Leto LIX. Številko 241. O LJubljani, v soboto 23. ohtcbro 1926. Cena Din 1*50 »MB **b pop«i«B«, IsvmiUI DOdalJe im drsnik«. - iomkU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 3Ü 3© p, Inserati ptth vnta 4 D; notice, poslano, izjave, .eklarac, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo- — toauiMU dava* poaebeu — „SlevtMkt Maro*' vti\a letno v Jugoslaviji 240 D, a inosentstvo 420 D Ob pričetku rednega zasedanja Narodne skupščine Dne 20. oktobra se mora vsako leto po določbi ustave sestati Narodna skupščina na redno zasedanje. Nasa Narodna skupščina se je torej avtomatično otvo-rila ta dan k rednemu zasedanju in si za novo parlamentarno leto izvolila novo predsedstvo. Danes se je izvršila tudi slovesna otvoritev s prečftanjem kraljevega ukaza. Občinstvo gleda na te dogodke dovoli malomarno. Naša Narodna skupščina je izgubila mnogo svojega ugleda in že davno prebivalstvo ne gleda nanjo z onim spoštovanjem in z zaupanjem kot bi bilo treba, ali boljše: kakor je bilo nekdaj. Skupščina je poglavitni del svojega ugleda zapravila. Ta degradacija parlamenta in njegovega pomena ni morda naša specijali-teta, marveč je obči pojav evropskega političnega življenja, je naravnost karakteristika naše dobe. V večini evropskih držav se pojavljajo izredno mnogoštevilni posamezniki in celo velike politične skupine ter stranke, ki jim je omalovaževanje parlamenta načelo in program. Odpraviti hočejo parlamentarizem m ga nadomestiti z nečem boljšim, kar predstavlja po njihovem nazi-ranju močna vlada s preciziranim delovnim programom. V javnem mnenju imajo ti antiparlamentaristi obilo za-slombe, zato je razumljivo, da so se pričeli organizirati domala v vseh evropskih državah. Kaj je vzrok, da je danes občinstvo tako nezaupno napram parlamentom in parlamentarizmu, o tem smo si s-daj precej na jasnem. V povojni dobi je nešteto problemov, ki zahtevajo nagle, naravnost nujne rešitve; to so problemi, ki posegajo v vsakdanje potrebe,- strske^-m težave sodobnega človeka. Sprožila jih je vojna katastrofa, katere posledice so položile pred parlamente toliko poslov, kakor jih ni imelo nikdar poprej ljudsko zastopstvo. Povojni parlamenti bi morali tedaj delati mnogo hitreje in intenzivneje, nego so delali pred vojno. Človek živi že sam po sebi po vojni bolj naglo in nervozno nego poprej in pričakuje ter zahteva od parlamenta prav tako hitrejšega delovanja. Baš tu pa pričenja kriza. Parlamenti povojne dobe niso v skladu z duhom časa, delujejo počasi kakor nekdaj ali morda Še počasneje, dasi jim povojne razmere nalagajo mnogo večje posle nego nekdaj. Zato je nastalo tolikšno nesoglasje med duhom časa med javnim mnenjem in delovanjem parlamenta, nesoglasje, ki pri nas gotovo ni manjše nego drugod. Ob otvoritvi rednega zasedanja Narodne skupščine se samo od sebe javlja vprašanje, ali se bo naš parlament še pravočasno zavedel svoje naloge. Dosedanje njegovo delo je bilo nedelo; politične intrige in brezplodne borbe med osebnostmi, strujami in strankami mu niso dale. da bi se v oni meri lotil poslov, kakor zahteva od njega celokupna politična javnost v državi. Rešil ni niti malega dela najaktualnejših problemov. Ah" bo novo zasedanje plodnejše? Abnormalna rešitev vladne krize, ki je bila nekaka overtura k otvoritvi rednega zasedanja, je slab predznak za delovanje skupščine v novem političnem letu. Slovesna otvoritev Narodne skupščine Na kratki, komaj desetminutni seji je bil prečitan kraljev otvoritveni ukaz. — Zanimanje za popoldansko sejo zakonodajnega odbora Upravntttvo: Knallova ulica 4 ta v. 5, pritličje. — Telafoa a ta t. 304. Uredništvo Knall o »a all ca tt. 5, L nadstropje, — Telefon * lav, 34 HT Poitnina plačana v gotovini. Triglav zahteval zopet novo žrtev — Beograd, 22. oktobra. Seja Na- I skupščine stoje ter so ga spremljali s rodne skupščine je bila danes otvorjena j klici: «Zivel kralj!» točno ob 11. dopoldne. Radi oboelosti ministrskega predsednika je otvoril skupščino njegov namestnik zunanji minister dr. Ninčič, ki je prečital sledeči kraljevi ukaz: «Mi Aleksander 1. po milosti božji in volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev smo, na predlog predsednika našega ministrskega sveta, na temelju člena 52. ustave in po posvetu z našim ministrskim svetom odredili in odrejamo, da se zasedanje Narodne skupščine, sklicane na redno zasedanje dne 20. oktobra 1926.. otvori 22. oktobra »926. S čitanietn tega ukaza. Predsednik našega ministrskega sveta nai izvrši ta ukaz. Topola. 21. oktobra 1926. Aleksander s. r. Poslanci so poslušali kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja Narodne Nato je bil prečitan zapisnik prejšnje seje ter odobren. Seja Narodne skupščine je trajala v celem 10 minut. Seji je prisostvovalo izredno veliko število poslancev. Tudi tribune so büe gosto zasedene. Prihodnja seja se vrši popoldne ob IS. uri z dnevnim redom: 1.) volitve finančnega odbora; 2.) volitve odbora za pretres zakonskega načrta o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Za popoldne so napovedane seje raznih parlamentarnih odborov. Ob 15. se sestane plenum zakonodajnega odbora, ki se bo konstituiral Zanimanje za to sejo je precej veliko. Kakor znano, je bil doslej predsednik tega odbora Ljuba Jovanovič, ki pa ie bolan. Razven tega je bil Ljuba Jovanovič spomladi izključen iz narodno - radikalne stranke. Ob 16. se vrši seja verifikacijskega odbora in seja odbora za mednarodni zračni promet. Pašič hoče Se čakati Zbira šele informacije in nikom ur ne pove s^ojega^ mnenja. — Njegovi prijatelji so zato odloži li napovedano akcijo. — V finančni o jbor so skoro vsi klubi delegirali dosedanje člane. — Beograd, 22. oktobra Danes ob 10. dopoldne se je vršila seja radikal* nega kluba. Takoi v začetku se ie vi* delo, da obstojajo med poslanci velika nesoglasja. Stvorile so se razne gruče ki so živahno razpravljale o političnem položaju ter o razmerah v stranki in se medsebojno ostro pobiiale Prišlo ie do precej burnih prizorov. Očitki so padali na to ii ono stran, slišale so se tudi žaljivke. Nikola Pašič je tudi da» nes ostal v svojem stanovanju, kier na* daljuje posvetovanja s svoiimi prija* telji o političnem položaju ter o do* godkih v stranki in vladi ki so se od* igrali za časa njegove odsotnosti v inozemstvu. Pašič zbira še le informacije ter bo svoje stališče po vsej prilik1 še prikrival klubu in javnosti, dokler se mu ne bo zdelo, da je prišel pravi trenutek Radi tega so se držali tudi njegovi ožji pristaši danes v radikalnem klubu in na seji Narodne skupščine nekam rezervirano in niso posegali v tok razprave ter v postavljanje kandidatov za finančni odbor Narodne skupščine, čeprav se je sinoči trdilo, da bodo pašičevci nastopili s svojimi kandidaturami in da bodo za predsednika finančnega obora kandidirali bivšega finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki ie odločen nasprotnik sedanjega ministra dr. Perica. Radikalni klub je zato postavil za kandidate dosedanje člane finančnega odbora, tako da ostane vse pri starem. Predsednik finančnega odbora bo zopet univ. prof. dr. lovan Radolič. Tudi Radičev poslanski klub je imel ob istem času sejo, na kateri so bile odobrene zopetne Kandidature dosedanjih članom finančnega odbora. Rod kali o vstopu SLS v vlado Zanimiva poročila »Vremena«. — Uzunovič želi vstopa, noče pa nuditi nič koncesij in zahteva resignacijo na avtonomijo« — Rumunsko - Italijan, trgovinska pogodba _ BaktrešUu 22. oktobra. Iz poročil o vsebini italijansko-romunsko trgovske pogodbe izhaja že vnaprej, da bo pogodba obsegala vse tiste zahteve, ki jih postavlja Mussolini pri sklepanju trgovskih pogodb. Pogodba bo vsestransko merkantiboa in mora Italiji garantirati pozitivne ugodnosti. Rumimiia je dolžna postati glavni konzument italijanskih proizvodov. Gre predvsem za tekstilne proizvode italijanske industrije (volneno, bombaževmasto in plat. blago). Drugi glavni predmet italijanskega izvoza v Rum unijo bodo avtomobili in manjši motorji, s katerimi Itaiija z uspehom konkurira s Francijo. Italija si bo na drugi eirani zasigurala eksploetacijo romunske nafte, da se s tem od križa ameriške odvisnosti. I ta Iijanska vlada upa, da bo dobila v Italiji velike koncesije in da ji bo dovoljeno postaviti lastne rafinerije nafte. V to svrho bo ustanovljena italijansko-rumunska banka z osnovno glavnico 200 milijonov lir. Na j v pč ja zapreka italijansko-romunski m trgovskim odnosa jem je sedaj romunski tarifni sistem. Italija bi rada v tem oziru zavzela izjemni položaj. Tako v Italiji kakor v Rumuniji se vrše velike priprave za ta trgovins*n pogajanja, ki prično oficijelno januarja 1927. — Beograd, 22. oktobra. Današn »Vreme« objavlja na prvi strani v poroči o političnem položaju daljše informacije o vprašanju vstopa dr Korošca v vlado izvajanja »Vremena« so zanimiva že radi tega, ker je znano, da pripada list glede notranje politike takozvanemu radikalnemu centru, odnosno dr Srskiču. ki ie zadnie dni glavni posrednik med sedanjo vlado in slovenskimi klerikalci List ugotavlja da zanima vstop SLS v vlado vso iavrtost Odnosaji med SLS in radikalno stranko so postali v zadniem Času nadvse prisrčni Dr Korošec se ie odpovedat svoii dosedanv ostri opoziciji, kar potriuie. da hoče vstopiti v stike 7 vlado Glavne zapreke sode levanja so poprei prihaiale od strani Ste-pana Radiča ki ie bil zazvel napram dr Koro*cn zelo sovražno stališče Sedai se je to spremenilo in Radič se sam zavzema za vstop SLS v vlado. »Vreme« pozdravlja sodelovanje klerikalcev v vladi, ker bi to sodelovanje stabiliziralo sedanjo koalicijo ter omogočilo svečano kroname Ni. Vel kralja List smatra, da ni več načelnih zaprek za tako sodelovanje, edini, ki ovirajo vstop v vlado, so sami poslanci SLS. ki se še niso odločili. Dr. Korošec smatra, da še ni prišel ugoden rrenotek. Niegovi üudie ne veruieio. da je sedanja vlada stabilna ter dvomijo v to. da bi njih takojšen vstop učvrstil vlado. Po njihovem mneniu te potrebno, da razčisti sedanja vlada najprvo odnosa je v svoiih klubih, kar je odvisno od Nikcle Pašiča in Stepana Radiča. V tej zvez' svetuje »Vreme« Nikoli Pašiču. naj se omeji na reorganizacijo stranke ter na nasvete vladi Klhib temu priznava »Vreme«, da je položai še vedno nejasen, ker Pašič še vedno off odkril svojih načrtov Vse zavisi od tec:a. kaj bo storil Pašič in kako se bodo razvile razmere v narodno - radikalni stranki. »V»eme« ohtavlia razventega še uvodnik o vstopo kleriknlrev v vlado Uvodničar utrotavlja. da je stvarno rr»dik?»lno-radir>v ska koalirija utrjena. Današnja večina je dovolj močna in sposobna, da dela v pnrla # mento in zato je s te strani nepotrebno raz- krije j širjenje sedanje koalicije z dr. Korošcem čilu Uvodničar pa meni, da bi bili s KoroSsevim sodelovanjem iržavni interesi bolje zašči ^eni. ker bi njegovo sodelovanje pomenilo zelo važen politično-psihološki moment sodelovanja ^rbov Hrvatov in Slovencev Ven dar je to sodelovanje mogoče le pod pogo jem. da se SLS popolnoma odpove svojim dosedanjim partikularističnim in avtonomi stičnim težnjam To zahteva uvodničar »Vremena« izrecno in postavlja kot condi tio sine qua non za vstop SLS v vlado Končno zavrača mnenje, da bi klerikalci vstopili v vlado Kot nekak' predstavniki večine Slovencev. Ta princip je treba zavreči. Via de in koalicije se sestavljajo in tvorijo sa mo na podlagi parlamentarnih večin Kom binacije se delajo s stališča edinstva ter politične smotreno«ti. Vsi drugd argumenti bi zapeljali našo državo v težko notranjo krizo. Vzorno gospodarstvo pri železnici Nove vozove morajo popravljati — Sarajevo, 22 oktobra. Tukajšnja železniška direkcija ie prejela na račun reparacij iz Nemčije 8 novih osebnih in 20 tevornih voz. Vozovi so bili takoj izročeni v promet Ugotovilo pa se je. da tovorni vozovi ne odgovariaio potrebam hi da je zato železniška direkciia v Beogradu sklenila preurediti tovorne vozove. Ko ie glavna železniška direkcija v Beogradu naroče-vala vozove za ozkotirne železnice, se sploh ni informirala pri strokovnjakih Vsled tega so prispeli iz NemčHe tako slabi vozovi.-da se ne dajo uporabiti. Sarajevska direkcfja je zato prisil jena, da odda nove vozove v popravilo. V Vratih se je ponesrečil Josip pL Gorjup, tednom dni sam v gore in se ni več vrnil. iskali brezuspešno Odšel je pred Dosedaj so ga Veličastni Triglav, kljub svoji neusmiljeni mrkosti vedno tako privlačen, je zahteval te dni v Vratih novo dragoceno žrtev, življenje nadebudnega mladega moža Sprejel je v svoj skalnati objem znanega lovca in lovskega slikarja Josipa pL Gorjupa, ki je zapečatil z življenjem svojo veliko ljubezen do naših divnih gora. V četrtek popoldne se je odpeljal Josip Gorjup z vlakom do Mojstrane, kjer je prenočil v hotelu «Triglav». Zgodaj zjutraj je nato odšel v petek ob idealno lepem jesenskem vremenu v Vrata. Bil je dobre volje in se je iz srca veselil na užitek, ki ga Čaka. Seboj je imel tudi mapo. da bi v skalah skiciral divje koze, ki jih je slikal s posebnim veseljem. Zvečer se je hotel vrniti v Kranjsko goro, kjer si je že tudi naroČil sobo. V Kranjsko goro Gorjupa zvečer ni bilo in tudi ne v soboto ter v nedeljo. Začeli so se bati zanj in v ponedeljek so ga hoteli iti iskat. V tem pa se je vreme spreobrnilo: v dolini je začelo deževati, v gorah po snežiti. Razsajali so tudi močni viharji, tako da na rešilno akcijo ni bilo misliti. Dognati je bilo mogoče ie toliko, da je prišel Gorjup v petek okrog 9. dopoldne v Vrata, kjer se je legitimiral slučajno se tam nahajajočemu vojaškemu oddelku in se nekaj časa razgovar-jal s častnikom, kateremu je pripovedoval, da gre iskat in risat gamze. Takoj nato je odšel in izginil za ovinkom. Od takrat ga ni videl nihče. Včeraj je odšla iz Kranjske gore v Vrata patrulja lovcev, ki ponesreGenca sicer ni našla, vendar pa ugotovila vsa približno smer, v katero je odšel. Rad snežnega meteža se je morala patrulju vrniti. Jutri odide iz Kranjske gore in Mojstrane nova rešilna ekspedicija, sestavljena iz najboljših lovcev, samih dobrih plezalcev. Poskusila bo prodreti v skalovje in poiskati ponesrečenca. Ker je zapadlo v teh dneh precej snega, bo delo nevarno in težavno. Vendar pa sc lovci nadejajo, da bodo ponesrečenca kljub temu našli, ker je, kakor omenjeno, znana približna smer, v katero W krenil. 2al ni nobene nade več, da bi bil Gorjup še pri življenju, ker so poizvedbe pri italijanskih mejnih stražah ugotovile, da državne meje ni prekoračil. Treba je zato računati z žalostnim dejstvom, da se je ponesrečil in da je zahteval mrki Triglav njegovo življenje. Josip Gorjup je bil sin znane narodne Gorjupove rodbine na Reki Bil ie edini moški potomec in je kot tak upravljal vse rodbinsko imetje. Živel je večinoma v Ljubljani, kjer so ga vezale tesne rodbinske vezi in kjer si je pridobil radi svojega simpatičnega nastopa splošne simpatije svojih znancev. Z njegovimi nesrečnimi svojci sočustvuje v teh težkih dneh širok krog prijateljev in znancev; sočustvujejo pa tudi tfsoči in tisoči naših turistov, ki globoko umeva-jo pokojnikovo ljubezen do njim vsem tako ljubih gorskih velikanov in jih tem bolj boli, da je moral plačati zopet eden med njimi svojo ljubezen z življenjem. KULTURNI BOJI V MEHIKI — Mehika, 22. oktobra OdnoŠaji med vlado in cerkvlio so se poostrili. Vlada le odredila dalekosežne redukcije katoliškega svečenišrva. Nenavadne vremenske spremembe Zadnja dva dneva beležijo tnetereološki aparati izredn., močan vremenski preokret Barometer rapidno pada. Že v sredo 20. t. m. je začel močno padati, a tudi od včeraj na danes zjutraj je zaznamovati precejšni padec Barometer je v tem času padel kar za 11.3 mm Metereologi tolmačijo ta nenavadni vremenski preokret tako, da povzroča rapidno padanje barometra v naših krajih zelo nizek zračni tlak, ki vlada v Tirenskem morju, iz Trsta javljajo, da Je tam morje zelo razburkano. Danes ponoči je sledila občutna vremenska sprememoa Okoli treh zjutraj se je razli! nad Ljubljano in okolico, kakor tudi nad Gorenjsko močan, skoraj nad eno uro trajajoč naliv, ki sta ga spremljala grom in blisk Naliv ie približno trajal, kakor beležijo aparati, od 2.20 do 4.40 zjutraj. V tem času, ko je najbolj besnela nevihta, je padlo 9.7 mm padavin. Od 7. snoči pa do danes 7 zjutraj pa je padlo 19.7 mm padavin Težki naliv v Ljubljani In okolici ni povzroči' sicer velike škode, pač pa so gosti in močni curki klatili z drevja jesensko orumenelo listje. Ljubljanski parki in drevoredi so bili zjutraj čisto spremenjeni in pokriti z rumenim jesenskim Ustjem. V Zvezdi in Tivolskem parku je naliv sklatil z divjih kostanjev skoraj ves kostanl, tako da so danes imeli nabiralci kostanja prav lahek in dober posel Tudi v Rožnt-skem gozdu Je drevje oropano svoje letne >bleke Na tleh leži vse pomo pravega kostanja, kj so ga že dopoldne otroci prav marljivo pobirali Aparati metereološkega zavoda na univerzi so danes zjutraj beležili sledeče vremensko stanje: Ob 7 zjutraj: barometer 7417.3, termometer -h\2&C. vlaga 89%. Ob 8. zjutraj: barometer 747.3, termometer -f-l3 2,C, ^laga 89+, oblačnost 10, Barometer je v četrtek ob 7. zjutraj kazal 758.6 Zanimivo ie bilo danes zjutraj opazovati nenavaden vremenski pojav. Nad Ljubljano so se podili od iugozapada proti severu gosti, raztrgani oblaki Vsak trenotek se je vlil curek Obenem pa je vel Izredno topel tagozapadnik, tako da je bilo mestoma prav soparno. Stari poznavalci in opazovalci vremena zatrjujejo, da takih skokov barometra m tako velikih padcev m diferenc ne pomnijo od leta 1895 dalje, ko so pri nas vladale velike vremenske katastrofe. Vremenska hišica v Zvezdi je danes dopoldne kazala naslednje vremensko stanje: (aparati drugače ne funkcioniralo z vso preciznostjo to sigurnostjo) Ob 10. dopoldne: barometer 747, termometer +13.5*0 Opoldne: barometer 747, termometer -H4£C_ Darujte za dijaške kuhinje ZGRADBA POŠTNE HRANILNICE V LJUBLJANI — Beograd, 22. oktobra. Poštni minister jc odobril potrebne kredite za zgradbo stavbe Poštne hranilnice v Ljubljani ter odredil, naj se z delom takoj prične. LAHKA OBOLELOST RUMUN3KE KRALJICE — Newyork, 22. oktobra. Rumunska kraljica Marija se jo vsled naporov zadnjih dni lahko prehladila. Kraljica se je peljala v velikem dežju v kadetnico ter so »potom;t prehladila. POVRATEK POSL. HLINKE — Praga, 22. oktobra. Včeraj se je vrnil vodja slovaške ljudske stranke posl. HHnk;« z večmesečnega potovanja po Združenui državah. Na postaji so mu pristali priredili svečan sprejem in ga navdušeno pozdravljal i,. NEMŠKI DNEVNIK V PARIZU — Pariz 22. oktobra. Pred tremi dnevi je začel izhajat! prvič po svetovni vojni nemški dnevnik «Neue Pariser Zeitung». V prvi številki piše francoski minister trgovine Bokanovski, da je francoska vlada prepričana, da ni mogoča gospodarska obnova Evrope brez sporazuma med Francijo in Nemčijo CSF IN MEDNARODNI JEKLENI TRUST — Praga, 22. oktobra. Včeraj se ie vi-šila zaključna konferenca čeških železare.' glede pristopa k mednarodnemu jeklenemu kartelu. Vprašanje pristopa čeških železaTen k temu kartelu Je bflo radi nesoglasij s predloženimi pogoji odloženo na aedoločev čas Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% Jovest posoj. 1921 72— 72.75; 2V2% drč. rente za ratnu Štetu 314 —315, Ljubljanska kreditna 150, Hrvatsk. eskomptna banka 100—101, Kreditna banke Zgb. 100—101, Hipotekama banka 55%—56 Jugobanka 92%—93, Praštediona 865—870 Drava d d. Osijek 300, Šečerana, Osijek 450—455, Isis d. d. 44—45, Nihag 12, Gut-man 230—260, Slaveks 100—103, Slavonije 31%—32, Trboveljska 307%—310, Union paromlin 295—300, Vevče 102. Devize: Wien 797.00—800.50, Berlin 13.45—13.51, Italija 242.22—244.22, London 274.40—275.20, Newyork ček 50.43—56.05 Paria 171—173, Pra?n 167.40—168.20, Curii 10.9275—10.957r>. INOZEMSKE BORZE. — Carin: Beograd 9.1475, Pariz 15.55 London 25.1475, Newyork 518.625, Mila;. 22.60. Prag? 15.3425, Dunaj 73.0625. — Trst: Beograd 40.25—40.75. Pariz 6S.Ö0—69.25, London 111.25—111.85, Newyork 22.95—23.10, Praga 67.80—68.30, Čutih 443—445. DsaaJ 332—326. Stran 2. •SLOVENSKI NAR O D» dno 23. oktobra 1926. Ste* 241 11 emiH Sias o Ljubljani in Slovencih Iz opisa nemškega publicista. — Ljubljančanke m naPepša dekleta na svetu. — Preveč univerz, premalo strokornjakov Nemški publicist Pavel Schwarzbach. Iz Lipskega je letos prepotoval našo dr-žavo in je izdal obsežno brošuro pod naslovom »Eine Reise nach Südslawien«. Med drugimi jako simpatičnimi razprava mi posveča avtor daljši članek tudi Ljubljani in razmeram v Slovenju. Med drugim piše: »Ljubljana ima sedaj tudi svojo univerzo. Nad 70 let so se borili Slovenci za svojo lastno visoko šolo, ki jim je metnega vladarja. V nekaterih krogih se mu celo prerokuje, da Je on bodoči vladar velike združene podonavske monarhije, ki bo združevala Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo. Avstrijo In Madžarsko. Slovensko ljudstvo je napravilo name najboljši vtis. Slovenci so duševno čili, ukaželjnl, se zelo lahko učijo tujih jezikov in radi potujejo po svetu. Slovenci so splošno znani kot pošten in bila tudi v resnici potrebna. Nameščena I štedljiv narod Slovenke so zelo Flve. je v Deželnem dvorcu, nekdanjem se- Vse mlade deklice so deležne višje na- dežu kranjskega deželnega zbora. Viso-košolstvo je v Jugoslaviji seveda šele v razvoju. Po mojem mnenju ima preveč nepopolnih zavodov, trpi na pomanjkanju dobrih strokovnjakov, pri tem pa je opažati velikanski naval mladine. Francija si prizadeva, da dobi na visokošolstvo kar največji vpliv. Tako je na primer na ljubljanski univerzi uredila posebno čitalnico ter vzdržuje tudi veliko francosko knjižnico. Francoski profesor študira na ljubljanski univerzi slovenski jezik, da bo zamogel pozneje poučevati slovenščino v Strasbourgs To si lahko tudi Nemčija zapomni: v kulturni propagandi se lahko še mnogo nauči od drugih držav. Toda bojim se. da bo sedaj prišla že prepozno in bomo zopet morali uvideti, da smo štedili na napačni strani. Odnošaji med Slovenci In Nemci so povsem zadovoljivi. Nemški jezik, ki so ga po prevratu hoteli popolnoma iztrebiti, pridobiva zopet vedno večjo veljavo in vedno bolj se v slovenski lav-nosti razpravlja o prijateljskih odnoša-jih med Nemčijo, Rusijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Med Slovenci in Srbi vlada precejšnje nasprotstvo. ki ga je srbska radikalna stranka, ki je doslej vedno imela državno krmilo v svojih rokah Še bolj poglobila s svojim delovanjem. Nasprotno pa je kralj Aleksander med Slovenci v vseh slojih Izredno priliubljen. Splošno velja za zelo ljudomilega in pa- obrazbe, ki je prikrojena njihovemu bodočemu poklicu. Zlasti kažejo Ljubljančanke zelo mnogo okusa. Njih lepe postave in izbrana obleka so očem kaj prijetne. Neki francoski slikar je nekoč označil Ljubljančanke za najlepša dekleta na svetu. Pri vsem tem pa so Slovenci zelo verni. Tam. kjer pri nas v Nemčiji zidamo gradove in gostilne grade Slovenci cerkve in kapelice. Glavni činitelj nacijonalnega snbanja so bili že pod Avstrijo in so še danes Sokoli, ki smo tih imnli priliko opazovati v njihovih slikovitih krojih tudi na pariški olimnijadf. kjer so s priborili prvo mesto. Bi? sem priča, ko so iih po povratku iz Pariza v Ljubljano sprejemali Vse mesto Je bilo na nogah. V sprevodu sem videl tudi jugoslovenske fašiste nazvane »OriunaSe«. ki so zelo mrki v svojih črnih uniformah. Končno še besedo o Jugoslovanskih vojakih Moštvo ie zelo dobro izve^ba-no. Vsak oficir se mora brigati 7a svoje podrejene in biti z moštvom v najo?jem stiku Drugače pa so oficirji nepristoo-ni. V nadaljnih izvalanflh oD'snje avtor zgodovino In lego mesta in se zelo laskavo izraba o mestni okolici Pohvalno omenja red fn sna^o po mestu tCT ugotavlja da gradbeno gibanje v Ljnb-liani prav nič ne zaostaja za onim raznih nemških velemest. Zanimiuosli iz naših kraieo Dva nevarna vlomilca, ki sta izvrševala vlome tudi v Sloveniji, prijeta v Novem Sadu. — Nagnjeni stolp v Sarajevu. — Grd zločin v Beogradu. — Samomor nasilneža. — Velika tatvina zlatnine v Zagrebu. — Še o goljufiji na oošti v Zagrebu. Letošnjo spomlad je bilo v raznih mestih Slovenije, Hrvatske in Vojvodine izvršenih več vlomov v državne urade. Med drugim je bilo vlomljeno v blagajno velikega županstva v Osijeku, realne gimnazije v Bjelovaru, tehnične visoke šole v Zagrebu in v neko šolo v Ptuju. Vse te številne vlome je izvršila ona in ista tolpa. Kljub prizadevanju oblasti pa vendar zločincem niso mogli do živega. Te dni sta pa prišla dva vlomilca, ki sta bila očividno g'avarja tolpe po naključju v roke pravice. V torek, 19. t. m popoldne je neki mornar opozoril kriminalnega uradnika Rodoljuba Malenčiča iz Novega Sada. da se nahaja v kavarni »Sloboda< neki neznanec, ki je precej sličen že dolgo iskanemu vlomilcu. Kriminalni uradnik je takoj stopil v kavarno in pričel z neznancem, ki je igral domino z nekim tovarišem, pogovor. Med pogovorom je opazil, da je osumljeni res že dolgo iskani nevarni vlomilec. Zato ga je pozval na policijo, ž njim pa je moral tudi njegov tovariš. Na policiji sta se areti-ranca legitimirala kot Josip Iring in Stefan Szabo, oba trgovca iz Budimpešte. Pri telesni preiskavi Iringa so našli razno vlomilsko orodje, nabasan samokres, poleg tega 4.000 Din gotovine in pol milijona madžarskih kron. Oba aretiran-ca sta zanikala, da sta iskana vlomilca, pač pa sta zatrjevala da se bavita z že-parstvom. V Novi Sad da sta prispela zato. ker sta imela namen nekega trgovca olajšati za njegovo polno listnico. Policija je med tem ugotovila, da je Iring nevarni vlomilec, ki se je tud rad skrival pod drugimi imeni. Zadnje Čase sta se oba klatila po Madžarskem, Ru- muniji in Češkoslovaški. Osumljena sta vlomov v državne urade v Velikem Bečkereku Novem Sadu. Palanki. Mi-trovici, Zagrebu. Bjelovaru. Bakarju in Ptuju Izročili sc ju državnemu pravd-ništvu. * Mesto Piza v Italiji slovi radi nagnjenega stolpa, katerega občuduje letno na tisoče tujcev. Sarajevski listi poročajo sedaj o sličnem sicer manj slovitem slučaju v Sarajevu. Rad: trhiosti in starosti materijala se je pričel nagibati minaret džamije v Demanji ulici. Stolp se je že pred eti pričel nagibati proti jugozapadu in ta proces se sukcesivno nadaljuje. Listi opozarjajo na nevarnost, ki grozi prebivalstvu v bližnji okolici stolpa, ker se je bati, da se bo ta v slučaju nadaljnega nagibanja zrušil. a Nedavno je bil izvršen v Beogradu grd zločin, čigar krvavi epilog se je odigral te dni. Na Savskem pristanišču se je vrgel pod tovorni vlak 56-letni čevljar Savo Petrovič. Vlak ga je popolnoma razmesaril. Vzrok temu strahotnemu činu je bil sledeč: V delavnico pok. Petroviča je prišla nedavno 10-letna Dragica R., da ji zakrpa čevljar njene čevlje. Petrovič je takoj prevzel delo. plačilo pa od dekletca ni hotel vzeti Otroka je zvabil v svojo sobo in ga z grožnjo, da ga ubije, zlorabil. Nato je Še mali Dragici zapretil. da ne sme nikomur niti besedice črhniti o dejanju, če ne jo ubije. Deklica it odšla domov in svoji teti. pri kateri je stanovala, ni črhnila besed ce. Pred dnevi je morala Dragica domov k svojim roditeljem v Belo Cerkev. Tu ie nagloma obolela. Pozvani zdravnik je ugotovil, da je nesrečni otrok venerično okužen. Sedaj šele je deklica prišla z resnico na dan. Roditelji so takoj zločinca ovadili pri policiji, ki je pozvala čevljarja na odgovor. Petrovič je bil zaslišan, vendar takoj Izpuščen; moral pa je od mestnega fizika ta prinesti spričevalo, da je popolnoma zdrav. V svesti si svoje krivde čevljar ni odšel k zdravniku, marveč naravnost pod vlak. Tako ie sodil sam sebe. a V Zagrebu je bil minulo nedeljo iz-vršen vlom v stanovanje polkovnika V.ktoria Zlocha. Ko se je polkovnik krog 8. zvečer vrnil v svoje stanovanje, je zapazil v jedilni sobi nekega tujca baš v trenutku, ko je spravljal v svojo torbo srebrno iedilno orodje in druge dragocenosti. Polkovnik je takoj uvidel. da ima opraviti z vlomilcem ter ga je hotel prijeti. Vlomilec pa je bil hitrejši od njega Zadal mu je močan udarec v želodec tako, da se je polkovnik na mestu zgrudil. Med tem je vlomilec pospravil še razne druge dragocenosti, zlatnino itd. v skupni vrednosti nad 20 000 Din ter izginil. Ko si je polkovnik nekolko opomogel, je takoj obvestil policijo. Zasle-, dovanje zločinca je izgledalo prvotno brezuspešno. 2e po nar dneh pa je izvedela policija, da hodi nek sumljiv možakar od hiše do hiše In nonuja v nakup razno srebrnino in drugo sumljivo blago. Včeraj ooooldne ie prodal neki stranki za R00n Din srebrnlne Dobil pa je samo 100 Din nadavka. Dogovorila sta se. da pride po ostanek zvečer. Policija ie pred hišo postavila oar stražnikov. Ko ie tujec pr1*e' no denar so ga stražniki nriieli in odvedli na noVcIJo. kjer so kmalu spoznali v njem starega vlomilca Mirka Kötlerja iz 7aereba. Koller Je še le iuüjq meseca prišel iz kaznilnice v Leooelavi. kier je odsedel dveletno ječo Pri zaslišani" «e ta^oj nrl-znal vlom ter tudi oovedal kie ie d^bil ukradeno blaeo. Na nodl^gi njegovih Izpovedi je policija 'zs^edila vse blago in ga zonet vrnila lastniku. Kfltler ie Ml Izročen sodišču ž njim vr^d na tud' njegov Domagač. neki Šnoliar, ki je šele pred enim mesecem zapustil kaznilnico. Kakor smo že včeraj poročali, je poštni uradnik Franc Pelz s falzificira-njem telefonskih računov ogoljufal neko zagrebško banko za večjo vsoto. Preiskava je sedaj dognala da datirajo te manipulacije več 'et nazaj. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti je oškodoval deloma državo, deloma privatne stranke skupno za nad 500.000 Din. Značilno je. da je za prevare že pred meseci izvedel neki njegov neposredni predstojnik, ki pa ni ukreni! proti njemu ničesar, ker je Pelz obljubil, da bo vso škodo poravnal. Tudi sedaj, ko so prišle njegove goljufije že na dan in je bila zoper njega že vložena tožba se je zopet pojavil na poštnem uradu in izjavil, da bo vso škodo poravnal. M sto, da bi ga bili takoj prijeli in izročili policiji, so dopustili, da je mirno odšel in nato brez sledu izginil. Ugotovljeno je. da ni izvršil samomora, kakor se je prvotno domnevalo, marveč, da je odpotoval v smeri proti Ljubljani. Obmejni policijski organi so o njegovem begu že obveščeni tako. da se mu bržkone ne posreči beg v inozemstvo. Na dan so prišle tudi razne zanimive podrobnosti o njegovem razkošnem življenju. Razmetaval je naravnost ogromne vsote za dvomljive ženske, se elegantno oblačil in vozil z avtomobili. Na njegovem stanovanju so našli krojaške račune, ki so enaki računom nekdanjih avstrijskih baronov. Sport — Iz LKP. (Službeno.) Danes ob 19. ie seja upravne ga odbora LUP. Seja ie izredne važnosti n se pozivajo vsi odborniki in odbornice. da se ie zanesljivo udeleže — Iz sekcije Z N $. (Službeno) Za tekme 24 t m. at delegirajo: Atletik : Celje v Celju g Kramarši* Rapid : Maribor v Mariboru g Vodišek, Pri mor je rez. : Nata* kar g. Setina Tajnik. — Medmestna bazenska tekma Ljubljana - Zagreb. Na igrišču SK. Ilirije se vrši v nedeljo ob 15.30 medmestna tekma Ljubljana Zagreb, za katero vlada irredno za- Splo&no prll/u2>l/en kavni nadomestek, okusen i cenen« OoJbfva m v vse/} dobro Gson!ror.id UolonifalnlO traovtnaf^ nimanje Obe reprezentanci sta si po zadnjih rezultatlli sodeč, precej enakovredni in je zato predvidevati trdo energično borbo. Družino Zagreba bo tvoril tlm, sestavljen Iz igralk ASK in Concordije, ljubljanski tim pa bo sestavljen iz igralk Ilirije, Atene in Pri-morja. Pred to tekmo se vrši tekma dveh domačih kombiniranih družin. —li Za poplavtjence. Vstopnice za kino-nredstavo. ki se vrši danes ob 9. url zvečer v Kino Matica v korist poplavljencem, se pol 8. ure zvečer naprej anepri6vnrnihx*z., dobijo v trafikah, v Unionu. na Marijinem trgu. v Selenburgovi in Prešernovi ulici, od pol 8. ure zvečer naprej pa pri blagajni v Kino Matica Prlpommjamo Se enkrat, da nastopi pri kinopredstavl gledaliSki, oziroma operni zbor. solisti, ter upamo, da bode kino razprodan. — Ljubil oblastni odbor Rdečega križa. — »Slovenski Sport«. Izšla ]e 34. šte-v;lka »Slov Športa«. List uvodoma raz-pravlja o našln športnih prilikah, nato prinaša poročila o zadnjih prvenstvenih tekmah, glavni skupščini TZSS, Jahkoatletskem tekmovanju za prvenstvo Slovenije, hhko-atletskem rrftingu Atene, hazeni ftd. — / SSK Maribor v Beljaku Začet* kom novembra gostuje srmpatiččno moSfvo I SSK Maribora v Beljaku. Nadejamo se, da bo moštvo dostojno reprezentiralo naš šport — Simmering v Zagrebu. Proti temu prvovrstnemu dunajskemu moštvu, ki igra v soboto in nedeljo v Zagrebu, postavi Gradianski svoje najboljše moštvo, Katere* ga ojaöijo Se igralci Hitrec, Urbanke, Cin* drič in Gill er. Prosveta Ljubljanska opera Glumači s tenoristom Via ho-vičem Okoli 35 let stari Glumači so še vedno privlačni, morda bolj zaradi znamenitih pevskih vlog buirona Toni ja in tenorja Canija, kakor zaradi svoje veristike Tonija je pel g. Holodkov ter zlasti s prologom vžgal publiko do entuzijastičnih aplavzov. On prav dobro pozna svojo vrednost in jo ume vedno primerno podčrtati G Mitrovič se mi zdi, pevski n: napreduje tako kakor smo pričakovali Sicer je temperamenten igralec, kar mu gre v dobro posebno v lju* bezenski sceni z Neddo; g. Mohorifi (Bep» po) je skromen pevec: noče pa tudi biti več kot to Ga Lovšeiova ie prav izvrstna Nedda; se zna razgibati do prepričevalne strastno* sti, je svobodna v igri. zlasti pa je kot pev* ka čimdalje bolj dragocena Ptičja pesem pred aceno s Toni jem. duet s Silvi jem in igra s Colombino je ugajala prav posebno G Vlahovič (Can.o) pa bi vendar le pristojala nekoliko skromnejša reklama Ce smo slišali Šim nca ali Rijavca Cania. pač g Vlahovič nikakor ne more biti najboljši jugoslovenski tenorist Toliko v zaščito od* šotnih Gotovo a prav velikega spošto* vanja vreden p ~*ec Poda vanje tona pri njem ni sicer lahkotno, toda njegov glas ima lepe, probojne višine, je prijetno bar* van, vznesen Pevcu »e v nemalo korist teht« na muzikalrost. sigurnost nastopa in prepri* Čevalna. podrobno izdelana igra. Pri vsem tem pa ga odl'kuje še simpatična zuna« njost. Brez dvoma spada v vrsto naših najs boljših pevcev-tenoristov Publika mu je prirejala prav prijazne ovacije Zbori niso bili nič kaj temeljito priprav* ljeni Glumačev smo se že nekako preob* jedli; sicer pa pridejo na vrsto res samo zaradi slučajnih gostov. Opero je vodil g. Balatka z veliko natančnostjo in vestnostjo. Iz gledališke pisarne. Ker je ga. Na* blocka obolela in mora na zdravnikovo od* redbo teden dni ostati v postelji, se uprizo* ri v drami v soboto zvečer za red C mesto napovedane i£re »Joy« komedija »Doktor Knock«. — V operi se poje jutri za red E Verdijeva oper »Otelio«. Naslovno vlogo poje g. \ko Kztittl, ki opero tudi reži* ra. Nadalje ntaropij' ta večer gna Žaludo* va kot Desdemona g Holodkov kot Jago; Jagova žena E ilija je gna. Potučkova, stotnik Kasij g. Kovač itd — V nedeljo sta v gledališču dve predstavi in sicer ae poje popoldne o' 3 priljubljena TCalmanova ope* reta »Grofica Marica« v običajn za^ccfbi Za to predstavo veljajo znižane operne ce* ne. D. ma uprizrri zvečer drugič v letoštijJ sezoni zna enito Sh**espear :cvo delo »Macbeth«.. žBeležnica KOLEDAR, Danes: Petek. 22 oktobra 1926: katoličani: Vladislav In Kordula; pravoslavni: 9. oktobra, Jakob apostol, muslimani: 14. rebi-ul - ahira 1345; židje: 14. marhešvana 5687. Jutri: Sobota, 23. oktobra 1926: katoličani: Oal; pravoslavni: 10. oktobra. Dioni-sije; muslimani: 15. rebl - ul - ahira 134o; židje: 15. marnešvana 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: V drami: Koncert Saše Popova. — Opera zaprta. Kino Matica: »Rodoljub z dežele.« — »Kolo«. — Ljubljanski dvor: »Manever dobav!«. — Kmo ideal: »Rin - tra- tin«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy. Mestni trg; Ramo:, Miklošičeva cesta. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Lcvstek, Resi jeva cesta. S o 1 n c e zaide danes ob 17.05, vzide jutri ob 6.25 In zaide ob 17.03. Mesec vzide danes ob 18.14, zaide jutri ob 7.32 in vzide ob 18.49._ Aktivno državno podjetje Beogradski »Trgovinski glasnik« prina* ša sledečo zanimivo zgodbo: Sprehajam se z nekim svojim znancem, uradnikom ministrstva pravde, oddelek za sekvestre. Razgovarjamo se o državnih podjetjih. Rečem mu: »Država ne rrore biti dober trgovec« »Lepo, toda rečem Vam. da ui vedno tako!« odgovori mimo moj znanec in nato nadaljuje: »Takoj po prevratu so nase oblasti v Vršcu odkrile neko galantno podjetje, ki jc bilo last nemšk«^a državljana Izkoristujoč versaillsko mirovno pogodbo, so naše obla* sti stavile pod sekvester neprijateljsko imovino z živim inventarjem vred.« »Z živim ?« »Da!« je potrdil uradnik in dodal: »Mo> rate pač uvideti, da oblasti nikakor niso smele upropastiti bodoče državne imovine. Zagotavljam vam. da je kupčija imenitno cvetela Sprva amo imeli težkoče glede imenovanja sekvestra Dva kandidata sta odklonila to me-to. no, tretji se ni ženira! Sprejel je mesto in kmalu se jc razširila vest, da mu gr dobro Odslej smo imeli križe in težave, da se ubranimo vseh kan* didatov Intervenirali so cero narodni po# slanci in neki kandidat je ni *sel pismeno priporočilo nekega aktivnega inl: • Re» čem vam: Pobro s» je godilo k isaTJu in dobro tudi državi, ker je kupčija cvetela V ostalem • l il > podjetje • Vršcu eno redkih aktivnih ržavnih ^odjetij Zato va* ša trditev, da država ni dober trgovec ne drži.« Dramsko gledališče v Ljubljani Danes, petek 22. t. m. ob 20. Vijolinski koncert ki ga priredi Saša Popov Maurice Boue: 38 Roman. l 4« Njegov herkulski nava! se je zrušil v obup. Cesar se ni bal v najhujših trenutkih, česar ni verjel v najbrezupnejši stiski minulih minut, se je torej obistinilo: izgubljen je bil, izgubljen brez milosti, brez slehernega upa na rešitev. V prividu vročice in groze je zrl. kakn nava-Ijuje nanj neobrzdana tolpa, h'epeca po krvi in tuleč mu v obraz: smrt! smrt! O strahote! Le bežen robec sekunde je trajal ta hip. a zanj je bilo dovolj: videl je, kako se mu bliža smrt.. Nikdar se je ni bal, bogme. kljuboval ji je s pogumom, ali nikdar ji ni sta! nasproti tuli nemočen. Še nikoli ga ni bližina smrti navdajala s toliko erozo in brezt'pjem. Da. bila je smrt. neodoljiva in neodvrn-ljiva smrt in ž njo konec za vedno A glej. tisti mah banditje obstoje kakor ukopani in bodala, pripravljena na zamah, jim obvise v zraku. Kaj se je zgodilo? Poglavar jim je kriknll povelje! Na jedva vidno znamenje njegove roke. na komaj zaznaven kratek ukaz se je poveznilo dvajset morilskih rok. _ Zaprite moža v temnico I jim je ukazal nato. In kakor bi mignil z očmi je bil Morlon povezan, da se ni mogel niti ganiti. Zunaj je jel hrup naraščati. — Skozi Dridvižna vrata ž njim! krikne Ulric. Loic je privzdignil vrata, ki so bila skrita v tleh S Čudovito hitrostjo so banditje drug za drusrim izeinili skozi temno odprtino in potegnili Morlona ie-boj v podzemlje. V istem trenutku so zabobneli na vratih divji udarci in okno se je pod pritiskom od zunai i roDotom in žvenketom odprlo na *težaj. In baš tisti mah ko je Ulric izeinil za »vojimi tovariši v tleh so se na nknu pojavile glave neznanih nanadalcev. — Semkaj, semkaj, k moni! ie kliknil Noisy ki je prvi skočil skozi razbito okno v Izbo. Dva orožnika sta mu sledila za peta-mi. vihteč svojo sabljo. — Izginili so! zavpije Nolsv malo-dušno. Pobesrnili so nam! Morlon! Morlon! Kje si? — Kam so izginili. vpraSa Durov, ki se je bil medtem pridružil NoisvJu in orožnikoma — V klet! odvrne Noisy Videl sem nekoga ko je izginja! v tleh baš ko stopil v kočo. Orožnlški poveljnik ki ie vodil četo je nemudoma ukazal preiskati vso kočo Našli niso ničesar sumljivega: le tla so ponekod odmevala nekam votlo, ko je udarjal s škornji po deskah. — Tod so morali pobegniti vzklikne naenkrat S temi besedami se skj-ni in pokaže na vrata, ki so bila vdelana v tleh. Bila so tako dobro maskirana, da bi jih nevajeno oko le s težavo odkrilo. Poveljnik jih privzdigne. — Ali vidite koga? vpraša Duroy. — Nikogar 1 — Stopimo za njimi 1 Morda jih še dobitimo. To rekši se pripravi Duroy, da bi splezal skozi odprtino v podzemlje. Pograbil je v naglici za kadečo se petrolejko in se odpravil, da izvrši svoj sklep Toda orožniški poveljnik ga zadrži. — Pazite, mu pravi. Nihče od nas ne ve. kaj je tam spodaj. Zdi se mi, da vidim nekako lučko. Poslušajte, ali ne slišite ničesar? Duroy napne ušesa. Tako mu ie bilo. kakor da čuje neko prasketanje. V enem skoku je bil poveljnik pri vratih In je potegnil Duraya in Noi&yja seboj* ^ — Ven, brž! Ne odlašajte! je kriknfl svojim možem. Podvizajte se in za menoj! Bil je res že poslednji čas* Jedva Je mala četa z našima prijateljema prestopila prag ko te naenkrat švignil iz koče visok plamen pomešan ? gostim dimom in v naslednjem trenutku je oglušujoče bobnenje pretreslo ozračja — Kaj se je zgodilo? vpraša Noisy ves prepaden s Široko razprtimi očmi. Koča je bila izginila! — Mar ne razumete? odvrne orožnik. Razbojniki so zažgali sodeč smodnika in spustili bajto v zrak! — Ruševine so jih zasule! krikne Noisy in zaječi na glas O ubogi, ti bedni Morlon. da si moral tako nesrečno poginiti! — Ne verjamem, ga skuša potolažiti orožnik, ne verjamem, da bi bili razbojniki poginili pod ruševinami Tudi se mi ne zdi verjetno, da bi bili namenili Morlonu tako strašno smrt Sicer pa se o tem lahko na mestu uverimo. To rekši se je hotel podati na mesto, kjer je še pred nekaterimi sekundami stala koča. Ali bilo je nemogoče Eksplozija je zanetila požar in plameni so v hipu objeli kose lesa. ki so še ostali na svojem mestu. A med ognjenimi zublji se je valil gost dim. ki je onemogočil sleherno raziskovanje. — Za enkra. je izključeno, da bi mogli kai dognati meni orožnik, ko se vrne k našima prijateljema. — A Morlon?... zaihti Noisy. — Zanj se ne bojim. Vse kaže, da ni nihče poginil pod razvalinami. Ne banditje. pa tudi ne Morlon. — Kaj vas nagiblje k tej veri? vpraša hlastno Noisy. ki so se mu zaiskrile oči od novega upanja. — Ali ste morda slišali kak človeški krik, ko se je hiša zrušila? Jaz nisem cul ničesar. Verjemite* mi. da bi se tudi najpogumnejši med pogumnimi ne mogel ubraniti krika groze in strahu, če bi videl, da se hiša podira nad njim. in bi mu ne bilo rešitve. V ostalem pa sem mnenja, da razbojniki nad našim napadom niso bili kaj iznenadeni. sicer bi ne bili imeli sodca s smodnikom tako brzo pri rokah, da ga v primernem trenutku poženejo v zrak in nam onemogočijo sleherno zasledovanje. Oni so nas pričakovali, in medtem ko smo se mi v strahu razbegli na vse strani, so se oni lepo pripravili za beg in brez ovir tudi — pobegnili. — Vaša domneva ie precej verjetna, pritrdi Duroy orožniku. — A kaj so storili z Morlonom? vpraša Noisy. ki ga je vnovič obšel strah za prijatelja. Kdo ve. če naš nesrečni tovariš ne spi svojega poslednjega spanja pod ruševinami? — Ne verjamem, odkima Duroy. č' bi se bili hoteli Morlona iznebiti. bi ga nt bili vzeli s seboj in si po nepotrebnem naprtili bremena na svoje rame Pognali bi mu bili kratkomalo kroglo v glavo ali pa bi ga zabodli. In mi bi morali v koči najti njegovo mrtvo truplo Toda kakor veste. Je bila koča prazna. — Vi torej mislite, da so Morlona odvedli seboj kot ujetnika? 86 stev. 241 »SLOVENSKI NAROD«- dne 23. oktobra 1926. 5iraLi 3. Danes zadnji dan RIN - TIN - TIN rešuje svojega gospodarja Od jutri sobote dalje največja svetovno priznana filmska tragedija režije Dlavltrlja Bacfc*w*Uky Polnočno solnce...... GrandJomo filmsko delo iz ruskih knežjih krogov. Pretresljiva v srce segajoča tragedija ruskega oficirja in......... — V Zagrebu se od 50.000 obiskovalcev nui eden ni mogel ubraniti solz.----rilm .Bela sestra fc in .Črni angeli* stopita daleč v ozadje v vsem tako kar se tiče globoke vsebine, izbor ne igre, najbol še režije, bogate opreme. Je in ostane to najboljše rusko tilmsko delo, kar smo jih do sedaj imeli priliko videti v kino. Za soboto imamo veliko vstopnic že rezerviranih, obeta se torej največji naval, kakoršnega ie imel tuoi kino v Zagrebu. Torej opozanamo vsakogar, da si vstopnice preskrbi popreje. = Naročajte vstopnice tahko tudi teiefoirčno št 24 od 8. do 12, ure dopoldne in od 3. do pol 8. ure zvečer. BINO IDEAL. iinevne vesti. P Lmbuam tnt 22. oktobra /y~o — Učiteljska premeščanja ustavljena, Iz prosvetnega ministrstva objavljajo, da je vsako nadaljoo premeščanje učiteljev t&iMsao ustavljeno, da se ne ovira in ne moS redni pouk na osnovnih Šolah. Res pameten tn potreben ukrep, samo da bi se ^3 vlada tudi držala! — Enotna un-forma za bolniške stre-žaje. Ministrstvo za zdravje je odobrilo večji kredit za novo, enotno uniformo bolniških strežajev v vseh državnih bolnicah. — Italijanski dijaki v Dalmaciji. V prvi polovici prihodnjega meseca poseti veC-ja skupina Italijanskih dijakov Iz Rima in drugih večjih mest naše Pri morje, Dalmacijo in Hercegovino. Na turneji ostanejo 15 dni. — Angleščina v trgovskih akademijah. Trgovinsko ministrstvo namerava uvesti v vseh državnih trgovskih akademijah pouk angleščine Načrt Je v načelu že sprejet, zdaj gre samo še način, kako bi se dal načrt uveljaviti. — Ukinjena polovična vožnja za love«. Ministrstvo saobračaja j* izdalo odlok, kt s takojšnjo vellavo, torej že z današnjim dnem, ukinja dosedanjo ugodnost polovične železniške vožnje 2a lovce. Ravno razveselil g mrnlster našita lovcev s tem odlokom ne bo. zlasti ne sedaj, ko se lovska sezona bliža višku. — Ekskurzija beograjskih dijakov v Ljubljano. Slušatelji beogradske tehnične fakultete, predvsem oni kemijske strese, prirede pod vodstvom svojih profesorj-iv ekskurzijo v Ljubljano, kjer si b^do ogledali razL^a podjetja. PosetHi bodo tudi Še nekatera druga slovenska podjetja izven Ljubljane. — Statistika naših izseljencev. Mini str* stvo za socijalno politiko je izdalo pod rob* no uradno statistiko o izseljevanju odnos* no priseljevanju v našo državo v letu 1925. Preteklo leto se je iz nase kraljevine tzse* lilo skupaj 15.005 oseb, od teh 9757 moških in 5248 žensk. Razen teh se jc iz države izselilo 2638 podanikov drugih držav, po večini Nemcev, Madžarov, Cehoslovakov in Amerikancev. Priselilo se je v našo državo istega leta 5691 oseb, 4151 moških in 1540 žensk. — V zadnjih sedmih letih, od leta 191S. dalje, se je iz naše kraljevine izselilo 66.945 oseb, vrnilo pa se je 51.745 oseb, kar znači, da povpr. 2170 oseb letno izgubljamo na prebivalstvu vsled izseljevanja. V teh sedmih letih so doposlali naši izseljenci svojcem v Jugoslaviji 150 milijonov dolar* jev (okrog 8 milijard Din). — Močne potresne sunke z jugovzhodne smeri so včeraj zaznamovali potresomer-Ü dr. Belarjevega observatorija pod Trt-glavom. Sunki so trajali 2 minuti, žarišče je bilo oddaljeno okrog 200 km. — Potres v Zagrebu. Včeraj dopoldne okrog 10 ure so občutili v Zagrebu prece? močan- potresni sunek Zagrebški seizmo-srraiskl zavod Je zabeležil potres v smeri proti jugozapadu v oddaljenosti kakih 140 km. Najjačji le bil sunek ob 10.30.27 fa Je značal 165 mikromnv. Posebno močno so občutili potres v Novem, kjer je med prebivalstvom nastala pravcata panika. — Potres v Mostam. Včeraj ob 5. zjutraj je bil zabeležen v Mostaru precej mo-San potres, ki pa ni povzročil mkake večje 'kode. Porušilo se je samo par dimnikov. — Inšpekcija parnih kotlov za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse strojnike tn kurjače ter bivše udeležence strojniškega tečaja, da se tiska knjiga cParal stroj m parna turbina* inšpektorja ing. Gulič-a, ki izide v štirinajstih dneh. — Občinski oonor v Osljeku razpuščeu. Ministrstvo notranjih zadev je razpustilo občinski odbor mestne občine v Osijeku ter imenovalo za komisarja načelnika ministrstva notranjih zadev dr. Danko Stru-pija. Občinski odbor je bil razpuščen radi delanezmožnosti, ker le večina odbornikov odložila svoje mandate, doöim Je bilo pet radičevskih mandatov svoj čas razveljavljenih. — Vinska trgatev v Somborn. Vinska trgatev je pri nas v Samoboru, Hrvatsko, ta teden začela, vreme le krasno in teo'o, kakor sredi leta, vina bo od 'ansk ga leta manj, ker je pobila v nekaterih krajih tc-Ča, kSer pa ni bilo toče. Je grozd ie zelo lepo in mošt ima povprečno 18. do 22% *1?dk *\ta. — Drugi Ječmen, slive In jabolka. Iz Otoka v Slavoniji poročajo o nenavadni 'Sri prirode V ramošnjl okolici so nekatere jablane drugič obrodile. Tud! slive so v Polnem cvetju. Največje čudo je pa, da je Pognal drugo klasje ru3l Ječmen, ki seveda ce bo dozorel, ker se bHža zima. — Ogenj v Narodni skupščini. Včeraj ' v poslopju Narodne skupščine malone rafal požar V prostorih Radičevega kli'ba 3 opazili poslane! krog 2. ure popoldne ost dim, ki le p-fhalal Ir neke 'ukije v steni, ki deli klubske prostore od predsedniške sobe Oeeni so s pomnčlo slug krralu Pogasili, tako da ni povzročil večje *k*)de. K sreči ie nastal ogeni podnevu. ko to ca kmalu opazili Ponoči bi najbrže :elo poslopje zgorelo — Otvoritev Zdravstvenega doma v Ui-kovlcl pri Domžalah. Udeležence otvoritve Zdravstvenega doma dne 24. t, m. opozarjamo, da odhaja vlak iz Ljubljane proti Domžalam ob 7.53 hi 14.10 iz Kamnika proti Domžalam pa ob 5.28 bi 11.53. V Ljubljano se vrača vlak Iz Domžal ob 16.52 in v Kamnik ob 19.06. — Prevozna sredstva za pot Iz Domžal v Lükovico bodo posetnlkom brezplačno na razpolago na kolodvoru v Domžalah ob prihodu jutranjih In popoldanskih vlakiv Skrbelo se bo tudi za odvoz posetnlkov slavnostl iz Lukovlce nazaj na kolodvor * Domžale. — Straž išče pri Kranju. Samostojna strokovna delavska Unija, podružnica v Sfrražišču. priredi v nedeljo 24. t. m. ob 4. popoldne v Sokolskem domu vinsko trgatev, katere čisti dobiček je namenjen bolnim iu brezposelnim članom. Odbor se nadeja kar največje udeležbe tudi Iz Kranja. — Kranj. Podružnica Narodno - strokovne zveze v Kranju ima v nedeljo 24. tm. ob 10. mi dopoldne v Narodnem domu izreden članski sestanek. Na sestanku predava centralni tajnik g. Kravos o zakonu za zaščito delavstva. Vabimo vse člane k polnostevilrjl udeležbi. — Smrtna kosa. Uradniku Mestne hranilnice g. J. KozlevčarJo ie umrla babica ga. Nežlka Boh. Pokojna je bila ena tistih starih, zdravih slovenskih korenin, ki jrh je med nami vedno manj. Dosegla je visoko starost 80 let. Pogreb se le vršil danes dopoldne iz Dol na Polico. Blag J! spomin! Žalujočim naše iskreno sožalle! — Podpornemu društvu slepih, Wolfova ulica 12. Ljubljana, so darovali: župni urad ßizeljsko 20 Din. Schwab Drago, 30 Din, župni urad Osilnica 20 Din; Reich Josip 303.50 Din; župni urad Dražgoše 30 Din; župni urad Sv. Lovrenc na Pohorju 30 Din; Posojilnica Zagorje ob Savi 500 Din; župni urad v Černšeniku 20 Din: Janez Gnezda. Velika Dolina. 5 Din: župni urad Ootovlje 50 Diu; Tenente Rudolf 50 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala. — Odbor. — Požar v Zagrebu. Snoči okoli 22 ie izbruhnil na Jelaoičevem trgu v prostorih veletrgovine Grfvfčlč v Zagrebu velik požar Službujoči stražnik je obvestil gasilce, kf so kmalu nato prihiteli na kraj požara Gasilci so morali razbiti vrata, da so lahko vdrli v skladišče, ki ie bilo v gostem dimu Reševalna akciia je bila zelo otežko-čena. ker Je požar zavzel že velike dimenzije Okoli 23 Je bilo pozvano na pomoč tudi vojaštvo Ogeni le trajal pozno v noč. Škoda je ogromna, ker sc zgorele velike količine manufa k turnega blaga. Večtf del blaga ie bil zavarovan — Zeaa — morilka. Pred sodiščem v Požeg! Je bila te dni obsojena na 15 let ječe vdova Kata Prgič, stara komaj 20 let Obtoženka je na Telovo L 1924. s sekiro ubila svojega moža in truplo zakopala pod jasli v hlevu Po sdu je razglasila, da Je njen mož od>! v Ameriko Cez mesec dni Je domač* pe« odkopal truplo, žena pa Je psa ubila Kar nI storil pes, to so storile svinje. Svinje so Izkopale truplo tu razneslo kosti daleč na okoU Na ta način Je bi» zločin odkrit Obtoženka se Je zagovarjala, da Je moža ubila v prepiru in je bila zato obsojena samr rad? hudodelstva uboja — Tatvina dragocenih gosli V Makar-ski v Dalmaciji >o bile ukradene Viktorju Miloševlču dragocene Stradlvarjeve gosM, vredne 50.000 Din. — Opozarjamo na objave v časopisih dne 9. t m. da prfredi »Klub ljubiteljev pti-čarjev« s sodelovanjem marfbor. »Olavne podružnice SLD« in avstrijskega »Jagdspa-nielkluba« tekme psov ptlčarjev in spanlje-Iov v Mariboru v dneh 23.. 24. In 25 t. m., na katere se občinstvo vabi k čim večji udeležbi. — Prireditelji. — Nesreča na zagrebškem kolodvoru. Na zagrebškem kolodvoru se je včeraj ponesrečil poštni uradnik iz Maribora Anton Sternak. Pri premikanju vlakov Je vsled neprevidnosti strojevodje trčila lokomotiva s tako silo v poštni voz, da je Stemak padel z voza. Pri padcu se le težko poškodoval na obeh nogah Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč, nakar Je nadaljevat pot v Maribor. iz Ljubljana — Zanimivosti z ljubljanskega trga. Današnji petkov trg je radi nočnih nalivov, ki so ovirali dovoz, zelo slabo založen s sadjem in deloma drugimi »vili Cene so neizpremenjen«. Tudi ttbji trg je slab Na ponudbo so še vedno raki Včeraj In tudi danes' pa je bil Urs bogato založen z gobami Kmetice so poleg iurčlcov prinesle na trg tudi večjo množino zajčkov, ki so Jih prodajale po 3 Din merico iz krogov konsumentov prihajajo pritožbe, da so kmetice prodajale jurčke po 60 K kg. To je očivldna pomota Tržno nadzorstvo je postavile cenr* 10 Din k« sve«h jurčkov Pač so skušale nekatere kmetice, ki raču- j najo še vedno v kronski veljavi, prodajati 1 jurčke po 60 K kg. Na trgu je le malo divjačine. Danes zjutraj so bili prineseni na trg 3 komadi divjih rac (po 25 EMn)v 1 kljunač, 1 jerebica ter 2 zajca —Ij Pasji konfjmac m Vodnikov trt. Dokler je trajal pasji kontumac, se ves čas ou" pojavil niti eden ljubljanski cucek na Vodnikovem trgu. Sedaj, ko Je kontumac ukinjen. Že prlialajo cucki na trg n» vohajo okoli branjevk m prodajalk. Včeraj je že stopil v svoje funkcije ljubljanski ko-njač. Kakor hitro se je ta pojavil na trgu, so Jo cucki popihali —Ij Koncert vfloltnJstn Saše Popova v ljubljanski drami. Danes zvečer ob 20. se vrši. v dramskem gledališču koncert violinskega vlrtuoza Saše Popova Iz Sofije. Popov je umetnik Izredno finega čuta In globoke duše Svoj Instrument obvlada a naravnost frapantno tehniko tn s svojim Igranjem si zna publiko tako navezati nase, da Jo obdrži v največja napetosti od začetka do konca koncerta Na klavirju ga spremlja pian.st g. Fred Grone, ki nastopi tudi v dveh samostojnih klavirskih točkah. Koncert se vrši v dramskem gledališču. Cene navadne dramske Predprodaja pri dnevnJ blagajni v operi in zvečer v drama. —i; Šentjakobski gledališki oder. V soboto 23. t. m. vprizore Sentjakobčani Drink-lerievo štiridejansko pravljico s petjem, godbo in plesom »Pogumni kroiaček«. Igra se v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri popoldne in zvečer ob 20. ponovi. — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznlk na Starem trgu. —IJ Lepo darilo za poplavljence. G. Adoli Mergenthaler, tovarnar v Mostah, je daroval potom srezkega poglavarstva v Ljubljani 1000 Din za poplavIJence. Posnemajte I —Ij Mesto cvetja na krsto blagopokoj-nega strojevodje Ivana čereeta je daroval za poplavljence g- Jože Kurent, upravnik v pokoju, 100 Din —11 Vidovlčev khib v LJubljani sporoča, da se predavanje, ki ie bilo predvideno za nedeljo 24. t. m., preloži na poznejši čas radi bolezni g. VIdoviča. — Klub priredi v soboto 23. t m. ob pol 8. zvečer v Narodni kavarni poslovilni večer prvemu predsedniku, g. prof. Hugo Bajuku. Dolžnost vseb članov je, da se tega večera udeleže polnoštevHno. —IJ Nastopno predavanje na Juridlčni fakulteti. Novo imenovani kontraktualni izredni profesor juridične fakultete v Ljubljani, g. Aleksander M a k 1 e c o v, bo imel v ponedeljek dne 25. oktobra t. L cb U. dopoldne v zbornični dvorani univerze svoje nastopno predavanje o Zaščiti dece kot problemu kriminalne in socijalne politiki. —Ij Občni zbor « Akademskega kluba za Društvo Narodov« se vrši Jutri, v soboto 23 t m. ob 15. uri v dvorani št. 77. Pridite v polnem številu in točno ob napovedani uri! — Akademski klub za Društvo Narodov —Ij Predstave v kinu Matici sc vrše danes ob 4„ 7. in 9. in ne ob Času, ki je pomotoma naveden v inseratih v jutranjih listih. —Ij Turški med. Na našo uotico o prepovedi prodajanja turškega medu smo dobili par dopisov, ki wetulejo, naj se prodaja ne prepove popolnoma Turški med je razmeroma cena slaščica tn zato skoro edina, ki jo zmorejo za woje otroke tudi revni stariši. TI predlagajo, naj se dovoli prodaja turškega medu vsaj v kaki stojnici. —Ij Merkurjev pevski zbor ima pevske vaje vsak torek in petek v društvenih prostorih Gradišče 17-1. ob 20. Začetek danes zvečer. 9f5n —Ij Drobna policijska kronika. Snoči le bil aretiran neki Anton radi splošnega suma tatvine. — Danes le stražnik Izsledil na Vodnikovem trgu postopača Antona G., ki Je osumljen, da Je ukradel izpred bolnice posestniku Močniku 1750 Din vredno kolo. Anton se Je zdravil na dermatoloSkem oddelku ter je isti dan zapuščal bolnico. — Dva ponočniaka sta prijavljena radi totalne pijanosti, eden od teh je razbijal šipe pri Sv. Krištofu ter napravil za 22 dinarjev škode. — Prodajalka klobas Frančiška P. ie ovadena, ker je prodajala neužitne kranjske klobase — Drugače je danes policijska kronika zelo sunopama, ne beleži niti večjih tatvin, niti vlomov. Da bi le dalje tako ostalo! —Ij Težka nesreča s petrolejko. V ŠtoAcab pri Jeflel se Je sno» okoli 19. dogodila težka nezgoda, ki jo je povzročila na tla padla petroiejska sveriljka. Nesreča se je pripetila v hiši št 71 pri kret-niku drž železnice Hvasrji Njegov petnajstletni srn. učenec fvan Hvastja, je nesel petrolejsko svetiljko, ki pa mu je padla na tla ter se razbila. Petrolej se Je razni po sobi In se vnel. Hkratu ie plamen prijel učenčevo obleko, ki ie bila takoj vsa v plamenu Ves rbupan n fcHeafoč na pomoč Je Ivan begal po sobi, tako da je bilo gašenje domačim zelo otežkočeno-Zgorela mu je vsa obleka na životu, radi česar je Hvastja dobil težke opekline po vsem životu Z domačim kmetskim vosom so ga snoči nezavestnega pripeljali v splošno bolnico, kjer se boni « smrtjo. —Jj Pevci ljubljanskih pevskih zborov! Skupna skušnja za petje o Vseh svetih se vTši v soboto 23. t. m. ob tričetrt na 8. zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«. Vsi in točno! Arhivarji prinesite s seboj tudi note za »Bcati mortui*! — Zupni pevo-vodja. —U Zadušnlca za pokojnega predsednika CMO g. Andreja Senekoviča se bo darova-fa jutri, v soboto ob S. uri v trnovski cerkvi K obilni udeležbi so vabilene vse ljubljanske podružnice CMD. —Ij Nekaj za deložkance. Pišejo nam: Bivša ruska pravoslavna cerkev v Šiški je sedaj popolnoma prazna Odnesli so iž nje tudi vse klopi v novo cerkev. Tukaj bi bilo sedaj dovolj prostora za vse deložlrance, ki prezebajo na travniku pri Sv. Petru. Pomagajte revežem 1 —Ij Umetniško izdelan pokal iz Češkega kristala, ki so ga poklonili mestu Ljubljana češkoslovaški parlamentarci ob svojem posetu dne 11 oktobra 1926, je razstavljen v izložbenem oknu prodajalne mestne elektrarne na magistratu. —Ij Mesto venca na krsto svoji umrl! g. koleginji Heleni Premelčevi, mag. uradnici, je zbralo uradništvo mestnega gradbenega urada 400 Din za poplavljence. —IJ Godbeniki — vojni obvezniki, rojem* leta 1876 do 1904 In pristojni v Ljubljano, naj se nemudoma, vsaj pa do konca tega meseca zglase v mestnem vojaškem uradu — soba Št 3 v Mestnem domu. Zglase naj se rudi oni godbeniki, ki niso služili pri vojaški godbi, ampak v kaki drugi vojaški edlmici, vendar pa so godbe zmožni in bi se jih moglo kot voj. obveznike za slučaj mobilizacije razporedit! k voj. godbam Iz Celja — Koncert Saše Popova v Celju. V sredo, dne 20 t. m je priredil znameniti bolgarski vljolinski vtrtuoz g. Saša Popov koncertni večer v celjskem mestnem gledališču. Popov spada nedvomno med najboljše vijolmiste sedaijosti. Njegovo igranje je do podrobnosti dovršeno, precizno In čustveno Popov razpolaga z mojstrsko tehniko loka In vsak komad zveni z njegovih gosli kot popolna umetnina. Igral je Brahmsovo sonato v A-duru, Chansonov Poeme, Respighijev «Gresorijacskj kon-cert», De Falov «Yota» in Vladigerovn bolgarsko rapsodijo «Vardar*. Svoj part Je odigral bravurozno; škoda le, da je črtal nekatera zanimiva mesta v «Gregorijan-skem koncertu* in rapsodiji. Dunajski pianist g. Fred Grone je zaigral Marxov Pre-ludij in Schulz Evlerjeve Arabeske na temo Straussovega valčka «Ob lepi modri Donavi*. Kot solist kakor tudi kot spremljevalec se je pokazal odličnega mojstra na klavirju. Koncert je bil dobro obiskan. Občinstvo ni štedilo z aplavzom, tako da je mora! g Popov dodati še dve skladbi. —c Samostojna demokratska stranka priredi v soboto, dne 30 oktobra ob S. ur! zvečer v mali dvorani Celjskega doma strankin zbor. O političnem položaju poročata- minister n. r. dr. Albert Krämer in narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko. Clanj in somišljeniki! Udeležite se zbora polnoštevilno! —c Uršuliu sejem v Celju. V četrtek, 21. t. m. se je v Celju vrSl takozv. Uršuliu sejem Na sejem Je bilo prignano izred-uo veliko število raznovrstne živine, prišlo pa je tudi mnogo zunanjih trgovcev z raznovrstnim blagom Tudi občinstva iz okoliških krajev se je precej nabralo, tako, da je celi dan vladalo v mestu in na sejmišču izredno živahno vrvenje Kupčevanje je btld tako na živinskem kakor na kramar-skem sejmu srednje. Ljudje bi kupovali, opažati pa ie v splošnem pomanjkanje denarja Da se je sejma udeležilo tudi precej sejnrskih tatov, je že star običaj. Izvršenih je bik) več rafhtiranlh sejmskih tatvin, vendar pa «e poBcfii ni posrečilo tatov Izslediti. —c Poverjenišrvo Vodnikove dražbe v Celju javlja vsem ustanovnim fn redrrrm članom, da bodo knjige prispele v Celje skorogotovo tekom prihodnjega tedna. Kje se bodo iste dobile, bo iavljeno potom časopisja. I2 Maribora —m Velik naval na otroška zavetišča. Mestna občina vzdržuje dvoje dnevni'i zavetišč, kjer najdejo otr^I revnih staršev, ki so ves dan na delu in se ne morejo brigati za otroke, podaevu zavetišče in kosilo. V zadnjih mesecih pa Je nas*al pravcat! naval na ta zavetišča, tako da sploh ne oio rejo več sprejemati novih priglašencev. Neki ljubljanski dnevnik se nuduje. češ da starSl po nepotrebnem rinejo sv">is C trnke v ta zavetišča ter da bo treba a*ih ŽtevIIo omejiti. Pisec pač menda ne pozna razmer v delavskih okrožjih, sicer bi se ne mcgel povsperJ do te trditve. Naval otrok aa zavetišča Je najboljši znak za to, da so sedanja zavetifiča za tako velik delavskf center kot Je Maribor, premala in da bo treba misliti na povečanje. Druge mestne občfie so zgradile nove otroške domove, pa Um se vedno primanjkuje prostorov. Socijalne na- loge občine stalno naraščajo in s tem morajo merodainl faktorji tudi računati. Jasno pa le, da bo vsakdo, ki le količkaj zmore, raje obdržal otroke doma, nego da jih daje pod tule nadzorstvo. —m Prva slana v Mariboru. Včeraj je padla v Mariboru In okolici prva slana. Po-vzročfla je mnogo Skodle, zlasti na vrtnJh nasadih in pri vrtnarjih, keT nihče ni pričakoval tako naglega vremenskega preokre-ta. V ponedeljek ie zapadel na Pohorja prvi sneg, ki pa je seveda še Istega dne zopet skopnel. —m V znamenju stanovanjske bede. Vdova po nekem malem orjrtnlkn Je bila pred več meseci deložlrana, ker ni mogla plačevati stanarine. Od te dobe je s svojo številno družino — pet nedoraslih otrok — na cestL V letni dobi so otroci naSt! »za-vetjec pod milim nebom, z nastopom mrzle* ga vremena pa je nastopil za pomBovan a vredno družino najnuJŠI čas. Otroci so tako raztrgani, da ne morejo v šolo. Sedaj jim je dal zavetje neki obrtnik, ki um le dovoli!, da prenočujejo v njegovi delavnici, ki pa jim nudi le toliko zavetja, da so pod streho. Delavnica Je zelo mokra, spati pa morajo na trdih tleh. Ker je bila družica deložlrana, i: stanovanjsko sodišče po zakonu ne sme nakazati dragega stanovanja. Je to zopet dokaz, da so določbe stanovanjskega zakona preostre In da zadenejo baš najrev-nejše, zaščite najpotrebnejše deložirance. Upamo, da se bo našlo kako dobrodelno društvo, ki bo revni družin! vsaj ga zimo poskrbelo za streho. —m Odkritje spomenika t dr. Antonu Medvedu tia pokopališču v Pobrežju se vrši v nedeljo. 24. t. m. ob 3. popoldne po naslednjem sporedu: »Vlgred se povrne« (Združeni moški zbori mariborskih pevskih društev); Spominska beseda dr. Ant. Medvedu (Govori odbornik za postavitev spomenika); Položitev venca na pokojnikov grob; molitev; Pavšlč: »Narodna nagrobni-ca*. (Združeni moški zbori mariborskih pevskih društev). K odkritju vljudno vabljeni vsi prijatelji In znanci pokojnega. Makulatumi papir po 5 Din kg proda uprava »Sloven« Naroda SOKOL Naši v Italiji Trst, 20. oktobra 1926. Znano je, da je večina telovadnih društev v Julijski Krajini morala ustaviti vsako delovanje, zlasti pa vsa nekdanja So-kolska društva. Le tu pa tam jo vegetiralo kako telovadno druitvo ali telovadni odsek pod okriljem kakega drugega društva. Vegetiralo pravim, kajti v zadnjem času so bili vsi nastopi prepovedani. Te dni je bilo zopet eno izmed redkih še delujočih telovadnih društev, namreč ono v Idriji, razpuščeno. V zvezd z razpustom društva so se vršile stroge Mine preiskave, predvsem pri znanem telovadcu Kržišniku tn pri zadnjem članu slovenskega učiteljskega zbora odpravljene realke, profesorju Novaku. Nič manj mila usoda nI bila telovadnemu društvu v Mirnu, kl er Je tamofejt po-deštat prepovedal društvenim članom telovadbo, ne morda Javne nastope, temveč sploh telovadne vaje. V Renčah se Je pojavil med telovadbo naraščaja v telovadni dvorani obömskl tal-nik In zahteval, da morajo prenehati 3 telovadbo, prlsotrdm je grozil, da Jiti ovadi karabinjerjem. Vsa ta gonja je bržkone v zve»l z novim vetrom, ki le začel pihati z novim ore-fektom VUdemske pokrajdne. Slovanskih srednjih* šol v Italiji nI več. Na ljudskih šolah se poi more za mal denar prav vsak nabaviti pri Drago Schwab Ljubljana Volja premaga bolezen Znani lekarnar Emil Cone. ki je letos umrl, je bil navdušen pristaš teorije, da je mogoče z voljo izlečiti večino bolezni Trdil je, da zadostuje, ako bolnik dvajsetkrat na dan ponovi formulo: Dan za dnem se moje zdravstveno stanje boljša«, pa začne bolezen že čez nekai dni pojemati. O tem, da je mogoče na bolezen in bolečine pozabiti, pripoveduje znana češka igralka Ema švandova-Kadlecova. V kolikor ne gre za bolezen, ki je zadela živčni sistem in lomi našo nadvlado nad podzavestjo, se da pri delu nerazpolo-ženje premagati Znani so mi primeri, pravi Svandova da je igralec nastopil na odru s težko fizično boleznijo, ki je pa med igro sploh ni čutil, šele po pred. stavi ga je premagala. Cesto se spominjam igralca Vojana. Tri mesece pred smrtjo sem ga videla v vlogi Hamleta. V enem večeru se je postaral za 20 let. Kot mladenič je nastopil, kot starec z globokimi brazdami na obrazu je zapustil oder. Kako neverjetno moč ima nad igralcem njegova umetnost, sem se prepričala v Vojanovi vlogi Smrt Pavla T. Ko ie šel po stopnicah na oder se mu je poznala fizična slabost. 2ile na vratu so se mu napele, lovil je sapo in besede s katerimi je začel svojo vlogo, toda kmalu se je slabost umaknila in Vojan je igral tako. kakor da je popolnoma Čil in zdrav. uničujoča sodba o Čaristonu Še noben moderni ples razur prvega šimija ni dvignil toliko prahu. Kakor sedanji čarlston. Debate o njem so stalno na dnevnem redu in o ekscen-tričnem Dlesu so podali svoja mnenja že ugledni znanstveniki, zdravniki, pedagogi itd Čarlston ima po vsem svetu mnogo privržencev, zdi se pa. da tudi mnogo sovražnikov. Morda najbolj zagrzen njegov nasprotnik pa je angleški pastor Rogers iz Bristola. Ta je izrekel o plesu naravnost uničujočo sodbo, katero je objavil v nekem mesečniku Gospod pastor motivira vzrok svojega nasprotja do čarlstona tako-Ie: «Jaz za svojo osebo še nisem videl večj*. neumnosti Plesna dvorana ni več podobna plesni dvorani, ampak blaznici Plesni parčki se zde kot blazneži ali kot tolpa opic, ki stoje na ža-rečtm oglju in zato ne morejo mirno stati. Ljudie ki se navdušujejo za čarlston. so abnormalni Njih mnenje ie zapreka ooštenemu plesu Ali ste morda že videli mladeniča v širokih oksfordskib hlačah plesati Čarlston? Zdi se. kot bi divjal silen vihar v njegovih hlačah in iih zaganjal semtertja. Boli me. ko vidim kaj takega! Kdor ljub; lepoto, bo raje umrl predno bi prišel v stik s čarlstonom. Ta ples le histeričen? Je ogaben! Smrdi! Fuj, od-nrite okna!* Zalegla tudi ostra pastorjeva prid! ga ne bo Čarlston bo vsaj še to sezono divjal oo plesnih dvoranah vsega sveta Dolgega življenja pa mu 'udi njegovi ljubitelji ne pripisujejo. Gospodarstvo Praktični pomen gospodarskega manifesta Manifest evropskeza in ameriškega ve-lekapitala je še vedno predmet Živahnih komentarjev Prav za prav ta manifest ni povedal nič novexa. O^vseb teh problc sta se je ie mnogo govorilo in pisalo, :oda kespo-darska praksa le bila vedno nasprotna. Dosedanje tzkuSnk s pretiranim zaščitnim režimom so dovolj jasno pokazale, da gospodarski egoizem in razkosanost evropskih tržišč ne moreta pomagati Evropi iz težke gospodarske krize. Kljub temu pa drve evropske države s pretiranimi zaščitnimi carinami in raznim* drugimi omejitvami svobodne trgovine brez premisleka v lastno pogubo. Dan za dnem prihajajo poročila o nevem povišanju zaščitne carine in drugih PTohibitlvnih ukrepih, ki so naperjeni proti svobodni trgovini. Tako te v praksi godi kljub manifestu finančnikov neposredno po niegovi objavi Bsš te dni poročajo te Anglije, da namerava angleška vlada zvišati carino na ovc zrn porcelan. Poljski industrijalci so te dr. i zahtevali od vlade, na i zviša zaščitno carino na t a je industrijske izdelke. Zato se ne smemo čuditi skeptikom, ki od manifesta ne pričakujejo nobenin pozitivnih rezultatov Posebno Američani so prejeli manifest kot nobožno željo, ki pa v praksi ne bo fgraU nobene vloge. Sam prezident Coo-lidge Je IzlavU, da manifest ne bo pripomogel evropski trnovim" k okrevanja. • —g Promet Poštne hrentintce v sep* ttmbrti. Ceiokvpn' denarni promet Poštne hranilnice je znaš«' % septemb 3.436.978.599 Din 95 p% od te»a brez gotovine l milijarda 552.49S.998.1I Din al' 45.19 odstotka Stanje vlog 31 X izkazuje v Beogradu 85.107.630 Din 7S p, » Sarajevu 51.182 999 75, v Ljub. I jam 67,219.80?. 03 in v Zagrebu 86312.163 Din 02 p, skupaj 289,822.655.58 Čekovnih računov ie bilo 31 X v Beogradu 2051. v Sarajevu 2593, * Ljubljani 1396 in v Zagrebu 4262 skopaj 13.302 —3 Revizija zakona o taksah. V fi» nančnem ministrstvu je bila imenovana ko* misija, ki naj zbere potrebni materijal za tevizijo zakona o taksah Fiskalna stran ze« kona -*e ne bo pretnenila, pač na bodo izpadle poedine odredbe, ki v zakon pravza prav ne spada io Obenem prideio v zakon nekatere nove odredbe —g Razdelitev železniškega parka biv» Še Av*tro*Ogr*ke Generalni direktor mad* žarskih državnih železnic Šaman je prispel v Beograd, da uredi,z našim prometnim mi* nistrorri vprašanje "razdelitve Železniškega parka bivše Avstro-Ogrske —g Pogajanja z rudarji v Sarajevu. Začetkom novembra se prično v Sarajevu pogajanja med rudarji in ravnateljstvom državnih rudnikov rad: kolektivne pogodbe Lani so ostala ta pogajanja brezuspešna —g Saša železniška uprava pospešuje inozemsko konkurenco Komercijali.i oddelek prometnega ministrstva ie izdal IS t m odredbo. > katero prepoveduje naklada nje žita na postajah normalnega tira za pa sivne kraje, kjer je ozkotirna železnica S tem so hudo prizadeti izvozniki žita v pa sivne kraje Srbije in Dalmacije Zato na raeravajo intervenirati pri prometnem >ni; nistru, da se ta odredba razveljavi —? Poljedelska razstava, davki in knw. je. Večina referentov. L. >o bili r.j letošnjih poljedelskih azstavah omenja \ poročilih, da se vrst n:*-d I ju d »t vom tajna agitae naj kmetje ne razstavljajo ^v^ojih pridelk . češ. oa bo država po njih odmerila da^ —g Fuziio beograjskih bank Dunin aks banka v Beogradu >e namerava spojit s Kreditno banko v Debeliači V ta namt se bo vršila 31 m skupna seja —g Madžarsko » iugostovenska pogaja n.ra. Včeraj je prispeta v Beograd mad ska delegacija pod predsedstvom nun >\t* nika Viicla. da nadaljuje trgovinska poc i janja Naibrz s bo delegacija podajala rjl< dc ^obodni cone v Splitu —g Podražitev sladkorja. Kcrtcl ni-goslovenskih sladkornih tovarn jo zadn • čase že dvakra' podražil sladkor, in «*icc* obakrat za 50 para pri kilogramu Ta po* dražitev pa nt upravičena, ker se produkcijski v in žive živine med Italijo ic Jugo» slavijo. Ta tarifa stopi » veljavo 1 febru arja 1927 —C Dobave. Direkcija državnih Žele-/-nie v Ljubljani sprejema do 26 oktobra t 1. ponudbe /o dobavo 740 kg loja. 7a dohaw* 400 kß kemično čiste žveplene kisline U za dobavo 14 kom karbidnih svetilk; do J" oktobra t. L za dobavo 6 ovojev steklene ga papirja, ra dobavo raznih lip. a dobavo 3 omaric za vozne karte ter za dobavo 20 omar za vozne karte!; do 2 novembra t ! za dobavo 2000 kg kotnega železa, za do bavo 4 kamnoseških svedrov in za dobavi* železne žice svetle, mehke nežarjene; do 5. novembra t. 1. za dobavo 100 kg klobuček ne. —- Predmetni poboji so na vpogled v*' ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 20. novembra se bo vršila pri direkciji dr žavnih železnic v LHibljani ofertalna Jicits • cija glede dobave 8000 kom mila. PrcH vnetni oglasi z natančne iŠimi podatki so t pisarni zbornice za trgovino, obrt in indu-strijo v Ljubljani interesentom na vpogled Darujte za dijaške kuhinje 3037 Samo ob: 4. in 7. se vrše današnje predstave originalne salonske veseloigre RadoEjub z dežele vsled velikih priprav za večerno gala predstavo Ob: 9. zvečer: Velika gala predstava! Slavnostna premiera velefilma % petjem KOLO Sreče, strasti in ljubezni. Sodeluje pevski zbor Narodnega gledališča in solisti. Elitni Kino Matica Telefon 124 Podrtega srca naznani -m v imenu svojem in svojce. . sem prijateljem In znancem tuino vest, da je dane-ob 11. zvečer preminila dobra, blaga mati. babica prababica, gospa Neža Boh v starosti 80 let Pogreb se bo vršil iz Dol na Polico v petek do poldne. Sv. maše zadušnice sc bodo brale na Polici it. v Ljubljani. LJubljana. 22. oktobra 1926 Joftka Ko sle v tat o03 ' uradmk Mestne hranilnic^ -razno sobo posebnim \ hodom, event. tud' •ščem za takoj. Po-.Prazn* soba'«-!036 na . Naroda podstrešno, nudbe pod upravo Slo\ NBIBOLKI BRNSKt BlAfiOV' Zajamčeno čiatovolnene molke — — in damtke blagove — — — — zadnjih novosti — — /a jesensko in zimsko seziio - razpošilja najbolj renomlrana zaloga tvomlce sukna SIEGEL • IM HOF, Brno večja izbira, zvršilev vseh narodi. — Na In poatnlna proarto Palaekebo t*. 12 Najnižje tvornsške cene rtajsotidnejb litovo vzorci aast T« d i orivatnlm Oddam stanovanje vnaiem v ljubljanski okoüc . Poizve se: Jeranova ulica 11. 30i- Perfekt™ stenotipistko I veščo hivaščme in nemščine, iščem Sprejmem 1udi začetnico. Ponudbe na Pavao Braun I dru za malu obiteli, vrlo dobra kuča — Ponudc na Schwarz drue ^ayieh SV^radovideva tf. 1 Staro železo in kovine ,i s drobno m na vagone kupuje po najvišjih ce» nah Fr Stupica, Ljublja* na Gospost etska c. 1. Promo« - drva ILIRIJA, Kralja Petra tro h - Telefon 220 r-o Ivan Magdic krotit jUBUAMA Gledališko m. ;c priporoča za se ono esensko <43-l 1. BftUltCIC & nt. Rfl« pleskarja In IIOae»ja Ltubljana *ARbL KOTNIKOVA ULlCA Se priporočara za -sa v to strok< spadajoča deta Jelo solidno Cene zmemt Utoafca z dobrim spričevali se spiejm« takoj v trgovino z elektrotebirič ni mi predmeti. Pismene ponudb ia unravo hsta o od ..Pridna učenka 302* L. Miku! *!3Mft)0 Ivan Brteelj. Liobltana Najstarejša siovenstt* pleskarske in ticaraka delavnica Ji testa a -»t iriporoca. - lxvrtite* »oCna, cen* smerne i » CREVA vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako teto vedno v zalogi Kupujem »udi surovi in topljeni loi m ga plačujem po najvišji dnevni ceni. i os. Bore/m a LiubMana Jol