Vedno aktualna vpraanja
Skakalci brez skakalnice
SEZONA SMUCAHSKIH SKOKOV NE POZNA VEC PREMOROV, ZATO JE POMANJKANJE UMETNIH SKAKALNIC TOLIKO BOLJ PERECE
Resda nam e skoraj poletje trka na vrata in smo na zimo, sneg in smuarje e skoraj po-zabili, toda kljub temu bodo uspebi in proble-mi smuarskih skakalcev, lanov smuarskega skakalnega centra Ljubljana tudi v teh toplej-ih dneh zanimivi. e posebej sedaj, ko smu-arski skakalci praktino ne poznajo mrtve se-zone, kajti tevilne skakalnice, pokrite z umet-no snovjo, so podaljale skakalno sezono skozi vse leto.
V prvi, drugi in tretji selekciji smuarskega skakalnega centra Ljubljana, v katerega so vkljueni olaiji iz osnovnih ol iz ike so to osnovne ole Valentina Vodnika, Riharda Ja-kopia, Franca Marna in Alojza Kebeta je v letonji sezoni tekmovalo okrog 45 pionirjev. Med poletjem se jih je redne kondicijske vad-be udeleevalo e precej ve, toda tevilo se je zaelo naglo osipati, ko so zaeli s skoki na skakalnicah. Pomanjkanje objektov je namre najbolj pere problem, saj imajo doslej plasti-ne skakalnice le v Mostecu, Guncljah in Stra-hovici.
Poleg tega najbolj pereega problema pa se smuarski delavci ukvarjajo e s tevilnimi dru-gimi problemi. V Jugoslaviji nikakor ni mo dobiti potrebnih evljev, niti vezi, le smui la-hko kupi. e k temu dodamo e to, da niti otroci niti stari niso preve navdueni, da bi se njjhovi otroci ukvarjali s tem atraktivnim portom, je slika problemov popolna. Tako ve-ina otrok pride v skakalni klub Ilirija, ki je nosilec razvoja smuarskih skokov v Ljubljani, po oli v nanavi. Clani Ilirije zelo dobro sode-lujejo s olo Valentina Vodnika in v zimskih poitnicah, ko so organizirane ole v naravi, poiljajo tja svojega trenerja, ki cel teden de-la z mladimi skakalci. In precej tistih, ki so v oli v naravi spoznali lepote smuarskih sko-kov, potem tudi zaide med tazaresne smuar-ske skakalce.
V etrti in peti selekciji je bilo letonjo se-zono 16 mladincev in lanov, ki so dosegli ne-kaj vidnih uspehov. Sest lanov je bilo v drav-ni reprezentanci in tirje skakalci v mladinski
dravni reprezentanci. Zdravko Bogataj je so-deloval na svetovnem prvenstvu, na mladin-skem svetovnem prvenstvu pa je Tepe osvojil peto mesto. Komel je bil dravni prvak med mlajimi mladinci, Tepe med starejimi mla-dinci, med lani pa je bil Bogataj na dravnem prvenstvu drugi na 90-metrski skakalnici, Te-pe pa tretji na 120-metrski skakalnici.
To so vsekakor zavidljivi uspehi, eprav se tudi lani teh dveh selekcij sreujejo s tevil-nimi problemi. Klubski dom SSK Ilirije v Mo-stecu e ni dograjen, ker pa ni potrebnih fi-nannih sredstev, tako da skakalci e vedno trenirajo v takih pogojih tako kot pred leti. Se vedno nl nujno potrebnih garderob, v Jugosla-viji ni dovolj velike skakalnice pokrite z umet-no snovjo, tako da morajo e septembra ska-kalci odhajati na tuje. Ce seveda potem sete-jemo e odsotnosti zaradi treningov in tekmo-vanj v sami zimi, so skakalci na leto odsotni zdoma kar 120 dnl.
Ob vsem tem pa lani SSK Ilirija poudariajo, da moramo skakalcem zagotoviti bolje razme-re za delo, kajti le tako bomo lahko od njih priakovali in zahtevali tudi bolje rezultate. Obstajajo e narti za izgradnjo 90-metrske ska-kalnice, pofcrite z umetao gmoto, ki naj bi bila v Mostecu ali pa na Galetovem. Toda vse se vedno ustavi pri nartih, kajti denarja ni in ni...
"~&e bodo skakalci uspeli reiti e nekatera druga vpraanja svojega dela in treniranja predvsem mislim tu na raziene odnose med klubi dn reprezentanco, o treniranju reprezen-lantov lahko upamo, da bomo v prihodnjili sezonah vekrat sliali tudi za ugodne rezul-tate naih skakalcev. Skakalci Ilirije pa So v. samem vrhu jugoslovanskih smuarskih skokov,
F. Kmeti
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si