonov in A?quith v Balmoralu zelo podrobno razpravljala o razmerah na Balkanu.
Razburjenje r Srbiji.
BELGR^D 23 (Izv.) Listi priobčujelo ostre članKe pr ti konfisciranju srbskega vojnega materijala po turški vladi na me|ni postaji ter vprašujejo ali bo Srbiji sploh mogoče vzdržati mir ali ne.
Napetost med Turčijo in Bolgarsko. CARIGRAD 23. (Kor.) „Jeni Gazeta" izjavlja, govoreč o zaustaviJenju bolgarskih manevrov: Če bi se vojaštvo uporabljeno na vajah, odposlalo na mejo, postane položaj resen.
Italijansko-turška vojna
Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo.
CARIGRAD 23. (Kor.) „Jeni Gazeta* oporeka vesti, ki so |o prinesli listi, češ, da se je predvčerajšnji ministrski svet bavil z mirovnim vprašanjem, ter da je iz^vil, da so pogajanja že tri dni sem prekinjena. Rečeni list meni, da gibanje italijanske flote, kakor tudi priprave v Tripolisu dokazujejo, da je po stališčih obeh vlad neverjetno sporazumljenje glede mirovnih pogojev, ki bi tvorili zadostno podlago za mir.
DUNAJ 23. (Izv.) V diplomatskih krogih se zatrjuje, da je Turčija odklonila italijanske mirovne pogo|e na zahtevo Arabcev. Arabci so baje zadnje dni poslal vladi br zojavno zahtevo, v kateri izjavljajo, da se ne bi udali nikdar. Četudi bi se sklenil mir tnV'-r« fofroH. hI se Arabci šiloma zapri« v i^oijo ».i p:* ti turškim vojakom. Iz političnega vzroka, da ne bi se v ljudstvu razvila splošna proti vladna agi a-cija, je torej Turčija morala odkloniti italijanske ponudbe.__
XXVII. glavna skupščina
Družbe sv. Cirila in Metoda.
Ker je nato naznan 1 podpredsednik, da je češka Šolska Matica pismeno pozdravila skupščino, obžalujoč, da ne more poslati zastopnika na glavno skupščino, sta stopila na oder belo oblečena dečes in deklica, in je deček, mali Angel Šsilanov, iz rccolskega otroškega vrtca pozdravil Družbo in prvo. mestnika, izročivši mu sliko rocolskega otroškega vrtca in šopek cvetlic, s sledečim nagovorom:
Oj srečno dobro doŠli Gospod Vi prvemestoik nam in z Vami tudi Družba cela, ki Vas spremlja iz Ljubljane tam 1 Pozdrave vroče Vam prinašam iz vrtca rocolskega in šopek ta-le Vam podarim v znak hvaležnega srca. Veseli bodite med nami, saj srčno ljubimo Vas vsi! Bog živi Vas in Družbo celo, ta naša Družba naj živi! Z živahnim odobravanjem je obdarovalo občinstvo pogumnega malega govornika.
Nato je v imenu Tržaćanov pozdravil skupščinarje g. dr. A b r a m, ki je poudarjal, kako je razveselila slovenske Tržačane vest, da priredi Družba svojo letošnjo glavno
hodniku se je širil vonj »z kuhinja in po-služniki so zaposleni tekali semtertja, po top* njicah gorindol. Sicozi vrata v prvem nad-! stropju je bilo čuti veliko glasov, smeh in j velik hrup. Ivan izpočetka ni pazil na vse j to, šele v predsobi, kjer je hotel pustiti i klobuk, je vprašal paznika, kaj pomenja to, ' da je nocoj tako živahno v kazini.
—	Prišlo je veliko gospode od zunaj.
• Tudi mladi gospod iz šiofove rezidence —
naročil je veliko večerjo za veliko omizje, — je odvrnil precej tiho sluga, čvrst starček. Aladjar, doslužen huzar. — Ah — to bo hrupa — in vem, gospod predsednik, grof komornik se bo zopet jezil, ko izve vse to. Gospod Tivadar se je že nekaj spri z mladim gospodom Cerovidem, ki je jezno odšel. Nekaj zaradi poiitike, — ah, mlada — vroča kri, — je brbljal starček.
V tem se je zasl šalo iz biljardne sobe poleg udarjanja krogelj tudi madjarsko petje. Ivana je naenkrat prijela taka nejevolja da se mu nikakor ni več ljubilo vstopiti. Vzel je zopet klobuk in se vrnil po Btopnjicah nizdol. Šel je naravnost domov. Tu so bila hišna vrata odprta na stežaj in v prvem nadstropju je videl razsvetljena vsa okna.
—	Ah — to je mati! je vzkliknil veselo in hitro skočil po stopnji^ah navzgor, da je bil v trenotku v prednji Bobi. — Tu je na sredi sobe ležalo več usnjatih kovče- i
gov z razvezanim jermenjem in vsakovrstnih košar in škatelj, — z eno besedo, vse je kazalo, da so potniki prišli ravnokar in že odprli prtljago, da se takoj nastanijo in urede. V stranskih sobah so se čuli koraki in se je tudi Blišal materin glas in veseli smeh deklet. Ivan je postal in hotel v šali z izpremenjenim glasom iznenaditi gospe, da bi mislile, da je kak tujec, toda mati je pravkar prišla iz bližnje sobe, da bi še nadalje jemala obleko iz kovčegov. Z veselim vzklikom je razširila roke proti sinu, in preden ji je mogel poljubiti roke, ga je že objela in poljubila.
— Dekleta — pridite Bemkaj ! — je poklicala parkrat mati hčeri, nestrpno gledaje proti vratom, želeČ, da sestre čim prej vidijo biata. Mati ga je ogledovala z zadovoljnim in naravnost ponosnim pogledom in ni govorila nič. Samo nežno ga je božala po licu in očeh. Gospa Kotromaničeva je bila srednje velikosti, precej močna, v obraz pa vzlic bv jim oseminštiridesetim letom še vedno sveža in ljubka. Sin je tudi imel nekaj po njej, posebno so bile njegove oči podobne še vedno lepim, velikim materinim očem. Sedaj je njeno fino, nekoliko pordečelo lice odsevalo veselja in zadovoljstva in so se Se b lj kazale njene dobrohotne Črte. Bujni kostanjevi lasje bo bili spleteni v nemodno frizuro v kite, zložene okrog temena.
(Dalje )
II
JDDLSO~!
rit 2 6 7
V Trstu, dne 24 septembra 1912.
skupščino v Trstu, kjer ni občina naša, k;er ni župana, da bi pozilraljal skupščinarje, pač pa smo tu Slovenci, ki hočemo ostati Š o-venci, masa, ki hoče ostati slovenska. Po udarjal je nadaije velikanske zasluge Družba za napredek tržaških Slovencev in njene uspehe, ki se kažejo kot posledica njene g delovanja na kulturnem, političnem in go spodarskem polju, kakor so se zlasti po kazali pri političnih volitvah in ljudskem štetju, ki je bilo najbolji dokaz, da živimo Slovenci v Trstu v velikem števila, da ves naš razvoj ni »umetnost", temveč deio mase, ki se je začela zavedati svojih dolžnosti. Iti k temu vsestranskemu napredku je pripomogla v prvi vrsti Družba sv. Cirila in Metoda.
Začetki so bili majhni, a kazali so se čim dalje tem lepši uspehi, ki so bili zlasti zadnjih deset let res velikanski. Zato se pa tržašii Slovenci vesele, da morejo imeti v svoji sredi tako mile goste, kaierim lahko s ponosom pokažejo, kako lepe uspehe je obrodilo delovanje Družbe. Zato v imenu vseh tržaških podružnic iskreno pozdravljeni vsi udeležniki glavne skupščine in dobrodošli !
Po živahnem odobravanju, ki je sledilo govornikovim izvajanjem, fe pozdravil skupščino še deželni posl. g. Štefan Ferluga v vezani besedi, nakar sta podala druž beni glavni tajnik, g. dr. J a n k o S i e b i n-get in glavni blagajnik g. notar Aleksander Hudournik, svoji poročili, ki smo ji priobčili v včerajšnji številki.
Na predlog društvenega nadzornika, drž. poslanca g. dr. Viadimirja Ravni ha rja, ki je izjavil, da je nadzorništvo te kom leta večkrat pregledovalo knjige in blagajno ter našlo vselej vse v najvzornej še m redu, je izrekla skupščina odboru ab solutorij, posebej pa še pohvalo in zahvalo na brezprimerno po rtvovalnem in nesebičnem njegovem delovanj.:.
Prvomestnik je nato z ozirom na govorice, ki jih v svoji zlobnosti širijo nasprot niki Družbe, namreč da dobiva prvomestnik stalno plačo za svoje delovanje in da |e plačan tudi blagajnik, pozval navzoče nad zor.ilke, naj konstatirajo, ali te govorice odgovarjajo resnici. Izjavil je, da nikdar in nikoli noben član vodstva ni dobival plače za svoje delovanje, temveč kvečjemu le po vrnitev svojih stroškov za daljša potovanja v d.užbine svrhe. Odločno je protestiral proti očitanju, da bi bil kedaj dobival plačo. (Viharno pritrjevanje.)
Nadzornik g. dr. R a v n i h a r je izjavil nato, da pač take konstatacije ni treba, ker je stvar umljiva sama po sebi.
Nato je podal glavni blagajnik g. Hudournik proračun za leto 1913., ki smo ga tudi že priobčili in ga je skupščina vzeta na znanje, potem ko je g. blagajnik pojasnil ua tozadevno vprašanje, da je za Koroško, ki ni posebej omenjena v proračunu, proračunangotov znesek za stavbo nov^šo U v Vodičji vasi, dočim pa je prvomestnik podal o Šentruperski šoli sledeče pojasnilo.
Družbina šola v Št. Rupertu pri Veli-kovcu ne more dobiti pravice javnosti, ke» Je organizirana protizakonito. Družba je s-cer svoj Čas razdelila četrti razred v deški in dekliški razred in namestila moško učno moč, učitelja, ki pa je pozneje zspustil svoju službo in je sedaj urednik „Slov. llustrova-negi Tednika". Družba je nito predlagalo šolskemu voditelju v Št. Rupertu, župniku Treiberju, naj bi bila prva dva razreda siupna za dečke in deklice, tretji in četrti razred naj pa bi se razdelila in namestiia dva učitelja. Ta predlog pa je naletel n^ oviro, namreč oč ta i je, da se tako hoče uve ti liberalizem. stvar se ni uredila in tako je prišlo, da ni bilo lansko leto v četrtem razredu niti enega dečka več.
Z ozirom na to, je ponudila Družba Šenrrupertsko šolo z vso upravo v najem koroškemu „Slovenskemu šolskemu društvu" za 10 let za letno najemščino — 5 K, da si tako ohrani svojo lastninsko pravico. Omenjeno društvo pa ni hotelo sprejeti te ponudbe temveč je hotelo šolo popolnoma zastonj in poleg tega tudi Še vse družbinc dohodke iz Koroške. Ti sicer niso veliki toda Družbi je šlo tu za princip.
Ko „Slov. šolsko društvo" ni sprejelo one ponudbe, je Družba ponudila društvu Šo!o v najem za 5 let. Tedaj pa je društvo sklenilo, da šole sploh ne sprejme, nakar je voditvo Družbe sklenilo, da se šolskim sestram v St. Rupertu odpove s 1. novembrom L 1913., Šola pa zapre. (,Tako je!")
Ko je nato podal g. blagajnik z ozirom na pripombo g. Novaka iz Idrije, da bi denarni zavodi, pri katerih ima Družba nalože a svoj denar, znatnejše morali podpirati Drjžbo, nekatera pojasnila, je prešla skup Šč..;a k nadaljni točki dnevnega reda,
volitvam v društveno vodstvo.
Prvomestnik je pojasnil, da je treba voliti tri člane vodstva za tri leta za odsto pa(oče člane notarja Aleksandra Hudo vernika dr Janka Slebingerja in župni sa Ivana Vr hcv ilka, ter dva člana za 1 leto namesto oa-toplvših članov vodstva dr. Gregorja Žerjava in Ivana P^hemika, ki se je odpovedal tekom skupščine.
K besedi se je oglasil ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar, ki |e poudarjal, da se na glavnih skupščinah Družbe redkoke-daj dogaja, da bi se vršile volitve po list kih in da je prav Trst mesto, ki Je najmanj primerno, da bi se vršile volitve po listkih
in vodil ž njimi boj ene struje proti drugi Vs^k član vodstva je pač d Ižan, po svojih nočeh delovati za stvar Družbe same. Volitve naj se torej izvrše per caclamationern \Mijo naj pa se gg. Aleksander Hudo v e r n i k, <r. J a n k o Šlebingerin Ivan Vrhovnik za tri leta, Ivan Kej-žar iz Maribora in dr. Anton Koder n a n iz Celja pa za eno leto. (Pritrje jan\e )
V nadzorstvo in razsodišče pa naj se izvolijo vsi dosedanji čiani nadzorstva in razsodišča.
K besedi se ie ogLisil Še g. ravnatelj Ivan Hribar (živahni ki ci: »Živio Hri bar l") ki Je predlagal, naj se v razsodišče voli namesto radavoljno odstopajočega g dr. R >sine, g. Ivan P a h o r n i k.
Ko Je predsednic konstatira!, da ni nihče proti volitvam per acclamationem so bili vsi predlaganci Izvoljeni soglasno.
Po prečitanju pismenega pozdrava amerikanskih Slovencev skupščini so bile odobrene pri „raznoterostih" po predidšem zau >nem sestanku sprejete resolucije in sicer
I,	ki priporoča tudi v prihodnje delitev zaupnega sestaika od giavae skupščine same;
II,	ki priporoča vodstvu, naj namesti ootovalnega učitelja za Štajersko kakor hitro bodo to zahtevale razmere in dopuščala družbena sredstva, in
III,,	ki nalaga odboru, naj poleg tiskanega blagajniškega izda tudi tiskano tajniško poročilo 14 dni pred glavno skupščino.
Ko Je nato naznanil predsednik, da je dobila Družba po umrlem tržaškem vino-t'žcu Urbanu Lenčku 500 K volila, od de želnega odbornika kranjskega, dr. Karta Trillerja brzojaven pozdrav, ki priporoča „in necessario unitas", kar se je tudi uresničilo pri skupščini, in da je g. Benedikt Poniž v Gorici podpisal dva obrambna stamena, katerih enega Je takoj vplačal, |e povabil v imenu „Prosvete" g. Mehle »avzoče, v da si ogledajo v prostorih „Slovanske Čitalnice" nameščeno „obrambeno razstavo".
Končno se Je prvomestnik iskreno zahvalil navzočim na udeležbi pri glavni skupščini, jih poživljal, naj podpirajo vodstvo v njegovem delovanju ter mu naznanjajo svo,e želje, potrebe in zahteve, ki jih bo vodstvo uvaževalo in po svojih najboljših močeh skušalo uresničiti ter da se tako ohrani prepoirebna sloga in sporazum v D/užbi. Nato je zaključil glavno skupščino.
Skupščinarji so si po končani skupščini ogledovali mesto, zlasti pa novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, pozneje pa so se porazdelili k veselicam, ki so jih priredile naše podružnice v Rojanu, Sv. Ivanu in Š tedniu.
Tako se je torej končala XXVII. giavna skupšč na naše Družbe in dala vsakomur ki čuti pravo ljubezen do svojega sloven skega rodu in jezika, nove pobude za na-daljno narodnoobrambno delo, ki je tskj nujno potrebno, da si ohranimo in obranimo svojo sveto domovinsko posest. Dela je veliko, delavcev je treba veliko, to vemo, in glavna skupščina nam je to poklicala še jrav posebej v spomin. Torej na delo. nesebično, požrtvovalno, vztrajno in gmotno!
Slovensko vseučilišče - v Trst!
Šeie od leta 1861 naprej se je začel tržaŠKl S'ovenec vzbujati, to je, se ustavljat; asimilaciji. Sožitje obeh narodov do tega eta je bilo patrijarhalično, od tedaj pa boj S trenutkom, ko se Slovenec ne asimilira več postaja kolonizator, tujec, pritepenec, „calato*.
Pisatelj navaja potem obširne statistične podatke o Trstu ter povdarja, da je Trst žt danes največje slovensko mesto z okrog 70.000 Slovencev. Potem navaja statistične jodatke o trgovskem prometu Trsta na že 'eznicah in morju, pri čemur omenja, da je uvoz lesa, glavnega slovenskega pridelka znašal leta 1910 20 04 milijonov kron, izvoz ja 16.98 milijonov kron. Les, ki gre preko Trsta v inozemstvo, gre večinoma iz slovenskih dežel. Ko je še omenil velikanskega razvoja slovenskih denarnih zavodov v Trstu, nadaltuje pisatelj:
Upoštevajmo torej ta velikanski razvos Trsta in njegov pomen I Upoštevajmo, d^ je zaledje Trsta čisto slovensko: Severna Istra, južno GjriŠko, Kranjska. Za tem za ledjem stole še ostali deli Slovenije, pa H -vatska s Slavonijo. Srbija, Dalmacija, Herceg Bosna in ves Bilkan. Uooštevajmo, da trži velik del teh dežel v Trst. Tu se ste kata državna in južna železnica, ki ga vezeta s severom, z istrsko, ki ga veže z jugom. In belokranjska, ki se gradi, tudi ne oo izključna Reki v korist! Trst je sedež avstrijskega L'oyda in drugih paroplovnih družb, sedež namestništva, mnog d srednjih Šol, ima navtično in trgovsko šolo, ladje delnico, celo vrsto tovarn, livarn, prevoznih lodjetij, denarnih zavodov in kjp trgovin ! V tem mestu je 70 000 Slovencev in mnog<-Srbo-Hrvarov, 25.000 njih pripada srednjim s!o;em, drugo delavstvu, protetariatu. In na rodna potreba je, da učvrstimo srednji sloj, da ohranimo proletariat, da industrijaliziramo taledie, obrnemo izseljeniški tok na to točko, organizatorično in kolonizatorično, — in d^ se zlasti tu naučimo v velikem svetu, sredi prometa z odprtimi očmi gledati, se upat),
*n delati, pridobivati ! Vseučilišče mora stati tu, edino le tu, in mora dati pravno in tr ^ovsko izobrazbo. Kaj pomaga Slovencen fjr naino izobraženi pravnik uradnik, če iz gubimo iz rok trgovino in obrt, denarstvo, promet in produkcijo ? Kdor ima trgovino, ima bodočnost, — zato si jo moram osvojiti.
Pisatelj omenja dalje, da so nemšn listi že opetovano pisali, da leži okrog Trstr in v Da!maci|i zlato na cesti, ter navaj« citat iz nekega nemškega lista iz rajha:
„Promet preko Avstrije se razvija v treh tokih. Jeden nosi orient preko Dunaja ; trugi vtže južno Nemčijo preko Ttrolov in Salcburga. Posebno važna pa je naša na loga, na kateri že delamo, kako vstro|ir Trst v krž£če iztočnega prometa. Jisen nam je „Zug nach dem Osten", ki se bo pa še le prav Krepko razvit, ko nam bo bag dadska želemca omogočila po kopnerr promet med Evropo in Indijo. Tudi Avstrija še bo brezdvom ;o zelo okoristila s tem iz točnim pokretom, čegar povzdiga jej morda prinese tudi Francoze in Angleže..."
Potem nadaljuje:
Taki so načrti Nemcev. Avstrija tega ne izpozna, Slovenci pa že celo mislijo, d se za Cičarijo konia svet in da je pravljic* o Martinu Krpanu, ki je tovoril sol po do mačiji ter rešil Dunaj pred B davsom, na stala le slučajuo, brez one zgodovinsk podlage, ki so jo naši neuki dedje bolje čutili, nego jo mi izpoznavamo. Vlada to dobrr ve, irredenta jej ni po volji, in ona čaka da naj le pride sem doli kaj več podjetnikov. Kdor bo prej prišel, bo prej mlel. I tu so še Plitvička Jezera in toliko druzega — naš človek pa moli in kolne v rudokopu Miss. ali III. ali tam kje, ali pa pase ovce, orje polje, plačuje davke. Tu mi prihaja m misel še naš neumni strah pred Cehi, češ, ne bomo jih kesneje mogli več odpravit. Kaj Nemce bomo pa mogli odpraviti ? Ceh bo šel z nami, če ne z besedo, pa z de janjem, Nemec bo pa ubijal, koder bo mo gel. Tudi mi prlha|a na misel strah pre Kranjskimi dtželn»mi elektrarnami. B g jft je dal, sem ž nfimi! Tudi če zadene dtžcl bilančna izguba l Toda le pod pogojem, &, pridejo Cehi in pomagajo organizirati češko slovenska podjetja! In končno, kaj smo re-taki reveži, da ne ustvarimo sami ničesar prav ničesar?
Kdol bodo cvetlični dneui u zns-menltejilh krojih na!e lepe slovenske domoulne?
(Dopis iz Gorice.)
Človeku se širi srce, ko čita o dobn usoelih cvetličnih dnevih v Bovcu, Kanalu, G >rici, Podg ori, Št. Petru pri Gorici. Vrtojbi Vo;čjidragi, Prvačini, Rihenberku, Ajdovščini Sesljanu, Trstu,aProseku, Občinah iid. Žal« s ja ga navdaja, ko zapaža veliko zaspano •odoljubov in rodoljubkinj v Kobaridu, Tolminu, Cerknem, Čepovauu Solkanu, Štandrežu, Biljah Mirnu, Sovodnjah, Dornbergu S/. Križu na Vipavskem, Sempasu, Černičah, Štanjelu; Dutovljah, Tomaju, Kazljah, Štorjah, Sežani (kraška metropola), P o v i r j u , D i vači, Lokvah, Komnu, Nabre ž i ni, Mavhinjah, Devinu itd.
Zbudite se vsi ti našteti trgi In vasi dokler je še ugodna doba za cvetje. Zmt menda ne boste čakali, kajti biiža se p< astronomskih poročilih huda, mrzla zima, k nam prinese silne bur|e mesto krasm g cvetja. Burje pa menda ne bomo prodaja t / prilog narodnih potrebščin Mladini, ki je v obmejnih krajih izročena žrelu naših na sjrotniicov, sokolska društva, kakor tudi iruštvo „Branibur* in „Dijaško podporn društvo", gleda|o z žalostnim očesom n ledetavne kroge, ki pozabljajo na cvetlični dneve. ko je še čas za to.
Ponovno vam kličemo in vas prosimo Vzbudite se Iz spanja In snujte hitro cvet učne dneve; bliža se dvanajsta ural
Ce bi van pozneje očitali malomarnost v narodnem delu se ne boste smeli jezit na druge, ampak trkati se bote mrrali na taktne prsi in priznavati: Krivi smo, ker smo spali! Ne izgovarjajte se da ni cvetic, k ji v tem slučaju si 'ahfco pcmorete z umtt nimi cvetkami, ki vam jih napravijo rado-vo'-jno naše dražestne, ljubke narodne go spice in gospe.
Na delo, na delo, vam v ponos in narodu v blagor1__Otruko^ub.
Domače vest?.
Osebna vest. Včeraj je prispel v Trst generalni adjurant cesarjev in načelr.'k vo i-iške pisare, general ir.fanteriie pl. Bolf a* in se nastanil v Excehior Palače hotelu.
Socialistične Katone prosimo pojasnila! Katon je bii strog ču»>a| nravnost n javne morale v starem Rimu. Naši soc»-jitni demokratje pa igrajo kaj radi vlog :ovodob-ih Katonov Vse ukolo njih je pooa ieno, p }kvarjeno, gnilo in na vse strai» r-že ojsrrl než niihove stroge nravstvenosri Posebno pa nastopajo soc jalni demokrat/ =caj radi tudi k-k» r čuvari poltične moral in vestnosti v izvrševanju parlamentaričn h lalog in poslanskih dolžnosti. Neusmiljen ;e zasaja njihov nož v meso poslanca, ki j« zanemaril kako svojo poslansko dolžnost sosebno če je zamudil kako važno glasova-
nje v parlamentu. H tro je razglašen v vsej f rmi za izdajalca ljudstva in njegovih interesov.
No, včasih se ublažuje tudi ta strogost -ocijalnodemokratičn-h Katonov, da zatiskajo eno in celo tudi obe očesi in — nolče. Seveda jim prihaja ta miloba le ob prilikah, ko bi morali kako slično očitanje lasloviti na adreso kakega ljudskega zastopnika iz — lastne stianke l Čitatelji se nodo gotovo še spominjali da so nekoč rdo prijemali dra. Ryjafa, ker ga povo-lom nekega glasovanja — ali kaj je že bilo — ni bilo na Dunaju Nic ni pomagalo Jru. Rybaru, da je dokazal, da "Je moral biti v Trstu radi zelo nujnih stvari. Strogost socijalnodemokratičnih Katonov ni odneha in ie ni ublažila. In potem, ko Jim je dr. 3ybar dokazal, da tudi posl. Pittonija ni oilo na Dunaju celo ob nekP priliki, ko je šio za stvar, ki je bila ravno socijalni demokraciji zelo na srcu. so socijalni demo-<ratje ob prihodnji priliki hudo napadli se vojimi očitanji — zopet dra. R y b a f a 1
Danes moremo pa pokazati na nov <onkreten slučaj, ki kaže, kako ta nož socijalno demokratične strogosti in pol tične nravstvenosti reže sicer na vse strani, izvzemši —socijalnodemokrat čno. Dr. Rybif e itdajalec na ljudskih interesih, je brez-esten poslanec, ako ga ni kedaj v parlamentu na Dunaju. Zanj ni pardona, pa naj ^a opravičujejo tudi najvažneji vzroki. No, gosood Etbin Kristan je socijalen demokrat, j? že član občinskega zastopa ljubljanskega, <jer se razpravljalo in rešujejo mnoge stvari, <i so v najtesnejih zvezah z življenjem in ■orej tudi s potrebami širokih mas. In go-pod Kristan kandidira tudi za deželni zbor, ?ier je tudi mnogo prilike za brambo ljudskih interesov. Se več: gosped Kristan je celo jedini socijalnodemokratični zastopnik v ljubljanskem občinskem svetu, torej jedini, ki naj zastopa specfiČno želje in zahteve ocijalne demokracije. In vendar je g. Kristan ravno sedaj vzel pot in — ladijo pod ir ge in se odpeljal preko Oceana v daljno Ameriko, na predavanja in v ta namen daljša otovanja od kra|a do kraja. To vse bo po >ašem računu zahtevalo mesece.
Seveda ne mislimo mi kaj očitati gospodu Kristanu. Za to nimamo mi ne pramce ne vzroka. Samo vprašali bi socljalno-1emokra-ične Katone, ki so tako neizprosno ■trogi nasproti — drugi n — vprašali bi « h : kdo bo pa v teh mesecih branil koristi l udstva v ljubljanskem občinskem svetu ? ! Ne le, da molče napram Kristanu, ko puSča seristi ljubljanskega delavstva brez obrambe, <o ne bo skozi mes ce vršil dolž.iost! ljudskega zastopnika v občinskem svetu ljubljanskem — ampak so celo še z zadovoljstvom in ponosom belež H to ekspedicijo Kristanovo v daljno Ameriko f Mari posta-j >jo koristi domačega ljudstva kar naenkrat relevantne, čim — nal bi jih zastopal kak socijalni dem< krat?! Mari imajo socijalno-Jemokratični politični in socijalni Katon! v vsakem žepu drugo moralo in drjgo merilo ia vršenje dolžnosti: eno za socijalne demokrate, drugo pa za — vse druge?!! Če oi bili ti socijalni demokratje grefe in ne sodrugi, bi Jim mogli zakucati z Nemcem Muilrierjem: E'ka-et mir, Graf O^rindur, Jii-sen Zwiespalt der Natur. — Po nepe-mško sicer, aH razumljivo slovensko bi fjrmulirali zahtevo: socijalni demokratje naj am pojasnijo to svnjo razdvojenost v izvrševanju svojih načel 1 Dr. Rybafa „tržejo* ; če pa |e Kristan storil isto in še v itotero pomnoženi meri, se pa — ponašajo žnjim !!
Naša šolska mizerija. Preje'i smo: Dve matrri več otrok sva se podali nt križevi pot, da bi vsaka po eno hčerko vpl-
v šolo. Na to težavno pot najj Je prisililo pomanjkanje rrzredov v Rojanu. De-tleti imata še le po 12 let in sta po zakt att se siljtni hoditi v šolo. Kam žnjima ? Voditelj je naju nagovarjal, naj bi deklici hodili do 2 uri na teden v isti razred in isti pouk in to Še skozi dve ieti. Ali me smo že iz-skušene v teh poizkustvih pri starejših ičerkah. Vsak din morajo tekat, da vidijo, tli je za njih pouk ali ne. S tem pa se otrok naravnost sili na cesto, kar gotovo ne vpliva ugodno na vzgojo.
Toda povrnimo se k stvari. Najina križava pot je bila težavna. Na slovenski šoli na Atqjedottu so vpisali deklici, ali ja zopet poslali domov, ker nI prostora, f letnike šole jih niso hoteli sprejeti. V itali-ar-ke tudi ne. V kak licej? Za to ni d«-n- , t. Hajd v ulico Caserma k šolskemu n rmku, zahtevajve, naj nama pomore. 1 p i le, da ne more pomagati. Poka-mu dobra šolska sp«ičevala, čel, ^ »eklici odveze od obiskovanja šole.
1	v pa zjpet ne more — je dejal. Šli sva k. reserau višemu šolskemu dostojanstveniku na Velikem trgu, a tudi so nama peli pesem: □rage volje, ali ne moremo vama pomagati !
Vrnili sva se v R >jan in ni nama pre-istajaio druzega nego voisati otroka za celi
2	leti v prejšnji razred. P a saro za 2 uri »a teden. Takcv Je bil najin križevi pot. 3ili sva srčni, ali nič ni sva opravili. Ako bi bilo mnogo tako srčnih mater, bi morda ^endir ne ostalo brez utiša in bi morda prej lapravili konec tej sramotni šolski mi-ceiiji.
Josipina P.šč=«rc, Angela Lozej v Rojanu.
V Trstu, dne 24 septembra 1912
..EDINOST4- št 261
Stran III.
Nekoliko odgovora Prejel smo: V sobotni „Edinosti" se čita, da je voditelj, gostilne Leopold Fabjančič podaril s svojci vred 32 K za družbo sv. C. in M. To je vse prav In lepo, ako bi pri tem gosp. Fabjančiča vodila prava rodol|ubna misel, a terru ni tako. Ta dar je služil g. Fabjančiču v prvi vrsti kot sredstvo, da mahne po odboru ter ga spravi pred svetom v s abo luč. Da se pa izve, kje je pravo in kje ne, izjavlja podpirani odbor, da Fabjančičeva odpoved ni bila dobrovoljna, ampak po odboru prisiljena, ker Je ta zahteval v novi hiši nov red, katerega g. Fabjančič ne bi mogel vzdrževati.
Pri tem ukrepu ni vodila odbora ni-kaka osebnost, nasprotstvo, ali sebičnost posameznih odbornikov, kakor to namiguje g Fabjančič, ampak gola briga za korist društva ; in če on ne more izpolnjevati, — da govorimo žnjim — desetih krčmarskih zapovedi, ni odoor kriv temu.
Da je Fabjančič prišel (po nepravilni poti) do dveh CM diplom, to ni izključno njegova zasluga, kajti pri tem so delovali tudi razni udje in drugi gostje; čim je tako, bi pripadale dotične diplome „Delavskemu konsumnemu društvu" in ne Fcbjan-čiču.
Poziv Fabjančiča, naj bi ga odborniki posnemali v požrtvovalnosti, je tako brez-takten, da mu ne moremo druzega odgovoriti nego to-Ie : ako doseže, da se vsi otroci njegovih najbližnjih sorcdnikov vpišejo v slovensko Šoio se odborniki kons. društva obvežejo plačati Cirii-Metodovi družoi 100 j K. Vidite torej, gosp. Leopold, da Vas hočemo posnemati! Ii če se Vam to po-' sreči, ne boste samo naši Družbi koristili, ampak izvršite dobro patrijotično deio, kajti rešene bodo 4 izgubljene ovčice in bi ne postale poturice svojega rodu. Odbor.
Posnemanja vreden izgled. Užaljen, ker mu v soboto in nedeljo ni nobena gospodična ponudila c/etke, daruje gospod
0.	Schrey za »cvetlični dan" 1 krono.
(Priporočamo v posnemanje onim mnogim, ki niso v ta namen Še nič darovali).
Vpisovanje v šestrazredno deško in dekliško ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu se vrši dne 1., 2. In 3. oktobra tekočega leta od 8—11 dopoldne v novem poslopju v ulici Giu-liani.
Učence, ki vstopijo v I. razred naj privedejo starši aH njihovi namestniki ob gori označenem času v Šolsko pisarno. Za vsakega otroka je treba prinesti te le papirje:
1.	rojstni list ali izpisek iz krstne knjige ali iz rojstne matice (se dobi za v Trstu rojene na ?nagrafčnem uradu); 2. zdravniško izpričevalo o cepljenju kožic; 3. zdravniško izpričevalo o zdravju oči; (to Ishfco dobe otroci od družbinega Šolskega zdravnika potneje v šoli). Brez 1. in 2. dokumenta Je vpis nemogoč.
Učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v kak višji razred, naj prinesejo razun gori omenjenih papirjev Še zadnje Šolsko naznanilo one šole, kjer so bili v minolem šolskem letu. Dosedanji učenci in učenke te Šole na| prinesejo zadnje Šulsko naznanilo. Oni učenci, ki so hoteli vstopiti v 5. razred na A^qaedottu, naj se vpišejo v 5. razred pri Sv. Jakobu, ki ima vzporednico. — Keda| se začne pouk, se naznani pozneje.
Oh ta naša indolenca! — Vladimir Knafiič je na ustanovnem občnem zbo'u „Socijalne mat'ce" nrnule nedelje ojstro bičal slovensko indolenco. In prav je imel. V „Slovanski čitalnici" je sedaj obrambna razstava, katero bi moral obiskati vsak zaveden Slovenec, ker bi se mogel tam marsikaj naučiti, a naša takozvana inteligenca se še zmeni ne zanjo! Zdi se, da za nekatere ljudi poleg kavarne, krokarije in žensk sploh ni nič intere-antnega več na svetu!
Cirilinmetodova veselica v Rojanu. Vrtni in notranji prostori konsumnega društva v Rojanu so bili v nedeljo popoldne preozki, da bi bili mogli sprejeti one goste, ki so prihajali tjakaj, da z manjšimi ali večjimi doneski podpro našo šolsko družbo. Veselico so priredile barkovljanska, rrjanska in belvedersko • Šscorkljanska podruž lica pod enotnim vodstvom g. Matije Lavrenč'ča. Cvetlično zalego Je vodila ga. Maša Gromova, kateri je neumorno pomagalo več drugih dam.
Kakor že rečeno, je bila udeležba ogromna in vi ga bilo več dc biti mesta niti na vrtu, niti v notranjih prostorih Med občinstvom je bilo videti zlasti veliko Ljubljančanov, tudi nekaj Štajercev ter vse Korošce, ki so se udeležili g'avne skupščine.
Glasbeni del ve'eličntga sporeda so otvorili „šramli", ki jih je res trtba pohvaliti za njihov izborno igro. Nato so začela nastopati pevska društva, prvo od njih pro-seški „H ijdrih", ki je s svojo znano bravuro zspel tekom veselice par mešanih in moških zborov. NajobilnejŠo prhvalo Je žel kvartet ljubljanske podružnice Društva jugoslovanskih železniških uradnikov, ki je zapel celo vrsto pesmi. Barkovljanska „Adrija" je podala tri mogočne moške zbore in moramo prunati, da je pokazala res lep napredek zlasti glede na finost in preciznost izdajanja. Rojanska „Zarja" je pod vodstvom g. prof. Mirka hvalevredno zapela dva mtŠana zbora.
„Trst" pa je p jd vodstvom g. kapelnika Poliča podal s f ntm umevanjem in izbornim izvajanjem „Ndše gore", potem pa ono ljubko narodno „PnŠ a Je miška..." Ohčmstvo je bilo s pevskim sporedom zelo zadovoljno in je navdušeno cd >bravalo.
Tekom sporeda se je rga*il k besedi tajnik osrednjega vodstva DCM, g. župnik Berce, ki je pudom; če, v lahko umljivi besedi polagal na srce navzočim, kako naj tudi nadalje goje ljubezen do svoje materinščine, do svojega naroda. Na ljudstvo je očividno napravil govor globok vthk. kakor tudi pozneje krasna, navdušenja za narodno stvar goreče besede g. G.-bca iz L ubijane.
Po končanem pevskem spon du so člani tržaškega gledališča gg. Pregarc, P« žar in Sila zabavali občinstvo s svojimi i zbornimi komičnimi nastopi. Potem pa seje razvii v dvorani vesel ples, ki je traj do polnoči.
Drugod pa se je g'asilo v veseli domači zabavi petie in smeh, gospice so obkladale udeležnike s cvetlicami, ohčmstvo je bilo razpoloženo kar najbolje. Še e pozna nočna ura je izvabila udeležnike »eseiice proti domu. Priznati moramo v začeiku omenjenim podružnicam, da je bila prireditev res v vsem oziru kar najprijetne ša in je dosegla najlepši usjeh v moralnem, prav g tovo pa tudi v marerljalnem oziru.
Cvetlični dan. Prosimo, da se prinese ves denar cvetličnega dneva v „Trgovsko-obrtno zadrugo", u!. S Fian cesco št. 2.
Podružnice DCM za Barko vije, Rojan ter Šsorkljo-Belveder se tem potom zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da se je nedeljska veselica v Rojanu obnesla tako imenitno, prav posebno zahvalo pa izrtk jo ćastitim damam, ki so sodelovale pri razprodaji cvetlic in pa pevskim društvom, k. so poveličevala veselico s svoji .n petjem i Vsem na prisrčneiŠa hvala !
Ljudska predavanja v Trstu. Odsek za ljudska predavanja je pridobil za prihodnjo zimo sledeče predavatelje:
Dr. Fran Ilešič, predsednik „Slovenske Matice" — O vprašanju malega naroda ; — dr. Josip Silovtč, rektor zagrebške univerze — Pabirci po starom hrvatskom kaz lenem pravu; dr. Ivan Lah, glavni urednik .Dneva" — O slovensKem kulturnem razvoju ; dr. Ferdo pl. Sišč profesor zagrebške univirze in poslanec sabora — HrvatJ-k > madjarski odnosi od leta 1790-1873; dr. Boris Zamik privatni docent na univerzi in načelnik zoološkega inšrituta v Wiirzbur^u — O bistvu življenja; dr Bogumil Vošnjak, privatni do cent vseučilišča v Zgte^u — Poćetki moderne demokracije; dr. Ernest Miler prefe-sor zagrebške univerze — Glavne škole u kriminalnoj znanosti.
Prvo predavanje se bo vršilo prihodnjo nedeljo; predaval bo prof. dr. Š lo'dć. Kraj ii čas predavanja se objavi pravočasno.
Športni klub „Helios". Doznajemo da je ta klub prijavil varnostni oblasti nedeljsko peŠ-dirko v italijanskem jeiiku. Ker smo dosedaj mislili, da Je to športno društvo slovensko, smo tudi objavljali vse nam od društva došle vesti. Ka or vidimo, smo se motili in mi bomo iz tega seveda izvajali posledice, ter ustavimo vsako na-dal|no objavljenje vesti, ki se tičejo tega društva, dokler stvar ne bo vsestranski po jasnjena.	_
Slovensko gledališče.
V nedtllo torej bo slovesna otvoritvena predstava. Uprizori se ruska drama Birin-skega
„MOLOH".
Za to predstavo, s katero prične toll obetajoča gledališka sezona, vlada, kakor pač drugače ni mogoče, rajveče zanimanje v vseh vrsUh tržaških Slovencev.
Ker manjka še malo dni do otvoritvene predstave, nsj se požurijo vsi oni, ki bi želeli abonlrati se.
Tržaška mala kronika.
Trst, 23. septembra 1912.
Tržaška burja in nje posledice. — Dne 20. t. m zjutraj, par minut po osmi je neki kmet iz Podgrada v Istri valil precej velik praven sod po ul. Carduccl. Ob levi strani je prišel za njim vozn k Keršovan, uslužben pri nekem Piščancu. Močan suntk burje je nenadoma odnesel kmetu sod in ga zv?lil proti Keršovan PišČancovemu konju. Konju je sod pobral malce dlake nad kopitom — druge nesreče ni bilo. Voznik je radi tega skočil z voza ter zahte\al, naj kmet plača škodo, za „pokvarjenega" konja in ni odnehal, dokler ni poklical redarja ki Je vzel na zapisnik kmeta in voznika. Pisec teh vrstic se Je redarju predstavil kot priča
OHISTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
gmr PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRSI
Mnenje J. gosp. dr. Hudec-a,
H O L I C E
S
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Prejel sem Vaše Železnzto Kina vino Serravillo (Vino dl Chlna Ferrupjnoso Serravallo) in sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino In ga rabim v svoji praksi ž<- mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti, pri šibkih konvalescentih in to z najboljšim uspehoui.
HOLICE, dne 20. marca 1910.	Dr. J. HUDEC.
V
r
ib;

:EG
ODVETNIK
□
Dr. IVAN KIMOVEC
je otvoril pisarno
v Trstu, ulica Caserma štev. 15.
ZDRAVNIK
" Gostilna ,pri Deteljici'
Dr. D. KAEAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (gTlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11 V« do lVz in od 4 V* do 5 V* popoldne. TELEFON 177/IV.

Bogomil Fmo
= = urar in ziata • = —
- rst> ulici Vlnce.izt'l
Beiiini Si, 13 isuroti (ime n. iiioia i?rsr|
Sogai izbor ar
v»ake	tudi
tih&nor prst&ao? z 4>j»-K&otl ic brec dijainae tov, fejvtke -eriilee, sl»t» lu irebr^ t* moSir. vt? pa konZurer.Mih •en/J\
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica.
Dr. Pecnik
(Dr. PETSCHNIGG)
Irzl via S. Caterina stev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne 1» vodne (spolne) bolezni: U l/M—1 &7—7l/a.
iLEkS. FKA>C MATEK - TKNT
tgalmca karre
'J- tSf vi
TELEFON 1743.
■
!
Vsi zdravniki ga prlporodajo.
Zdravilno pivo dvojnega xvasa
Odlikovano na : 7 razstavah.:
Glavna zaloga v Trstu, via ValdMvo št. 32 — Telefon 6t. 2201.
S. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :

Nova slovenska trgovina
izgotovljenih W oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MART N SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijalitet« hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroia. Cene absolutno konkurenčne.
taum
A
JfTicika jKoberster Sudvik primosehitz
voditelj mNarodne šole" v Št. Jakobu v Božu poročena.
Št. Jakob v liožu, 23. kitnovca 1912.
Velikanske zaloge manifak-turnega blaga
AITG
Velikanske zalog« manifak-turnega blaga
I ulica Nuoua 36 s podružnico ulica Huoua 38, oosal S. Lazzaro |
Neznanja svojim ceoj. od emalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah manfikturno blago vsake vr^te za pomladansko in po'etno sezono in 3icer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batiat vse v najmodern^i-ših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega per la na meter plat nenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmernejših cenah.
Rožne sune, okrasKl m drobnlne zo Slutile ln tudi Krojače, j
a
j<" I il
I Čevliarnica „Alla Sartorella" - Trst
__VIA 1A1F*— TfcOOlA 10	riUMSOTi Q>ttO
Velika Izbera vsakovrstnih če* lj
za mo&ke, ženska In otroka. Blago Izvrstno In WC CENE ZMERNE.
Stran TV.
,EDINOST" St. 267
V Trfltu dne 24. septembra 1912.
tega malenkostnega dogodka, pri katerem nima kmet nikake krivde in lastnik konja nikake Skcde I
Čeniu frcba za take malenkosti naprav-IJati sitnosti cbbstnljam, sebi in drugim po nepotrebnem s roške? Najpametnejše bo, de gre lastnik konja k redarstvu, kjer naj vso zadevo vržejo v koš!	K.
Ob eno oko! — Pred nekaj dnevi je gospicd Mirija Jug, uslužOena pri zlatarju Opper*heimu, stanujočem v ulici Majolica, hudo ponesrečila. Imela je posla na terasi in je pri tem stopila ali padla na eno ste klen h oken, nahajajočih se na terasi, da daja;o svetlobo spodaj nahajajoči se tiskarni Levi Steklo se je natrlo in gospfca Je padla skoz« doli v tiskarno, pri čemer se je porezala in tudi sicer poškodovala. V smislu izražene želje nismo poročali o tej nesreči. Danes pa smo naprošeni sporočiti, da Je gospica izven nevarnosti, toda izgubila Je eno oko. ki je nadomeste z umetnim. Drugih posledic re bo.
V Ameriko. — Danes dopoldne ob 9 :e Je odpeljal v New York parnik Austro Amerikane „Kaiser Franz Josef i." s 1350 potniki, med njimi 100 Izseljenci na krovu.
Težka telesna poSaodba. Gino Car-rara, stanujoč v ul. del Sapone št. 5, se Je včeraj popoldne spri nekaj z 28ietnim Se kondom Chiaruttinijem, rudom iz Dola na Benečanskem, črevljarjem in vratarjem v imenovani hiši. Chiaruttini je v prepiru pograbil Črevliarsko kladivo in udaril žniim Cariara po čelu ter ga težko poškodoval. Nasilnega renjikola so aretirali, ranjencu pa je podal zdravnik z rešilne postaje prvo pomoč.
Zopet renjikoli. V gledališču Politeama Roiset-i je bil nekaj časa sem uslužben kot siuga neki Giovanni Converso iz Barija v Italiji, ki je dobil to mesto po posredovanju neke visoke glave v laški liberalni stranki. Converso Je pobegnil iz Italije, da bi ga ne dosegla kazen, v katero Je bil obsojen zaradi hudodelstva poneverjenja.
Včeraj so aretirali še nekega drugeg? renjikoia, ki je pribežal v Trst, 31 letnega Josipa Rubinata iz Schija pri Padovi, ki |e bil obse jen zaradi tatvine na 3 leta, 9 mescev in 22 dni Ječe.
Druga težka telesna poškodba. V nedeljo po dveh ponoči sta prišla na re Šiino postajo mestni pometač Anton Mi-gotto, star 39 let, stanujoč v ul. della Tesa, št. 7, in Danijel Tassottl, star tudi 39 let, zidar, stanujoč v ul. del Bosco št. 32, oba renjikola, da jima obvežejo različne rane. Kakor sta povedala, ju je napadel v ul. Al-tana neki neznanec brez povoda in ju na-tolkel.
Izpustili so v svobodo iz preiskovalnega zapora onega Elija Coena, ki ga je dalo odvesti d.žavno pravdništvo v preiskovalni zapor, ker je bil osumljen, da je vrgel svo|o služkinjo Marijo Vulčevo skozi okno petega nastropja v hiši štev 11 v ul. Pindemonte. Preiskovalni sodnik je zaslišal okrog 70 prič. — Ker pa se Coenu očitano dtjanje ni dalo dokazati, so ga izpustili.	__
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Trst11. Opozarjamo gg. pevce in ptvke, da z ozirom na bližajoči se koncert redno zahajajo k pevskim vajam. Danes vaja za moški zbor, v petek za mešan zbor.
Odsek za ljudska predavanja bo imel jutn, v sredo zvečer sejo v dvoran; „Slovarske čitalnice".
Zborovanje babic, ki bi se bilo moralo vršiti jutri, dne 25. t. m., se je prelo žilo, da se ruštveni odbor temeljito pripravi za iborovanje.
■Siar. del. organizacija.
—	Skupina zidarjev NDO. V četrtek dne 26 t. m. točno ob 7 zvečer jako Vdžna cdborova seja, ki se bo vršila v prestolih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. Ker je dnevni red jako važen, naj nihče ne manjka.
—	Skupina „Mestna Plinarna" sklicuje za sredo ob 6 zvečer sestanek članov \ društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Po zivl|a se čiane naj prinesejo s seboj članske knjižico. _
Vesti iz Istre.
Iz Pule. (Nadomestna deželnozborska volitev. — Razmere na policijskem oddelku okrajnega glavarstva.) Kakor znano, je biič dtželnozborska volitev za III. pu'Jski volilni okraj vsled smrti poslanca Franka določena na 28. junija. Ker pa so bile ob pregledo vanju volilnih list ugotovljene velike ne korektnosti, je bila deželna politična oblast primorana suspendirati te volilne pripravt ter prel žiti volitev na pozneji čas. Kakor smo že svoj čas poročali, se Ima ta volitev vršiti dne 29. septembra, torej v 6 dneh. Kamora kandidira hrvatskega odpadniki zdravnika dr. Antichievicha, hrvatska strankt pa znanega rodoljuba Stihović^. Ta volite^ utegne biti najbolj vroča zadnjih let. Kajt razkrinkana in kompromitirana kamora napenja vse sile in laže in blati v svojen. umazanem glasilu hrvatskega kandidata Ii hrvatski narod na vse možne načine.
Za j>iUGČi je bii sklican volilen shod v dvorano „Narodnega doma-. Iz taktičnih razlogov in pa, ker dr. Laginje, ki je imel
govoriti na tem shodu, ni bilo v Puli, je shod preneŠen na četrtek, dne 26. t. m. ob 7 zvečer. Shod utegne biti zelo buren, kajti ljudstvo je ogrrčeno do skrajnostf 'adi kamorinih, oziroma „Giornalettovih-mahinaclj. Tem žalitvam ni ne konca, m kraja. Meje dostojnosti ti ljudje sploh rse poznajo. Ali tudi vse to ne pomore bandt, ako dne 29. t. m. vsi naši složno nastcp'j in oddajo svoje glasove za Stihovića. Torej: v četrtek zvečer vsi na shod, a dne 29. t m. kompaktno ca volišče in — zmaga bo naša ! Naj tu še omenimo, da Je bilo pri zadnjih volitvah na novo vpisanih 69 volilcev, ki so bili reklamirani od hrvatske strani, 4 Italijani, pa so bili brisani iz volilnega imenika. Število vseh volilcev znaša 838
Po odhodu znanega komodneža, svetnika Osti-ja, so se razmere v policijskem oddelku tuk. okrajnega glavarstva znatno zboljŠale. Dr. M'ekuž je sicer strog in morda včasih prepedanten, ali delaven uradnik. Poslabšale pa so se razmere med podrejenim uradništvom. Vzrok temu je prepogosto menjavanje. Pri tem trpi služba, trpi osobje in trpe — in te še najbolj — stranke. Mej drugimi Je bil pred kratkfm premeščen v Pulo tudi kancelist Mlroslavich. Že ime kaže torej, da je to čisto italijanska kri. Menda zato boleha na veliki domišljavosti in je zelo osoren. Da pa se nam ne bi očitalo, da smo pristranski in da le radi nacionalistične politike govorimo tako, naj zabeležimo ta le slučaj.
Pred dvemi meseci in pol Je imel Lacko Križ, trgovec v Puli, na kolodvoru neko prerekanje z nekim železniškim sprevodnikom in se je g. Križ pritožil proti sprevodniku radi arogantnega vedenja. Že lezniško ravnateljstvo v Trstu je najprej zaslišalo dotičnega sprevodnika in Je potem poslalo ves spis na puljsko okrajno glavarstvo v daljno uradovanje glede g. Križa Spis je bi dodeljen kancelistu Mlroslavichu. Ta je pozval g. Križa v urad, ga zasliŠ i in mu naloži 10 kron globe. Ali za to nam ne gre, pač pa za dejstvo, da se Je gospod kancelist skrajno osorno vedel in da Je vrhu vsega dotični spis sestavil v italijanskem Jeziku, da-si Je g. Križ izključno hrvatski govoril. G. Križ pa ni hotel plačati gicbe, ker sploh ni znal, radi česa je bi« Kaznovan. Prjavil je vtok in to je gospoda kancellsta tako osupnilo, da je — da si gotovo nerad — obljubljal, da dopošlje g. Križu takoj — kakor je predpisano — prepis dotičnega kazenskega zapisnika. Od tega sta minula že dva meseca, toda Križ še čaka na dotični prepis. Opozarjamo na ta slučaj g. dr. MlekuŠ* in g. grefa Schč felda, da se preprčata kaj se Je prav za prav zgodilo s tem spisom. Ako bi ne zadoščalo to, imamo dru gega gradiva na razpolago. Pa saj se je proti temu gospodu kancelistu tudi že „Naša Sioga" borila iz približno enakega razloga. Ni naša navada, da bi ruvali prot uradnikom. Ali če kdo prav izzivlja, pak — bodi mu 1 In sebi naj zapiše, če najde, česar je iskal 1
O.Ujnn mebliTana, Bvetla, zračna se odda v OUUil/d naiem tudi s hraoo. Belvedere 57, 'I.
lOk
Dn+a*fkhlliam dnevno 300=400 litrov mleka ruircuujem avežega. Ponudbe pod.Social Edinosti takoj.
eu 1932
Služkinjo in hlapci dob6 ze!o -obra me;ta..T
Becker.
posredovalnici ulica Barriera 7, II
193;
£ ji vinBki rabljeni od 100 do 650 litrov, novi OUUI od 100 do 700 litrov, tri po 20 hI se prodajo Sodar, Campo Marzio St 14.	2005
od vina in špirita, velika izbera. Be proda o. Ulica Macchiavelli 3. blizu Ribjega trga
Sodi
l/louia* se	P°	v Skednju »tev
IVlaVir 10S3 Anton BrezavšČ.k.

^ŽL P' 0(32j " -tavracua blizu m^sta
Edinost.
Ugodni pogoji. — Naslov p<>ve
2022
«|:XQ in zemljišča se proda v Podgradu (I^tra). M !bu Zg aniti se pri Bukovn'ku, Trst, ulica Ga-g p are Gozzi 3, IV.	2031
Mntnl*lO in avtomobile druge roke, vsakovrstne IflU lUl JC stroj*1, ter raz u o orodje itd. kupi
F. B., Gorica, via Duomo 4.
201'
NflifiUffe peresa, Pleureee, Fantasie, Cinkane IlUJb Vd. pahljače p t-varniških cenah. Delavnica za moderniz-ranje, poprave, zavijaaje p- r<-B, tx,as itd. Ulica Barriera 4, vrata 10.	1988
Nova krojačnica. £e£u?van 8g°£
KUČAN v Trstu, ulica del Rivo 6t 17, II, vrata 9
Zaloga sodčeKov za vino
starih, že rabljenih, in no-ih, iz debelega == lesa, z belim železom. ==^=
Jrst - ulica padutna št. 19 - 7rst
Odprla se je manufakturna prodajalna tvrdke
ValerianaPohustajun.
Trst, ul. Pontcrosso 5. \/clika izbera modnih predmetov za moške. Speeijali-teta: srajce, ovratniee, ovratniki in zapestniee.
■:: Cabaret .,fiaxim" ::
Ravnatelj: K. Maurice. TrS', UllCa StrtdlOll Št. 10. Ravnatelj: K. Maurice.
Danes in vsak večer
velika Varictć - predstava
z bogatim vsporedom.	Začetek ob 9 url. Koiiec??
Vstopnina: L prostor 2 kroni, H. prostor 1 krono.
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - C^RSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozot in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa St. 31. - TELEFON It 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vcncev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter izdeluje vence tudi iz svtžih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, <evlje In druge potrebščine za mrliže In sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd.
——————— vse po nizkih konkurenčnih cenah. -
V	podrtimi il lastoplli na Opčinah pri g. Mitih, V Nabrežini pri g Vitem, pri Oreha
(Nogere) tri g. Meta se dobi ?sc za pogrebe patrebM Maso. henrik stibelj
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani________deležnik ln upravitelj podjetja.
Dobroznana čevlja, niča
Jftarko jVOchl
obvešČuje svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo, tfa se je preselila iz ulice Giacinto Gallina st. 4
na Corso št. 45.
I. nadstropje.
wii—■■iiw i m li ii mu ii in i 11 ii
NUOVO
)(dtet provinciate
(Novi deželni hStel)
Trst, largo Satitorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
s I
Pekarna in sladčičarna
Anton Frank
TRST, ULICA G CAPRIN 9. naslednik M. STOPAR
4 krat na dan svež kruh in V3ak dan sveže sladčice. Postrežba prosta na dom. Velika zaloga biŠKotinov vsake vrste, čokolade na kila in v Škatljah po 140 komadov. Raz-prodajalcem poseben popust. Priporočam se cer j. ohčin^t^u za mrn^n oHj^ic
Prodam večjo množino žlahtnih
:: Diiil jill::
oddam pn tudi na željo manjše zaboje. — Ceiie iigodue
Franjo Mlakar, Lesce
- Corenjsko. -
MM u planince I
Eahalne priprave iz aluminija, planinske steklenic«, noti in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, Snežni obroči, nahrbtniki«
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače. gamaSe, čepic*
iz čiste volne, rokovlce.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajc«, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih droftte?
POSEBNE CENE.
Športna trpina Strukel
ulica S. Anioflio 12 (nasoroti Kred. posiODjn)
Mehanični zavod
za cementno industrijo
ARTURO MAYEB, Tržč (Monfa cone) z uradom v Trstu, ulica S. Ca lo 2 (
TELEFON ?tev. 20-93
)
prolzv&ja »n prodaja po konkurenčnih cenah
za
Polne in prevrtane skaline, ce i za kanalizacijo i dovode in odvode, krovne skr!i, st prij ce itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki
za tlakovanje. — Koncesljonirane posebnosti:
Brušene ploščice za p evl ko in piošcice z bisernice.
Cržašba posojilnica in hranilnica
V lastni hlfiL	reglstrovana zadruga z :: omejenim poroitvoa ::		Telefon St. 952.
Trst Piazza Caserma Z, 1. il (ahod po Slavnih stopnicah).			
Hraslln« vlogt sprejema od Tukegm, fie kadi nI od ts m^mm. M 1| 01 jih obrestuj« MF^F |4 |0 Bsntol davek od hranilnih vlog plačuje »vod «t>m. Vinjen M lahko po ano krono. Posojila daj a na vknjilho po dogovora N» menjioa po 6'/^ nn mton		po 6f/»*/» in na amortlsaotjo aa daljšo dobo po dogovoru o o o o Uradno aro: od 9.—12. ara dopolodns in od S.—6. popolndne. Izplačaj« ▼saki dan ob uradnih arah. — Ob aeda-Ijab ta praznikih je arad i i p rt. (Poitno - branllnlftal račun 816*004	

las aajBsderaeji srsjss« varaostno a%iloo xa ikrui« vrsdnss1. papirje*, listin Iti. kakor tudi brssllss psllos, ■ kaveri&u m najoapetasji navaja Itaditi svojo deco.
91	s^tjk #r	j| .j - ' 4 k a\š l j .